„GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI.
T
V petek dne 24. sušca
in
v ponedeljek dne 27. sušca leta 1893.
v redutni dvorani
O N G E R
pod vodstvom gospoda M. HUBADA.
&
VZPORED:
Anton Dvorak:
„STABAT MATER“,
za soli, zbor in orkester, op. 58.
Sodelujejo:
Gdč. Lujiza Daneševa (sopran); gdč. Franja Vrhunčeva (alt); gosp. Anton Razinger (tenor); gosp. Marcel Fedyczkowski (bas); pevski zbor «Glasbene Matice» ; oddelek šolskih zborov «Glasbene Matice»; vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 17.
Začetek obakrat torno ob 8. ari' zvečer.
Cene prostorom za vsak koncert: Cercle it 3 gld., sedeži prve vrste k 2 gld. sedeži druge vrste ä 1 gld., sedeži na galeriji ii 1 gld. 50 kr., vstopnice ä 60 kr., dijaške in garnizijske vstopnice ii 30 kr. — Sedeži in vsLopnice se dobivajo za oba koncerta od dne 15. sušca do koncertnih večerov pri knjigotržcu g. A. Zagorjanu na Kongresnem trgu št. 7 in na večer koncertov pri blagajnici.
A.	Besede in motivi.
I.	Kvartet in zbor.
Stabat Mater dolorosa Juxta crucem lacrimosa. Dum pendebat Filius.
Cuius animam gementem. Contristatam et dolentem Pertransivit gladius.
O quam tristis et afflicta Fuit illa benedieta Mater Unigeniti!
Quae maerebat et dolebat Pia Mater, dum videbat Nati poenas incliti!
Mali žalostna je stala. Zraven križa se jokala,
Ko na njem je visel Sin.
Dušo njeno, ki zdihuje,
V	bridki žalosti tuguje,
Meč prebada bolečin.
O, kak žalostna je bila Ta preblažena in mila Mat’ edinega Sinu!
Kak žalVala. käk zdih’vala. Kak je tresla se. jokala. Kadar strašno je trpel!
Andante con moto. 3/2. H-mol. Motiv:
šil ii m mmmšmm
Sta - bat
la - ter do - lo
II.	Kvartet.
Ouis esl homo, i|ui non fleret. Christi matroni si videret,
In tanto supplicio?
Ouis non posset contristari, Piam matrem contemplari Dolentem cum Filio?
Pro peccatis suae gentis Vidit Jesum in tormentis Rt flagellis subdilum.
Kje je človek, da solzica Bridka mu ne zmoči lica, Ko bi videl Mater lo?
O. koga bi ne ganilo.
Ko bi videl Mater milo,
S Sinom ki trpi grozno v
Za pregrehe svoj’ga roda Vidi Jezusa Gospoda
V	bolečinah bičan’ga.
Vidit suum dulcem Natum Moriendo desolatum.
Dum emisit spiritum.
V	Sina ljub’ga gled upi:-a. Ki v bridkosti grozni vmira In življenja tek konča.
Andante sostenuto. 3/4. E-mol. Motiva:
Quis est ho - mo
~ fc	.	—Nr
«• ' »
Pro pec
ca - tis su - ae
III.	Zbor.
mm 1
gen - tis
Eia Mater, fons amoris, Me sentire vim doloris, Fac, ut tecum lugeam !
O	Devica, vir ljubezni,
Daj, da čutim moč ljubezni, Da se s Tabo posolžim!
Andante con moto. C. C-mol. Motiv:
MM
Ei'- a
'X
ma - ter
IV.	Bassolo in zbor.
Fac, ut ardeat cor meum In amando Christum Deum. Ut sibi complaceam!
Sancta Mater, istud agas, Crucifixi fige plagas Cordi meo valide!
Daj, da srce bo goreče, Kristusa Boga ljubeče. Da dopasti mu želim!
Sveta Mati. to dodeli. Rane Kristusa preseli, Vtisni živo v srce mi!
Largo. 4/8. B-tnol. Motiv:
sfeggjjgglj si
Fac, ut ar-de - at cor me-um
V.	Zbor.
Tui Nati vulnerati,
Tam dignati pro me pati, Poenas mecum divide!
Muke Sina, ki v reäenje Moje je dar’val življenje. Mali, deli z mano Ti!
Andante con moto, quasi allegretto. 6 8. Es-dur. Motiv
VI.	Tenorsolo in zbor.
Fac me vere tecum flere, Crucifixo condolere,
Donec ego vixero!
Juxta crucem tecum stare. Te libenter sociare In planetu desidero.
Daj. da s Tabo jaz žalujem. Da nad križanim tugujem Vedno, doklerkolj živim!
Zraven križa s Tabo stati. Združen s Tabo žalovati.
S Tabo jokati želim.
Andante con moto. C. H-dur. Motiva:
Fac me ve-re tecum fle-re te-eum fle
	'*# , , *	
		' '	11
Jux - ta
cru - cem te-eum sta-re
VII.
Virgo virginum praeclara Mihi iam non sis amara, Fac me tecum plangere!
Zbor.
Blažena devic Devica, Meni sladka pomočnica, Daj, da s Tabo jokam se!
Largo. 2/4. A-dur. Motiva:
F ^:		: ,T“ |	\ /-- -1
teh. ft .: 	0 0 Vir-go	; t i -9- -&■ vir - gi - num ^ . i j ' S	; s 1 prae JL	' 8 1 cla - re •*- m 1 1
	i ' 5. 1 y n&—pv-	• •	 —1—r -- ,,|V -	-fsT-S-’ 3 1
	:p-3E-^S- Fac me	EEjPtÖa fe - cum	J
VIII.	Duet za sopran in tenor.
Fac, ut portem Christi mortem, Passionis fac consortem Et plagas recolere!
Fac me plagis vulnerari,
Fac me cruce inebriari Et cruore Filii!
Daj, da Kristusa trplenje Nosim celo to življenje, Rane vtisni mi v srce!
Rane mi v telo utisni. Križ na rame mi pritisni Za ljubezen Sinovo!
Larghetto. 4/8. D-dur. Motiv:
M
tj?3
IX.	Altsolo.
Inflammatus et accensus. Per te, Virgo, sim defensus ln die iudicii!
Fac me cruce custodiri. Morte Christi praemuniri. Confoveri gratia!
Ogenj ta naj me ogreva, Brani Ti me, čista deva, Kadar strašna sodba bo!
Naj me sveti križ tolaži. Smrt naj Kristusa me blaži. Milost me obdaja naj!
Andante maestoso. C. D-mol. Motiva:
In-flam - ma - tus
X.	Kvartet in zbor.
Quando corpus morietur. Fac, ut animae donetur Paradisi gloria! Amen.
Ko pa smrt mi truplo vzame. Daj. da dušo mi objame Slave večne srečni kraj! Amen.
Andante con moto. 3/2. H-mol. Motiv:
jfe	n^=ia
j Quan-do cor - pus
Quan-do corpus meri
e - tur
m
„Amen“: allegro molto. 3/2, D-dur, motiv:
1	-tv
rfrrf?
tz(==i=
j 7
B.	Zgodovinski podatki.
Anton Dvorak je jedna onih redkih in veličastnih prikaznij, ko se umetnik, od prirode razkošno nadarjen, toda nepoznan in od materijelne bede tlačen, po tilnem naporu in železni vztrajnosti z lastno močjo brez vsake druge podpore vzpne iz popolne nepoznanosti do svetovne sfave.
Porodil se je 8. septembra leta 1844. v Nelahozevsi pri Kralupu na Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja. Za časa ljudske šole se je učil pri domačem učitelju Josipu Spitz-u petja in vijoline iri se kmalu toliko izvežbal, da je o raznih svečanostih, plesih in tudi v cerkvi pomagal peti in gosti. Leta 1853. ga pošlje oče k stricu v vasico Zlonic, da bi dovršil tretji razred ljudske šole. Tam se deček uči ob jednem pri organistu A Liehmannu tudi klavirja, orgel in nekaj teorije. Ko je leta 1855. v Češkem Kamnicu (okraj Tetschenski! pri organistu Hancke-ju nadaljeval svojo glasbeno izobrazbo in se zajedno priučil nemščini, pozove ga oče čez leto dnij domov v Zlonic. kamor se je rodbina preselila, in odloči sina, da se izuči mesarstva. Ali löletnemu Dvofäku se je bila godba že preveč priljubila, nego da bi bil mogel zadovoljen biti s takim poklicem. Goreče je želel priti v zlato Prago in se tam vsaj toliko izobraziti, da bi mogel kje postati organist. Po dolgem obotavljanji privoli oče v to in oktobra meseca leta 1867. se poda 161etni Dvofäk v staroslavno Prago, gnan od neukročenega kopr-nenja po višji glasbeni izobrazbi. V Pragi vstopi najprej v takrat slavno Pitz-tsch-evo privatno orglarsko šolo in se skozi tri leta kar najmarljivejše uči. Ker pa mali denarni prispevki, katere mu je oče s početka mesečno pošiljal, kmalu usahnejo, skrbeti je moral DvoFak sam za vsakdanji živež in — trpel je mnogo bede in pomanjkanja. Pri neki zasebni godbi je igral na vijolo po raznih praških gostilnah. Ko se je leta 1862. otvorilo češko začasno gledališče, oskrbovala je ta kapela gledališko godbo. Ko je pa mlademu gledališču možno bilo ustanoviti si lasten orkester, postal je Dvorak z najboljšimi svojimi tovariši član tega orkestra in vztrajal je na tem mestu do leta 1873. Takrat je namreč prevzel posel organista v Albertinski cerkvi v Pragi. Ali dohodki niso bili prej ne^ slej veliki in služili si je moral kruh s privatnim poučevanjem, sösebno ker si je prav takrat bil izbral srčno ljubljeno zakonsko družico. Pri vsem napornem delu pa je vendar od orglarske šole sem ves svoj pičlo odmerjeni prosti čas uporabljal v to, da je proučeval razna dela klasiških mojstrov in sam se skušal v kompoziciji. Ali to mu ni bilo tako lahko; primanjkovalo mu je tako rekoč vsega: klavirja ni imel niti svojega niti izposojenega in tudi za nakup najpotrebnejših knjig in muzikalij ni imel potrebnega denarja. Le nekaj prijateljev je našel — med njimi Bendla, ki je pozneje tako zaslovel — s katerih pomočjo je vsaj deloma zmagoval stavljene mu za-
preke: klavir je sviral na njihovih dömih. knjige in muzikalije pa si je od njih izposojeval. In komponoval je v lej prvi dobi svojega delovanja cele skladanice partitur, toda le — za svojo miznico: da bi kedaj slišal svoje skladbe, ali da bi se mu cel<> natisnile in nagradile — te nade ni imel; komponoval je le. da uteši svoj delaželjni duh. Mnogo izmed tega je pozneje izdal, mnogo pa tudi — sežgal. Še le imenovanega leta 1873. je prvič javno nastopil z veliko domorodno «himno, na Hälekovo pesen: .Dediči Bele gore». Vzprejela se je z neopisnim oduševljenjem. in Dvoraku je bilo odslej večkrat moči pokazati se javnosti. Že prihodnjega leia 1874.se je proizvajala prva njegova opera: «Kralj in oglar». Prvotna opera tega imena se ni mogla izvesti, ker so se pri skušnjah pokazale nepremagljive te/koče. Skladatelj napravi na to v treh mesecih na isti libreto do cela novo godbo, in opera je slavno uspela.
Ali Dvorak je bil še vedno komaj najužjim rojakom nekoliko poznan. Zdaj se dogodi leta 1875. znamenit preobrat. Ministerstvo za uk in bogočastje mu podeli znatno državno ustanovo na več let in mu omogoči s tem, da se izključno posveti kompoziciji. A ne samo to: prošnji za ustanovo pridejane skladbe so prišle v roke slavnemu muziku Brahmsu in imenitnima kritikoma Ehlertn in Hanslicku. Ti so spoznali izredno nadarjenost skladateljevo, opozorili javnost na nadebudni talent, in — Dvoraku je bilo pomagano za vselej. Zakaj več pri njem ni trebalo. nego da je muzikališki svet zvedel o njegovi eksistenci: za vse diugo je skrbel njegov veliki genij, je skrbela pomladnočila tvornost njegova. Že leta 1877. ga pozove Simrock. naj spiše za njegovo založništvo ciklus «slovanskih plesov». Dvorak veselo vzprejme ponudbo, in tako je nastal leta 1878. umotvor, ki je po bliskovo nesel mojstrovo ime po vsem muzikališkem svetu. Zdaj je bilo možno objavljati tudi starejše skladbe. Rešen materijalnih skrbij. posveti se Dvorak popolnoma kompoziciji, in ker ga je poveličevala zavest, da ne piše sedaj več za svojo miznico. ampak za milijone glasboljubnih ljudij. izsipal je njegc\ v delu ujačeni genij s čudovito plodnostjo vedno novih in novih zakladov pred strmeči svet: h krati se je zaznalo po vsem svetu, da je v Dvofdku skladatelj
prav po božji milosti.
O nadaljnjem življenji je le malo povedati. Da je postal profesor na praškem konservatoriji, da ga je modroslovna fakulteta imenovala častnim doktorjem. da biva zdaj za nekaj let v Novem Yorku kot ravnatelj tamošnjega konservatorija. to vse je dovolj znano. Le nekaj naj se še izrečno povdarja, da je namreč prvo obče in neomejeno svetovno priznanje dosegel v Angležih in sicer baš s svojo «Štabat Mater», ko se je leta 1883. v Londonu prvič proizvajala.
DvofAkova plodovitost je tolika, da nosi njegovo najnovejše tiskano delo že številko :>2. Znamenitejša dela so po skupinah razdeljena ta. I. Orkestralna dela: a) šest simfonij. B. Es, D op. 60. Dm op. 70, F op. 76, G op. 88; b) overture: «K Tvlu» op. 62., «Husitska» op. 67, «Poletna noč», «Tragiška* in «Koncertna overtura». c) druge orkestralne skladbe: «Suita» (D) op. 39, «Slovanske rapsodije» op. 45, «Slovanski plesi» op. 46 in 72, «Legende» op. 59, «Sim-foniške varijacije» op. 78. — II. Kamorne skladbe: Klavirski trio op. 21. 26, 65, serenada za godala op. 22, serenada za pihala op. 44; kvarteti op. 23, 34. 51, 61, 80, 81, 87; liotturno op. 40; sekstet op. 48; kvintet op. 77. — III. Klavirske skladbe so mnogoštevilne, med njimi najbolj znane: «Dumke» op. 12 in 35, «Klavirski koncert» op. 33, «Iz Šumave» op. 68; valčki in mazurke. — IV. Opere: «Kräl a uhlif», «Šelma sedlak», «Dimitrij», «Jakobin». — V. Veliki pevski zbori: «Himnus» op. 30, «Slabat Mater» op. 58, «Svatebnv košile» op.
69, «Sv. Ludmila» (oratorij) op. 71, «Psalm 149.» op. 79, «Missa solemnis» op. 86, «Requiem» op 89, in najnovejši, v Ameriki zložen in tam proizvajan «Te Deum». — IV. Man j še sk 1 ad b e za petje: Osem dvospevov po moravskih narodnih pesnih op. 20 in 88; «Moravski glasi» (13 duetov za sopran in alt) op. 32; «Ave maris stella». «O sanctisima» in mnogo moških zborov in pesnij. —
„Stabat Mater“, skladatelju samemu najljubša skladba, je bila zložena leta 1876., instrumentovana pa meseca septembra in oktobra leta 1877. Izvajala jo je najprej v praški Sofijini dvorani «jednota hudebnich urmlcft», kateremu društvu je kompozicija tudi posvečena. Svetovno slavo pa si je pridobila v Londonu 1. 1883. Od tedaj se izvaja skoro po vseh velikih mestih. Skladba je po obliki nekako podobna oratoriju, kar pa ni, ker nima dramatiškega razvoja. Obdeluje v desetih samostojnih številkah — partitura obseza 201 str. — staro, 2.) kitic obsezajočo. v latinskih tercinah zloženo cerkveno pesem «Mater Dei dolorosa», katera se pa navadno imenuje po začetnih besedah «Stabat Mater». Pesem se pripisuje laškemu pesniku Jacopone da Todi iz rodu plemenitih Benedetti-jev, rojenemu sredi 13. stoletja v Todi, umršemu leta 1306. Prvotno je bil pesnik imovit in čislan odvetnik v Rimu, toda nagla smrt njegove žene ganila ga je tako, da je vstopil v red sv. Frančiška in postal frančiškan. Pesem je poleg «Dies irae» Tomaža Celanskega (Celano) iz istega stoletja najganljivejša in najbolj znana latinska pesem srednjega veka in se poje ali moli v cerkvi kot tako zvana «sekvenca» (sequentia) zlasti na praznik žalostne Matere Božje dne 25 sušca, torej dan po prvem našem koncertu. Predočuje pa se nam v pesni bolest Matere božje ob smrti Odrešenikovi. — Mnogi skladatelji so se že lotili te pesmi; najznamenitejši so med starejšimi: Palestrina. Pergolese in Astorga, med novejšimi pa Haydn, Winter, Rossini in Dvorak.
NB. Za predstoječe podatke so se uporabljali ti-le viri: 1.) «Anton Dvorak. Eine biographische Skizze von Dr. Josef Zubat/» v «Musikalischer Weihnachts-Almanach. Leipzig. Gebrüder Hug. 1885-1886»; — 2.) «Fin Vierteljahrhundert Bömischer Musik. Von Emanuel Chväla. Prag, TJ-rbänek, 1887; — 8.) »Dvorakovo «Stabat Mater». Rozbor prosluleho dila s krätk/m životopisem skladatelov/m napsal V. J. Novotny. V Praze. Urbänek, 1884»; — 4.) Meyerjev vseučni slovnik. —r 5.) Ustmeni podatki gosp. pevovodje Hubada o razvrstitvi Dvorakovih del. — Slovenski prevod pesni je vzet iz «Cecilije I.» št. 149. in 150.
Založila „G-lasbena Matica“: — Tisk J. Blasnikov v Ljubljani.