404
Pesmi
Aleksander Peršolja
KRIŽIŠČE     Ne bo te prepoznala pot, preveč si se igral nasprotja. Lahko bo le tista pot, namenjena duhu, ovinkarila srečo,
Čemu takrat stopiti navzdol?
Bližina prihaja in prihaja.
Tvoja pot je odprta.
DRUGO     Griči, VPRAŠANJE     sami griči, lepi griči. Samo dom.
Odhajaš molče kot znanec, razmišljaš molče kot tujec. V brst premikaš misli, v sanje kopaš rov.
405
Pesmi
Boš tam v srčici,
boš tam v jutru,
boš tam v rosi.
Boš tam sam in v okovih,
ki so sreča in dom.
OBSEDENOST     Zavoj izdihne ob svojem zavoju. Neumnost kot tista iz porekla, ko je rekla neumnost. In se ob vsakdanji zarji sporeka z nečim.
Bratec, bila sva v temnici.
Baraba, saj sva tu.
Tudi neusmiljena in včasih majhna.
Lahko sva tudi kužka.
Toda dobrikanje je staro.
Pravijo, da sloni streha na strehi.
Škoda, ko se da umakniti kamen
pod kisle zobe in pod nesmiselna zijala.
Končno se ničesar ne zgodi, nikomur guba ne usahne, lisasta podoba kramplja svoj metež, in ostajava pod slapom.
Nekje si izmisliš nasprotje,
le da je ledeno in skoraj nično.
L
Ker naju ni.
DOMAČIJA     Skorja je himen razmišljanja o lepih trenutkih, ki naenkrat postanejo zemlja, vsa razpisana in košata in ... naenkrat ti prah oblikuje obliko.
Lahko pa se zgodi neumnost o ustoličenju uroka
406
Aleksander Peršolja
poslanega iz nikjer,
ker je misel o sebi neskončna.
Ostane hribček mežikajočih norčkov in tistih nesrečnikov v sebi.
MAJHEN DVOM
Vsedlice so kakor komar, vsedejo se v čisto kristalni prostor.
Tu so čudne stvari. So čudne stvari, ki se začnejo: zaoblili bomo kaščo, zaoblili bomo streho, zaoblili bomo dimnik, zaoblili bomo — nekje nad dimnikom.
To je strahota! To je strastnost! To je vulkan!
Bogsigavedi kje vse išče vsedlica. Morebiti so majčkene, čisto majčkene pore. Samo za prijatelje in za čas.
STRAH     Plazi neskončna noč, kot črka pritisnjena in hlapeči možgani in mrak skozi mrak.
Vesoljni obup, vesoljna modrost, vesoljna mlačnost. Nikjer ni obupa.
407                                                                                                                       Pesmi
Kot strel iz votlin bo mir premrežil mir in sonce naj bo sonce.
Bedasti nesmisli skozi usta nesmislov je noč.
BUDNICA     Lahko noč, bratci moji. Tu smo zelo tu.
Ko se zbudite, bom pri vas. Uganjal vse norčije za nazaj.
Nikjer pa ne sme biti noč. Tisto noč vsi poznamo in mora biti dan.
Mogoče jutrišnji dan.