0 napadih na učiteljstvo in njegovo organizacijo Učitelj, vesten delavec v šoli, roarljiv in pravičen pri svojem izvenšolskem delu, mora trpeti, ker je v svoji poštenpsti in pravicoljubnostj nehote prekrižal interese kakega vaškega mogptca. Ker je učitelj pri svojem šolskem delu povsem korekten, nacionalno neoporečen, marljiv delavec, tedaj se po redni, disciplinsko-kazenski poti ne more odstraniti. — Kaj tedaj? — Poslužiti se intrige! In ljudem, ki poznajo edino svoje lastne koristi, ni nobeno sredstvo prepodlo, prenizkotno, da le skrijejo pri tem svojo psebo, da sc le odvali odgovornost na drugega. Tudi izmišljatine pridejo klevetnikom prav, če jim le mprejo kpristiti pri njihovih naka* nah. ' (Čut odgovornpsti. — »Učiteljski ¦ tovariš« št. 35 z dne 19. aprila 1934.) Učiteljstvo in njegova organizacija sta bila deležna že neštetih grdih napadov od najrazličnejših sfrani. Ni to sedaj prvič, a grši so sedaj napadi nego kdajkoli v zadnjih letih. Slovensko učiteljstvo se je 1. 1926. odppvedalp strankarsko pplitični patropanci nad svojo organizacijo in se je tudi kot stan v ogromni večini osamosvojilo. Le redki sp še primeri, da služijo poedini učitelj še brezpogojno strankarskp političnim namenom in zapostav ljajo s tem interese celokupnega učiteljskega stanu. V tem dejstvu moramo namreč predvsem iskati vzrokov najrazličnejših izpadov posameznih strankarskih voditeljev proti učiteljstvu po raznih strankarskih shodih, in v tem tnoramo gledati tudi vzrok časopisne gonje proti učiteljski organizaciji. Vprašamo se pri tem le, ali je smoter k>kalne strankarske politike v izpadih proti učiteljstvu? Ali je višek časopisne reportaže v zbiranju napadov prpti učiteljskemu udruženju? Kakp naivni vprašanji, a vendar sta potrebni! Masaryk je namreč nekje napisal sledeče: »Ne sme se delati nobene razlike med politiko in mpralo.« In če se zamislimo v najbližjo, komaj polpreteklo dobp, pa smo takrat studirali teorijp jo sedaj nikakpr ne moremo spraviti v sklad z današnjo prakso. Toda pustimo to in poglejmo naše udruženje. Od 1. 1926. ko je pognala deklaračna borba med slpvenskim učiteljstvom najgloblje korenine, kp je zmagalo načelo stanpvske solidarnosti, ko smo iz učiteljske prganizacije za vedno odstranili strankarski vpliv, ko smo začeli vzgajati svoje članstvo v tem, da čuva povsod, kjer deluje, interese celokupnega učiteljskega stanu, — od tedaj smo se zelo zamerili strankam in njihovim voditeljem. Učiteljsko organizacijo so začeli smatrati kot faktor, ki odtujuje učiteljstvo strankam, ki ne dopušča, da bi ostal učitelj še nadalje strankarski priganjač, ki vzgaja učiteljstvo v tem, da v strankah v katerih deluje, zastopa le interese celokupnega stanu in ščiti svojega sptovariša pred zlpbnimi napadi neodgovornih taktorjev. — Iz tega sledi, da je enotna učitcljska prganizacija v Sloveniji trn v peti vsem onim, ki zaradi egoističnih in strankarsko ipolitičnih interesov nočejo priznati nikomur pravice, da bi ščitil interese kateregakpli stanu kot celote. Saj bo to marsikomu tudi povsem razumljivo. — Stranka pozna le poedince, svoje pristaše, a stanpvska organizacija le člane, pripadnike enega stanu. In prav v tem se križajo naši interesi. Učiteljska organizacija pazna od deklaraone dpbe eno samo linijo. Ni se ozirala ne na levo, ne na desno, marveč je vedno in ob vsaki prilikl ščitila interese svojih članov. V vseh svojib sklepih in resolucijah je obsojala strankarska preganjanja učiteljstva, zahtevala stalnost, pravičen disciplinski postopek in razpise službenih mest. Prav zaradi tega edino pravega stališča se je organizacija vedno zamerila oni strankarski grupaciji, ali stranki, ki je bila slučajno na vladi. Zato ni nič čudnega, da sp nam pred nedavnim pritrjevali tisti, ki zlivajo danes na našo organizacijo ves svoj srd strankarske nestrpnosti, da bi zabrisali uspehe, ki jih je organizacija dosegla v pretekli dobi s svpjo zaščito članstva, da bi prepričali vsaj del učiteljstva o nepbjektivnosti orgnizacije, in to vse samo zato, ker so morda zopet komu potrebni učitelji zagrizeni strankarji, ki bi bili pripravljeni v korist strankarskih principov zatajiti stanovska načela in koristi celokupnega stanu. Da nam bo mogoče razumeti razne napade na učiteljski stan in na njegovo stanovsko organizacijo tedaj moramo upostevati dvpje: za agitacijo so potrebni strankarski priganjači in med temi si želi vsaka stranka imeti vsaj dobršen del učiteljstva, ako že ni mogoče pridobrti vseh; učiteljska organizacija pa vzgaja bprce za skupne stanovske interese, kar je seveda v navzkrižju s strankarskimi načeli, zato je razumljrvo, da udrihajo stranke po vseh, torej tudi po našem stanovskem udruženju. Dokler je v posameznih strankah le nekaj učiteljev, ki ne morejo, ali pa npčejo podrediti svojih lastnih koristi in strankarskih načel skupniTn učiteljskim interespm, tolikp časa ne moremo računati na zbpJjšanje razmer, toliko časa bomo morali prcna§ati tudi napade, katefih namen je: zaisenfciti ugled učiteljskega udružeftja, ki edino more in- hoče objektivno ščititi skupne interese celakupnega učiteljskega stanu, interese šole in prosvete. Ugotoviti moramo, da je med učtteljstvpm v Sloveniji še vedno nekaj takih, ki prav zaradi svoje pregoreče strankanske orientacije niso mogli pristati na progfarn našega udruženja in so ostali izven naših združenih vrst. In morda se imamo prav takim zahvaliti, da se izpada proti celokupnemu učiteljskemu stanu. Če bi vsak učitelj, ki je stankar — in biti to, mu stanovska organizacija ne brani -^ čuval pri svoji stranki ugled uČiteljskega stanu, zastopal interese šole in vsega učiteljstva, tedaj bi bil vsak napad na učiteljstvo nemogpč. Takp stanje hočemo doseči in ga tudi bpmo, ko bo vse učiteljstvo združeno v enotni prganizaciji in bo vsak posamezni član prežet z voljo branitii povsod in ob vsaki prilfki interese celokupiiega stanu.