Izhajajo 1. in 15. tsacega meseca. Cent jim je z» Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plaĚa za dvostopno petit-mto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa orednistvo, la enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarnko stvari. Poučilo, kako je ravnati 8 trtuicami, fcl 80 od toče i)oškodovanc. Ker je zadnji řa-s v nekaterih vinak h krajih na Kranjskem toČa vinograde močno poškodovala, ia ker vtnogradoiki s takimi trtami ne znajo ravnati, opozarjamo na sledeče: Ako toča trte pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 14 dni čakati, da se Skoda v pravi meri pokažf. Potem je treba ve« trte dobro pregledati in z ostro nabruSenim nožem obrezati, in 8ic«r: 1 ) Vsa močno ranjena, razkosarjena ali pa na pol suha peresa odrmati 2.) Na šparonih pustimo parno take mladike, na- katerih je ostal èe kak grozd ohranjen, in BkrajSajoio take mladike toliko, kolikor je nujno potreba, torej najbofje, ako ostanejo èe tri do štiri peresa nad grozdom. Mladike brez grozdja popolnoma odrežemo. Beg pred smrtjo. Bilo je T mestu G. Ob rudníáki cesti ravno tam Btoji mala, slaba hiSa, v kteri je rudokop T. s «vojo družino stanoval. Pridno je hodil vsaki dan v bližnji rudnik na svoje trudapolno io nevarno delo. Ves božji dan preživel je v silni podgorski tmini ; le njegova leŠčerba je jamo nekoliko raisvetljevak, da je bilo podzemske votline in predore le še grozaeje videti. Silna samota in tišina otožno uplivata na človeka, ki je vajen soinca in dnevnega šuma. Misel ua grozno smrt je v jami pogosteja, vendar rudar je prepričan, da tudi v grozni globini se nahaja ravno tako dobro v božjem varstvu, kakor na zemeljskem površju. Rudokop T. ni bil boječ mož. Marsiktero leto je le preživel t gorskih globinah in dragoceno rudo na beli dao vlačil; po prestanih težavah syojega posla pa se je radoval pri svoji družini. 3 ) One mladike, ki stoje na sčapu ali palčku, torej take, katere nam dajejo les za napravo špa-rouov, palčkov ali rezuik v prihodnjem letu, treba je posebno skrbno obrezati in ohraniti, ktr je drugače tudi trgatov prihodnjega leta zgubljena. Če so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo toliko, da prida najbolj poíkoáovan del proč. Za zadnjim listom nastalo zapernico (lalist-nik) pustimo rasti, tako da nadomestile trti odbiti in odrezani vršiček. Vse ostale zapernice zaščip-nemo za drugim peresom, ker morajo namestu odbitih peres pomagati ostali les rediti. Ako so ps te mladike tako pobite, da je komaj spodnji del ohranjen, skrajšamo jih na dva do tri Ifpa očeta, t. j. na palček ali šČap, tako da kmalo motno poženejo in dadó tak les, kakor n. pr. nt zeleno cepljena trta v prvem letu. Vse druge nepotrebne mladike odrežemo, da gra ves živež v one, ktere rabimo za prihodnje leto. Če pa na trti Se toliko ne ostane, da palčke napravimo, moramo ohraniti in rediti kake dve do tri mladike, Necega jutra, ko se odpravlja po stari navadi v jamo na delo, poprosi ga ž«na, ki je bila silno zbegana, naj ne gre danes v jamo. Začuden )o rprasa mož, zakaj da bi ne èel, ker je sdrav in je to tudi njegova dolžnost. Pripoveduje mu žena, da se ji je tako iivo sanjalo, da bo Se danes umrl. Solznih oči ga prosi in prosi za vse, kar mu je drsgo, naj nikar ne hodi v jamo, ker danes bi bil gotovo nesrečen. Od silne proènje íene postal je sam prestrašen ter je ostal doma. Silno pusto in dolgčas mu je doma postalo. Sedel je k cknu in bral iz časopisa, kterega je bil Že prejSnjo nedeljo vsega prečital. Potem je jel krpati svoj usnjati predpasnik, konsčno pa je legel na klop ob zidu, da hi zaspal iu da bi mu čas brez deia prej minul. Da bi bolj ugodno ležal, dene si žimnico pod glavo, slednjič zaspi. — Ubogi siromak — niČ n» sluti, dt je k večnemu spanju legel. — Po ondotni fiegi bila je nad klopjo blizo stropa polica, na polici se je nahajal molitvenik, večna pratika, sanjske bukvice, rudarska leáčerba in težek ieUzni liktlnik (peglezen). J. r > • V': • i v; • -t. -i» .i,. . i ) ■■■ •»••i il - P: ik ki po n»T»di poleoejo ii staregi lesa. Pri Teem tem je skrbeti za to, dt mladike, ki smo jih oa trti obdržali, dobro dozoré, ker drugr»že lea po rimi poEobe. Treba je torej kmalo in veSkrat proti peroaosperi ákropiti, in t jeseni (argnata do septembra) vse mladike la eno tretjino skrajSati. Kokošja reja na Dolenjskem. Bili BO èasi, ko ae je v NoTem mestu lahko xa 30, 35, k ježjemu 45 krajcarjeT pray lepo rejeno kokoi, in xa jedno dyojažo 10 do 12 jajc kupilo. Dandanes sUue taka kokoš 60, 70, tudi 80 krajcarjev, in la jedno desetico ali 20 vinarjev dobi se pa le šest jaje. To pa ravoo idaj v poletnem čiau, ko 80 jajca najcenejša, po řimi dobi Be jih komaj tri do Štiri za 20 vinarjev. Da je tema tako priílo, zahvaliti se imamo železnici. Le opazujmo ob tržnih in sejm^kih dneh, koliko kurnikov kokoši, piSèaocev, sploh perutnine, osobito pa koliko zabojev jajc odpeljejo na Železnico. Pa to ni se vse, kajti prekupovalci jajc so vedno na nogah, vse vas! oblezejo, in kolikor le mogoče jajc pokupijo, da jih veSjim jajèjiai trgovcem prodajo, ti pa, da jih veiSinoma na Angleško od-poSIjejo. Vsem to seveda ui po godu. Marsikdo bi si prejšnje ceae nazaj želel, toda kmetovalcem je pa to prav po godu. Kakor za govedo in prašičjo rejo, ustvarila fe železnica Dolenjcem tudi za kokošjo rejo veliko boljše prodajalne razmere. Zato je pa tudi želeti, da bi se tudi kokošja reja dolenjska tako lepo povzdigovati priiela, kakor se je prièela preiičja reja. Vpraša se pa, kako, na Vse je bilo tiho v sobi, le dihanje spijoiega je bilo iuti in tikanje stenske ure, ki je že rudarjevo poslednjo minuto kazala Ubogi rudar, smrt je pred vrati, in ti spiš še vedno. Zbudi se vendar, skesaj se grehov ter prost ljubega Boga odpuščanja! Čudno, tiho Skrtanje bile je Žuti pri polici, drobci ometa so se posipali, ss trenutek !-- Polica se s stene izdere, in železo pade e tako ailo in tako nesrečno na rudarja, da je bil h krati mrtev. Zopet vse tiho. — V ietrt ure pride žena v Bobo, da bi za kosilo mizo pogrnila, ter vidi moža mrtvega in razrušene stvari poleg po tleh. Njene sanje so se bile vresnižile. Smrti ne more nihôe oditi. Bog nas povsod lahko najde, čemu torej beiimo s tolikim strahom pred smrtjo, ko 80 vendar to edine vrata v nebeško kraljestvo. Storimo si pa iz te dogodbe zlati nauk, da smo vedno řiste vesti na smrt pripravljeni, saj to je zapopadek vse modrosti za řJvljenje. kak način naj bi se kokošja reja povzdignila? Ali naj se nove ptaje pasme kokoši vpelje, ali kaj naj se ukrene? No, pasem kokoši je paé dosti. Razun naših iisto navadnih, domaéih ali kmečkih kokoši razločujejo pravi, recimo jim učeni koko-šaiji, če do 15 ptujih pasem, kakor: francoska ali la Seche (beri: UfleS) kokoš, špansko kokos, dorking kokoš, boudan kokoS itd. Z vsemi temi pasmami je pač glede ojih priporočitve popolnoma ista komedija kakor« priporočitvijo ptujih prašičjih pasem. Kakor smo namreč v prašičjereji po po-skuinji z raznimi ptujimi pasmami do sklepa prišli, da je domača pasma za naše podnebje in naše gospodarske razmere še vedno najboljša, in da jo nikakor ne kaže opustiti ter s ptujo nadomestiti, ampak k večjemu le s ptujo križati, velja isto o naši domači kokošji pasmi. Naše gospodinje, katere so že s ptujimi kokoSi poskusile, so o njih jedne sodbe, namreč te, da Čistokrvne ne veljajo nič, pač pa, da jih kaže i domačo Čisto navadno kmečko pasmo le križati. To pa nikakor ne zaradi obilnejšega zalegoranja jajc, ampak le zaradi večje in lepše oblike živali in vetjih jajc. In tako kazalo bi upeljati v namen križanja v nas francosko „lafleš" kokoš, katero Parižani zaradi njene velikosti, posebne nežnosti in okusnosti mesa najvišje cenijo, in katero francoski kokošjerejci pa tudi zaradi kaj obilnega zalegovanja prav lepih jajc ' najrajši, dà, skoro izključno gojé. Kar bi se za-moglo v povzdigo naše dolenjske kokošjereje pa Še storiti je to, da bi se kokoši v veČji meri redile, nego se to dandanes godi, iu pa da bi se jih pravilnejši gojilo. Pri vsakem gospodarstvu, v katerem se kokoši gojé, bi) naj bi pravilno napravljeni kokoŠnjak ali kurník umeščen, v katerem bi kokoši spale, jajca legle, valile, Kurnik moral bi biti v zimskem času bolj ko mogoče gorak, najboljši torej v zvezi z govejim hlevom Za pre-šiČjorejo imamo svinjake, za živinorejo hleve, za Čebele čebelnike, zakaj bi ne imeli Se za kokoŠjo-rejo kokošnjake ali kurnike, kakoršne umna ko-košjereja zahteva? To, da morajo kokoši po drevja ali pa podstreho hiŠe, hleva spati, da si morajo same zakotišča za lego jajc in valenje iskati, vse to pač nmno kokoSjerejo imenovati ne moremo. To je pač bolj divja kokoSjereja, s katero bi trebalo Že skoraj nehati ter s pravilnejšo pričeti. Razglas iu ponCUo o ođvraćai^jo in zatoru svinjske kuge. S cesarskim ukazom z dné 2, maja 1899., drž- zak. št. 81, in z ukazom z dné 6. maja 1899., drž. lak. št. 82 (izdanima dne 11. maja 1899), ki stopita v yeljavnost dné 19. maja 1899, so se o odvračanja in latoru svinjske kuge izdali novi predpisi. ) - Vi •> .• • • • r'. . n- , • ' • > • • • i • «I • ' ■ ■ •■ fr.'-'^.''* ' '«o- ' • * * ' • •■ • *• 'J I. • "T --I . • ■ .jl»f- t ■ " * 4 —••• ^ - • - • - • - ^ ■ • . ^ f1 • - • ■ T' • .•< . 1 ; . n ■ ' '•> i>.iii ^ ; . \ •• « ' . • I.. * ■■" ' ' ' M- .- ' . n • ^ • ' |t oj' - . - ř' ■■'n «v ■ f'j. T. ^U '.'«7VI 'Ii; •»■' '' -, t ; . ( fc * . ; J . ■ .1 ) v,» < ,6. • » . IL ' rM iij - -il- " r.iii I *(*'"• " ' "T""«'"-') ii.ii-"». ••• . 1 «iřvi -...u I r. «A^j 1 . J*« f siâui .11 àiiicâkîi. M i'im.L': MJt' «h>r'«ibT T liiqcM i * -1 > ■ f ... ^ . '1)" ' . ■■ ' i i . • . . . .)4 • 1 . . r J ■ ■ V <11 "u r . • .Li^i Ti •• ., • s» , «. rl _ r-. ... 1 • ',1 ■•• ' ' .flil « t i ... ID ••« il.l .l»'i l, • . il v • - * "'4. M ►-t;'-. * im fMji' '»k«-«! ' - • . . - lîâk.. -M.«;-, -v^ir m »'ritV.U o M • ; t ''•? . \ " V. .. ^i,..« r« -1 - » " . .Witi-- ■ i, fc co 0|3î ri.i.^ • . i ou • .. -n .' , f>v C»;* i' J • , rf... O'. . • 2 • • .. 4:>«! li^ --/—J •• , ] -v. i TX'"'. • W 'kt • < Lm ■ I .1 •1 A J í' r.r , > . I .a . -»a • » i.' j •• - i • ' .• •.• -I - • » ii. ■ . ■ ' • ......r „, . 1. • : i • . x » •• ■ ' Í-. -j ■ .. . 1 .. n J. 1. •1 , 'j «Ï « . ... ^ _ . ;, ;» : . 'i .. •• it ».Ij \ ' .-.vi '■í OJi* ' .. ' • ' * í ^ - • ■> - '-i.T 1 < " ■> đ ' '' * í); o ř.t ■'.' '•( Í . ■ ■ iri . \ ť.-, ■ •►i.t -i . • . . • ' n •• • • 11 í • "1 • n*»»-- M Bt .'»110 • t"',.S* ; , -í^íj*-.«' - i' j-A o.č ' .TOfcj^rr;«^ , -ii' i'« -yi' '» i.^.'i ' ... ■.. ». -«1 «5»oWc JiMfl U ûft.'jWi -»p :i .c:" -i» •.; ti, * •• T.ia i^-^sii«^ ' »(j*««;/ ' ? -;ai. t 'ijvi ciiiai^-i o t u iVir'l » . ' .•.(•..» .«t* dri, zak. it. 35, oEtroma pod kazenska določila zakon» i dné 24. maj» 1882, dr. zak. št. 51, kaznovali z globo od 5 pld. do 100 gld. ali pa t zai«rom od 24 ur do 20 dni. Kadar pa 8« s takSnim raTnanjem zoper doloiila leh ukazov ali Q» Djih podat«TÍ izdanih odredb prouzroči kakáen y èlenu I., g 45, zakona z dné 24 maja 1882, drž. zak. át. 51, naradeDÍh teïkih nasledkov, tedaj se takSno ravnanje zoper omenjena doloèila kaznuje kot pregreéek po tem mestu lakona. Ki\J je norega po aTstrtjsliem cesarstm ? Izrvrievalni odbor tfesnlee ne je bil seâel 25. maja na Dunaju. Dal je izjavo, da bo glede pog-odbe T Ogerëko stala desnica na istem stalláŽu z viado in d» bo z vsemi moèmi delsla za to, da le pogodba dožene v korist ogerako in nvstrijako. Desnica boôe podpirati sedanje avstrijsko min ster-atvo, ker postopa pravifioo. Veliko vpraSanje pa je, sli fle bo to tni niste rstvo Se kaj řasa dríalo. Na Dunaju se vrSe ite dolgo ňasa posvetovanja ogerskih in avstrijskih ministrov ob predsedstvu cesarjevem. Ogri bo s svojimi zahtevami glede nagodbe skrajno predrzni. Ogrski listi naravnost pišejo, da se mora ojib minister predsednik Siéll vrniti z Dunaja kot rmagovalec ministra predsednika Thuna! Thun mora odstopiti, tako vpiifjo. — Tbunovo stiiliaŽc jfi res jako teíavno vkljub temu, da mu je izvrievalni odbor desnice izrazil svoje saupanje in mu obljubil, da ga bo podpiral. Morda se v kratkem izvrài pre-memba v ministerstvu. K^ je novega po Sirofcem svetu? V niioiemikem mesto Haagu na kraljevem gradiSu se vrsi mirovno posvetovanje, kakorsno j« bil lani nasvetoral miroljubni ruski car Nikolaj II. Odposlanci vladajoèih velikih drřav sklepajo, kako bi se dosegel svetovni mir, da ne bi bilo treba državam toliko milijonov žrtvovati za V0ja.^tV(j leto za letom. Ali pa bo to posvetovanje odličnih državnikov vaeh velikih drïav sveta rodilo zaieljea sad ? Težko I Saj eo pri tem posvetovanju zastopniki driav, ki eo naravnost proti miru. Nenasitna Anglija hoŽe dobiti v sřojo last največji del Azije in Afrike in snuje zadnji Èaa nekako zvezo avstralskih držav pod svojim Žezlom. S Žim namerava vse to izvršiti? Gotovo z orožjem. Nemčija tudi kaie, zlasti zadaje leta, da hoće pridobiti kar največ tuje poseati la-ae, v Evropi kakor v drugih delih sveta — seve zopet z vojno sjlo. Turčija bi rada ^e dalje klala kristijane . . . Ce človek to premiSlja, ima malo upanja, da bo mirovno posvetovanje v Haagu imelo kaj vspeha. DomaČe vestL (Prevzviseni nadâkof Soriški dr. Jakob Miisia,) postal je kardinal. Sriti OČe bodo odposlali svojega neftaka, da jitn lastnoročno izreći insig:ntje kardinslskega dostojanatva. (Eanoaikom v Novem mestn) imenoval je presvitli cesar preč. gospoda Josip Jaklti-a, dosedaj župnika v Dolenji vasi pri Ribnici. (Red „UsmilJ. bratov") imel je preteéeni meiee v Gradcu volitev. Za lamoHtan v K&ndiji pri Novem meitn sta zopet voljena dosedanja p. t. gospoda, nainrei: Prior Fr. Kajetan Popotoik in podprior Fr, Kifael Dedek. TukajSnji g. Fr. Anton DoHer pa je voljen priorjem v Algeradorf poleg Gradca. t (P. Gottfried Hlebec), frsnfiiškan, «mrl je dne 11. maja v Brežcah. V mladih letih je bil profesor na novomeški gimnaziji, pozneje v razoifa samostanih DHstavljen za gvardijana. V zadnjih letih je bival v Brežicah, ter bil jako delaven na prižaici in v apovednici. R I. P. (•j- Umrla) je minolo soboto gospa Ivana Nep. Schwarz roj. Sirnig, rojena Ljubljanianka po dolgi silno mu''ni bolezni. Blago in dobrotljivo gospo bo marsikdo težko pogreàal. jPogreba udeležilo se je kljnb slabemu vremenu prar obilo in najodliinejiega obćinstra. Naj v miru poćiial (Pevski zbor „Glasbene Matice" v Ljubljani) napravi v nedeljo 25. t. m. izlet v Zatičino in ui Maljavo. Izleu se udeležita tudi Dolenjsko pevsko druitvo in šola Glasbene Matica v Novem mestu ; natančni vzpored se nazuaui v prih. listu. (Ćeski gostje v Ljubljani.) Binkoitno nedeljo opoludtie pripeljalo se je 57 čeških gostov t Ljubljano, katere je na iužoem kolodvoru v imeaa mesta pozdravil župan Hribar in pevskih druátev „Ljubljana" in „Slavec", zatem „Slov. plan, društva" in „Sokola" naÈelûiki. Obiskali so potem Šmarno goro in Postojno ter se v torek vrnili zopet domov. (Slavnost in shod) krščanskih socijalistov V Ljubljani, ktero smo v zadnjem listu priobčili, vršila ae je minolo nedeljo na posebno sijajen naiin. Udeležba je bila ogromna; tudi iz Novega mesta je bilo mnogo udeležencev. Vladal je najlepši red. (V Soli „Glasbene Matice" v Novem mestu) bode pouk v igranju na klarinet, flavto i kontrabas nadaljeval gospod Poula, ker je učitelj gosp. Bič odšel iz Novega mesta. (Zdravniško zborovanje.) Izmed vseh bolezni pobere jetika največ ljudi. V Arstriji umrje izmed sto prebivalcev trinajst na jetiki; zato zbralo se je dne 24. maja v Berolinn nad 2000 zdravnikov, da se posvetujejo, ali in kako bi se dalo jetiki zoper-Btavljati. Prišli bo zdravniki in odposlanci skoro vseh dežel, celô iz Amerike. Tega zborovanja udeležil sa je tudi gosp. dr. Defranceschi iz Novega meata, kteri ae vrne iz tega zborovanja danes domov. (Božja služba in cerkveno žegnanje t cerkvi sv, Nikolaja na Gorjancih) bo 3. po-binkoštno nedeljo dne 11. junija ob 10. uri. Ker ima ta cerkev Še plačati dolga 133& gld., in je njej treba Se druzega zvona, ko sedaj le eden sam zvOn visi t ivouiku, in cerkev nima dmáh prihodkov kakor prostovoljne darove radodarnih src, bode ta dan med sv. mašo tudi darovanje za cerkvene potrebe, h kte-remu darovanji vabi častilce svetega Nikolaja, mogočnega varuha zoper povodenj in hudo uro, cerkveno predstojniStvo podružnica av. Nikolaja na Gorjancih. at ■ D ^gfc.a bAâfl TÍ •«.^î^iiû fe^ttlIMO "i) t m M "" , j^afctTocii f .. èfc.,i ■ âamtrtÊ* íW »i»' iMà»à fShêlêM ÍHUÍ ííwMM »J^*» ^^ ^ciM il»»« mH H ^ bS H Ut-íV •"^i^^.^^îTÏ'lrti^ Si« ^^ â V ^ &MÍAS âftM ffl»ítihttT« «VT"»! »I ÍarMMM T^i ât.l»b i-èotii i-m 1 té nb $i •b*ÍT J ítaln^T. Bi oinn« tthvi T ». tl«t »ibM •• rt uí •iMta« m'«»^ »I »tr» M âW -« imnou . e« «mii-r» ^»M®^ m« "fT liTBfrr Mitrb,^-^ JiJ-m« Mf^hni H « «i» ^•t^m^imi r »InéM ^ .tffU-.sítim» » ToMw «»KriB «9 «t U* ■íT.iUU w riuH 9^'Ml mitmnmn V oiV, 1« uAv[\mm iM-mw.. '-i^ W hi Ml «b • itymb n W oUi «.t^Mtil^t. .Kiti«»« WW. .ied «« i»»**» 'i ^ •Mtû-hi *UU »fc*^ "í 8:rau i0:i. ežnik, predsednik; stud. phii Evg. Jarc, tajnik, (Vreme.) Kaj žalostna poročila donašajo nam iasniki o vremenu letoSnjega biukoitnega pondeljka 22. maja. V dosti krajib Dolenjske je ta dan toča velikansko ákodo prouzročila. Tako okolo Višnjegore, GrosupelJ, potem okolo Žužemperka, Ztgradca, Smi-heli pri Zifradcu, pa tudi v bližini Ljubljane. Olloćno "tajvečjo ákodo prouzročila je pa na B<ílokranjskem, na Vinici, Podzemlji, Samicu, Črnomlja, kjer je, kakor M ťuje, ie le za'iajene nove cepljene vinograde grdo zdelala. Je pač za občudovati, Z največjim trudom •tt se ljudje novih vinogradov lotili, zdaj jih pa toéa raičujp. N^si vinogradniki okolo Novega mesta tožijo, da m tnliko zaroda po vinogradih, kakor ga je bilo v proslem letn. N-^kateri ga cenijo komaj na dve tretjim, P« se ta se jim nič kaj ne dopade, ker je nek sla boten, ghstčast, namesto da bi bil zastaven. Zdajino, kaj neugodno vreme utegne ga pa ie bolj zvilčiti. Dosti vina se ni nadjati, prav dobrega pa že c!o ne, kajti ako ob svetem Urbanu trta âe prav nič ne cvete, kakor letos, potem se ni Bog vedi kakega vina nadjati. — Gledé âkode po točSi dostavimo ie tukaj, da je ista » poškodovane okraje Črnomelj, Novomesto, Litija, I>]abljana in Kamnik cenjena na 350.000 goldinarjev. (Jezus Kristus pravi Bog.) Pregled naj-Tainejiih dokazov tej temeljni resnici krščanske vere. »pisal dr. Ivan Svetina, katehet in profesor n» C. kr. višji gimnaziji v Ljubljani. — Tako ae glasi naslov novi knjižici, ki se dobiva v Ljubljani v Kato-liiki bukvami in pri Ivan Bonac-u. Cena 40 kr po polti 43 kr. Čisti dohodek , notranji opravi za kapelico sv. A slopju C. kr. višje gimnazije v Ljubljani. namenjen v prii ojzija T novem po- Razue vesti. *(Drnátvo avstrijskibnarodoT.) Dn« 27. maja je C. kr. okrajnega glavarstva komisar, gospod Kresse zbranim županom novomeškega scdnijskcga okraja pojasnjeval velike koristi društva avstrijskih narodov, ktero namerava občinam ob vremenskih nezgodah, požaru, povodnjih ali drugih nesrečah hitro in zdatno pomagati. Da naše bralce nekoliko sežna-nimo s tem obširnim društvom, posnamemo iz dotič-nega cklica naslednje: „Društvo avstrijskih narodov" ima namen, orga-niiovati občno dobrodelnost v svrho pomoči po elementarnih nezgodah. Mnogoštevilni \iri dejanske človekoljubnosti naj se zjedinijo po svojih smotroT zavedajoče® se vodstvu v mogočno reko, iz kater« bo možno hitro in znatno pomagati vsem onim, katere je zadela nesrela. „Društvo avstrijskih narodov" naj postane vedno obstoječa dobrodelna institucija, s katero si narodi nekako zagotové „prvo in hitro pomoč" po elementarnih nezgod ih. Drnštsro bodi nevtralno središče, kjer umolknejo vse diference, kjer naj se naa vseh najboljia čutila dejanski izkažejo, kar naj omogoči, da usahnejo solze nesrečnikov, in da se skrb za bodočnost premeni v veselo upanja Z udano hvaležnostjo pozdravljamo okolnost, da je Nj. C. in kr. visukoat goapod nadvojvoda Rainer milostno prevzel protektorat našega društva. Pod t«ai protektoratom nam je 2 dec. t. 1. kot 60. obletnica slavnega vladanja Ňj. Veličanstva cesarja in kralj» povod, izročiti javnosti poiiv na ustanovitev „d r u i t v a avstrijskih narodov". Ta spominski dan bodi priporočilo našemu pozivu, kateri gotovo najde odmev v srcu nišega milostnega Gospoda, saj ga v minolem stoletju ni dnera in je ni ure, ki bi ne svedočila o Njpg-^ nevsfihljivi, niVdar odřečeni pomoči siromakoin. NeloMjiv od osebe Vladarjeve in njegove vladarske dobe je spomin na ono vzorno ženo, ki je na strani cesarja kakor angelj milosti in dobnte 44 let izvrševala svoje materinske dolžnosti. Vzvišena mučenica spi večno spanje mej svojimi predniki, nje spomin pa je živ v hvaležnih srcih narodov. Ta blesteči spomin hočemo vplesti v delo usm-ljenja, katerega smo se lotili. Naj bi nje duh za nas prosil in nas ščitil! Narodi avstrijski! Ustanoviti hočemo organizacijo, » katero bode A-^strija dala svetel vzor vsem drugim državam. Dobro delo storiti je veselje! Dobro delo storiti je dolžnost! Še bolj pa je vsak dober in plemenit človek vesel svoje lastne dobrodelnosti, ako lé, da dosegajo njegovi mali darovi posredovanjem poklicanih zaupnikov svoj namen. Zategadelj vabimo vse občine, okraje, društva, zadruge, korporacije in vsakega posameznika, naj pristopijo našemu društvu, v kater«» naj se zberó vsi narodi na podlagi človekoljubja, v svojo lastno srečo, na večjo slavo nase dinastico« zveze in v čast naši veliki skupni domovini. Vsi prebivalci Avstrije naj postanejo jedna sama velika armad» prostovoljcev človekoljubnosti in naj pomorejo z združenimi močmi premagali grozne sovražnike ćloveitva, i ,. n-r.Te-r «Tíéino, IftVoto in bedo. Bodi nam dovoljeno ineSi *^jndLo proánjo, naj se priipeTki in d*ri]» v«ake Trate, normalni prispeiki obéin za pomožni zaklad, kakor I«tni prispevki kot éleni pristopiviih poiameznikoT, korporacij itd , la «eda) pošiljajo na odbornika gosptda Job. Titeza Brenner-Feliaclia na Panajn (Wien), IV. FaToritenstraese 27, na kateri nailoT je poslati tudi T»a rprašaiu'a in dopiie.J Na Dnna;n 1. decembra 1898. Foslastlca/J Niije razvidni zastopniki tnkajšnih diuSter imo pofeljstvn Tnešftanake garde pismeno nasvetovali, naj se ZA npravo in vzdrževanje meááanske godbe ustanovi dmôtTO, kajti godba ob aedanjih prihodkih in tej nre-ditn nikakor ne zadosťnje svojemu namenn. — Clani éruítva M) bi bili podporniki godbe, Drnatvo nima garde nikakor oškodovati. — Sodci naj imajo kakor doslej gardskó uniformo, godba ima na redno zahte-Tanje gardo spremijerati kakor doslej pri vseh nastopih "brez laftno i le na rainn godbenega diultva. V vseh drnz h prilikah i vprsSanjih godbe pa bi imel odločevati odbor drnstva, obstoječ iz devetih odbornikov, t kateri naj bi se volili izmed álanov: dva zastopnik« pirde, odbornik mestnega zastopa, 6 zastopnikov pa »med ćlanov drnzih tukajinih drnStev, Od slednjih »astopnikov bi bili seve nekateri tudi lahko gardisti. Dieciplinarni nadzor nad godci naj bi imel vedno iz gardistov voljen odbornik. Garda bi drcStvn prepn-atila instrumente in inventar — kar se je itak napravilo le iz podporniskih, ce pa gardioih doneskov — toda vse bi se prepustilo le inventariino v porabo a tem, da se gardi vrne, ako drnatvo kdaj preneha, društvo pa bi na ta račun prevzelo plačila, kolikor jih garda morebiti se ima sedaj za godbo poravnati. Vsa druga doIoCila, ki bi se sprejela v ilrnitvena praTila, bi se ne tikala razmerja do garde. Poveljstvo garde smo opomnili, da bi se na ta način dohodki podvojili, godba pa bi se lahko izbo^j-iala. — Dokler ta ta nas nasvet ne dobimo poToIjnega odgovora, ne moremo priporočati, da bi se sedanje vodstvo godbe gmotoo ali kakorkoli podpiralo; podpirali pa bodemo godbo z viseljeai, ako ■e po nasvetu uredi. V Endolfovem 31. maja 1899, Zaklnb Dtil, biciklifltOT S. pl. Sladovič, Za ,Dđ1. p. dniStvo' dr. Grossman, preiis «»r, iiulnice. Skale. Za „Dol. Sukal" Za proet. pas, dništro Za Glasbeno šolo Krajger. G usti n. E. Volčič. •i Zft Teebrao te poslanice je TiredniStvo odgovorno le »oliko, kolikor določa lakon. zavar. društva, Ljubljana — Mici Stritar, Rudolfovo -Mici Stritar, Rndolfuvo — Johann Drab, Pittsburg -Frank Jeridek, Harizon Hove — Carl Eiel, Marburg -Marko Molek, Metlika — Regina Zegar, St. Stephan -Eranc Černe, Ljubljana — Maiija Gaivoda, Calumet -Jože Deželan, Steliton — Aiojz Kraiovec, Vaaington -Frank Sknfca, Kalnmet — Ur?a Tnrk, LeadriJe -Milan Orožen, Ljublj&us — Tberesia Bnťchir, Wien, -^oii Scbmiàl, Fiume — Fran Rida, ? — Fran Betina Hamborn — Paul JnriČ, Eirhbeig — Albertina iSvet koTifc, Pettau — Marija Terlep, Zatična — Aloji Xraiovefl, Vasington — Franc Papež, ? — Jakob Kuâar, Wejsskirchen — Gabriel Popovič, Schwanen-stadt — Simončič, Ljubljana — Maria Paulin Reka —, Gospa Duler, Noto mesto — Frančiška Dežman, Nort Union Strit — Janez Lenard, Criple Creck — Jože! Skof, Ohajo ~ Marko Popovič, 11 Bistrica - Adoll Haman, Kudolfbwert — Josffine Rakec. Ljubljana — Oskar Eisenschmidt, Dresden — Johann Malnar^ St. Francisco — Theresia Hintetwaîîner, Wien — Josef Blažič, Wien - Nikolaiis GoUř, Voikacb — Pietro Venturini, AHhoffu — Gecrg Badovinac, ? Bayern — Johann Golt ach, ? — Karol Mtdic, Delovale — Mitar Beč'ch, Cbikago — Marko Sknkle, California. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo. Dobrotniki iz Medta in Kanilije 33 gld. 90 kr., g. ivètnik Strultelj 4 gld., neimeDovan gospod 4 kupone akcij „I. Kar. dom«" 5 gld. 12 kr., gosii. žnpnik Fr. Aveec 5 gld, gosp, sTètnik 1. Kiiisîiy 3 gld., ilňiuft potojiluictt v fri-oniljn 20 gld., neimenovaa gobp. kapelan 4 gld., goĚp. župnik .los. LavriČ 2 gld,, goipa Dat. CliiRruttioi 5 gld.. NeiiiifnoTana 1 gld , gdč. Ana Euěljan 2 gld,, goip. Job. JftTornik 10 gld., eořp, ínpnik Jufîp Nuvak 5 gld., posp. župnik Slat. Gsriin 6 gld.. kapelan Volk Ivan 2 gld., gosp. Jnkub Pauíií, trgovec 10 klg. ajdove moke; gosp. fior, Zorko Trečo krompirja, Dr JoR Marinko. Loterijske itoviîke. Trst 20. maja 49 28 53 4 70 Gradec 27. „ 81 35 90 69 4 V Novd Mesto meseca aprila in maja vračujoča »a pisma : John Pasich, Colorado — Frank PleskoviČ, Bašnton — Jek. Šukle, LeadviUe — Alojzij Bautek, Podsreda — Johanu Stina, Deutschland — Fiskol, Ljubljana — Josei Rieger, Spalato — Johann Schlenzer, Wien — Maria Gazvoda, Calumet — Jožef Kuplenik, Stelton — Mici Dular, Chicago — L B. Gugenheimer, Memmiugen — Oskar Eiaenschmidt, Dresden — Ed. Blan, Laibach — Giuseppe Linze, Salermo — Johann Golob, Allegheny — Herrman Kellner, Eggenberg — Kosmanoi, Jnngbouzlau — Alojz Ztnih, KJagenfurt — líarija Stritar, Rudolfovo — Zastop egersko-francoato Za mnoge dokaze milega íoíntja mej boleznijo in ob ínirti moje iskreno ljubljene nepozabljiTe »oproge, goppe vane Nep. Schwarz roj, Sirnig izrekam vsem sorodnikom, prijaieljein in znancem najtoplejšo Bahrain, posebno darovateljem krasnih vencev iu vsem mnogobrojnim p. n. »premljeTalcem pogreba drage rajne najtoplejša zahvala. HOVO MESTO 30. maja 18& Il '.■i V i- ii ' »- / , > ' , ... K ' i-'- t ■ ir ' tat ■ ' I ' V .'I - ■ ' 1 • - ' i i -■I • f tt : "rs 1, ' ■ - • • ' t ■ ■»:• 1 . 'f f I I' ê • n, -d ..T» ' ' •U à- • •. I ■ .t ■ ' I 1 ' t 1 • / > .. . .J * • . . ■ ,. ., , va- 'I'" I ■ 1 • .1 •. ' " . * ' i( f. -i< « 1 ■ ' . piM . .'Il ' » n 1 "-I 1 h , .t- >1 . Š I ' ma-o^^rzz- --- i^-'JKi . . , • . ^b-Ti»-,'» ' k-t: ..........-s ., a.- "I . M*^ _ • IbliT-J»»^-'-' ' -, rfl Oklic. Pimi. 8i. Oen. 1. 15/S. Podpisftso (odiide iiftEaanJ&, d» sa J« t zftdruîaî register pri rptiQ ,Okrajna posojilnica v Mokronagu, rggiitrovana zadruga z neomejeno zavezo" iimil vpis pri uMnem «boru dno 15. felr, 1899 leto 1899 doto iiToljenegu načelaU«: MïMteljem goíp, Jožefu Robrraan-fc, not. kandidata, njegovim nanisitnikom go'p. Jane» Virant-a, župnika, tajnikom in blagajnikom yoip. Jerneja BaTnikar-ja, nadufiiteija, odboratkoma goap. Jožefa 6orjup-a, pr»,, krčmaija in žiipaaa, rti ¥ Mokronog, ia goip. Franiišlca Zupanćič-a, posest, "n krčmarja pri iv. Križu; names tni ko ma odborttikof itosp. Mihaela Barbo, žnpoika na Trebelnem, in gosp, Štefaua Kumar, poi. in mizarja t Mokronoga. C. kr, okroïna sodlââs v Rudolfovetd oddelek III, dae 16. maja 1899._0) Okiic. A. li)7/98 10 Vsled predloga deJiČey pa 7 Mokronogu umrli ponestaici Cili SimouĆiČ dorolila se prostovoljna prodiijii v zapuíůino đ|)ađaji)ćih zemijiàs, 7Íož, It. 15 in 209 kat. občine MokronDg, t, j. n* trgu ob cesti T Mokronogu ležeče h:šd z gospodarskim poslopjem Trednosti 7300 gld., ia gozda v Peharja vrednosti 300 gld. Za izvršitev dražbe dolofiil se je narok f^ na 22, junija 1899 od II.—f2. ure pri tej sodniji. Kupaiao plaćati je z eno tretjino pri dražbi, drugo tretjinij potem v dv-eh msiÊcih, in ladnjo tretjino V štirih mesacih po dražbi. Daljni pogoji se bodo pri dražbi naznanili. C. kr. okrajna sodnija v Makronogu ), , dne 16 maja 1899. (lůS) Grajšćirta Zalog, Breitenau potrebuje zanesljivega, razumnega vavpta. Isti mora poleg slovenskega jezika tudi nemško raz ometi. — PoDudl>e naj ae pošljejo z naslovom: Graf Thurn, Breitenau, Post Rudolfswert v sredi trga Vitanje ^ri Calji (átijarsko) se odda prodajalfiica z opravo prav po ujodaimi png.iji v najem — Več se izvé pri lastnici Marija Schmidt ravno tam. TT^PTIAP poštenih atHriá-v »m, kiteri ima ve-*J VCUCl/j gflijrt do pekovske obrti, se po dogovoru ^koj aprejme v Pokek-avl pekariji v Metliki, get—1> la obstoječe is treh malih sob OljailUVdUJti, in kuhinje je na Draki, to je lo minut Oil Novega nifsta, takoj la oddati. — Veé se ÙT« V trgovini gosp. Medveda, Novo mesto. {i5i—i) Ťf 1 £ velikim vrtom v prav dobřen stanu -«X 1 » d jg jji^ jg 2200 gld. v tesirskih ulicah It. 163. — Več pove lastnica Marija Kos v Novem mestu._fi65- i) Nad sto vagonov lepega (Griflikohle) za opekarne, »pneaice itd. ponuja poleg dnigih vrst premoga po Jako nizki ceni, v Trebnje *Iî Sevnico stavljen, „Sentjanikl premogokop, poita Traće-Dolenjsko." (16C-1) Trgoîina „k m lopati" Ludovik Smoleta v Sevnici priporoča po fabriških cenah: gumi in nože za zeleno cepljenje trt, cisto žveplo, puélce in žvepljaln) meh za žvepljanje trt, galico in bakrene peronoipera briigalnico, rafia, cevi iz gume, železo, želeinina vsake vrste, nagrobne križe z napisom, garantirano kose, špecerijsko blago, usnje, glaževino In porcelan. Priporoča tndi kolesarske pripravo, kakor navadne in Acetylen svetilke. Kupuje yse deželne pridelke po naivliiih cenati. Priporočajoi se za mnogobrojen obisk, zagoUvljara solidno in dobro postrežbo, (164-2) Ludovik Smole. Higa na prodaj. Kandlji prf Novem mestu. lata se nahaja tik norega železnega mosta, in je za kupčijo najugodneji ležeča, ker je na razpotju treh glavnih cest. Tuji zdaj se t hiái nahaja prav yspeána trgovina, ter jo lastnik proda le iz vzroka, ker se namerava radi družiaakili razmer od tn seliti. — Več pove lastnik ravno tam. (iM-S) Hiša v Novem mestu. Na prodaj je enonadstropna hiša na jako lepen prostora pri kapiteljski cerkvi pod zelo ugodnimi pogoji. — Nadaljna pojasnila daje gosp. L Ropaš, hra-nilnični tajnik v Novem mestu, ki je ob enem tadi pooblalčen za sklep knpoe pogodbe. _(132—3) Dimnikarskega učenca Bprejmem takoj v poduk. — Isti mora biti lepega vedenja in skrbnih starilev. Franc Honigman, {1Ů7—1) dimnikarski mojster v Novem uMstn. P. n. Prečastiti duhovičini, gospodom uradnikom in slav. občinstva naznanjam ter se priporočam, da imam veliko zalogo v suknenem blagu. Tudi nepremočljive lodne iz kamelnlh dlak za havelnke ponudim po najnižji ceni. Kavno tako fzvriujem obleke po najnovejšem kroju in nizkJ ceni, po dogovoru tndi na obroke. Ustreči hočem vsaki ielji cenjenih gg. naročnikov. Za okusno delo jamčim. Z odličnim spoiitovanjem 022-21) Jakob Mikolifi. -r I •» I Si- . (t : •• ; ••• rta,i - •»'■ • • çr -y.i___ «r •I : > M i/ •■ » : 1 - " ; ti ' . 'I ^ i « y ' 2i T «.âiMtfT .-t V- .i-N f Ih J* ' ...I 8-. 5 -i n - , ' J . »Î-'S». • ' ' A .. i'-. I. . .J.^-i (.:•■ 3.. ' (• v • V ... - i PE" I l-J V«» s • Il ■ .• i ' Ji f : ' J ' ' ' k + — • • > I ' .1 • 1 .. U-' , - i U v T if . I- y i.-^ l'iu» iJi»' W» »I«'-? • ■ C. kr. priv. občna zavarovalnica a v Trstu 0 „Assecuratioiii Generali", • največja cele avstro-ogerske 5 držAve, g oddala je sroje zsatopatvo z& novomeikl okraj ^ gosp. Josip-u Medved-u, S trgovcu v Novem mestu. S ° A Kdor 89 hoče zavarovati zoper J požar, točo, življenje ali nezgoda, na] ^ se blagovoli oglasiti pri naáam za- ^ stopni t^u. (160-1) IVnril ïlivM ^^^ * Novem mestu je na Xl U t Ui UiaHi prodaj iz proste roke. [gla se nabajs blizu kapiteljske cerkve v lepem, zrafnem prostoru, ima pet nob tu vse hiii potrebo«' shrambe. Po> B«biio pripravna za kacega umirovi k ce^a dubOTLika tli uradnik». — VečpovekstoicH Marija Kos ravno tam. Jeđnonuđstropna IiiSa popolnoma novo zidana j> oa predaj. Ista ne nahaja y Mokronogu ua prav lepem prostoru z velikim ograjenim vrtom, ki meri okrli 600 n:ttrov. Hiàa je 12 let davhov prosta. — Veň se izve pri laMtnitu hise Kari Šaielj-u v Mokronogu. (i37-3j ])ia m^íB «(M ■ ndtfft f «1 fM _ Isjtil éVH fjtttfi M)m« fii9