Ltet it korteti delav-•k«g« l)ud«ivt. Delav-cl to oprav|£«iil do vt«ga kar producira|o.
This paper la devoted to lha Interest« of the working clan. Workers are entitled to ell what they produce.
fcui*r«Jft- ••oood-ciiua waii«r, !>•<• a IW7 ai il« pum offlrw •«Chinaco III und»-» ihr am of Ooairr»,. of Maroli Srd. in7V
Oflici: 4008 W. 31. Str., Chici|t,
"Delavci vseh dežela, ¿družite se!
PAZITE

ne številko v oklepa|u ki ee nahaja poleg ve» iaua naalove. prilepile» nega «pode) ali
ne ovitku, Ako (391)
|e itevilka
tedal vam s prihodn|o Številko našega liate poteče naročnina. Proei-rno ponovite |o tako|.
Stev. (No.) 390.
Chicago, III., 2.marca March) 1915.
Leto (Vol.) X.
Obrat v ameriškem kapitalizmu?
"Socialni nepokoj" ni posebno lep, toda zanimiv izraz. V Ameriki ga zelo radi rabijo 1 juti jo, ki mislijo, tla so socialni boji nafiega časa le nekakšen slučajen poiav, ki se mora «lati odstra-nti tako kakor mrzlica s kininom. Ali kakor je mrzlica le gimpton druge, morila globoko zajedo-ne. morda trdovratno skrite bolezni, tako so zunanji soeialn* nemiri, stavke in i/pori in sto drugih takih reči le znaki hude socialne bolezni, ob kateri trpi naša družba. In ta bolezen je ozdravljiva le z radikalno operacijo.
Doslej se ni moglo ameriškim veleknpitnli-stom očitati, da bi bili zapravljali čas s preobilnim zanimanjem za socialno mrzlico. Kadar jim je šel "nepokoj" kaj bolj za kožo, so s»' potrudili, tla ga zaduše z znanimi metodami. Cena človeškega življenja v takem slučaju ni bila visoka. In stroški so se po njihovih računih izplačali.
Toda časi se izpreminjajo. Opazovalcu se mora zdeti, da so naši kapitalisti doživeli svoj binkoštni dan; sveti duh spoznanja je prišel mednje. Zdaj se odpravi ves nepokoj in v Zodinjenih drŽavah zavlada mir, sloga in zadovoljnost.
Kapitalisti niso hudobni. Delavcev ne sovražijo, kaj še tla bi jih hoteli zatirali! Toda res je, tla se je zgodilo marsikaj, kar ni bilo v redu. Pa ne zaradi kapitalistične zlobe, ne namenoma! Kdina mala krivda, ki zadene miljonarje in mi-Ijarderje, je ta, tla niso dovolj poznali razmer.
Poslej pa bo to vse drugače! Največji podjetniki sami, kralji našega gospodarstva, pravi vladarji Amerike govore in oblJubujejo preobrat.
O industrialnr komisiji, ki je preiskavala razmere v Coloradu, smo se že nekolikrat zmenili. Zaslišavanja mladega in starega Rookefellerja, Guggenheima, Perkinsa, I ntcrnivera, Morgana so bila na vsak način zanimiva.
Oglasil se je pa še eden, čigar beseda kaj za-
leže tam, kjer se šteje denar. To je bil glavar jeklarskega trusta, nekdanji sodnik Gary.
Ni prvič, da se slišijo njegove besede. Gary se ima nekam za izvedenca v socialnih vprašanjih. Dve leti in pol bo tega, kar je svaril svoj» .tovariše pred revolucijo. Takrat ni bilo michi-ganskega in ooloradskega in ohijskega štrajka in ne sedanje brezposelnosti. Njegova tedanja pridiga torej' ni nič zalegla, ni preprečila ealumet-skega božiča, ne ludlowskega masakra in še marsičesa drugega ne.
Zdaj je zopet stopil na govorniški oder. To je bilo na banketu, ki ga je priredila Merehants Association. Toliko so veliki časopisi pisali o drugih kapitalistih, ki so bili podajali svoje izjave pred komisijo, tla si je moral Gary sam poiskati drugo priliko, kjer je mogel prižgati svojo luč. In na banketu je prilika ugodna.
Tudi on je govoril o socialnem nepokoju.
"Vzrok teh neugodnih pripetljajev" je dejal "moramo deloma iskati meti trgovci samimi. Zanemarili smo svoje dolžnosti napram tekmecem in napram našim uslužbencem, katerih blagostanje bi morali pospeševati in varovati. Na nikogar osebno ne mislim in na nobeno posebno korpo-racijo. Vsi smo grešili. Delavno ljudstvo priznava dobro ravnanje in navadno ga rado vrača. Izplača se, če ravnao dostojno in plemenito s svojimi uslužbenci. Za to dobimo boljše tlelo iti rnlkritosrčno jod poro. In to je potrebno /a pro speli in za poninožitev. kapitala^' tej deželi. Podjetniki in delavci so odvisni eni otl drugih : vedno bi morali skupno delovati za vzajemno blaginjo."
Garyjev govor je bil seveda nekoliko daljši, ali ta izvleček zadostuje za spoznanje njegovega tluha. Gospodje na banketu so ga pobožno poslušali, kakor tla jim razodeva nov evangelij.
Nam pa se zdi, kakor tla slišimo staro pesem,
katero so že neštetokrat peli, vedno enako, kvečjemu v malih variacijah. " Ali vsaj refren je vedno iieizpremcnjcn.
"Hodite prijaznejši delavcem; to se izplača!"
V Ameriki smo in gotovo je marsikateri delavec, ako je čital te besede, zadovoljno kimal z glavo, češ tako naj bi bilo v resnici, pa bi bilo vse dobro. Med poslušajočimi kapitalisti pa je naj brže ta ali oni na tihem računal: Koliko profiti-ram, če dovolim delavcem pet centov, pa zahtevam za pol dolarja tlela več na dan?
• Kapitaliste obhaja milostno razpoloženje. Gary pa jim pravi, da je to zdravilo zoper socialni nepokoj
< e bi bilo res, da se more socialno >prašsnjc rešiti z dobroto, bi ta reč reg ne delala prevelikih težav in človek bi tedaj še lahko verjel, tla je ves greh kapitalistov izključno v dosedanjem pomanjkanju zanimanja.
lAnipak tako gladko in enostavno to vendar ni. Z dobroto srca se včasi že kaj malega opravi; toda socialno vprašanje se ne rešuje z njo.
— Med milostjo iti pravico jo velikanska razlika. Gary priporoča milost; delavstvo pa potrebuje pravico. Gary hvali dobro ravnanje, ki so bo kapitalistom izplačalo,1 delavstvo pa zahteva pravično ravnanje, ki se bo njemu izplačalo,
•Vsi naši kapitalistični reformatorji hočejo ohraniti kapitalistični sistem. Ostati hočejo lastniki, gospodarji, poveljniki; samo nekoliko mehkejši gospodarji naj bi. post alf, nego so bili doslej, meni Gary.
Toda ječa j«' ječa, Veriga je veriga. Namesto lesenega odra daš jetniku lahko slame ali pa celo žimuieo; kljub temu ostane, jetnik in njegovega hrepenenja po svobodi ne uduši najinehkejša postelja, dokler je za ključem in za mrežo.
Gospodarjeva-dobrota traja tako dolgo, dokler se poljubi gospodarju. Kadar ga primejo tiru-
Razredni too i je umazan.
Na svetu hi,W zel(> lepo, č>- ne K bilo bojev. Zakaj ne morejo ljudje živeti lepo v miru slogi in splošni ljubezni? Kdo še ni imel opraviti z dobrimi ljudmi, ki ob vsaki priliki radi prodajajo tako modrost?
Po odgovor pravzaprav ne bi bilo treba daleč hoditi. Če vidimo, da se ljudje absolutno prepirajo in bojujejo, je s tem že skoraj rečeno, tla ne morejo živeti kakor golobje in golobice.
Med tistimi, ki tako vzdihujejo, je največ dobrih kristjanov. Oni bi morali vprašati, zakaj je Bog tako naredil. Kajti vse je naredil on, vse je od njega, torej tudi boj. Godrnjanje pa je tedaj pregrešno.
Boj je bil in bo Tisti hip, ko ga ne bi bilo, bi minilo vse življenje. Absoluten mir je absolutna srn rt. Vsako gibanje je boj. Da se suče naša zemlja okrog solnca, je posledica boja med silo, ki goni naš planot otl velikega centralnega telesa proč in med silo. ki privlači zemljo k solne«! " Če hočem hoditi, mora moja noga premagovati privlačno silo zemlje.
Ves neskončni razvoj je bil in je boj novega z obstoječim. In kdor misli, da hoče socializem nekakšen svet brez vsakega boja, ima o socializmu
zelo slabe pojme.
Ali razredni boj! Saj je vendar že drugih sitnosti dovolj, ('emu je še tega treba? Nekaj grdega, umazanega je v tem boju, kar kvari človeku tek in okus ...	, •
Res je! Razredni boj je umazan. Sicer ne velja to le zanj. Kar se sedaj godi v Belgiji, na sever. Francoskem, ob srbski meji, na Poljskem, v karpatskem gorovju, na Kavkazu, v Arabiji, na Severnem morju, v kanalu La Manche, tudi ne diši po vijolicah in ne priča človeške elegance. Mislimo, tla ni posebno okusno, če se vojaki po štiri pet dni ne morejo umiti, po mesec dni ne preobleči srajce, če morajo neprenehoma gaziti do kolen po blatu, če vseokrog smrdi po smodniku, po cfklini in podobnih dišavah; in mislimo, da v potokih prelita kri, celi koši odrezanih rok in nog tudi ne dajejo tem bojem posebn i estetič
nega značaja.
Kljub temu — tudi razredni boj je grd. Ali kaj za vse na svetu naj se dokaže s tem t Da bi bilo lepše, če ne bi bilo razrednega boja?
S tem se popolnoma strinjamo. Kdor tako misli, mu ni treba začenjati prepira z nami. Kajti t ml i nam se razredni boj studi, in mi se niti ne
V Indiji je silno padla cena biserja. Najlepši biseri se prodajajo sedaj za polovico tiste cene, ki hi» jo imeli v dobi miru.
To bi bila zelo važna vest, ako bi bilo mogo-',V__jesti bisere. Toda kaj pomaga, ko tudi najčistejši biser ne more nadomestiti kruha0
Kljub temu je vest važna. \e mislimo za delavske žene, ki so doslej morale izhajati brez bi-somih ovratnic, brez bisernih glavnikov in brez bisernih uhanov, pa bodo tudi poslej izhajale brez njih. Važna pa je reč za tiste ki imajo dosti denarja Kdor nakupi sedaj v Indiji za miljon biser-
zsdovoliriemo godrnjanjem in zabavljanjem, ampak odpraviti hočemo razredni boj;
Zato se namreč udeležujemo razrednega boja z zavestjo in s preudarkom.
Že vidimo oči, ki nas debelo gledajo, ker mislijo glave, katerim pripadajejo, da. smo zinili mastno neumnost.
Ali stvar j«' čisto pametna in resna. In nič ni zapletena. Le nekoliko resnice je treba poznati.
Razrednega boja si ni izmislil ne Marx ne I«assallc, ne Guesde; tudi socialisti sploh ga niso ne iznašli ne napovedali. Razredni boj je v človeški družbi, odkar so v njej razredi. Socializem je le razkril to dejstvo, ki s«' je prej skrivalo pod vsakovrstnimi krinkami in je še zdaj marsikomu skrito.
Ha zreti i imajo različne interese. V teh razlikah so nasprotja. Še nikdar pa niso bila nasprotja tako velika, kakor v dobi kapitalizma.
Ko ni nihče na svetu imel srajce, ker človeštvo-še ni bilo tako daleč, ni nihče čutil pomanjkanja fraka. V času, ko so ogromna skladiš a prenapolnjena, je lakota in nagota veliko bolj razburljiva in neznosnejša, kakor če bi se vsem skupaj enako slabo godilo. Zlasti pa mora na-r sprotje med užitki in pomanjkanjem razdražiti ljudi, ki vedo, da so oni izdelali vse, s čimer si drugi zaljšajo in slajša jo življenje, in sicer drugi, ki niso morda genili z mezincem, da bi bilo nastalo vse tisto, kar jim izpreminja zeniijo V T«lj.
Razredi so nastali po naravnem razvoju. Začelo se je tedaj, ko je dobil človek toliko sredstev, tla je postala delitev dela potrebna. Tudi to se je, kakor vse na zemlji, zelo počasi razvijalo. Privatna lastnina je napravila razlike že dokaj o-čitne. Sčasoma pa so se boljinbolj ostrile. In v naši dobi so naspmtjs tako velika, kakor še nikdar ne.
Dobro, brezskrbno življenje kapitalističnega lazreda ter pomanjkanje in večna briga delavskega je posledica vzrokov, ki imajo svoje korenine v razredih. Socializem ne pripisuje bede Proletariats kapitalistični hudobnosti. Interesi kapitalizma so laki, tla mora izkoriščati. Brez izkoriščanja si ni mogoče misliti kapitalizma.
Kapital, po slovensko glavnica, je svota, ki nosi obresti. Če zakopljem tisoč dolarjev v zemljo, sem sicer zakopal denar, ampak ne kapitala; kajti za grebeni bankovci ne morejo nositi obresti.
ja. ima upanje, da ga bo po vojni prodal za dva milijona.
Na to upozsrjamo sodruge, ki no vedo, v kakšno špekulacijo bi najbolje obrnili svojo miljono.
V času. ko se jo ustanovilo krščanstvo, jo bilo slabo ija svetu. Ali danes, ko je ta vera stara čez 1900 let, ni nič boljo.. Kar so jo ¡spremenilo v človeškem življenju, so izpremenili izumi in odkritja. tehnika in znanost. Vera ni izpromonila ničesar. Socialna nasprotja so večja knkor ob rojstvu krščanstva; greha ni nič manj; suženjstvo je do
Le t a m, kjer so obresti, pa moremo govoriti a kapitalu.
Da more denar nositi obresti, mora biti oživljen. Oživi ga delo. Ali če bo plačal kapitalist delavcu toliko, kolikor je njegovo delo v resnici vredno, ne bo njemu samemu nič ostalo od tega dela in ničesar ne bo mogel priložiti svojemu kapitalu. Torej mora plačati delavcu manje, nego je vredno njegovo tlelo. Prebitek, ki mu ostaue, je njegov dobiček. To so obresti, ki povečajo kapital in mu omogočijo nadaljevanje in povečanje podjetja.
Če prisilim drugega,človeka, da mi mora izročiti del svoega dela, ga izkoriščam. Če tega ne storim, mi kapital ne raste. Torej moram izkoriščati.
Delavec pa je prisiljen, da trpi izkoriščanje. V dobi sedanjega tehničnega razvoja ne more delavec delati po svoji volji in zase. Za moderno delo so potrebni veliki, komplicirani stroji, o-gronini plavži, velikanske tovarne, dolgo železnice, obsežni rudniki. Delovna sredstva kapitalističnega stoletja veljajo številne tisočake, miljo ne. Kje naj jih delavec vzame?
Ali delati mora, če hoče živeti. Torej mora iti v odvisnost od 'kapitalista. In še jo vprašanje, ee jo ta ■sprejme. Delavce lahko ponuja svoje delo, ne more si ga izsiliti
Kapitalistični razred gospoduje, delavski rnz-red je zasužnjen.. Ni li že to boj?
\li tu so neizogibno nasprotni interesi. Kapitalistični razred mora izkoriščati, delavski razred je izkoriščan. Interesi kapitalista zahtevajo, da čim bolj izkorišča; interesi delavstva zahtevajo, tla so čim bolj brani izkoriščanja.	,
Kaj more biti tukaj druzoga kakor boj?
Naivni ljudje iščejo zbližanjc in slogo razredov Kapitalistični preroki sami radi pridigajo, da so interesi tlela in kapitala enaki.
Drugo ni resnično, prvo ni mogočo. Zgodovina, psihologija in gospodarski zakoni nam kažejo, da ni mogoče. Kapitalizem ne moro biti blag-Kdor opazuje dejstva, no more prezreti, tla no napravi velika posest človeka zmernega, ampak še podžiga njegovo poželjivost. Nekaj stori v tem oziru navadna pohlepnost. Važnejšo jo to, tla raste j. bogastvom neodvisnost in moč. Rockefellor ima več moči kakor ruski car. "Po milosti kapi taln" pomeni stvarno več kakor "po milosti
bilo drugo obliko, ali izginilo ni; ljubezen do bližnjega jo prazna beseda kakor v llorodoževi dobi. Mučoništva najdemo v naših dneh več kakor v Neronovih. Pošteno prepričanje so preganja bolj kakor v rimskem cesarstvu. In umor so izvršuje v takem strašnem obsegu, kakor.se nikdar no.
Kaj jo doseglo krščanstvo? Kaj jo zboljšalo* V 1000 lotih ni pripravilo človeštva niti za korak naprej.
Ni li to najboljši dokaz, da jo njegova metoda zgrešena, da jo vera brezmočna in da je treba nečesa d nize ga?
ge muhe, pa lahko zavihti bič. In Gary pripoveduje svojim razrednim tovarišem, da se jim bo dobrota izplačala. Kaj pa, če se jim enkrat zazdi, tla se ne izplača ali pa vsaj, d« se ne izplača dovolj/ Tedaj bodo dopovedovali delavcem, da morajo zaradi dobrot, ki so jih uživali, zopet malo bolj pritegniti Jermen in z večjo skromnostjo poplačati prejšnje "blagodati",
Gary je gotovo pameten mož iti najbrže tudi nekoliko pozna človeško psihologijo. Morda so mu iz njegove sodnijske prakse znani slučaji, ko jo imel ta ali oni pravico veliko zahtevati; a tla l»i se izognil dolgi pravdi; se je zadovoljil z malim. če se je dal nasprotnik pregovoriti.
Tako ceni tudi ameriške delavce. Socialisti jih uče, tla smejo in morajo zahtevati enake pravico. Mi ¡»a jim ponudimo malo dobrote, in za dobro besedo in prijazen pogled nam bodo prodali svojo pravico.
Gary je pameten ; ali delavstvo je iz enakega testa kakor gospodje kapitalisti. Če jih je dano« še veliko, ki ne poznajo vsega položaja in ne razumejo, kam Jih hočejo izvabiti sladko besedo, jo na drugi strani dosti onih, ki so že izpregledali in so zdaj pripravljeni tudi svojim tovariši m potegniti mreno z oči.
Čimbolj se kapitalisti pripravljajo, da zaslepe delavstvo, tem potrebneje jo, da izvršujejo zavedni delavci svojo nalogo med manje zavednimi, «la jih dramijo, poučujejo in vodijo v organizacijo.
Struna, na katero so začeli kapitalisti bren-kati, ni nova. V kapitalističnem sistemu se ne pripravlja noben preobrat. Le delavce bi radi odvrnili od edine poti, ki vodi do cilja. Česar niso mogli doseči z bičem, bi zdaj radi dosegli k sladkorjem.
I
Se važnejše pa je to, tla mora biti kapital v svojem lastnem interesu brezobziren in neusmiljen. Na to ga sili kapitalistična konkurenca. Kakor ne more mala obrt tekmovati s tovarno, tako se mora manjši kapital bati večjega. Konkurenca sega tlo najvišjih kapitalističnih vrhuncev. Tudi miljardne korporacije tekmujejo med sabo. Kapital, ki noče podleči, mora vedno misliti na svojo povečanje.
Torej na velik dobiček. Z drugimi besedami : Na intenzivno izkoriščanje.
Kako naj bi bila v teh razmerah mogoča sloga?
S sladkimi besedami ne spravi nihče kapitalizma na drugo pot. Interesi odločujejo.
Ni li v Ameriki toliko bogastva, da bi bili to zimo vsi ljudje tlo zadnjega lahko dobili delo in zaslužek? In vendar je okrog sodom miljonov brezposelnih!
Kapital nima naloge dajati ljudem dela, da morejo živeti. On jemlje delo delavcev, da ima dobiček od njega. Ce mu tlelo ne obljubuje zadostnega profita, ga ustavi.
Nasprotje je od do dne večje! In zato je boj.
Dokler jo družba razdeljena v razrede, mora biti meti njimi boj. Ce hočemo, da neha razredni boj, so morajo odpraviti razredi.
To jo cilj socializma.
Doseči pa ga hoče z razi ednini bojem, ker ni drugače mogoče. Zatirani razred mora premagati zatirajočega; s to zmago so prenehajo razredi in se preneha razredni boj.
Kdo zna na drugačen način uresničiti enakopravnost v človeški družbi?
Bitje s kakšnega tujega sveta, ki ne pozna življenja na naši zemlji, si lahko domišlja, da si bodo kapitalisti dali dopovedati škodljivost sedanjo družabne organizacije, pa da bodo sami pozvali narod, naj prevzame produktivna sredstva in uredi delo po splošni potrebi. Kdor jo bil rojen na na šopi planetu in jo tukaj zrastel in delal iiftrpel in imel toliko opraviti s kapitalisti, da jih io spoznal, so no bo zibal v sladkih sanjah.
Tedaj pa ni drugo možnosti kakor ta, ki jo uči socializem. V naši družbi je razredni boj. Delavec stoji v tem boju, ee hoče ali če noče. To. rej jo treba <la se bojuje z odprtimi očmi in z zavistjo. Hicer bo mislil, da so no bojuje, udarce bo pa vendar dobival in braniti so ne bo mogel.
Nekateri delavci so jeze, če slišijo, kakšno jMtratno, razkošno zabave prirejajo veliki kapitalisti. Kako so slepi! Tega 110 delajo, tla bi so zabavali! žrtvujejo so za reveže. Co imajo pojedino, so mučijo s fazani, gomoljikami in tortami, da imajo kuharji kai tlela. Če imajo plese, so pote zato, da šiviljo, frizerko, parfimerji i. t. d. kaj zaslužijo. Miss Anno Morgan pravi tako. Ona mora vedeti.
Krona so lahko pozlati; glava pod njo se ne
popravi.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI.
1*1. Pester nato: "Naj stopi nas kdo pred zbor Bošnjakov in naj jim pove najsvetejše resnice, ne • bodo mu verjeli, a njemu verjamejo. Agitator je in nevaren človek".
Prekinil ga je komisar in ga pičil : "Zato ga poslušajo, gospod načelnik, ker jim govori v narodnem jeziku, zato ga razumejo in mu verjamejo. Pred onim, ki ga ne razumem, sem nezaupljiv, čeprav pride s polnimi rokami k meni. Sieer pa jaz še nisem videl naših polnih rok.... Ni treba imeti posebnega proroškega daru, da bi ne videl žrtev, ki jih bo treba, preden pomirimo zasedene . dežele".
"S kulturnim delom treba pridobiti nezado-voljneže; jezik, s katerim se to vrši, je postranska stvar", je odločil pl. Pester.
Bajic je majal z glavo, kakor bi imel tehtne pomisleke. Hotel je omeniti Dalmacijo in Istro, ki sta že desetletja združeni z državo in še tako zanemarjeni. No previdnost mu je velela molčati.
V tem je izginil Milošcvič za drevjem in že je stal ciganček z lončeno črepinjo polno žab in črvov pred Mikom.
"Zakaj se pa tvoji tovariši niso vrnili t" je vprašala gospa Ljubica rjavega otroka, obdarivši ga z desetico.
"V vas so zbežali. Boje se, da jim daste Žre t i žabe in črve".
Mik je spustil sake, obložene z vado, v vodo, potem se je pričela igra z žogo. Pl. Pester se je ni udeležil, skraja tudi gospa Ljubica ne. Sedeč sama v travi, sta se smejala in gledala na igralce. Ko je bil pa načelnik parkrat zapored pohvalil Katico, kako estetične so njene kretnje, se je zagnala tudi gospa med one, ki so lovili žogo, da pokaže svojemu ljubimcu, kako ume tudi njeno bujno telo zaigrati v mladostnem poletu.
Ker so igrali na solneu, so se žoge kmalu naveličali. Sedli so v senco upehani in' razgreti. Na-, čelnik je postregel Ljubici, Mik Katici z ogrinjalom. Samojlo in njegova žena sta se zo|»et pojavila ter nalivala vino in kavo. Prižgali so si sval-čice. Iz stražarne sta dva orožnika prinesla odrtega janjca in naročje drv. Kmalu je zaprasketal vesel ogenj na produ kraj Spreče. Vnel se je po-menek o kulturi sploh in o bosenski posebe. Kultura je bil tisti konjiček, ki ga je rad zajahal pl. Pester. Bil je do dna srca prepričan, da so ga samo zato poslali z Dunaja v Bosno, da bi tukaj širil kulturo, in da svojo nalogo tudi izvršuje. "V le-pem kraju ste se naselili, Samojlovič", je govoril. "Podnebje je ugodno, vode je dosti, zemlja rodovitna, vegetaeija bujna. Kaj hočete še več t"
"Kaj pomaga vsa ta dobrota in lepota, če pa ljudi ni pravih tukaj".
"S takšno krasno ženko bivati v pravljično lepi pokrajini, to je sreča, ki jo je Bog namenil samo svojim izvoljencem".
(iospe Etelki je ugajala taksna hvala. Zasve-tlili so se njeni beli nekoliko skrivljeni zobje. "Gospod načelnik, verjemite mi, da mi je oni-le ciganček, ki še vedno čaka v travi vaših naročil, ljubši nego vse drugo domače prebivalstvo. Ko bi ne bilo tukaj gospodov orožnikov, bi jo bila že zdavnaj potegnila nazaj na Ogrsko. Ti so najini zaščitniki, dobrotniki. Kaj ne, Sami?"
"Tako je, Ktel-leben. Glejte, milostivi gospod načelnik, ta položna prisojna brda, ki jih zarašča grmovje, kako ugodna so za kultiviranje, za krčenje, pa nihče se jih ne loti. Tako stoji ta svet nenačet in čaka odrešenja. Bogme, ki bi jih meni podarila vlada!"
"Le čakajte, korenito se vse izpremeni, kakor hitro bo rešeno agrarno vprašanje. Domačinom treba «lati zemljo, ki jedva «'akajo nanjo", je rekel Bajic. "Nič dati iz rok, poleg pa zabavljati, to je lahko, pa ni pošteno".
Pl. Pester je resno in blagohotno zrl na mojla, ker smatral ga je za važen steber kulture. "Stavil bi, da bo stala v petdesetih letih krog vašega bana večja vas, če ne mesto; tako se mi zdi ta kraj pripraven za večjo naselbino"
"Samojlovae se bo imenovalo", s«* je ponor-čeval Bajié.
"Ali pa Samivaroš", je pristavil Mik.
"Zahvalili nas bodo Bošnjaki za mesto, kjer ko županoval Samojlo ali Manojlo", je govoril Hajié. "S tako kulturo jih ne bo pridobil, marveč z ono, ki bo redila domačine. Ali storimo kaj za domačine? Trosijo se ogromne svote za varstvo dežele, za kulturne namene, namreč za šolstvo pa se ne stori ničesar. Od kod naj pridejo domačini v vladne službe, ako se jim ne da priložnost, da so po naše izobrazijo? V prvi vrati bi bilo skrbeti za izobrazbo ljudstva, da postane sposobno samo žeti tam, kjer žanjejo sedaj tujci. Ker naš gospod načelnik rad naglasa kulturo, naj pripomnim, da moramo v Bosni vpoštevati dve kulturi, našo,-ki nas je oblizala onstran Save in stremi za našo koristjo, in tukajšnjo domačo kulturo, ki je že v starih časih vzrastla na tleh balkanskega poluoto-ka. Prva bi morala drugo oplojati, no to ni mogoče, ker prva živi sama ob sebi in sama zase in je tako neplodna, da se ne prime Bošnjakov. Omenjam n. pr. zadrugo. Zakaj pospešuje vlada raz-druženje?. Popolnega ni na svetu ničesar in tudi zadruga ni popolna ureditev, vendar pa varuje na široko razraslo rodbino revščine in preprečuje izseljevanje. Vlada ima vedno pri rokah strogi zakon, kadar gre za njen prospeh, zakaj nedostat-Jtov v zadrugi ne odpravi s posebnim zakonom ? V gozdih ima na raziiolair«» neizmerna bogastva, s temi naj kupi od veleposestnikov zemljo, to naj prepusti nesvobodnim kmetom in rodbine naj združi v zadruge, ki bodo nesle državi več nego davki upornih begov. Pravite, da Bosna še ni naša Zakaj pa trebite gozde, ako niso državni? In kjer sekate, tam treba tudi iznova zasaditi, ker
sicer se lahko zgodi, da bo stala v sto letih tam kraška goiava, kjer stoji sedaj pragozd. Tako si mislim jaz vplivanje naše kulture na boaensko, gospoda! In še nekaj. Ker pragozda ni mogoče postaviti v muzej, naj bi vendar deželna vlada odredila, da se pusti nedotaknjen del Kouj-plani-ne, da bodo prihodnji rodovi vedeli, kakšen je pragozd sploh in kakšni so bili oni, ki jih je našla Avstrija v Bosni".
Vilar je sam pri sebi odobraval komisarjeve nazore, no gozdarstvo ni spadalo v njegov delokrog, zato se ni vmešaval v pogovor. Pl. Pester se je pošalil, da bi bilo dobro, ko bi poklicali komisarja Bajiča v skupno ministrstvo, kjer opravljajo bosenske zadeve, no ugovarjati ni mogel in tudi ni hotel.
Zdaici je poskočila Katica in viknila:
"O lenobi' zaspane, kaj menite, da sem šla z vami, da ležim v travi in poslušam vast* neslane nazore. Samo v meji bi se pasli in klepetali. Alo, gospo«! poročnik, vi ste kolovodja, zdaj pride na vrsto sremsko kolo."
Mik je vstal in prijel Katico za roko. Poti-liotua pojoč pesemeo, je po napevu stopical preti družbo, vnemajoe z« ples. Gospa Ljubica se je ozrla na načelnika. "Hočete li z nami?"
"Boga mi, ne moreni. Oprostite me za danes!" Žive načel n i ko ve oči so se zabodje v lepo gosjx). V razmahu je zagrabil Bajic svojo soprogo za roko. Pomignil je Vilarju.in ta je skočil v sredo med obe sestri. Toplota ga je izpreletela, ko sta se njegovi roki staknili z mehkima ženskima rokama. Potem je BUzduga pritegnil Etelko k Bajiču v vrsto, ki jo je, izravnavi i se z Buzdugo, zaključil krivonogi Samojlo. Pričelo se je kolo. Tako je pel Mik:
O moj — o moj M i jo, O moj —• o moj Mijo. Ode si sinoč bio? (»de si sinoč bio?
Nato je ves zls>r glasovito pritisnil:
Ilaj, haj, neka, neka, Haj, haj, haj, neka, nek — Gde si sinoč bio? Gde si sinoč bio?
Tako so, gibajoč telo na desno in na levo, peli vsaleb vrstico nastopne pesmi:
0	moj Mijo, gde si sinoč bio.'. Gde sam bio, dobro mi je bilo.
« .Jerbo ja sam rujno vinee pio, Rujno vinee iz rodne gorice. Vidio sam bisernu devojku, Ogleda se, naamije si' name, Tini mi s«', da bi pošla zame. 1'zeo b' ju, al ju neda majka. Oteo b' ju. al ju čuva straža Devet bana, deset kapetana. Preti kučom joj bunar voda ladna. Pred bunaroni jablan drvo raste. Penjat ču se jablanu na grann. Zakukat ču kao kukavica
1	zacvilit kao lastaviea, Nebi li se smilovala majka, Nebi 1' meni svoje zlato dala. Nit se meni smilovala majka,, Nit je meni svoje zlato dala.
Rahlo so se zibala razgreta telesa, nagibala se drugo k drugemu. Velika jim je bila prožnost, eel o Samojlo je s tako gibčnostjo metal krive noge, da m' je zdelo: zdajzdaj mu odlete, a Mik jih je vrtel, da so švigale kakor borilčeva gola sablja; v gorečnosti mu je padla čepica z »glave, a on jo je z nogo bacil daleč ml sebe; koder plavkastih las mu je zamahal po rdečem in znoj nem licu. Bajič je lahno in prosto otepaval; krog usten mu je drgetala nevolja. sieer pa se je vedel svečano, kakor bi se nahajal na resni narodni svečanosti. Vilarju je šla igra zelo k srcu, s toploto in lahkoto je plesal; navadnih krožnih plesov ni maral, ker se mu je pri njih vrtelo v glavi. Mehko je stopal.
TVakor bi z nogama božal mater zemljo. Ob napevu /M5 mu je zdel plea naraven, sam ob sebi umeven. resno delo. Prišteval ga je k jugoslovanski kulturi, o kateri je maloprej govoril Bajič. Buz-duga je cepetal in otresal nogi. kakor bi plesal na razbeljeni plošči. Če je nagnil svoje ogromno telo proti Samojlu, ga je pogledal nasmešljivo, kakor bi mu hotel reči: "Osel. oh kakšne rogove nosiš!" A k Etelki se je globoko nagibal, hot«**' ji pošepetati kaj prijetnega na uho. Krčevito in strastno ga je držala za roko, z roe na svoji koleni, ki sta se izrazito slikali pod tankim krilom. Kakor iz zelenuNlistov bije v oči lielordoči jabolčni cvet. tako se je v vrsti javljala in odlikovala lepota Ba-jiecve žene in njene sestre. Igraje sta plesali, v harmoničnem valu jima je teklo veselje po toplih udih. V s vest i svoje krasote se je svetlega in srečnega obraza zibala Katica, kakor da sedi v gugal-niei med dvema močnima drevesoma. Tako se sveti v jutranjem smehu lice zdravega in. krepkega deteta iz bogato opravljene zibelke. Njen pogled je prehajal od tistega kodra, tnahajočega po Mikovcin obrazu, «lo male Vilar je ve bradice in obratno ,ves udan in ves zamaknjen v harmonično vihro plesa in v druge tajne stvari. Kakor bi se majal poln cvet v pomladanskem vetru, tako je plesala gospa Ljubica. Žarovitih oči je po gleda val a na svojega ljubimca, pogledovala in pote-pavala oči V tla. kakor bi se ji vtihotapljala sladka misel sli zavest težke pregrehe. Njena obleki» j«' bila tako prikrojena, da ni skrivala bujnih oblik njenega prožnega telesa. Zdelo se je. da to zapeljivo telo v vsakem gibljaju razodeva ljubezen, da bi najrajše v strasti splavalo tja v mejo k na-
čelniku. In pazil je dunajski pohotnik na vsa razodetja ozko prikrojene obleke. Ljubi Bog, zakaj si pripustil, da je zasejal vrag takšne stvari med tvoje Zemljane,, ki si jih vstvaril za svoje ne-ls'ško kraljestvo!
Po prvem so plesali novo kolo po napevu pesmi:
Jelen pasi' po gorici travu, za dan pasi», a za dva boluje, a za treči ni glave ne diže.
In potem še eno s peamijo:
Dve su druge le|>o drugo vale; jedna drugu na prozor doziva: Hodi drugo, da ti se potužim!
Vilar teh pesmi poprej še nikdar ni bil slišal, no njih besedilo mu je močno ugajalo; nič ni bilo v njih nespodobnega: v plemenitih, mehko ubranih besedah so opevale tu resno, tu hudomuSno srčne zadeve mladih ljudi.
Prvi se je odtrgal <sl vrste težki Samojlo; že |>o drugem kolu se je ves ra/gret naslonil ob vrbo. Kmalu za njim je izstopila Ljubica, potem Buz-duga z Etelko* ostali so se razdružili ¡k» končanem tretjem kolu, za kar jih je neugnana Katica pošteno okregala. Zavili so m* v plede in ogrinjala, ter polegli po travi. Samojlo je nalival vino in kavo, njegova soproga je ponujala pecivo.
Vilar ni hotel počakati pečenega janjca, ker m' mu je mudilo, da pride z nočjo vred pod Konj-planino. Obračunal je s Ha moj lom za obed. Žid skraja «hI milostivega gospoda inženirja, s katerim Im» imel toliko opravkov, ni maral vzeti novcev; sprejel jih je še le tedaj, ko ga je bil oni pisano in strogo pogledal. Nolnce je sijalo še vjroče, ko se je poslovil pri izletnikih. Slovo je bilo kratko, ker svojega srca ni pustil pri njih, niti pri Katici, dasi ga je celo minuto držala za roko in mu zabičevala, naj kmalu pride v Tuzlo in jih po-seti v njih hiši. Vsi so mu naročili pozdrave za ( umurpašo. "Naposled pride, kar sem želel vse - te dolge «lni — gozdna tišina. samota, «mir", je vzdihnil, ko je s Turkom izginil izletnikom iz vidika. Spustila sta s<* v lahen dir po mehki, malo izvoženi poti. Zamislil s«' j«? v tuzlansko gosjiodo. Nič mu ni ugajala. V strašni lenobi ae pas«*, služba ji j«» igrača, ki preganja dolgočasje, razuzdano živi in p«»leg misli, da je kulturna in vrši imenitno naročil^izobraža in lika za cesarstvo dve ji izročeni provineiji. K«lo se more ogreti za kulturo pl. Pestera, ki brezsrčno gazi veljavno zakonsko pravo, ali za kulturo Simona "Buzduge. ki z bikovko in detektivnim talentom strahuje ljudstvo! Le Bajič s«* 11111 j«» priljubil. Ta ae prostodušno zavzame za pravico, ter pošteno in odkrito so<li o razmerah, pač iz prepričanja in izkušnje, ker vsa ta švabska kultura j«' strla njegovo rodbinsko srečo.
Polagoma s«* je začel svet «Ivigati. Dospela sta do dveh bornih vasi. do krščanskih in turških Živini«', katerih hiš«* so, na široko raztr«'sene, stale po zelenem hribovju nasproti Konj-planine. Dočim v krščanski vasi ni bilo nobenega znaka, po kate-r«'m bi bilo spoznati, <la v njej prebivajo kristjani, sta za turško vas kazala «Iva zaernela lesena mina-reta, vidna ž«' «hI daleč. Vilar je ra<lovedno ogle-daval kraj in ljudi, mimo katerih ga bo še mnogokrat vedla pot. Mnogo je videl tu še rodovitnega sveta, ki j«' bil zarasel z grmovjem in trnjem. Kar s«' tiče ljudi, je slišal, tla govore Turki in kristjani isto narečje, tla so si po obrazih vsi podobni, kakor bi bili vsi bratje, 110 kristjani se mu ogibajo preplašeni in ponižni, z nialotlušno udanostjo zrejo vanj, dočim stopajo Turki ošabno in srdito v stran in ga niti ne pogledajo.
1 žalilo ga je. ko je videl, tla se mu ti ljudje umikajo in ne požrejo njegovega dobrega srca in ne uvažujejo njegovih poštenih namer. Ne nosi sieer srca na dlani, toda vsi bi morali čutiti, kako toplo bije zanje. Na pragu neke hiš«» v krščanskih Živinicah sta stali dve brhki deklici, katerima bi bil rad povedal svoliodno in prijazno bese« 1 o. Ko pa je prihajal blizu, sta skočili v vežo za vrata in Vilar jima je hudomušno zaklical: "Solnce naj se vama tslteguje tako. kakor se ve dve prikrivate mojim očem!" Te besede so celo njegovemu čemernemu Turku privabile nasmeh na rjavo lice.
Z Živinic ju je vedla steza preko pretlgorja v temno dolino, po kat«'ri teče Oskova. Ta močni potok izvira visoko gori v Koni-plnnini :skra ja ima značaj hudournika: večni sovražnik rastlinstva izpodjeda in trebi drevje. Isibnee čez skale, in si samovlastno razriva in širi skalnato strug«»; v dolini mirno šumlja in leze preko svetlih tolmunov Spreči v naročje. Podjetnim Židom je pokazal pot k neizmernim Isigastvom Konj planine. Kraj njega s«) dali nakopati zložno pot.
Vila rja s«» j«' polastila «l«»bra volja, ko je jahal po senčnati dolini. Svež hlad j«' vel iz vodo in zelenja. V dnu zadi je ž«> vi«l«-l visoki vrh Konj-planine. ki mu dmgujeta š«> druga «Iva vrhova, Zelelsij in Kravanja. V «lalji prod seboj j«' zapazil bodro postavo kahnljora Miloševiča. Pognal jo konja v dir in ga poleg mladega popotnika hitro ' ustavil, iz česar J«' le ta sklepal, «la hoee z njim govoriti. Okrenil se j«' k jezdecu in ga spoštljivo pozdravil. Vilar se jo obveselil prijaznega pozdrava, k«»r priljudnosti ni prisojal človeku, ki jo poprej tako zadirčno odgovarjal Buzdngi.
"Ti jahaš poti Konj-planino, gospod i ne. Inženir si," j«> rekel Miloševi«', odkrito zroč Vil ar ju v obraz. Kakor bi nekaj veleval, takšen je bil njo-gtiv glas. Nekaj ponosnega, krepko voljnega jo zvenelo iz njega.
"Gotovo sem tisti. Pa odkod ves, tla so nastavili inženirja? Imaš li zve/«» s konakom?"
Miloševi«" j«» pot rose 1 svoje dolge, temne koti r«\ ki so 11111 padali čez tilnik, in s«» posmejal.
"Stike sem imel z vašo gospodo, 110 precej žalostne!' Ako še nisi-slišal o njih, «pa ** boš. Sicer s«'in te pa včeraj vi«lol bo«liti v konak noter in ven. in ljmljo so mi povedali, kdo si. Tu«li v novinah sem čital tvoje imenovanje, v sarajevskih, novo-sadskih in belgrajskih. Pri nas mnogo stvari prikrivajo. mnogo se vrši tajno, vse, kar jo krivično.
se zastere z globokim molkom. No, kar se tiče takt» zvaucga kulturnega tlela, to umejo raztrobiti urbi et orbi, in inžrnir je kulturno delo."
Vilar se je poČudil takšnim izbranim bese dam, iz katerih ae je zrcalila inteligentnoat.
"Povej mi, gosptslinc, s kakšno voljo jal pod Konj planino?"
"Z dobro."
"Morda meniš, tla boš deloval za boaeitski blagor, ako pomagaš trebiti naše gozdove."
"Moja misel je ta, da bom deloval za tistega, ki me je najel. To je moja dolžnost. "
"Kajpada. Veš, gospodine, mnogo lahko koristiš najetim delavcem. Tvoja inženirska tlela ne bodo obsežna, a z oskrbo delavcev bo doati opravka."
Vilarjti se je zdelo, kakor bi stal pred tuzlan-skim načelnikom, prav tako je govoril Milošcvič
0	njegovem službenem delokrogu. "Vestno hočem opravljati službo brez tvojega pouka in ne oziraje sti na desno ali na levo," je rekel. Ni mu bilo všeč, tla hoče vsak s svojimi nasveti segati v njegov posel. In pomislil je: Ta proziravi človek pozna ves moj bodoči delokrog; to je znak agilne-ga agitatorja, da vse ve, kar se pripravlja ali godi v nasprotnem taboru; tisti agitatorji niso nié vredni, ki ne poznajo položaja iu ga izpregledajo še le takrat, kadar dovršeui fakt udari nanje 111 jih na glavah zapeče udarec.
Konja sta brzo stopala, toda Milosevic ni zaostal. Njegov korak je bil trti iu razvaljen, zdelo se je, da doni zemlja pod njegovo mišičasto nogo, podobno oni slavni nogi, ki jo je bil Michelangelo izklesal za razjarjenega Mojzesa. S tihim veseljem je zrl Vilar na orjaka. Čeprav je bil še mlad, vendar jo že dosti videl, vedel in premišljal. Ve-tl«*l j«k, <Ia ima človeška čreda svoje pastirje in tem pomagajo psi. In oni, ki se nahaja v čredi in ni pastir, pes pa no«"'e biti, mora ravnati oprezno, da izhaja. Vzlic temu sam ni bil oprezen in ni ljubil tistih tihoslapov in lizunov, ki uspevajo po vseh slojih družbe z neodkritostjo in hinavstvom.
1	gajal 111 uje človek, kateremu je strast odkrila srce, človek smelega čela, neupogljivega značaja in drzne misli. Takšen se inu je zdel Miloševic.
"Kako napreduje kultura v Bosni?" ga je vprašal z izrazom naamešljivea, ki ž«' naprej ve, kakšen bo odgovor.
"Za tujec» dobro; «»111 žanjejo in vežejo v snope, nam pa še pabirkov ne puste. Oprosti, tla govorim odkrito! Bošnjaki ne smemo molčati; kdor molči, kaže, da je zadovoljen."
"Bo«li odkrit z menoj! Glej, moje srce je vedno na strani potlačenih in robujočih ljudi. S svojim znanjem nisem suženj nobene vlade. Sicer pa zasedba Bosne traja še le tri leta ; v tako krat-k«'in času ni mogoče doseči vidnega napredka."
"O, imamo viden napredek! Že rastejo naša mesta in se lepšajo in še bolj se dvignejo,' pred vsemi Sarajevo. Železnice in poti nam gradijo, ' vso tleželo objema trda mreža.voblasti. Kaj hočeš št» več? Pa mesta napredujejo le po tujcih in zanje, komunikacije skrbe I«* za strategične zvez~ Ta napredek nič ne koristi našemu ljudstvu. Kako bi so sicer trumoma selili Turki iz dežele, ko se vendar vlada v prvi vrsti hoče opirati nanje! Poglej pa po vaseh, kjer prebiva masa ljudstva, če se je kaj storilo za kmeta." Jeza vnetega agitatorja je gorela na Miloševičevem obrazu, ožganem od solnea. Knergičneje je potresal s kodri in više je dvigal gorjačo. Vilar mu ni ugovarjal. Po kratkem presledku je oni nadaljeval: "Kakor riba vode, kakor vzduha bi potrebovali vaše ljubezni sedaj, ko smo živeli blizu ."»00 let poti turškim igom. In vi nam niste prinesli zažoljene dobrote. O, ko bi bili pri nas vse tako uredili, tla bi naui bilo prijetno in udobno živeti, tla bi rekli: toplo nam je pod bosenskimi krovi! No, vi ste tukaj obrnili vse v svoj priti ; vam sije solnce, a mi čutimo, kakor bi živeli v mrazu, vi 110 razumete naših potrebščin, in križajo se te-le z vašimi na vseh potih."
Vilar je kimal z glavo, pritrjujoč agitatorju, ki tega tihega soglasja ni mogel videti, ker je go voreč neprestano zrl predse v temna pobočja pla nin. Zvonok je bil njegov glas. neustrašenost in prepričanje jo odmevalo iz njega. Ztlelo so je. tla ne govori toliko svojemu sopotniku, ampak v ogromne gozdove Zeleboja, K ravan je in Konja, kakor bi videl v njih vse polno naroda, ki drli4i po svobod i in ga posluša, nadahnjen s prav i*to strastno mislijo. ,
"Naš«' votle 11e smejo po naših žlebovih teči v tuja korita. Iztrebiti se ne pustimo. Ako s-> iztrebili divjake v Ameriki ih naselili tja Evropejce, se tla to upravičiti le s stališ«"a evropske sebičnosti ; 110 v Bosni ni divjakov; tu jo bilo modro urejeno gospodarstvo že takrat, ko s«» v Carigradu gosptslovali Grki. Od tam smo dobili svojo kulturo. no s severa, 110 od vas. Ko so nas s tist«'ga Caritrra«la porobili, se nas je polastila apatija, imenujem jo inržnja ali lenoba, kakor hitro smo spoznali. «la m» delamo zase. Se «lamíanos so «l«>sti-krat prigodi, «la kmet noče pokositi travnika, noč«» požoti njivo. k«»r vidi, «la mu nič 11«' ostane, ako redno plača bega. earja in najetega «lelavca. Od tod večni prepiri, razboji, nezadovoljnost. Lenobo očitajo našemu ljudstvu, 110 pridno in marljivo poslano, kadar dobi svobodo, mine ga apatija, prinesena z muhame<l«»vsko vero iz Azije. Prepričan som. gospodine, «la razcvete v Bosni zopet blagostanje, pride pa po drugačni kulturi, nogo je tista, ki jo imajo v mislih- tvoji prijatelji v Samojlovem «banu. Ljudje se pojnnože in ob vsestranski marljivosti bo Bgšnjak razmeroma dobro živel ; ali tisti, ki pride iz tujine in hoče tu bivati, so mor.-i čutiti domačina, naš j«v.ik mora govoriti, našo običaje spoštovati, tisti plamen mu mora goreti v srcu kak«»r nam. Mnogojezienosti tu ne potrebujem«». Samo slovanski jezik mora tu obveljati, f.o naj se imenuje srbski ali hrvatski. Čudna stvar jo jezik ; on nas združuje in raz«lružujo. Tu jo posebno treba, da nas združuje, ker nas ločijo nesrečno razliko v veri."	(Nadaljevanje.)
P ROLETALE C
ADV KRTISKM KNT
Avstr. Slovensko
idm ml )uufv|* mL
Bol. Pod. Društvi
UkarpwtriM M. I«brm • i MUS t d rt« v i IUimi
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN GORSEK.Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN. ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry. Raa* Zapianikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac. Kaaa
NADZORNIKI ( PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kaaa
ANTON KOTZMAN, Fronteaac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. dp«»ej«unna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajmikm Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajnika.
Cenjenim uradnikom in udom Av. Slov. Bol. Podp. Društva.
Zapi8iiik 8eje Glavnega Odbora z dne 24. januarja 1915.
Sejo otvori brat John Gorftek, II. predsednik zaradi odsotnosti
I.	predsednika Martina Oberžana. Uradniki navzoči so John Goršek,
II.	predsednik, John Černe, tajnik, Frank Starchieh, blagajnik, Louis Breaniker, zapianikar, Pongrac Yurache, Martin Kotzman, nadzornika in Frank Selak in John Mi-klauc, pomožna odbornika. Prvi predsednik Martin odsoten zaradi bolezni.
Zapisnik sprejet s popravkom, da sta ae imela odbornika v zadevi br. Karlingerja št. 5 le posvetovati pri odvetniku, ne pa knjige do-tiČne štev. pregledovati.
Poročilo tajnika 8c sprejme kakor prečitano. Brat tajnik poroča tudi o splošnem glasovanju radi prodaje društvenp dvorane.
Glasovale so sledeče številke lokalnih društev:
		C ca	« *.	C	>*
r		a prod glasov	•■—j ._, co ol J- t-	C Id C > a o 3 * ^ 45	0 t > & 2 1	= h CC C ^
		N	a	m *	
Dr. št.	1.	.. 22 .	. 5	.. 27	.. 83
Dr. št.	4.	.. 21 .			71
Dr. št.	5.	.. 10 .	. 4	..14	.. 28
Dr. št.	6.	.. 26 .	. —	. 2«	.. 26
Dr. št.	7.	.. 9 .	. 3	.. 12	.. 17
Dr. št.	8.	.. 14 .	. —	.. 14	.. 20
Dr. št.	11.	.. 19 .	. 1	20	.. 84
Dr. št.	13.	.. 12 .	. —	.. 12	.. 12
Dr. št	14.	.. — .	. 16	.. 16	.. 16
Dr. št.	16.	,. 23 .	. —	.. 23	. . 57
Dr. št.	17.	.. 23 .	. —	.. 23	. . 23
Dr. št.	19.	.. 12 .	9 trn	.. 14	.. 40
Dr. št.	20.	.. 60 .	. —	. 60	.. 60
	13	251	31	282	537
V	zmi8lu tega glasovanja ae da dvorana na prodaj.
Poročilo nadzornega odbora se sprejme.
Prošnja društva št. 14 Maynard, Ohio se vzame na znanje ter se udje, kateri valed stavke ne morejo plačevati mesečnih doneskov, vzamejo kot pasivni člani.
Poročilo št. 6 Vale, Kans. o zadevi Lerenc Gregorač se vzame na znanje.
Na poročilo varuha imetja Lou-ia Panchur se odgovori, da se mora izkazati z vsemi potrebnimi listinami, predno »e mu izplača smrtnina za bivšega brata Louis Panchurja.
Društvu štev. 10 bc naznani, da se bo izplačala še jieizplačana bol. podpora br. Matt Bokal kakor hitro pravilno izpolnjene listine dosežejo gl. urad.
V	zadevi Kari Karlinger ostane društvo v smislu pravil.
Z bratakim pozdravom A
Louis Breaniker, zapisnikar.
PAPEŽ MOLI
Wilson s«* je naveličal. Enkrat je ukazal molitveni dan za mir po vseh Zedinjenih državah, a ker si« oče nebeški ni zmenil za vse pobožne in nepobožne prošnje, ne mara zdaj sploh ničesar slišati o mini, češ dokler se tam onstran oeeana sami ne spametujejo, je itak vsaka beseda bob ob steno.
Ali sveti oče na zemlji še ne odneha. Na tem svetu je splavalo preeej papeževega vpliva po vodi odkar so brezbožni posvetnjaki iz
njegovega' Rima napravili glavno mesto Italije. Na svoj vpliv v nebesih se pa še zanaša.
Sestavil je posebno molitev za mir, ki jo je objavil njegov uradni list "Osservatore Romano" in obenem je njegov državni tajnik Gaspari izdal ukaz, naj se po vseh evropskih cerkvah dne 7. februarja, po drugih pa 21. marea moli za mir.
Mi ne vemo, kako sodijo v ne-besih » molitvah, ali na papeževem dvoru, kjer so v tem oziru nemara bolje poučeni, mislijo, da se z raznimi "pomožnimi" ceremonijami bolj vpliva na Boga. Zato morajo pri jutranji maši izpostavljati "najsvetejše" — to je namreč monstranca, ki je po rimskih nazorih svete jši od Boga samega—in peti Miserere. Zvečer pa se mora moliti roženkranc, papeževa molitev in litanije, ki se menda imenujejo lavretauske. Tudi izpovedujejo in obhajajo naj se kristjani.
Papeževa molitev pa se glasi:
"Potrti vsled bojnih'strahot, ki pretresajo ljudstvo in drŽave, se zatekamo, o Jezus, z največjim zaupanjem k Tvojemu Ijubezni-polnemu Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog. dokončaj to bridko poizkušnjo, hrepeneče pričakujemo, o knez miru, da nam čimpreje podeliš naš mir.
Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izgnila vsa nesloga in vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel najnežnejše sočutje za vse naši« človeške potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s strahom in sovraštvom prepojeni uri!
Usmili se vseh mater, ki trepe-čejo skrbi za svoje sinove; ¿usmili" se vseh družin, ki pogrešajo gospodarje; usmili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poizkušnja!
Navdahni vladarje in ljudstva z mislijo miru, dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se spravijo in si dajo poljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si nekoč apostolu Petru, ki je klical napomoč: "Gospod, reši nas, potapljamo se!" poln ljubezni odgovoril s tem, da si potolažil vihar na morju, tako uališi dobrot-Ijivo tudi zdaj naše zaupljive prošnje ter dodeli, da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota.
O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah si pomagala, pomagaj tudi zdaj nam, varuj nas. reši nas! Amen."
Kljub temu. da se zdi katoliškim listom ta molitev izredno lepa. se bojimo, da je papežev vpliv tudi v nebesih močno skopnel in da nje gov lepi sestavek ne bo rodil uspeha. V Evropi so ž»' molili, ali od tega časa nismo opazili niti najmanjšega znaka miru. Nasprotno vidimo, da je me« I tem Nemčija razglasila blokado Anglije in potaplja ladje, naj so britanske ali pa nevtralne, kakor da gre za orehove lupine. Anglija razglaša vsa živila za kontraband. Kitehener napoveduje, da se vojna zdaj šele resnično prične. Vse države pošiljajo nove armade na bojišča. Skoraj izgleda tako, kakor da je posledica papeževe molitve še hujše klanje.
Toda poeakajmo malo. Ne vemo. kako daleč je do nebes. Nemara niso evropske molitve fie dosegle
onih višav, čeprav bi seveda vaega-vedni in povaod pričujoči Bog moral vedeti, kaj se godi po cerkvah. Ali J>otrpimo. Dne 21. umna bodo molili še po izvenevropakih cerkvah. Morda ima Bog afričan-ske in avstralske katoličane rajši od evropskih—ua ameriške se že lani ni oziral. Če pa tudi 21 marec ne prinese miru, tedaj ne vemo, kaj svetovati svetemu očetu. Bog oče, Jezus, Marija, vsi svetniki, vsi nebeški prebivalci so uaprošeni, če to ne zaleže, tedaj lic bi ostalo nič druzega, kakor pametno govoriti z Vilčkom, Miklavžem, Džordžem, Francjožefom.
Ampak govori pametno s pijanimi ljudmi!
BODITE DENUNCIANTI!
Med poštenimi ljudimi se je vedno denunciantstvo smatralo za veliko podlost. Avstrijska vlada pa zahteva od svojih državljanov, da morajo biti denuneianti, če nočejo priti pod ključ ali pa doživeti še kaj hujšega, s čimer se potem neha vsako doživljanje.	»
Nameatnifttva so izdala sledeči razglas:
"Znano je, da skušajo Rusi avstrijske slovanske narode z razširjanjem proklamaeij omajati v njihovi zvestobi do države in jih pridobiti s praznimi obljubami za smotre ruskega vojskovanja in politike. Razširjanje takih pozivov tvori hudolestvo veleizdaje* za katero je določena smrtna kazen. Kdorkoli dobi v roke tak letak — in naj si bo na ta ali oni način —, ali izve o njegovem razširjanju, se poziva, da ga takoj izroči, oziroma to naznani pri najbližji orožniiki postaji. Izrecno pa ae poudarja, da bodo v smislu kaznenskih določil tudi še oni kazensko zasledovani zaradi sokrivde na veleizdaji, ki imajo tak ve-leizdajniški poziv v svoji posesti ali kaj izvedo o njegovem razširjanju in vendar namenoma takoj ne napravijo ovadbe". •
Rusi razširjajo proklamacijc, s katerimi obljubujejo avstrijskim Slovanom osvoboditev. Mi smo za dnji, ki bi kaj verjeli carjevim obljubam. Če bi bilo kronanemu razbojniku kaj za svobodo, bi bil že davno imel časa in prilike, da bi jo bil dal svojemu lastnemu narodu. Za svobodo v znamenju vislic se lepo zahvaljujemo.	^
Ali Avstrija ima najmanj razloga, da se škandalizira zaradi rua-skih proklamaeij. Zakaj sama se je posluževala povsem enakega sredstva. Tudi ona je delila proklamacijc med ruskimi državljani, gobezdala Poljakom o osvoboditvi izpod carskega jarma in pela Srbom in Črnogorcem, da jim prinaša vso nebeško srečo. In avstrijska svoboda ni za groš boljša od ruske.
Seveda se ne čudimo, da niso avstrijski vladi ruski letaki tako všeč kakor njeni lastni. Ampak obmolkniti mora vsaka beseda o kulturi v habsburški državi, če je človek lahko obešen, ako najde v svojem žepu tak letak, pa ga šo komu pokaže.
Vrhunec lopovske morale je pa nedvomno dosežen s tem, da je denuneiacija razglašena za dolž-nost. Če je tvojemu bratu prišel tak letak v roke, pa ga ne odnese takoj k žandarjem, moraš ti naznaniti svojega brata. Veš sicer, da ga s tem lahko spraviš na veša-la, ainjSak če ga ne denunciraš, dobiš sam lahko xYv okoli vratu.
Slava Avstriji! Rojaki, zapoj-mo: Bog obvari, Bog ohrani.... namreč narod obvari cesarskega šuftovstva!
Sodrug Julius Vahlteich umrl.
Miljon in šeststo tisoč mož zna šajo dosedanje izgube avstrijske armade. Ampak življenje enega Franc Ferdinanda se ni poplačano.
Kos delavske zgodovine je legel v grob. V pctcK popoldne je v svojem stanovanju v Chicagu umrl sodrug Julij Wahlteich, član tukajšnjega nemškega odseka ao cialiatične atranke. Njegova or ganizaeija bo bridko občutila iz gubo; tada Wahlteich ni odšel sa* mo od nemških sodrugov, temveč se je poslovil z Ititernacionalo sploh. Četudi je delal v svojih starih letih v bolj omejenem de lokrogu, je bil vendar njegov po men za delavsko gibanje zlasti v prejšnjih časih velik.
Wahlteich je bil. rojen 20. decembra 1K30 v Lipskem. V nižavah mu je tekla zibelka, in v nižave je bila obsojena njegova mladost Za višjo izobrazbo ni bilo sred stev, življenje delavca je bila nje gova usoda. Ali v mladem Wahl teichu so živeli močni nagoni. O kakšnem delavskem gibanju ta krat še ni moglo biti prav govo ra. Tupatain je prišla kakšna u topistična knjiga med delavce, sempatje ae je nezadovoljnost z
Razvijajoča se industrija je ž«1 ' povzročala oatrejša razredna na sprotja. Ali razredne zaye«ti š« ni bilo. Delavci, ki ao se sploh brigali za svoj položaj in misl | ua zboljšanje, so ae skušali našla u jat i na druge stranke, na meš čansko demokracijo. V tem giba nju je bil Wahlteich delaven. Za hajal je ua shode, poslušal govornike in tudi sam govoril. Pri tem delu je vse bolje spoznaval, da i-m a delavstvo čisto posebne interese, ki prihajajo z vsemi drugimi v nasprotje. Zlasti pa je spozna val, da je delavstvu treba neod visne politike.
Leta 1863. je stonil Lasa lic na plan in Wahlteich se mu je pridružil z vsem navdušenjem. Ijas-salle, ki ga je videl v agitaciji, je tako cenil njegove sposobnosti, da mu je ponudil mesto tajnika kar je Wahlteich sprejel. Iz ti ste dobe je pozneje napisal spomine ,ki obsegajo marsikaj zanimivega.
Delavsko gibanje se je v tistih
1878. je bil zopft izvoljen v dr
žavni zbor topot v okraju Mittweiler Limbach.
Tedaj pa je prišel znani aocia-listovski zakon in pričelo ae jc besno preganjanje aocialistov. Tu di Wahlteich se je nekolikokrat seznanil z itifamijami te poatave; njegova glavna kazen v tisti dobi je znašala 18 mesecev.
Ko se je vrnil iz zapora, se je preganjanje nadaljevalo. Wahl-teichu je bilo akoro nemogoče, da bi si bil ustanovil materialno e-ksistenco, in tedaj je aklenil, da otreae prah domovine s svojih čevljev in odide v Ameriko. To je storil kakor več drugih sociali stov, kljub temu, da mu je Bebel zelo odsvetoval.
Zedinjene države je Wahlteich precej prepotoval, predavajoč po raznih nemških naselbinah. Potem se je naselil v Chicagu. Nekaj časa je mislil na to, da ae od makne od boja in spočije v zatišju. Ustanovil si je fotografičen atelje, hoteč živeti v miru. Ali
\
razmerami izrazila v nekoliko o strejših besedah. Wahlteich Je spadal med nezadovoljneže, ampak med tiste, ki niso samo go drnjali, temveč so hoteli tudi razumeti.
Na Nemškem je krojač Weit ling, znan po svoji knjigi "Dat Evangelium eines armen Teufels" agitiral za nekakšen komunizem Tudi njegove ideje so bile utopi-Ktične in pri tem vČasi nejasne Ker ni imel potrebne znanstvene podlsge, ni moglo biti drugače. Med delavci tudi ni imel znatnega uipeha, ker je bila njih brezbrižnost prevelika. Ali na Wahl teich« je njegov evangelij napravil vtisk. Razmišljal je samostojno o teh idealih in prihajal tudi do samostojnih zaključkov.
Ko so se mu zjasnili nekater pogoji delavskega položaja, je stopil s svojimi nazori med tova riše. Agitiral je in se trudil, dr bi ustanovil delavsko organizaci jo.
Vabilo na zabavo in veselico
ki jo prirede
skupno Jugoslov. soc. klubi
v proslavo 4'Pariške komune" v Chicagi dne 13. marca, «• 1. v "Narodni dvorani"
na vogalu 18 ceste in Kacine ave.
\a programn je lepa igra "Mladi Juaik", ples in prosta rabava. flovoril hode sodrug E. Kristan.
Tisti dobitek je namenjen v podporo lista "Proletarec" in "Rad nlčka Straia",
Prlčetek točno ob osmih zvečer. Vstopnina je sa moike 2ftc. Ženske v spremstva so vstopnine proste.
Za mnogoštevilno udileibo vabi
ODBOR,
J
letih zelo poživelo. Nastale so organizacije, začeli so se širiti Mar-xovi nauki. Stanovsko gibanje je prehajalo v razredno zavedno. U stanovila se je prva Internacio-nala.
Seveda tudi niso izostale razprtije. Na Nemškem se je vodil oster boj med Eisenachovci in Lassalleanci. Ali ob vsem tem je delavstvo tako napredovalo, da so prišli gospodujoči razredi v skrbi. Policija je pSzneje zasledovala gibanje in smatrala je za svojo nalogo, da ga zatre. Tudi Wahlteich je prišel z njo večkrat v kontlikt. LH a 1872 je šel sku paj z Bebelom, Liebknechtom in Hirachem, ki so bili obsojeni zara d i veleizdaje, v znano trdnjavo Hubertusburg: on je v listu, ki ga jc takrat urejeval, razžalil nem škega cesarja.
Ali medtem je stranka rastla Leta 1874. je bil Wahlteich v o kraju Mittweiler Burgstädt iz voljen v nemški državni zbor. Leto pozneje so se Lassallovcl m Eisenachovci združili; porodila se je zedinjena socialno demokra tična stranka in Wahlteich je postal član glavnega odbora. Leta
LJUBLJANSKE VOLITVE ODLOŽENE.

V Ljubljani bi bile morale biti pravzaprav že lani nove občinske volitve. Ker pa klerikalci še niso bili dosti pripravljeni, si jc visoka vlada domislila, da ne štejejo mandati od tistega časa. ko so bili občinski svetovalci izvoljeni, ampak od takrat, ko se je občinski svet konstituiral, kar se je zgodilo vsled klerikalnih rekurzov šele drugo leto.
ko so v New Yorku potrebovali urednika za ondotno Volkazei-tung in ga povabili, je oživel ao-cialist v njem z vso močjo, pa js sprejel ponudbo.
Leta 1907. se je vrnil v Chicago. Z 68. leti je mislil, da ima pravico do počitka. Ali tudi aedaj ni šlo Razun tega, da je bil od časa do časa povabljen na kakšno predavanje, si je moral za nekoliko let naprtiti tudi uredništvo chicaške Arbeiter Zeitung, katero je zapustil šele lani, nekaj ča8a po izbruhu evropske vojne, fie prav zadnje čase pa je imel pri nemških organizacijah nekaj predavanj.
Pred tednom je občutil neko slabost in zmanjkovalo mu je sape. Ali sam ni mislil na resno bolezen. V petek je po kosilu legel, da bi malo počival. Tedaj pa se ni več zbudil. Ob 3. popoldne je pokojno zaspal.
Wahlteich je bil eden najata-rejših članov socialistične Inter nacionale — dosegel je 75 let in od njegovega dela je imelo posredno delavsko gibanje vseh na rodov korist. Zaslužil si je časten spomin, ki mu ga delavstvo o-hrani.
Letos pa bi morale biti vendar volitve. Ali ne bo jih, seveda zaradi vojne. Ljubljanski listi namreč poročajo:
Občinske volitve v Ljubljani, ki bi se imele vršiti meseca aprila letošnjega leta, je sedaj deželna vlada v smislu splošne ministrske odločbo preložila dp daljših odredb.
V Utah so se uprli Indijanci Najhrže so slišali o vojni v Evropi, pa hočejo pokazati, da so tudi toliko napredni.
PROLtTAREC
LIST ZA INTKRE*iI DELAVSKEGA
LJUDI TV A.
IZHAJA VS I KI TOHEK.
- lastnik ta «adajaltlji -
Jggoslounska dtlao ki tiskovna diužbt » .mcago. iliinois.
Naročnina: Za An. riko $2.00 rs celo loto, $1.00 ta pol leta. Za Evropo $2. SO za celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivalifta je poleg novega nasnani/t tudi sta* i naslov. •__
GlaalU »lovantka oriuiMcii« JuaoaL — MclaUiliil • ■««<• v Aaaarlkl. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoeti, je poiiljati
preda« dniku družbe IV Podlipcu, 50.19 W. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
OwMd and put'Uhad »»«r» Tuaaday by
Soiitli Slaiio Wor. men'a Pubishing Company
Cftioigo, Hliitit.
Subacription ra es: United States and Canada. $1.00 -i year. $1.00 for half
I ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.25 for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLCV (ADDRESS):
"PROLETAREC" *
«008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Volilne sleparije.
Iz raznih krajev in raznih držav prihajajo vesli o preiskavah in procesih, tupatam tudi o obsodbah zaradi volilnih sleparij. Enkrat goljufajo demokratje republikance, drugič republikanci demokrate, včasi pa tudi demokratje demokrate itd. Ce človek ne živi od svojega rojstva v tej politični atmosferi, se precej težko privadi neverjetnemu klikarstvu. ki vlada v Ameriki; toda če noče biti politično izgubljen, se mora toliko naučiti, da razume te pojave.
Tudi za delavce so to važna vprašanja, kajti naposled se piše vendar vsa politika na njihovi koži. Ce bi delavstvo le čitalo kakšne ogromne svote velja politika, in se vprašali, kdo jih plačuje, bi morali spoznati, kako potrebno je, da se zanimajo za politično življenje. Kajti vse velikanske stroške plačuje vendar le njihovo delo in vse ogromne svote, ki jih požira oficielna politika, služijo večinoma za to, da se pritisne delavstvo čimboli na tla.
Volilne sleparije, brez katerih si skoraj ni mogoče misliti volitev v Zedinenih državah, so jako zanimiv list. Včasi bi človek skoraj občudoval goljufe, ki so tako iznajdljivi v svojih metodah, da bi bila njih pretkanost vredna boljše reči. Ali sleparstvo je sle-parstvo in podlost političnega sle-parstva je tem večja, ker je v zadnji vrsti vendar najbolj ogoljufano ljudstvo.
Toda kako naj se razlaga ro-kovnjaštvo, ki sc uganja Dri ameriških volitvah v največjem slogu?
Človek se bojuje za svoja načela in želi, da bi zmagala. Dobro. To je popolnoma naravno. Zato se vodi propaganda. Načela in cilji sc razlagajo z besedo in s tiskom, ljudstvo sc poučuje, navdušuje, prepričuje. Dokler pa ne morem trdno prepričati večine, mi nič ne pomaga; moji nazori ostanejo v manjšini in z najgrandijoznejšo sleparijo ne morejo zmagati moja načela.
Amerika je — tako pravi vsaj legenda — vseskozi demokratična dežela,. Tudi stranke, ki imajo drugačne naslove, ne bodo nikdar trpele očitanja, da so nedemokratične: Tudi republikanci, progro-sisti, prohibicionisti, tudi največji kapitalisti, tudi popi vseh cerkva so demokratje. Skratka, Amerika je zlata dežela demokracije in svobode.
Kaj pa jc demokratično? Da nimamo kronanega cesarja ali kralja, ampak izvoljenega predsedni-ika? Tudi republika je lahko ari-stokratična. .plutokratična in celo teokratična. Saj je n. pr. katoliška cerkev, kateri ne more živ krst očitali demokratizma, taka teokratična republika.
Demokracija pomeni vlado ljudstva. V vseh zadevah, ki se tičejo splošnosti, naj odloča ljudstvo samo. Zato voli svoje uradnike, poslance, župane, svetovalce itd. Volitve naj pokažejo mišljenje ljudstva, stranke s svojimi programi pa naj dajo ljudstvu priliko, da precizira svoje mišljenje, svoje zahteve, svoje cilje.
Neizogiben pogoj demokraeiie je torej brezpogojna svoboda vo-lilcev. Kajti le ob nje i se more pokazati resnično mišljenje ljud-
stva. In to vendar hočemo, kajne T
Hiu! To bi morali hoteti, če bi bili rcanično demokratični.
ln zakaj bi ne bili?
Mi — recimo Tonetova ali Pe-petova stranka — želimo ljudstvu najboljše. Prepričani smo, da ga ne morejo nobena načela tako o« srečiti kakor naša. Zato mu jih razlagamo do zadnje podrobnosti, vabimo ga na shode, pišemo mu članke iu brošure, trudimo se na vse mogoče načine, da ga seznanimo z veliko vrednostjo našega nrograma in naših ciljev.
Če verujemo v svoj program, je to naša dolžnost.
Izpolnili smo jo in zdaj pridejo volitve. Te naj pokažejo, če nas je ljudstvo razumelo iu če se strinja z našimi nazori.
Ko so scštiHi glasovH, smo spoznali, da smo podlegli. Nasprotniki so zmagali. Po našem poštenem prepričanju je to slabo za ljudstvo in imelo bo škodo od tega. Žal nam je.
Toda — smo li mi odgovorni? Mi smo izvršili svojo nalogo, in če bo imelo ljudstvo slabe izkušnje, ker je drugače sklenilo, mora poklicati samo sebe na odgovornost. Kajti zgodila se je njegova volja.
Za socialiste je v tem še nekaj več. Socialistični ideali si' ne bi mogli uresničiti, ako jih ne odobrava masa delavnega ljudstva, pa če bi sedeli v NVashingtonu in po vseh legislaturah v poslanskih zbornicah in senatih sami socialisti, pa če bi bil sam predsednik Zedinjenih držav in če bi bili vsi guvernerji sami rdečkarji. Za zmago socializma ne zadostujejo mandati, ampak treba je resničnega ljudskega prepričanja.
To bi moralo, če se pametno premisli, veljati za vsako stranko.
Vendar pa vidimo, da v Ameriki ne velja. Značilno je že to, da se v "kampanjah" preklicano malo dela z argumenti, s poukom in s programi, največ pa z golido in z gnojnimi vilami. Človek mora imeti vražje utrjen želodec, če hoče po kakšnem volilnem shodu, kjer je kandidat Peter opisoval kandidata Pavla, še večerjati. Stvarni dokazi ne igrajo r skoraj nobene vloge, osebnosti pa skoraj vso.
Kdor ima uraden aparat v rokah, ga rabi tako kakor da je to njegova strankarska organizacija. Ce si n. pr. župan, pa zopet "tečeš" za to mesto, se razume skoraj samo ob sebi, da morajo vsi uradniki, služabniki, prigsnjači do zadnjega policista agitirati za te.
Morejo li vliti volilcem tvoja načela v glavo? In vendar naj odločijo volitve o načelih. Verujejo I i vsi tisti, ki morajo agitirati zate, sami v tvoja načela? Ze to, da morajo, vzbuja dvom. Kdor veruje, ne potrebuje nobenega pritiska; če so moja načela tudi njegova načela, jim bo sam želel zmago. Ako pa zažugam enemu, da mu zaprem salon, drugemu, da Lra spodim z dela, tretjemu, da mu preprečim dobiček, ki ga pričakuje, na drugo stran pa obljubil jem vsakovrstne koristi, sem priznal, da se ne zanašam na prepričanje onih, od katerih želim glasove.
Kaj imajo načela od takih vo-lilccv? Kakšna demokracija je to?
Čimbolj se bliža dan volitev, tem večji je pritisk. Tupatam zažven-ketajo že kakšne šipe, tu se zablešči nož, tam poči revolver. To so volilni argumenti. Včasi so uspešni, ali da bi razlagali programe in tolmačili načela, bo težko trditi.
Na dan volitve sc mora organizirati posebna, izjemna policijska in detektivska služba, da s e preprečijo vsaj najhujši izgredi. Potem pa pride vsa sleparska žeti ialnost. Iznajdejo s«! nove metode za zatnenjavanje glasovnic, duhoviti načini za štetje glasov, čudoviti triki za preslepitev volilnih paznikov itd. In nazadnje "zmaga" manjšina.
Toda manjšina se zato vendar ni izpremenila v večino! Vladala torej ne bodo načela resnične veČine!
Kje je ostala demokracija?
Ej, to je šola za tiste, ki hočejo kaj misliti! To je predvsem šola za delavce.
Ako bi bile "velike' 'stranke resnično demokratične, ako bi jim res Slo za načela, tedai bi bilo razumljivo, da razvijajo najživali-nejšo agitacijo, da se temperamentno bojujejo za svoje progra-
Živela internacionala!
Dne 8. januarja je priredila Bri-tisli Socialist Party v Londonu zborovanje, ua katerem je govoril sodrug Emil Vandervelde, tajnik socialistične lilternaeiouale in sedanji belgijski minister. Londonska socialistična "Justica" poroča o njegovem govoru naslednje:
Vandervelde je opozoril na to, da bi se bil imel leta 1914. praznovati petdesetletni jubilej prve lilternaeiouale. To bi se bilo zgodilo na mednarodnem socialističnem kongresu na Dunaju, (bi je bil na-prošen, na napiše prispevek za ne ki nemški spominski spis. Do objave tega spisa pa žal ni prišlo. Izšel pa je tisti čas neki članek, v katerem jo bilo rečeno, da so nemški socialni demokratje dolžni, da se bojujejo kakop en mož za Nemčijo.
In sedaj je vojna razdelila In-ternncionalo v tri oddelke. Tu vidimo nemško stran, potem stran zaveznikov iu naposled stran narodov, ki so doslej še ostali nevtralni. V teh razmerah je pač razumljivo vprašanje: Ali imamo sploh še Internaeionalo? Ali če tudi padajo osebe in uničujejo svoj prejšnji glas, ostanejo vendar utemeljena načela nesmrtna in ne morejo miniti. Ce bi Internaciona-
rauje proti Parizu je dokaz, da so bili Nemci dobro pripravljeni. Kar se tiče angleških namenov, so v tem ozim pač neki dvomi; pomislimo pu, kaj bi za Anglijo pomenila nemška aneksija Belgije.
Vandervelde je poteiu omenil pogovoi, o katerem mu je poročal Max Beer, prejšnji londonski dopisnik berlinskega " Vonvaertsa" o nekem razgovoru, ki se je vršil ua amsterdamskem kongresu leta 1904 vpričo Vivianija, Brianda, de Presenseja, Jaurčsa, Edvard* Bersteina in Bebela. Jaurčs ji vprašal, kaj bi sc zgodilo, če bi izbruhnila vojna med Nemčijo in Francijo. Na to je bil odgovor, da bi socialni demokratje dovolili vojne kredite in marširali proti Franciji. Na to je dejal «Jaurčs "Tedaj bom' za naprej študiral vojaška vprašanja."
V Stuttgartu je imel Herve svoj prot¡militaristični, prot¡nacionalistični govor, s katerim je pozival organizirano delavstvo, naj se pripravlja za generalni štrajk proti vojni. Ko je naletel na mogočno Beblovo in Vollmarjevo opozicijo je dejal svojim prijateljem: "Torej sem delal za pruskega kralja!"
Nemški iu francoski socialisti
la izginila, kaj bi mogli postaviti lg0 »t1 i vse, kar je bilo v njiho-
na njeno mesto? Nemara nacionalne socialistične stranke? Moremo li odstraniti razredni boj? Če bi bilo tako, bi dobili namesto soci alizma nekakšno razredčeno obliko militarizma.
Ali pa se je Internacionala res razbila? Socialisti so zdaj drug proti drugemu porazdeljeni; kljub temu pa proglašajo slej kakor prej v vseh deželah enotnost delavskega razreda ter izrekajo, da priznavajo enaka načela. Priznavajo pravico narodov do samoo hrambe in izjavljajo soglasno, da se mora vsak narod sam vladati. Saj je član nemške strankine ek-sekutive Mueller v nekem angleškem listu izjavil, da je nemška socialna demokracija danes bolj internacionalna kakor kdajkoli, dasi so vsi glasovali za vojni pro-
vi moči, da bi preprečili vojno. Ko je šlo pa za avst rijsko-srbsko vojno, je priredila nemška socialna demokracija shode po vsej Nemčiji in protestirala proti prelivanju krvi. Tudi je llaase, ko je bila Srbiji napovedana vojna, pozval tajništvo Internacionalc, naj izda manifest iu zahteva od nemške vlade, da prime Avstrijo za roko in jo ustavi; enak poziv naj bi se naslovil tudi Franciji glede ua Rusijo. Nekoliko dni potem pa je llaase opravičil vojno s svojim glasovanjem za vojne kredite.
Poteiu je prišel umor .lauresa. V Bruslju so nemški sodrugi, ko je zboroval mednarodni burcau, obljubili, da bodo glasovali proti dovolitvi; kljub temu so se krediti soglasno dovolili. Soglasnost je bila pač I» dozdevua; -manjšina,
račun. Pri drugem glasovanju je I ki s«- pri glasovanju ni pokazala, seveda nekoliko poslance\ prot«'- j,, nasprotovala dovoljenju, stiralo proti aneksijski politiki. j Nobenih obtožb nam ni treba iz-Nadalje pa so vsi socialisti ved- rekati, vendar pa lahko izrazimo no naglašali pravico aamoobram- *vojc začudenje, »la se ui javil no-be; nihče torej ni mogel Belgij- beti protest proti sovraštvu ofici-cem «nlreči te pravice.	clnc Nemčije do Belgije. Nikakor
Da so se Francozi resno trudi- ne preziramo, da so bili nemški so-
li, da bi bili preprečili vojno, dokazuje dejstvo, da so odmaknili svoje čete deset kilometrov od nemških mej. Tudi rapidno prodi-
me; ali ravno tako razumljivo bi bilo, da bi šel vsak volilec v najpopolnejši svobodi na volišče in povsem neodvisno po svojem prepričanju oddal svoj glas.
Zakaj ni tako?
Vsak človek z zdravimi možgani mora uganiti, da je za to samo ena razlaga. Kapitalističnim strankam ne gre za načela in programe, ampak za — "džab". Politika jim je buainess, s politiko hočejo pospeševati in ščititi svoje kupčije, svoje interese, svoje pro-fite.
S sleparijo se ne more osrečiti ljudstvo. Niti če bi bil v slepar-stvu dober namen, sr to n«' bi doseglo. Kajti ljudstva ni mogoče o-sreeiti proti njegovi volji. Do zmage, ki bi mu resnično koristila, ki bi ga rršila, ga je mogoče le tedaj dovesti, če samo spozna svoje interese. Za to pa .ie treba izobrazbe. Sleparstvo je nc nadomesti.
Ali ooročila o sleparijah prihajajo od vseh koncev in krajev in uradne objave niti ne obsegajo vseh, kajti nekatera so vendar tako spretna, da jih ne razkrije noben državni pravdnik, tudi če bi jih rad.
In misleče delavstvo ne more iz vsega tega sklepati nič druzega, kakor da je s takimi volitvami samo ogoljufano.' Mase ameriškega proletariata drve za meščanskimi strankami, le da pomagajo — osebam do korita. Kajti te stranke so napravile iz političnih funkcij korita.
Ce bi delavstvo odprlo oči in mislilo s svo.lo glavo, bi mu moralo postati jasno, kakšna nesramna burka se uganja z njim, samo pa še statira v njej. Tr. iz tega' spoznanja bi moralo izvajati edini pametni in logični sklep, da se mora postaviti na svoje noge in se rešiti patronov, ki ga goljufajo spredaj in zadaj.
Kdaj bo to spoznalo?
cialni demokratje v zelo težavnem položaju. Ce bi se bili branili glasovati za kredite, bi se ji mlahko očitalo, da hočejo izročiti svojo deželo koma kom; s svojim glasovanjem za vojne zahteve so pa pomagali poizkusu, da se razbije francoska demokracija.
Kar nas je najbolj osupnilo, je pa delež, ki so ga imeli nemški socialni demokratje pri okrutnem iu nameravanem zatoru belgijskega naroda. Nemški socialni demokratje so s svojimi očmi videli, kaj se godi v Belgiji; videli so, o čemer ste vi le slišali in čitali. Videli so uničene umetniške zaklade v Louvainu, videli so opusto šenje v Echelles, videli so, kako sc je tam prelivala kri, videli so pomandranc vasi, razvaline mest, in vendar niso dvignili nobenega resničnega, učinkovitega protesta. Eden ali dva Nemca sta to pač storila; zahvaljujemo se jima in spoštujemo ju.
Veliko nemških socialistov je prišlo v svojih uniformah v naše zadružne prodajalne v Bruslju — v Maison du Peuple — pa so z nami diskutirali o tem.
"Kaj misljte o invaziji Belgi
Mi smo pač slej kakor prej prepričani, da imamo v tem oziru prav iu da nam naše dolžnosti napram nevtraliteti, ki nas je varovala ogromnega milit arističnega bremena, niso pustile nobene druge izbire. Valoni so demokratični, ljubijo francosko republiko in občudujejo angleške prostosti. Nasprotno pripadajo Flauii germanski rasi, govore nekakšno nižjo nemščino in simpatizirajo z Nemci. Temu malemu, od duhovnikov vladancmu narodu predstavlja Nemčija s svojo togo avtoriteto pred tronom in oltarjem najvišji ideal. Toda naj sg katoličani ali prostomislcci, Flfimi ali Valoni, belgijski narod je bil složen v tem, da hoče ostati svoboden narod.
Zaključil je Vandervelde naslednje :
Vse stranke na Francoskem in v Belgiji so složne, kar se tiče potrebe narodne obrambe. To soglasje pa bo pri kraju tisto jutro, ko bo dosežena zmaga. Mi nismo tukaj, da. bi branili svoje aristokra-tc in militariste, ampak da branimo neodvisnost narodov in pravico samoobrambe. Ponavljali nc l*omo alzaško lorenskega zločina, da bi Franciji pomagali anektira-ti nemške pokrajine. Hočemo, da bo to od vsega začetka in absolutno jasno. Trden je naš namen, da ravnamo z drugimi enako pravično, kakor je pravična naša stvar. In če misli kdorkoli, da j«' Internacionala mrtva, kličemo:
Živela Internacionala za pravičnost in svobodo po vsem svetu!
KDO PLAČUJE DAVKE?
K

smo vprašali.
Skoraj vedno so odgovarjali: "Da, pri Verdunu in pcj Toulu nismo mogli prodreti; to bi nas bilo veljalo izgubo tisočerih Živ Ijenj. Vi sfe krivi, ker ste se u-prli. Tega vam ni bilo treba, ker vam ne bi bili ničesar storili. Vi ste bili tajno dogovorjeni s Francijo % in Anglijo, preden smo vas sploh napadli."
Resnično, Nemčijo bi b»lo veljalo preveč njenih ljudi, če bi bila poizkusila prehod preko francoske meje: «la se ;eši nekoliko nemškega življenja, je bilo torej treba žrtvovati ves belgijski narod.
Belgijski socialisti so odgovarjali, da so morali zaradi varstva slovesno garantiranili pravic braniti svojo domovino.
"Eh, kaj!" so odvračali naši nemški prijatelji, "to je meščanska ideologija."
Glej, glej! Kdo bi si bil mislil, da pride chikaški ydržavni pravdnik IIoyne do nazorov, ki jih že davno razglašajo socialisti?
V "metropoli srednjega zapa-da" so davki precej visoki, dasi more prebivalec iniljonskega mesta prav malo opaziti o njih pametni uporabi. Toda to je posebno poglavje, o katerem se morda zmenimo ob drugi priliki.
Kdor bi sumničil chikaške mogotce, da namenoma obronienjuje-jo kapitaliste, bi jim storil veliko krivico. Politične klike v tem mestu se lahko med seboj bojujejo, blatijo, opljuvajo, ali kaj sa dolžne kapitalizmu, vedo vendar vse.
Toda naj je kakšen dovčni sistem kakorkoli izumetničen, tako vendar ni mogoče skrpati nobenega, da bi bili kapitalisti popolnoma oproščeni vsakega plačevanja. To pa bi bil njih ideal. In ker to ne gre, je med bogato gospodo škripanje z zobmi, in kadar pridejo davki na dnevni red, so kapitalisti pravi revolucionarji.
Ko je bil miljonar Rosenfeld obtožen, ker ni plačal davkov od svojega osebnega imetja, oziroma ni izpolnil predpisane objave, so ga v njegovem klubu slavili kot velikega bojevnika in mučenlka. Očitno se vodi med kapitalisti z vsemi sredstvi boj proti davkom, in razume se, da stoje "veliki" časopisi tudi pri tem delu brezpogojno v službi bogatinov.
Eden izmed kapitalističnih trpinov pa je izvršil proti davčnemu sistemu bojevito demonstracijo s tem, da se je izselil iz Chica-ga. To je bil Charles R. Cranc.
Državni pravdnik IIoyrte pravi, da ga ta izselitev ni presenetila. Večina milijonarjev stanuje izven mestnih mej v rezidencah ob severnem jezerskem obrežju v Lake Geneva, Hcaton in drugih krajih izven Chieaga, kjer so davki neznatni. Svoje trgovine in tovarne pa imajo v Cliicagu. "Ni res", pravi Hoyne, "da nosijo bogatini največja davčna bremena. Oni ne plačujejo veliko. Siromašni razred, lastniki malih hišic, so tisti, na katerih počiva največja teža davkov."
Cranc nc Jemlje zemljišč, poslopij in strojev (Vane Co. s sabo. Le za 1 T» miljonov dolarjev bon-dov odnese s sabo, in to je le del njegovega tukajšnjega bogastva. Stroji morajo izdelavati obresti za njegov kapital. uživa jih pa mož lahko, kjer se mu poljubi.
Ce bi Hovne malo globokeje pogledal v gospodarski sistem, bi spoznal, da plačujejo kapitalisti še veliko manje in delavski razred še veliko več, nego se mu zdi. Kajti tudi davke, ki jih bogatini plačujejo, jim morajo delavci zaslužiti s svoiim delom.-V resnici padajo vsa gospodarska bremena delavstvu na rame. Ali težko jc zahtevati, »la naj to spozna Hoyne in da naj to priznajo kapitalisti,
če nočejo cele truiuc delavcev spoznati te resnice, misleče, da oni kaj dobivajo od kapitalistov, uiedtem, ko kapitalisti le jemljejo od njih.
policijska brutalnost n porto rioo.
Iz Sau Juau na otoku Porto Rico prihajajo vesti o strašni brutalnosti, ki jo je izvršila omlotna policija nad stavkajočimi poljskimi delavci. Ves čas, kar je trajala stavka, je vladal popoln mir. Vodila je štrajk Porto Rico Fcderation of Labor, in delavci so naposled zmagali. Njih zahteve so bile razmeroma zelo skrom ne, kajti ta proletariat jc Vajen neverjetno siromašnega življenja
Zdi se, da je zmaga delavcev pripravila policijo ob pamet Gyverner Vager je prepovedal vse shode, dasi ni bilo za to no benega povoda. V Arebico jt ondotni socialistični župan Enri* <jue Landron protestiral pri guvernerju, ali zaman. . Pri razpu stu nekega povsem mirnega shoda pa je policija napadla štraj karje, streljala nanje, njih šest ubila, okrog 50 ranila, potem pa še okrog 1()0 zaprla. S tem še n: bilo zadoščeno njeni maščevalno sti, pa je zažgala okrog sto siro masnih delavskih koč.
Predsednik ondotne Fed. of Labor, ki je brezuspešno posredo. val pri guvernerju, da bi ščitila zakon, naznanja, da bo apeliral na Zedinjenc države in zahteva1 kongresno preiskavo tega divjega prelivanja krvi.
Delavci, za katere gre, delajo na ondotnih velikih sladkornih nasadih, ki so večinoma last ame riških kapitalistov.
O tej stvari bomo še poročali.
KJE JE ŠKANDAL?
General Crozier, ki stoji na čelu artilerijskega odseka Zedinjenih držav, je zahteval sam proti sebi preiskavo.
Na vsak način se razvija zopet poglavje precejšnjega škandala. Kongresnik Tavenner iz Illinois trdi, da vodi krožek odločujočih mož pri vojaški upravi veliko korupcijo. Nekoliko ljudi z generaloma Crozierom in llupipreyem na čelu — pravi Tavcnner — "za služi" sedem miljonov dolarjev leto s tem, da oddajajo nekaterim železarskim podjetjem kontrakt* za pretirane cene. Posebno je baje protežirana Betlehem Steel Company v Pennsylvaniji, s katero je bil Crozier v trgovski zvezi, preden je postal general, in naj-brže — pravi Tavcnner — se ti stiki tudi pozneje niso orctrgali.
Croziera so ti očitki zelo razburili in s posredovanjem svojih prijateljev v kongresu je zahteval preiskavo, katero naj izvede vojni državni tajnik ali pa kongres sam. Obenem pa vrača Tavenncrju "milo za drago."
Crozier je že nekoliko let načelnik artilerijskega odseka in oddaja vse nabave. On trdi, da je Tavcnner jezen zaradi tega, ker je general v arzenalu Rock Island, 111, ki leži v Tavenncrjevem volilnem okraju, uvedel nekatere reforme, ki so vzele raznim pol it i-čarjem priliko za plenitev vladne blagajne. Crozier jc iznašel artilerijski Voz in prodal svoj patent betlehemski družbi. Tudi nekatere druge njegove iznajdbe je odkupila ta družba. Pravi pa, da je prekinil vse zveze s kompanijo, odkar je postal oddelni predstojnik. Sam priznava, da odirajo tovarnarji vlado, ali kar jc mogel storiti, da bi to preprečil, je baje storil.
Bil bi pravi čudež, če ne bi kapitalisti poizkušali odirati vlado: ali da jim je morala biti vlada iz^ ročena na milost in nemilost, sc nam tudi ne zdi resnično.
Kar se tiče Tnvcnnerjcvih ob-dolžitev, seveda ne moremo vedeti, kaj jc na njih. Ali na eni strani jc na -*sak način škanda "re-iskava, ki bi posvetila t tO-temo, bi bila vsekakor koristna.
"Prost kakor ptič v zraku", je bila nekdaj priljubljena primera, če je k<lo hotel izraziti najpopolnejšo svobodo, ki si jo more človek misliti. Ali vsemu jc določena smrt; tudi ta primera nima več pravice do življenja. Človek mora iskati svobodo le tam, kjer ga ni. Zdaj si jc osvojil zrak. leta po njem, in svoboda je izginila tudi odtod.. Zračne bombe in zračni torpedi so jo prepodili.
Don Grškovič uči socializem.
Med Hrvati v Ameriki je uieu-da don Grškovič največji patriot. Med njihovimi popi se zdi, da je res nekakšna bela vrana. On ne trobi v rog avstro-ogrskega "Narodnega ' Lista", ne preklinja Srbov, ampak ima drugačen ideal; on se navdušuje za zedinje-nje Jugoslovanov.
To je stvar, o kateri bi se dalo čisto pametno govoriti. Tudi mi smo za zediujenje Jugoslovanov Lahko bi se reklo, da socialisti-na tem polju niso ]>ovsem brez zasluge. V Kvropi so bili naši sodrugi prvi, ki so imeli resnično jugoslovansko konferenco v Ljub ljani, na kateri so bili zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi kot gostje pa socialistični zastopniki skoraj vseh narodov Avstrije Koliko važnosti je avstrijska lnternacion&la pripisovala tej konferenci, je označevlo dejstv da sta bila na njej navzroča so druga dr. Adler in dr. Bauer. Na konferenci so bile sprejete reso
de za naše rojake v Evropi, ne pa za nas. l)ou Grškovič, saveznja ki, ligaši i. t. d. pa hočejo, da naj mi govorimo in delujemo zanje. Doma, pravijo, ne more nihče svobodni* govoriti, ker žugajo vsako« muc ječa in vislice.
Resnica. Vemo, kako je v Avstriji. Potočnjak se moti, če uiii sli, da nam pripoveduje kaj no vega Kljub temu: Kdo nas je pooblastil, da govorimo v imenu evroj>skih Jugoslovanov? Kje ima ino vsaj moralno pooblastilo? Se daj je vojna; Slovenci, Hrvatje Srbi v Avstriji, na Ogrskem, na Hrvaškem, v Bosni nimajo nobene prilike, da bi izrekli svoje mnenje, in če bi jo imeli, ga ne bi mogli svobodno izreči. To ra z ume 111 o.
Ali kaj je bilo pred vojno? Kdaj se je sploh izr« kla zahteva po zediujcnju tako, da bi se mogli sklicevati na to?
Nobene, absolutno nobene opore nimamo. Se več: Ako bi dobili
len jugoslovanski uiiniatraki port-fej nima pravice govoriti tako, kakor da ima že jugoslovansko neodvisnost v žepu in ni treba nič druzega, kakor da se ustanovi še Liga, ki bo nabrala denarja. , Smo za zedinjenje. Ampak Ligaši so sploh onemogočili vsako naše sodelovanje, ker niso napravili iz tega narodnega vprašanja temveč svoj« vprašanje. Splošne sodelovanju je le taui mogoče, kjer se od nikogar ne zahteva, da bi izdal in poteptal svoja načela. Gr&kovičevi preroki pa so postavili vprašanje tako, da se mora vsak zaveden socialist odvrniti od njih. Kajti kdor nam pravi, da nam prinaša kronani rabelj ru. skega naroda svobodo, ne more pričakovati, da pojdemo le dva koraka z njim.
VREDNOST DELAVSKEGA ŽIVLJENJA.
lucije, ki so jasno izražale strem	Jugoslovani habsburške monar-
ljenje jugoslovanskih socialistov	h i je danes garantirano pravico,
po združitvi.	da morejo svobodno glasovati o
Med slovenskimi, hrvaškimi in	svoji bodočnosti, se moramo bati
srbskimi socialisti v Kvropi so	da nas uženo v laž in da bo njih
bile vedno tesne zveze. Na kon gresih v Ljubljani, Zagrebu, Sa rajevu, Belgradu so se vedno vza-
ogrouiua večina glasovala za
Avstrijo___/'
Tukaj je veliko razpotje, ki
jemuo posečali in si pomagali pri nas loči od Crškoviča.
delu. Za spoznanje dokaj zapletenega jugoslovanskega vpraša nja so jugoslovanski socialisti v Internacionali storili, kar je le bilo v njih moči.
Mi smo za združitev. In don Grško v ič je tudi za združitev.
Bravo! Torej ni razlike med
4'Narod mora sam odločiti ♦» svoji usodi," pravimo mi, ker smo socialisti in demokrat je.
"Jaz dam narodu tisto, kar smatram za najboljše," pravi don Grškovič, ker je samo narod njak.
Toda vzemimo najugodnejši
nami in vsi lahko stopimo pod slučaj: Pri mirovni konferenci sc Grškovičevo zastavo.	posreči doseči, da «e izvrši pri
ln don Grškovič jo je uganil I vseh odvisnih narodih splošno ko je na shodu v Clevelandu za- glasovanje o njihovi bodočnosti deklamiral, da je to pravo socia in konferenca poda take garanci listično vprašanje.	je, da je glasovanje res svobodno
Toda kaj je to? Mi nismo prav j Tak predlog je prišel že lani od nič navdušeni in absolutno ne socialistične strani, davno prede p
najdemo i>oti, ki bi pripeljala don Grškoviča in nas v en tabor. Na
so se zbudili naši ligaši.
In vzemimo spet ugodni slu
sprotno — vemo, da nimamo nii čaj, da je večina Slovencev, Hrva česar iskati pod njegovo zastavo tov in Srbov za neodvisno zedi In če pravi don Grškovič, da je njenje. Nastane vprašanje: V njegova stvar socialistična, da bi' kakšni obliki naj se izvrši zedi« jo morali socialisti sprejeti za njenje? Na nešteta detaljna vpra svojo .in takorekoč z dušo in s šanja se pri tem uiti ne oziram # telesom podpirati, moramo odgo <|asi jih je cela grmada, n. pr voriti, da se ne pojdemo učil vprašanje jezikov, vprašanje pi. kakšnega novega, Grškovičevega save, latinice in cirilice, vpraša
nje uprave i. t. <1. Tudi v teh de-taljnih vprašanjih se skrivajo velike težave. Ali glavno je to: Kako* naj se izvrši zedinjenje? 'Ali naj Srbija anektira hrvaške in slovenske kraje? Naj se ustanovi Velika Srbija? Peter naj po stane srbski ali jugoslovanski car?
Don Grškovič pravi, da je to socialistična reč. Ali verjame don Grškovič, da bo dinastija
V Uovalton, 111., je pred nedavnim 52 rudarjev izgubilo vsled eksplozije svoje življenje. Družba, ki je lastnica ondotnih jam, je krščanska in kulturna ter ima srce za delavce. Zato je sklenila, da plača vdovam iu sirotam ubitih odškodnino. Ponudila jim je -.">.-000 dolarjev.
Brez svinčnika lahko izračunate, «la je to še nekoliko m arije kakor 500 dolarjev za vsakega rudarja. Toliko je vredno delavsko življenje v Ameriki.
Uradniki Illinois Fetleratiop of Lahor pravijo z ozimni na ta slučaj, tla bi bil nuino potreben zakon za prisilne odškodnine. Žc po setlaj veljavnem zakonu bi morala dobiti vsaka vdova 1500 dolarjev; a s svojimi zahtevami morajo iti pred sodišče, procesi se lahko vlečejo nekoliko let, vdove iu sirote naj pa gledajo, kako se prcživc tlo konca pravde.
Otl slučaja do slučaja spoznavajo ameriške Unije potrebo delavskega zakonodajstva. Ali pri volitvah hezlajo njih uradniki za demokrati, republikanci, progresisti, le tla bi sc delavci politično postavili na svoje noge, ne itiarajo, Odkot pa naj tedaj pridejo delavski zakoni? Kdo more resno pričakovati, tla bodo kapitalisti sklepali zakone, s katerimi si bodo sami nalagali dolžnosti?
socializma.
Najprvo je treba povedati, da ima socializem z zedinjenjem Jugoslovanov le toliko opraviti da zahteva socializem neodvisnost in enakopravnost vseh narodov. In zdi se nam, da niso Slovenci Hrvatje in Srbi še dopolnjeni narodi, temveč elementi, iz katerih se sestavlja narod, ki bo sestavljen iz teh delov.
S tem procesom so spojena
mnoga vprašanja, o katerih so Karagjorgjevičev in Njegušev od-nazori še zelo različni. In o teh stavljena, da se more ustanoviti vprašanjih bo treba še veliko in i jugoslovanska republika? Kajti prav resno govoriti. Zakaj če se, od socialistov pač ne sme zahte ima iz posameznih zlomkov, med vati, da bodo pomagali poveča katerimi so nedvomno še razlike vati dinastije, pa če so pomnzane ustanoviti nekaj edinstvenega, z vsemi slovanskimi barvami, se mora to zgoditi sporazumno In naposled — če se ustanovi sicer se zanese v usiljeno edin- Jugoslavija ,to vendar ni soeiali-stvo žc kal razdora, ki ima lahko Zem. Zakaj v Jugoslaviji bodo najhujše posledice, celo pogin! ravno tako razredna nasprotja vseh delov.	kakor v Avstriji, na Ogrskem, v
Nihče ne more trditi, tla je Nemčiji, Jia Ruskem in po vsem med jugoslovanskimi plemeni že kapitalističnem svetu. Delavci dosežen sporazum. In nihče ne bodo v zedinjeni jugoslovanski more povedati načina združitve, o državi izkoriščani, mala obrt bo katerem bi bil prepričan, da ga uničevana, prepa«
bo vsaj večina rada sprejela.
Nas ne vesele ta dejstva, ali utajiti jih ne moremo in ne smemo. Med Jugoslovani niso le razlike, ampak tudi nasprotja. In kdor se loti velikega dela, da ze-dini Jugoslovane, mora kaj vede« t' o tem, kako se bodo odstranila nasprotja.
To pa kaže, tla se tako zedinje nje ne more izvršiti brez naroda.
Don Grškovič in njegovi prija telji mislijo drugače. Doktor Potočnjak je to naravnost povedal: Rusija nas osvobodi! Očitno
med kapitali sti in proletatiatom se bo razširjal in socialni boj se bo nadaljeval na v so moč.
Torej je bosa, da je to sociali stična reč.
Kljub temu smo za zedinjenje Smo za narodno neodvisnost, ker jo zahteva socialistično načelo enakopravnosti, smo zanjo, kajti če se izvede tako, tla ne nastanejo v zedinjeni jugoslovanski državi nova narodna nasprotja, to se pravi, če se z njo reši narodno vprašanje, dobi socializem glad-kejšo pot in kapitalistični priga
FAMOZEN SODNIK
temelji tudi don Grškovič svojo	njači ne bodo niogli sipati tlela v-
upe na predpostavki, da se bojuje	„tvu nacionalnega peska v oči.
Rusija za našo svobodo, oziroma	kakor delajo sedaj, da ga odvrne
za svobodo naših rojakov v Evro-	j0 od velikih socialnih vprašanj
pi. To je namreč važna točka, na	Smo za zedinjenje.
katero se ne bi smelo pozabiti, a	Ampak to nam ne daje pravice,
Poročali smo že, da je zvezni sodnik Dayton v disciplinarni preiskavi, ker s«' mu očita, da je zelo zlorabljal svoj uradni položaj. Kakšnega mišljenja je ta mož, so pokazali nekateri momen ti iz njegovega zasliša vanja prer kongresnim justičnim pododse-kom.
Zastopnik Gard iz Ohija ga je vprašal: Niste li dejali, da je vsak rudar, ki se pridruži organi zaeiji United Mine Workers, zarotnik? .. ..
• «.
Nato je odgovoril famozni sod nik : Če niso izprcmcnili svojih pravil in svojega postopanja, tedaj so United Mine Workers or ganizacija, ki je v nasprotju : V.akonom.
Gard je nadaljeval: Ali je res, da so Vaši nazori taki, da označite vsakega moža, ki pripada organi zaeiji United Mine Workers, brez vsakega zaslišanja za zarotnika? .
Sodnik je odgovoril : Ce kdo pozna njihovo postopanje, pa se jiin pridruži, tedaj je zarotnik.
Lahko si je misliti, kaj imajo delavci pričakovati od sodnika, ki ima take imenitne nazore.
ZAKON VELJA.
Najvišje zvezno sodišče jc iz reklo, tla velja zakon o osemur nem delu v državi Oalifornija tudi za natakarice, za bolniške strež niče in za ženske v lekarnah.
Malokdaj se sliši otl zvcznefca najvišjega sodišča kaj dobrega Topot ga je izjemoma mogoče po hvaliti.
TAYLORJEV SISTEM.
&E ENA DELAVSKA PRIJAZ N08T.
V zakonu, s katerim se dovoljujejo potrebščine za armado, jc bila točka, ki jo izrekala, tla naj noben superintendent ali i>aznik ne dobiva vladne plače, ako rabi ta koz van i Bonus ali pa Stop watch system za to, da nažene delavce na pospešeno tlelo. V poslanski zbornici je bil zakon sprejet.
Senatni odbor je pa opazil konjsko kopito, ki je bilo v njem skri to, iu ker se v tej "gosposki zbornici" dobro spoznajo, kar se tiče kapitalističnih interesov, so črta li to točko. Imeli so pa tudi izgovor. Uslužbenci arzenala Frankfort v Philadclphiji so vložili peticijo, s katero so protestirali proti odpravi premij
Senator Hughes je povedal svojim gospodom tovarišem, tla sta superintendent in paznik arzena la Frankfort prisilila uslužbence da st> podpisali to peticijo. Pravil je tudi, kako se izrabljajo s pomočjo Bonus sistema delavci v svila mah v New Jersey. Ali govoril je gluhim ušesom.
Senat je črtal točko z 31 glasovi proti 29.
Modj-ijaui pravijo, da delavcem ni treba političnega zastopstva. Meščanske stranke bodo žc storile zanje, kar se tla storiti.
Modrijani naj odpro oči, pa bodo videli.
••••••••••••••••
Zimski kašelj —
kaUri M ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ali katerega »te v »led kateregakoli vzroka zanemarjali — ee lahko hitro olajia in bolnik epravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo teiilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moj» mali« hfrrka Je ln»<-U kn#etj f« art time. l)ul| •mo jI Severov li»U»in »a l'ljn<» m ko uuu porabili dve »teklenltd. Je katel,, popolnoma l/.tflnll. Milimi mo Severov« Pripravke vedno pri roki in ti »oSeverov ItegiiUtor. Severov Življen*ki lial/am. Severov Nervo-ton. Sev«mv Želod/ nI greni«*-. Severov* Jetrne krogi Jiee lu Hnveruvo t.othunUko Olje. V*i ti m> i/lmriu pripravki."	% .lo«ef>hiiie ll»tnje/iik.
ti K. bu-itoii St., JIiid.Mio. Pa.
/o p»-1
o»lov»kI kašelj, vnetja upnik», liripavoat la d*vino p<»knot« Severov Balsam
«a rijuf*.
Cena Sla&O oeutov
Ako sta a« prehladih.
pokkii»itw Severa'» (Viki und Urtp Ta Met m (Sevem-ve Tablet« toper prehlad
ta hripol.
t'eoa K centov.
Spomladanski opahki,
in enake »rbe£« koine Ur letni lahko Intro In unpeft-iio odpravi Severa'» hkln
Ointment tSeverovn,klatilo toper koine hnletni »
Cen» SO centov.
Severeve Pripravke
i miljo naprodaj lekarnarji
vnepovtudi. Zahtevajte Severova. Ako jih ne morete doUtl, naruf IJte jib i»l uaa.
1
W. F. SEVERA CO., CEDÏ5W"SPIDS
LISTNICA UREDNIŠTVA
zdi se, tla pozabljajo prav nanjo sedanji cntuziasti.
Če se bo v sedanji vojni odlo eevalo o usodi Jugoslovanov, poj
da bi kazali narodu Fato morga-no, pa mu prisegali, da je to res nies. Noben Grškovič, noben Potočnjak, noben aspirant na kak
Senatu je bil predložen zakon, po katerem naj bi se v vladnih arzenalih odpravil takozvani Stop vvateh sistem, ki ni nič druzega kakor Ta.vlorjev sistem, ter izpla čevanjc premij delavcem, ki se izkažejo s posebno pridnostjo. Nauk za Gompersa!
J. B. Cleveland: Veliko j« knjig, ki bi jih bilo vredno prevesti v slovenščino. Ali kdo bo izdajal knjige, če ne ve, da se bo toliko prodalo, da ne bo imel izgu be? Z zdravniškimi knjigami jo pa še posel>eii križ, ker obsegajo veliko nenavadnih izrazov, prevajati se morajo pa zelo vestno, ker napravijo drugače lahko ve liko več Škode kakor dobrega Ktlor bi tako knjigo izdal, bi moral računati tisk, papir, prevod, knjigovezbo in svoj trud z upra vo, razpošiljanjem i. t. <1. Ne verjamemo, da bi se.tukaj kdo našel za to.
A. B. Cleveland: Pri vojnih iz datkih morate razlikovati svote,
ki se dovoljujejo iz proračuna pa vojna posojila. Vsako leto sc
dovoljujejo v militarističnih državah "redni" in "izredni" iz dat ki za vojsko in mornarico Redni izdatki rastejo, kakor se pomnožuje vojska; izredne pa zahtevajo, katlar nabavljajo novo orožje, nove ladje, novo opravo, ali pa katlar izvršujejo kakšno reorganizacijo. Velik tlel takih izrednih stroškov se potem izpre-niinja v redne, ki se ponavljajo leto za letom. Vsi taki izdatki yrredo iz državnega, t. j. davčnega denarja; če so svote posebno velike, se najame državno posojilo, in obresti ter amortizacije so plačujejo z državnimi dohodki Seveda se vsled tega povišujejo tlavki. Za vojno so države zahtevale izredne proračune in izredna vojna posojila, ki se, kakor opa zujete, še ponavljajo. Posojila so lahko "zunanja" ali pa "notranja". Če si izposodi država denar pri kapitalistih druge drža-ve. je to zunanje posojilo. Za vojno to ne gre, ker bi bila kršitev nevtralnosti, če bi sc kakšni vojskujoči državi posodil gotov denar za vojaške namene. Ali kapitalisti najdejo tudi tukaj izhode. Tako n. pr. je Rusija na jela po posredovalcih posojilo \ Ameriki; tukajšnji kapitalisti to rej zaupajo, da Rusija ne bo take tepena, tla jim ne bi mogla po plačati dolga. Gotovega denarja pač ne pošiljajo v Petrograd ampak s tem denarjem se plačuje kar naroča Rusija . v Ameriki Večinoma so pa vojna posojila "notranja". Razpišejo se. Kdor ima toliko denarja, da lahko dela take finančne operacije, podpiše, koliko misli posoditi. Seveda prihajajo v prvi vrsti velike banke v poštev; pa tudi posamezni privatni kapitalisti in kakor čitat* dežele, obline i. t. d. Tudi Škofije, samostani i. t. d. podpisu j. jo vojna posojila Avstrije. Čr bi bilo takega posojila recimo Ivakrat toliko podpisano kot je razpisano, se vzame od vsakega polovica. Posojilo so razpiše po gotovem kurzu; n. pr. 46.5 vinar je v šteje za krono. Obresti se pa
^AAAAAAV^^AA	^ ^ f ^ ^ ^ ft fi fl f fMHHMHMj-tr t'fl » ♦ t > » » » g
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.

I Edini slovenski pogrebnik !|
MARTIN BARETINČIC
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar
==• greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno,, sem- zagotovljen, da boste še prišli.
;	JOS. slabe:
21« So. Genesee Street	Tel. 302	Weakegan, Illinois
Sedaj je čas!
FARME Zemljišče za FARME
v Wisconsin in Michigan
Na farmi zamorete postati samostojen in neodvisen gospodar, zasigu-riti si boljšt) bodočnost in preskrbeti sebi in svoji družini boljše življenje kot zamorete doseči v zatluhlih tovarnah, nevarnih rudokopih in velikomestih, kjer je brezposelnost na dnevnem redu.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v eni ali drugi teh držav in v kratkem bodete sprevideli, da ste napravili prav. Mi lastujemo nad sto tisoč akrov dobre in rodovitne zemlje poleg prijaznih mest in trgov, šol, železnic, cerkev, trgovin i. t. ti., kjer se nudijo vsakemu vsakovrstne ugodnosti ki jih farmar potrebuje. Dobro podnebje, zdrav in čist zrak, izvrstna in zdrava voda in prijazen svet.
Zemljo zamorete kupiti sedaj še po jako nizkih cenah in iz van-redno ugodnimi pogoji, tako tla si vsakdo lahko farmo kupi in pripomore tlo dobre in dobičkauosne domačije. Poleg omenjene zemlje imamo tudi nebroj že tudi deloma obdelanih farm na prodaj po isto-tako nizkih cenah in ugodnih pogojih.
Sedaj jo čas tla si preskrbite potrebne informacije in podrobnosti gledeuemlje in farm, posebno ako se nameravate že letos naseliti ter s tem tim prej svoje blagostanje pospešiti. Vsa pojasnila Vam pošljem drage volje in popolnoma brezplačno. Pišite na:
A. Mantel
i GRIMMER LAND CO.
133 W. Washington St.
CHICAGO, ILL.
ZAPOMNITE SI: Vsak cent ki ga naložite na farmo ali zemljo ki ste jo pri nas kupili vam nosi najmanje 10 odstotkov obresti, nc-vštevši skupička ki ste ga za svoje pritlelkc prejeli.
računajo od celih zneskov. Plačevale se bodo obresti iz državne, ga denarja. Država, ki zmaga, gleda, tla iztisne iz premagane "vojno odškodnino"; če se ji tr posreči, lože poravna svoje dolgove. Če ne, vpelje nove davke, da more plačevati obresti. In čc mo ra plačati Vojno odškodnino, prevali seveda tudi to na ljudstvo Jasno je, tla so pri tem reveži najbolj tej »en i. Kdor pa ima par miljonov in more upati, da njegova država ne bo razbita, lahko napravi dobro kupčijo. In pravzaprav se mu še poraza ni treba bati. Zakaj če nastanejo teritorialne izpremembe, mora tist*
država, ki dobi kakšen kos zemlje, prevzeti tudi nanj odpadajoče državne dolgove. In kapitalistu je nazadnje vseeno, če mu plačuje Peter ali Pavel; tla mu prihaja le denar v bi sago. Ktlor nima bogastva, seveda ne bo užival kurz-ne diference in obresti, zato pa bo plačeval vce davkov.
Avella, Pa.: \i bilo prostora. S tem smo skoraj vedno na tesnem.
Anonimni falot v Clevelandu Ce se upate zagovarjati svoje besede, bi šuft, ki se skrivate za Sera finem, tedaj povejte svoje ime. Pa si ne mislite, da delajo take lumpovskc reči na koga vtisk. Razumete?
SLOV. DELAVSKA
•v(mu
PODPORNA ZVEZA
UkarporirMM » apriU ISO» v 4rbv< P»nn.
Sedež: Conemaugt», Pa.
OLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVÖlC, bo» 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, bo* 50, West Newton, Pa. Tajnik ALOJZU BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomofcni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: J08IP tELE, «108 »t. Clai* Ave., Cleveland, Okie. Pomot ni blSgajaik: JOSIP MARINÖIÖ, "09 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, bos 528, Conemaugh, Pa
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. aadsornik, Lock bo* 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOM AHO, t. nadsoraik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 78. NIKOLAJ POVŠE, 8. nad«., 1 Craib et., Numrey Hill. N. S. Pitteburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OORAKK, 1. porotnik, Bo* 195, Kad ley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 874 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLI NO ER, 8. porotnik, Oirard, Kansas, R. F. D. A bo* 86
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kera, M. D., «802 St Clair Ave., Clevelaad, Ohle. OLAVNI URAD v hiti it. *« Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOINI ODBOR
Spends! Ivan, Coaemaugh, Pa., box 278. Oaenik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Oabreaaja Jakob, box 422, Coaemaugh, Pa. Bovc Frank, K. F. D. 5, bot 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojiij, box 514, Coaemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaedaik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿laa S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, III-, ilaa S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., «lan S. N. P. J. iUfanii« Martin, box 78, Franklin, Kana., «lan dr. sv. Barbare. Frank J. Alei, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. 1), P. * P. D-Oerie k Ivan, box 211, West Mineral, Kaos., ¿laa A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLKTAREC, 4008 W. 31et St., Chicago, 111.
Cenjeaa druitva, oairoma ujih uradniki, so aljudno proAeni, poiiljati vee eopiee in deaar, aaravaost na glavnega tajaika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja glasom pravil, edino potom Pofttaih; Expresnih; ali Bančnih denarnih eakaanic, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V alntaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajaika kake peautajkljivosti, naj to nemudoma nainaaijo urad glavnega tajnika, da se v pri-hoda je popravi.
CLEVELAND, O.
Članom društva "Delavec" it. 51 S. I). P. Z. se naznanja, da ac aklep zadnje društvene seje glasi, da mora vsak bolniški obiskovalec na aeji ustmeno ali pa pismeno- sporočati o atanju bolnikov, katere je on obiakal. Kdor tega ne stori, bode za 14 dni suspendiran, oziroma se mu otegne 14 <tnt bolniška podpora, ako bi slučajno bil bolan.
Seja našega društva se vrši vsako drugo nçdeljo v mesecu ob 9 uri dopoldan v John Godinovi dvorani na 6025 St. Clair ave.
Edward Branisel, tajnik.
NAZNANILO.
Naznanja se članom društva "Jutranja Zvezda" št. 41 S D. P. Z. v Clevelandu, ()., da naj se zanesljivo vdeleže prihodnje me-aečne seje, katera se vrši dne šti rinajstega marca. Poleg drugih atvari je na dnevnem redu tudi glasovanje za zvišanje posmrtni ne in bolniške podpore,
Naznanja se tudi sklep zadnje društvene seje, kateri se glasi, da kdor ae ne vdeleži treh društvenih sej, da bode suspendiran. To velja tudi za tiste, kateri ne pla ¿ajo mesečnih ascsmentov. Blagajna je prazna in odborniki se moramo ravnati po pravilih.
Frank Kokatec, tajnik.
Little Falls, N. Y.
Cenjeni sodrug urednik!
Skoraj vsak teden čitam kakšen dopis iz naše naaelbine v "Ql. N." ali pa v "A. S." Ali dopisi s takimi V8cbinami ne dajejo dobrega izpričevala naši naselbini, ki jo bodo pametni ljudje smatrali za norišnico. Ako posluša človek te debate, ki jih imajo zaradi evropske vojne, ae mu mora že vse pri-atuditi; po tem pa še te modrosti po čaaopiaih! Eni ao Kranjci, drugi ncmčurji, nekaj je tudi Avstri-jancev, Slovencev je pa prav malo. Vsak piše bolj "učeno", ampak pred vso to učenostjo bi človek pobegnil. Zato se menda nobeden ne upa z imenom ha dan.
Po mojem mnenju bi bilo veliko bolje, če bi si ustanovili aocia-liatičen klub in ai nabavili kakšne take knjige, da bi ae ljudje kaj naučili iz njih. Vsi smo ubogi delavci, ki bi morali najprej misliti na to, kaj nam je kot delavcem potrebno. Vsem bi koristilo, če bi se kaj naučili, da bi vsaj vedeli, zakaj trpimo in kako bi se dalo pomagati. Kdor ima bolj odprte možgane, naj bi pa druge lepo podučil, ne pa zmerjati se po ča-sopiaih z vsakovrstnimi priimki In celo z osli.
Klub naj bi se ustanovil, pa če bi imel prav v začetku le malo članov. Poznali bi se vsaj tisti, ki hočejo res kaj pametnega, potem bi že gledali, da bi se še drugi spametovali.
Pozdravljam Štajerce, Kranjce, nemškntarje, Slovence, povrh pa Se Avstrijance.
Elizabeta Penich
Panama, 111.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Ker je že mnogim znana tukajšnja naselbina, ne bom opisaval vseh njenih podrobnosti. Delamo vsak dan, toda zaslužek je vzlie temu slab, to pa zato, ker je rov prenapolnjen s premogarji.
Na društvenem polju smo dobri) stoječi, tako da se za slučaj nezgode vsakdo lahko zavaruje, posebno pa sedaj, ko je naša S. N. P. J. znižala pristopnino in razredno razdelila smrtnino in podporo, vsakemu na njegovo lastno poljub-nost.
Kako stojimo pa na političnem polju T To vprašanje bo bolj težko rešiti. Ne oziraje se na kritiko, hočem z boleznijo na dan, četudi pregovor pravi, da resnica oči kolje. Tukajšnji soc. klub je bil vstanov-Ijen meseca marca 1. 1911. s .10 člani; sedem članov je odpotovalo, drugi še bivajo tukaj; toda kaj je vzrok, da so zaspali in se več ne zdramijo?
Po dveletnem tukajšnjem bivanju sem imel mnogo prilike opazovati vse kluhovo delovanje in videl sem takoj, da mu ni za gotovi jen obstoj. — Prvič je preveč deloval alkohol, — dnigoč je bilo preveč zahrbtenega govorjenja in ogovarjanja, kar je največ povzročilo neprijaznost in sovraš tvo m^N člani. Tretjič pa je bila tu oseba, ki ae je najbolj trudila za ustanovitev kluba, trn v peti večini. Začelo se je delovati za klubov propad in pogin. Odpadali so pomalo kakor medene hruške v jesenskem čssu. Član, ki je bil skorsj vsem ns poti, se je umak-
Se dva incscca imamo do prvega maja, ki je po svobodnem sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ui treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem prsznovanjcm dokazuje, da se znveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki ae vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, tla doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik j»' dan delavskega edinstva. Ka kor so delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj j«' resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma avitlim mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetovnega miru, in mogočen protest proti vojni iti militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih i puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih leži no bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
Vemo pa, «la je tudi ta grozna, največje Ktra-hote 7. največjo blaznostju in z najgrozovitejšo i-i oni jo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jcklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves «vet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za taUo zmago je posvečen praznik pr-' vega majnika.
Tudi "Proletarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor ž«- zadnJa leta izide "Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki. Če bodo naročila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. aprili, tako «la jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
Uredništvo in upravništvo se potrudita, da storita najboljši', kar bo mogoče. Prirejeno in izbra-
no bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vso čita-telje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran in poskrbljeno bo, da bo tudi h tem delom čitatc^jem najbolje ustreženo.
(Vsar pa ne moreta storiti upravništvo in u-rcdniitvo sama, je agitacija za razpečavseije te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naaelhinah iti od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje» Komur Je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da ae Čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probujj našega de-lavatva.
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke Prolctarca
najmanje 16.000 iztisov.
To ye lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatclji veseli.
Sodrugi! Imejte pred očrni, tla je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ui nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta ku|H»n, ter ga nam pošljite!
UpravDištvo "PROLETARCA"]
4008 W. 3 Is t St. CHICAGO, ILL.
Pošiljam, ......dol.......cent. za
............ iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime..............................
Ulica.............................
Mesto............................
VJVWJW/AWAVAWAVJWAW/A,MV.
jih mož in pod p i rs j mo jih v socialnem boju za enakopravnost in
svobodo.
•Gledati moramo tudi žene, kak0 bomo vzgojile «voje otroke, «la jim bo zaai ala lepši zarja.
Kar se tiče daril za stavkarje, mislim, da bi bilo najbolje, 6e kdo kaj daruje, da ae polije naravnost društvom ali pa znani® zanealjivim družinam. Ker le tako je upati, da pride v prave roke.
S aoc. pozdravom
Eni Koran.
nil, toda ostalo je v s** tako kakor je bilo; spi se spanje pravičnega.
Klub še stoji, t«xla na robu propada; držita ga samo še dva trdna člana, da ne pad«' v večno temo.
Cenjeni sobratje! Slišal sein ix» strani, da jih je mnogo, ki mislijo in žele zopet pristopiti. Kličem vam vsem, ki imate v resnici socialno misel, da to res storite. V sta nimo in podajmo si roke bratske solidarnosti, ter delujmo složno, ker le v slogi je moč.
Res je, da se še vedno dobe taki, ki na videz odohrujejo socialno delovanje, toda v srcu ga pa mrze; ali mi se na take ne oziramo. Mi smo si začrtali pot, po kateri bomo korakali s trdnim sklepom, da se hočemo bojevati do svojega zaže-ljenega cilja.
Nadalje opozarjani vse tiste člane, ki imajo kake klubove knjige, da jih blagovolijo vrniti, da se dene vse v pravi red. Omeniti moram tudi, da se je že m'kolikokrat zaletel v tukajšnjo naselbino ptič s črnim perjem, belim ovratnikom, rdečim kljunom, z ginljivim, sladkim petjem, nagovarjajoč tukajšnje ljudi za zgraditev "svetega lirama". Ne mislim pa, «la mu bo sreča mila. Vemlar s«« jih pa še dosti dobi, ki odobruji'jo s«'hi nastavi jeno past. Ueenikov, ki uče svete molitvice in na«lnaravne hu-dalosti, v katere sami ne verjamejo, nam ni treba, treba pa nam j«' dobrih šol in v njih učenikov, ki bi učili resnico in spoznanje. Soeia lističu i pozdrav!
An«lr«'j lleršič.
ni porotni odbor? Čemu ac'pritožu-jejo člani v liptih po preteku sed-mih let po njih izključitvi, «la društva po krivem odteguje bol. članom podp«>ro? — Seveda, to ne stoji v pravilih, «la je društvo pri-morano določati podporo članom, kat«*ri posedajo, e« !«• noči v salonih, vlečejo starokrajski meh, potem pa pridejo na aejo, zahtevajoči podporo za bolezen, k«'r jih bole prati od "inuziciranja". To-raj čemu s«' člani, vaegavctjni v društvenih točkah, ako s«» jim je godila krivica od strani društv. uradnikov, ne obrnejo s pritožbo do glavnega por«)tnega odbora in do konvencije, dokler s«) š«' člani? Kadar pa niso več, naj pa odmaknejo svoje prste od organizacije. In uredniki listov, ki priobčujejo kritik«' v društv. ozirih, naj bi bili nekoliko bolj razs«>«lni, kajti njih kriv«la je, ako si nakoplj«'jo in napravijo slab vtisk v slov. napre«l-nem narodu.
Na va«' drug«' izjave, v katerih obdolžuje omenjeni dopisnik druš-tvene uradnike nevetn/tfse kakšnih napak, katerih vseh lastnik j«' pa sani, ni vredno o«lgovarjati, k«'t so prazna ničla. Prepuščam, naj bodo njemu samemu v veselje in naj s«' z njimi ukvarja. Kajti kakšnega koristnega dela za napredek našega pametno mislctVga naroda lic bo z.ozirom na njegovo glavo
okrepčila delavec, ki je tlačen in dušen od vseh strani, tako da mu ni ne živeti ne umreti.
Tukajšnja premogarska stavka bo kmalu že tako dolga kakor ruska fronta; 11 nu'secev že traja, pa s«' š«' ne ve, kako dolgo ae Se zavleče. Lahko se baroni črnega diamanta šopirijo kakor pav! Zdaj bi radi izstradali delavstvo in izsilili, da bi šli naši možje in mladeniči pod stari jarem in jim zopet na svojo škodo kupičili bo gastvo. davne roparice našega pošten«'ga truda so tri mogočno koinpanij«»: Vaughehcny and O-hio Coal Co., Railand River Coal Co. in U. S. Coal Co. Vsa čast naši organizaciji United Mine Workers, ki nam daje točno vsak teden 3 dol. podpore; in tudi na naše male stavkarje, katerih imamo n. pr. jaz pot od 1 do 12. leta, so se zadnje čase spomnili.
Ni pa v vsakem oziru tako. Ne morem si kaj, da ne bi sporočila slovenski javnosti, kako delajo na Barton, Ohio, kjer ima črna suknja roko vmes. Plemenita sr ca so darovala razno blago, da bi se pomagalo stavkarjem, njih ženam in otrokom z obleko in po dobnim. Vsa čast poštenim ljudem, ki imajo toliko srca v sebi; nabrala se je res velika množina
in njegov značaj nihče pričakoval ^»K«, le v prave roke ni prišlajn
emu naprednemu narodu.¡M«'» 80 nabrale do 12. februarja Ižujejo slov. napredni or- «^deče organizacije J. S. Z.: St. i)
San Francisco, Cal.
Nisem se doslej p«>«lajal v javnost z osebnostmi, ali ker ž«' nekaj časa v slov. listu "O. S.", lete "kritične iskrice" o«l neke tukajšnje strank«1 proti tukajšnjemu slovcnsk ki obdolžil ganizaciji in njih ura«lnike nerednega poslovanja, se je treba oglasiti. Omenjani, «la dotični "kritik" ž«' «lavno ni več član napa-danih organizacij.
Obsojati je take dopisnike, kakor tudi urednike listov, ki priobčujejo kritične dopise, tičoče se društvenih stvari. Čemu izdajajo organizacije pravila? Ako bi iih članstvo nekoliko bolj vpoštevalo, n*1 bi bilo toliko brezpotrebne kritike po listih. V.prašam e. člane slov. naprednih organizacij, čemu so konvencije, čemu opravilniki za društvene predsednike, ki določajo sejni red, čemu je izvoljen glav*
od njega. •
Prepuščaj oš mojo izjavo v razsodbo splošnemu članstvu slov. napr«'dnih organizacij, pozdrav-1 ja ni vse člane.
A. Serjak,
bivši taj, <lr. štev. 46.
S. S. P. Z
East St. Louis, 111.
Za bOliK'ga soilruga Ivana Ba-
lol. 5; št. 14 dol. 3; št. 16 dol 5; št. 1H dol 4; št. 20 dol 5.50; St. 22 dol 5; št. 41 «loi 2; St. 56 dol 10; št. 59 dol 4; št. 67 dol. 2; št. 73 dol 4 ; St. 90 dol. 5; St. 107 dol. 11; št. 108 dol. 15.80; št. 100 dol. H); št. 122 dol. 1 ; St. 131 dol. 1 ; št. 132 «loi. 5; St. 141 dol. 2; St. 147 dol. 2.
Socialistični pozdrav.
Tonio Franic, taj. udr. 56.
Blaine, O.
Gospod urednik!
Akornvno nisem naročnica, ven dar pazno prečitam vsako števil ko "Proletarca," ker dobi v njem
mislim, «la tudi nikdar ne bo. Ca sopisi so ž«' veliko poročali o teh darovih. Tem večje je bilo naše začudenje, ko je pred kratkim vsaka družina dobila po zabojček, v katerem je bilo nekaj nogavic in nekaj drugih reči; kar sem jaz «lobila, lahko cenim na 50 centov vse skupaj. Res «la se ne more zastonj veliko zahtevati; mislim pa, «la j«1 bilo to, kar so ljudje darovali. namenjeno stavkarjem, ne pa za shrambe, kjer leže vsakovrstni predmeti, jestvine i. t. d. Vidi se tudi, «la je razlika pri raz-deljevanju ; tisti, ki trobijo v farški rog, še kaj dobe. Mislim pa, «la bodo to naklonjenost dra go plačevali, kadar se bo zopet začelo «lelati, kajti črnuharska «Iružba še nik«lar ni pozabila, ko mu je storila kaj dobrega.
Nam trpinom vedno obetajo življenje po smrti; ali mi bi radi nii tem svetu živeli, kajti živ člo vek se ne more zakopati v zemljo in nien«la imamo enako pravico živeti kakor Viljem, Franci, Jur i t. d. Stojmo torej ob strani avo
A vela, Pa.
Onjcno uredništvo!
Prosim odstopite mi malo prostora v predalih vaš« ga lista "Proletarca". Mislim da iz naše naselbine še ni bilo čitati dopisa. Tukaj nas biva le malo Slovencev in Še ti se krčij«) vsak«lan; eni a«' aelijo v drug« nas«'lbine, drugi a«' morajo poslavljati za večno, ker prihaja ponj«» neizprosljiva smrt. Tako je pobrala iz iraše sred«' našega rojaka i|i sohrata Johan Dolinarja v najlepši moški dobi, v staroati 33 l««t. Rajni je bolehal sam«» 14 dni in to na srčni bolezni. Zapušča žalujočo ženo in tri nedorasle otroke. Bil je član lr«*h pod. dr. Slovenski Bratje št.^7 S. I). P. Z., dr. Sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J. in dr. Sv. Jurija št. 41 v Roaeville, Pa. Pogreb mu je priredilo dr. Slov. Bratje št. 47 S. I). P. Z., ki se je vršil 17. f«'hruarja na katoliškem pokopališču v Hoaeville, Pa. Lepa hvala dr. SI. Bratje za darovani venec, tako tudi dr. Sv. Jožefa St. 21. Mislim pa, da ne bi bilo za člane t«'ga in pa društva Sv. Jurija št. 41 nič pr«'hiul«'ga, če bi se jih bilo vsaj nekoliko udeležilo pogr«'-ba njihov«'ga več kot 10 letnega sohrata. Rajni je bil doma iz stare oseliskc fare, vas Podgora, zapušča v stari domovini očeta in mater, s«'stro in enega brata, tako isto tu brata in s«'stro. Bival je u Ameriki 15 let.
Naj mu bo lahka svobodna gru-Cia u novi domovini.
Zahvalimo se sobratu John Debelaku, ki je imel prav pomemben govor pri krsti rajnega, prodno so ga noložili na mrtvaški voz, ker nam niso dovolili črnokutarji govoriti ob njegovem grobu.
Kar se tiče dela je tukaj bolj srednje; delamo 3—4 dni na teden, delavcev je pa veliko brezpoaelnih, tako da se sploh prav malo more zaslužiti.
Pozdrav vsem naročnikom in či-tateljem Proletarca.
Martin Obed, preda. dr. 47. S. D. P. Z.
Imperial, Pa.
Cenjeni urednik Proletarca!
Ker se že dolgo nič ni čulo iz naše naselbine, hočem jaz povedati, da so razmere, kar ae dela tiče, prav nič vredne. DcLa se po dva dni na teden, in še takrat se ne more zaslužiti za sol in tobak. Nikomur ne svetujem, da bi hodil aem, ker je že zdaj vse prenapolnjeno.
V društvenem oziru napredujemo dobro; imamo tri podporna društva. Ustanovili smo tudi Dramatično Društvo, ki pa sedaj nič prav ne napreduje, nekaj ker so razmere slabe, nekaj pa tudi zato, ker je med našimi rojaki premalo zanimanja. Upam, da ga bo več, kadar se zboljša položaj. Ustanovili smo tudi čitalnico, ki je tukajšnjemu naro«lu zelo potrebna.
Ncdolgo tega mi je prišla v roko naša Ave Mica in opazil aem, «la je preoblečena. Prej je imela rdečo obleko, sedaj ima pa svetlo-zeleno. Nemara je hotela malo koketirati s kakšnim aocialistom, pa se ni strinjalo, in zdaj je od jeze pozelenela.
Kar blebeče o socializmu, je tako neumno, da bi mi bilo žal za čas, če bi ji o«lgovoril. S svojimi budalostmi dokazuje, da je pisana za bebce, ne pa za pametne ljudi. Boji se pa socializma kakor kapitalisti. Ali ni to jasen dokaz, da trobita kapitalizem in klerikali-zem v en rog?
S s«>c. pozdravom
Josip M. Rinlolf, vodja SI. Dram. Drus.
Človeška kri in kri Človeku po-«Johnih opic ima enake lastnosti Ce bi vbrizgnil človeku volčjo kri ali pa volku človečjo, bi v prvem slučaju poginil človek, v drugem pa volk. Če se vbrizgne taki opic» Človeška kri, se pa prav dobro počuti. To je dokaz sorodstva« Nič ne pomaga.
Stran Ka jj
ki ima Hvoj sedež v Chieagi, 111-2) (JI. odbor sestoji iz Pianov, katere izvolijo narodnostne organizacije in sicer za vsakih 250 aktivnih članov po enega odborniku.
.1) Kandidate za gl. odbor imenujejo chicaAkc organizacije na podlagi tajniškega poročila o
Chicago, 111.
Dani Soc. Kluba štev. 1. J. 8. Z. 8ioo pred nekako štirimi meseci stavili iniciativni predlog ozi-1 aktivnih članih, roma načrt iu sicer v obliki pra- 4) Volitev za gl. odbor se vrši vil za J. S. Z. eksekutivnemu od- ¡ s splošnim glat*bvanjem vsako le-boru Jug. Soc. Zveze, in kakor to meseca februarja, jc bilo že poročano v zapisniku j 5) Volitve morajo biti konča-seje eksekutive, je bil ta načrt ne v šestih tednih odkar so «e (predlog) zavržen z 9 proti 4 gla- lazposlale glasovnice, sovi. .Treba je pa na tem mestu 6) P«» razglašenem rezultatu se stvar pojasniti, da smo Slovenci odbor snide in konstituira, line-glasovali vsi razun gl. tajnika, da nuje gl. tajnika, in zapisnikarje, se ta načrt objavi v glasilih zve- j predsednika pa voli od seje do ze; nasprotno so pa glasovali vsi seje.
Hrvati, Srbi in gl. tajnik, da se 1)1 X nadzorni odbor voli vsaka ne dovoli, da se objavi in tako o-j uaroVtyostna organizacija enega mogoči do podpore desetih klu- člana iz Chicage ali bližnje oko-bov, na kar bi postal predlog in lice do prihodnjega zbora, tako prišel pozneje na splošno gla i H) Nadzorni odbor se konsti-sova nje članstvu. Seveda, načrt jc tuira takoj po volitvi. O svojem prišel nazaj na klubovo sejo in delu poroča prihodnjemu zboru, članstvo kluba se je izreklo na ¡ vsako četrtletje pa preišče fininč-svoji zadnji rodni seji, da se ta no stanje zveze in poroča o tem načrt priobči v listu 'Proletarec' gl. odboru, in se s tem razvije diskusija. To	01. tajnik,
rej klub štev. 1 J. S. Z. euostav- 7) Ul. tajnik vodi korespon-no apelira na vse Soc. klube in denco s klubi, državnimi tajniki posamezne člane, ta vzamejo ta in tajnikom skupne stranke; dalje načrt v pretres na svojih sejah, vodi finančne knjig«', izdaja vsa-ter izrazijo svoje mnenje za ali ke tri mesece račun o stanju bla-proti, da tako spoznamo, ali jo gajne in pregled o stanju krajev-čjanstvo za tak predlog ali ne. A nih skupin.
ko se bo več klubov izrazilo v 2) (JI. tajnik je obenem glavni prid tega načrta, za ta iniciativni blagajnik in moia^nalagati denar predlog, potem bo naš klub štev na banko, katero določi gl. odbor. 1. J. S. Z. ponovno predložil na- Za svoje delo položi poroštvo, če črt seji eksekutive J. S. Z., da ga ga določi gl. odbor na seji. odda v glasila za potrebno podpo- «*) <»'• tajnika lahko odstavi gl. ro desetih klubov. C'itajtc pazno odbor vsak čas. če so zato tehtni in primerjaje ga s sedanjimi pra- vzroki. Tajnik pa lahko zahteva vili. Načrt se glasi doslednje: razsodišče, kakršno določa §1.1
IZJAVA IN PRAVILA JUQOSL	K"M"' :'rih)
SOC. ZVEZE V AMERIKI.
Jugoslovanska socialistična zve za v Ameriki sloni na načelih	Chicago, DL
mednarodnega socializma in pri Tukajšnje Slovence bi rad ma-znava program iu pravila sociali- |0 opozoril na knjižnico soeialis-sticne stranke (Socialist Party) v tičnega kluba št. 1 J. S%Z., o ka-Zed. državah.	, teri menda mnogo rojakov nič ne
Kot veji skupne stranke (Soei- ve. Knjižnica obstoji že nekoliko alist Party) so ji veljavna za vse let, ali tukajšnji Slovenci se prav člane J. S. Z. tudi pravila držav- malo zanimajo zanjo. Ne vem, kje
NAÔA KNJIŽNICA
f*1
nih in okrajnih organizaciji. Za notranje delo pa določa zveza še sledeča pravila, sprejeta na splošnem glasovanju članstva.
PRAVILA
Ime, delokrog in sedež organi zacije.
1)	Ime: Jugoslovanska Socialistična »veza v Ameriki.
2)	Delokrog zveze obsega Zrd. države, Canado in Mehiko.
!}) Sedež zveze j«' v Chieagi, 111 2. Namen in cilj.
1) Namen Jugoslovanske Soci alisticnc zveze je organizirati a-meriške Jugoslovane v socialist i č
je pravi vzrok. Nekateri se izgovarjajo, da nimajo časa, drugi se pa menda, boje, da si uakopljejo smrten greh, od katerega jih ne ne niore odvezati niti župnik ehi-caški, čc čitajo knjigo, ki je last
socialističnega klnba. --
Naj bo že vzrok kakršenkoli; na vsak način je obžalovanja vredno, da naši rojaki tako malo čitajo in zaostajajo v izobrazbi. Ne obračam se do onih, ki obračajo svojo poglede nazaj v blažene čase srednjega veka in modrujejo, da bi se zastrupili s knjigami. Ampak o-nim, ki radi čitajo poučne iu zabavne knjige, vedoči da si s tem
ne skupine, (klube) seznaniti jih	koristijo, naznanjam, da nam jc J.
potom sistematičnega pouka s	D T D darovala precejšnje šte-
pravim pojmovanjem socializma	vii0 knji|? in brošur, tai<0 <ja ¡,lia.
in usposobiti jih za gospodarski	mo Z(iaj s svojim prejšnjimi knji-
in politični fazredni boj.	«rami prav znatno, knjižnico. Knji-
3. Sredstva.	ge se izposojujejo proti nizki mc-
1)	Zveza snuje skupine (klube,¡sečnini na dom. Upam, da se jih izobraževalne, politične i. t. d.),	bodo chikaški Slovenci v obilnejši
2)	Prireja shode in predavanja,	meri posluževali.
3)	Izdaja časnike, letake, knji-l Obenem prosim tiste sodruge, ki ge, brošure i. t. <1.	s<> «i izposodili knjige in jih še ni-
4)	V ta namen služijo zvezini	so vrnili, da to pravočasno store, mesečni doneski članov, čisti pre	Frank Aleš, knjižničar, bitek zabav, prostovoljni prispevki i. t. d.	USTAVEN ZAKON
4.	Članstvo in prispevki.	-----
1)	Član zveze je lahko vsaka o- Premogarski baroni v Ohio so seba moškega ali ženskega spola, trdili, da državni Anti Screen za ako je izpolnila 18. leto in pri- kon ni ustaven. Zakon predpisu-znava socialistična načela in pro- je izplačevanje rudarjev po teži gram Soc. stranke v Zed. državah.! premoga, proden je presojan.
2)	Vsak član plača 25c pristop , Zvezno distriktno sodišče za se-nine in vsak mesec 25e rednih me-1 verno Ohio ni ustreglo baronom, sečnih prispevkov v blagajno sku 1 lzrrfcl0 j,,, <ia j0 zakon ustaven pine. Pristopnina ostane v bla- so pmi viSjr ZVezno sodišče, gajni skupine, kjer ne določajo|To -0 /<|aj potrdilo H0,lh0 Zakon drugače pravila okrajne organiza- llitavPI1> Premogaraki baroni
.	, • i . ,	s° trdili, «la je ta zakon povzročil
3)»	Krajevne skupine lahko raz , .,. * , , . ..vi
1 stavko. Ali se bodo zdaj vdnliT pišejo po potrebi posebne done-	____
skr	... *	STAVKA V OHIO
5.	Krajevna organiaicija.
1) Krajevna organizacija (sku-j vin«lnn komisija, ki je bila ime pina) se lahko ustanovi povsod, novnna, da poizkusi doseči spravo kjer je vsaj pet še ne v J. S^ Z. ?np(| p(Vjjptniki in rua«rji v Ohio, organiziranih sodrugov al. sodru- dovrSi|a gvojo <lrlo ¡n prPdloži-
... la svoje poročilo predsedniku
Za nosebne namene se lahko	' ' « » . .
¿i posMMn n«» f ^ .	W d somi. O vsebini tega poročila
ni javnost ničesi partmentni uradniki pa imajo ma
žic.
v skupinah osnujejo odseki. ^ ^	^^
3) Sktipine opravljalo svoje lo na članskih sejah, prirejajo
shode, preda-1 10	(1a S
kn	v vzhodnem Ohio traja od a
društvene in javne shode, pre« vanja i. t. d., urejajo knjižnice, čitalnice in drugo izobraževalne naprave.
8. Glavni odbor.
H Vse zunanje in notranje za-, deve Jugoslovanske Socialistične /vere v Ameriki vodi gl odbor,1 pitalistieni kristjani slavitiT
prila 1. 1. Prizadetih je 15.000 ru
darjev.
t
Prvi kristjani so bili komunisti. Kako jih morejo sedanji ka
Društvo "Narodni Vitezi" št. 39 S. N. P. J., Chicago, 111., $1.00.
Čep pri Fišarju v Chieagi 35c
Jos. Ilrovat 15c. Val. Maker 35c. John Schaffeneger 25c. John Kaimig 15c. Mohor Strtinibelj 25c. Charles Pogorelec 50c. Vsi v Pueblo, Colo. — Martin Judnich. Mesaba, Minn. 50c — Lukas Zu pančič, Roundup, Mont. 25c — Filip Tonnen 25c, Anton Starčc vie 15c, Vinko Franz 10c, Andr» K or«lie 20c, Filip Brozovič 10c, Andrej Paver 10c, Anton Oza-uin 10c, Ivan Panko 10c, Matt Dragun 5c, Ivan Boje 10c, Matt Oza nič 10c, Juro Franciskovič 10c. Ivan Dražit" 10c. Josip Fran-ciskovie 5c, Jos. Bujan 25c, društvo "Sokol" št. 11 S. N. P. J. $1.50. Vsi v Hoslyn, Wash.
Skupaj . . . .............$6 90
Zadnjič izkazano..... $21161
Vsega do danes.........$218.51
LAKOTA!
Položaj, ki ga ustvarja vojna v Avstriji, postaja veliko bolj kritičen, nego bi mogel misliti človek, ki čita od vla«l«' cenzurirane spise tako, kakor so natisnjeni, ne da bi primerno pogle«lal med vrstice. Ali p«)lagoma ž«« pogleda iz kakšnega k^ta utajevani strah, ki potrjuje, kar smo ž«' «lavno pisali : Vojna lic ubija le vojakov na bojiščih, temveč žuga z najhujšim tudi civilnemu prebivalstvu, sovo-
. .	v	fj
«la v prvi vrsti siromasn«'inu. ¿u-ga mu lakota!
Polagoma prihaja na dan priznanje, «la nima Avstrija dovolj živil za svoj«- prebivalstvi*, in če ne bo vojna «lokaj pre «i žetvijo končana, s«> lahko zgodi najhujše - «la dobesedno ne bo hrane za ljudi!
Iz sledečega sestavka, ki kroži p«» avstrijskih listih.in ki j«' očitno narekovan «»«l vlad«», j«' to popolnoma jasno razvidno. Claimk se glasi:
"Vsi dobri nasveti in mnogoteri predpiai nam še niso za got«>-vili zadostne množine živil, s kat«'-rim bi učakali priho«lnje žetve. Stalni gospodarski o«ls«-k za obrt, trgovino in industrijo j«' sklenil vladi predložiti več tozadevnih predlogov, ki hočejo vsi to doseči, da s«' bolj varčuje z živili. Pred-logi so bistveno sledeči:
Dosedanje razmerje gled«« nasanja moke naj s«> izpremeni v tem zmislu, «la se bo«lo o«lsto1ki pšenice zmanjšali, odstotki «lo«lat-kov pa zvišali.
Kjer dajejo gospodhrji svojim poslom kot deputat čisto krušno žito, naj posli zanaprej dobivajo krušno in dodatno žito zmesnnn po predpisih.
Mlini, ki meljejo za plačilo, naj oddajajo kakor trgovski mlini moko po predpisih zmešano.
Da se prihrnni ječmen, naj s«* v sporazumu z Ogrsko varenje piva - morda z določitvijo kontingenta — omeji.
Najboljša bela moka se zasebnim strankam ne sme prodajati.
Stara tursčica, ki se dobi v o-«bratih še neprodana, se nc smc.po-
krmiti, ampak naj se jo da zmleti. Treba je uvoziti kolikor mogoče mnogo nove tur&čice in jo umetno posušiti, da se kmalu lahko da v mlin. X ta namen se porabijo sušilnice po pivovarnah in tovarnah sladu in droži.
Najvišjo cene v posameznih konsumnih okrajih Avstrij«* naj s«' spravijo v pravo razmerje z o-grskimi maksimalnimi cenami, Ha se tako lahko omogoči dovoz v dotične kraje.
Trgovina z žitom in moko jc po sedanjih predpisih popolnoma onemogočena. Naj s«' ¡znova otvo-ri z določitvijo pereentualne ali pavšalne provizije.
Ker s«* v velikem obs«'gu ne izvršujejo ali pa zanemarjajo predpisi o najvišjih cenah, mletju iu mešanju, naj ho proti temu str«i-go postopa, s tem, da se tudi za Galicijo določijo najvišje cene in se vsa stvar strogo nadzira in posebno str«»go pazi na prisiln«* zapiske o nakupu, mešanju iu prodaji pri mlinih iu pekih. *
Za slučaj, da se vladi posreči zagotoviti brezpogojno zadostno množino ogrske moke, naj s«- [>«><1 pokroviteljstvom avstrijske vla«l«' ustanovi žitna nakupovalna «lruž-l»a, ki lii imela krajevno iu častmi«» razdeljevati žito.
Vlada naj potom županstev pozove ljudstvo k največji varčnosti in razsipanj«- s krušnim Žitom proglasi za zločin nad splošnostjo. Obenem naj za slučaj, da hi tak oklic nič n«» izdal, takoj zagrozi in pripravi izdatne prisilne odredbe.
Ogrska ima precej moke, mi pa je kljub visokim cenam od tam ne dobimo, k« r so prevozna sr«'dstva silno slaba. Zato naj se takoj poskrbi za zadostno število pokritih vagonov za prevoz ogrskega žita, turščiec in moke; vagoni naj dobe posebne znake in naj se rabijo samo za t«- prevoze; poakrbi naj s«>» «la bodo tudi pristojne «»grsk« oblasti te transport«« t eno izvrševal«'. Ker je vsled niib ga vremena s««laj tudi vožnja po Donav.i mogoča, tedaj naj s«' tudi ta pot, kolikor se le «la porabi za t<» pr<>-voze."
Zločin, ki ga je Avstrija storila, ko je napovedala vojno, p«>sta ja še le s tem jasen v vs«'j svoji velikosti. Država nima dovolj hra ne za svoje prebivalstvo; vla«la mora to ved«'ti; vla<la mora imeti tu«li toliko možganov v glavi, da ve, če bo mogoče v vojnem času nadomestiti primanjkljaj. Ker je bila Avstrija vedno odvisna od u-voza z Balkana in iz Rusije, j«' morala vla«la toraj razumeti, kam p« ha ljudstvo. Kljub temu s«) šuf-ti hladnokrvno povzročili to ne srečo. Le klerikalni gumpei so ta ko zaplankani, da v svoji zabito-sti ne razumejo avstrijskega hudodelstva.
NA PRODAJ JE
7 vezanih letnikov MProletarca". Kje pove upr. tega lista. . (U)
Advertisement.
POTREBUJEM
Slovenko v starosti od 33 do 40 let za v službo, ali pa za samostojno gospodinjo. Poleg kuhinjskega mora tudi razumeti na kmetijske delo.
Poštena in resno misleča ženska naj se obrne za natančna pojasnila in naslov na upravnižtvo Proletarca, 4008 W. 31 st 8t., Chicago, 111.
BESEDE UČENJAKA.
Prof. Duclaux, naslednik Pa-steurjov in vodja njegovih laboratorijev v Parizu, rekel je, «la za-morc po natančnih preiskušnjah z gotovost jo izjaviti, da je vino od velik«' vrednosti ne samo z ozirom ua alkohol, ki ga vsebuje, ampak zaradi njegovih mnogih redilnih snovi. Iz teh vzrokov bilo je vino izbrano kot temeljna snov dobro ♦nanega izdelka, Trinerjovcga a-meriškega zdravilnega grenkega vina. To vino je od izdelovalca samega osebno izbrano in jo izhoreu pridelek Kalifornije. S tem vinom so zdravilna zelišča priznane vml-nosti združena v zelo dobro sredstvo za navadne bolezni ž<'lodca in čreves, osobito za zap«*ko in njeno posledice, za želodčni katar, z gubo slasti. Cena $1.00. V l«'kar-nah. Jos. Triimr, izdelovalce, 1333-
1339 S. Ashland Ave., Chicago, lil. • • •
Okorelost vratu s«' zamorc ozdraviti s Trinerjevini linimeniom. Bolečine v mišicah navadno hitro zginejo pri rabi tega sre«lstva. Cena Trinerjev«»ga linimenta j«' 25 ¡n 50c., po pošti 35 in H5c.
44
99
STROGI SO POSTALI!
Avstrijske deželne vlade razglašajo :
"Domobransko ministrstvo jc ¡zvedelo, kakor je razvidno iz pred kratkim izdanega ukaza, da >e osebe moštva, ki so se bile vrnil«' z bojišča, bez dovoljenja ne. upravičeno nahajajo v domači občini pri svojih rodbinah. Da se to odplavi se je političnim podo-blastim naročilo, na j zahtevajo od oseb moštva armade (domobran stva, črnovojništva), ki se naha« jajo v njihovem rajonu, naj se legitimirajo. Ce se os»»b«', ki so na dopustu ali v službeni misiji, ne morejo izkazati z dokumenti, te-«loj naj se takoj izroče bližnjemu dopolnilnemu («lomobransko popolnilncmu) «>kr. poveljstvu, oziroma črnovojniškemu okr. po-veljstvu. Pripominja se se v tem ukazu, «la v bodoče razen enoletnih prostovoljcev ne <lobe z bo-1 jišča prišle os«'b<» moštva od če-tovodje navzdol nobenega dopustil več v svrho privatne oskrbe."
Videti j«', «la ima vlada v Avstriji velike skrbi. Vpričo po-manjkanja bolnišnic bi človek mislil, da mora biti vesela. Če jo ranjenci t«ili!<o razbremenc, da s«« Lfre«lo domu z«lrnvit. Ampak vfada pravi: Ne!
Znkaj ne?
To je uganka, ki se tudi brez nagrnde lnhko reši.
Drugi in tretji zvezek
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji ev-. ropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljništvo (corps) pri katerem " službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, spodnje-koroske-ga, tržaškega i t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 iincn. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih nave«len je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in,denar pošljite na:
FEUX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York.
Kdo želi razproda jati imenike, naj piše po pogoje.
(^Advertisement).
Krščanska cerkev ni prinesla nie novega na svet: vsi njeni na uki se najdejo že pri filosofih, ki so ?iveli stoletja pred Kristuso vim rojstvom.
Pazite na ti
"Ako si nameravate naročiti gr&fofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako-vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
GHAS. J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Datoravno ir star tdravnik, vemlar se «lo ae»luj Ae ni nikdar posluževal oglasov. KHor je bolan naj se zaupno obrne Ho njega. Kadar ste holani, ne hodite k raznim zdravniškim mnzačem; edinole Z«lravnik, kateri je vrif svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE H do 10 dopoldan, in od 1 do M popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale 313.1
rilONF; CANAI. »014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|&den Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodfkih in buteljkah in druge raznovrstne pijaie ter linijske sm«xlke. Potniki «IoIk? «'•edno prenoiiife /.a nizko cono.- Postrežba tof-na in iz-boma. — Vnem Slov«>ncem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Rudne Ave., Chlcago* ■!>
Nič v rodne ponaredite slavnega Pain ExpeJler-ja dobite 1-eHto. ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 6<)c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-10 Waihliftti SI.
NEW YORK, N.Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toéi pilsens ko pivo In vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Blue Islnad Ave.
Ohieago, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa si vsak aodiiftib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 100*
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik ta notranje bol «cm In raaacalnlk. ladravailka pretakava brezplaéae—pla èati je la adravila Ii 24 Blue Tal «ai Ava., Chicago. Uradu je ad 1 da I papal.; ad 7 da t avaler, iivan C lui il veti balaiki aaj piieje «lavanaka.
BKLL PHONE 1318-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI.
Ptttsb«rgh, F a
ALOIS VANA
— isbdelovatelj —
sodovice. mineralne vode ln rasnih neopojnlb pijač. 1837 So. risk 8t Tel. Canal 140»
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
II 410 6MI0 Mb,	If «OSHA, VIS
Telefon 1199
«f. A. FISCHER
Buffet
Lan aa raapol ago vsakovrstno piva vine, OMdka, Ltd. Isvrstai prodor aa okrepêilo. W. Seth St.,	Olücaca, IB
Tal. Lawa dala 1761
Socialistične slike in kart«.
"Piramida kapitalizma", t slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komsdov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi ra tss kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohio.
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje.
Tel. Canal 47fi.
1801 So. Ashland ave.
Tel. reaidenee: Lawnda]e
VVažno uprašanje? \
A mi opravil
Mm	nijbolj« m mjttntjt f
Kotizulapn
sodnijske «*
vojaške ti<m ■
17 Kanover M.
'Milwaukee. Wis. i
r K O s té i' A li té vy
POZOR!
Dotične, kateri to naročili
"Družinske koledarje"
in ie ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo denar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
tre, Ilirska voda. vat' je čudotvor-110. Zakaj a« ne izkaže čudotvorna inoi tedaj, ko bi bilo najbolj po trebno t
Drobne vesti.
Transport ranjencev. 2. jan. ob 12. in 36 minut opoldne je dospel v Ljubljano poaeben vlak z ranjenci k nevernega bojiftca. Bilo jih je 510, med njimi 1H težko ranjenih. Bili m» v karanteni v De-breezimt. Odpravilo je ranjence prostovoljno gasilno in reševalno
Bitujab in v Nomenu. V Ljubljani ata mimogrede ukradla nekemu posojilniškemu uradniku 1(M) K vredno kolo. V Nomenu je vzel Rozman iz hiše Jožefa Kogoj hranilno knjišico, na kateri je bilo 4453 K 1 tiri., misleč, da je kak notes. Ko je pa zunaj vasi knjižico natančneje pogledal, jo je vrgel proč. To ju je izdalo. Kavno pred nameravanim odhodom z
% 1 f
vlakom so ju aretirali. Vrhunca .zaradi slaboumnosti niso mogli 'obtožiti, Rozmana je pa sodišče obsodilo na poldrugo leto težke
ječe.
Ne more brez tatvine živeti.
njeneev je «minio bolnico, drugi ostali pa v
izolimi paviljon
NA SMRT OBSOJEN.
Prokleto poceni je zdaj v Avstriji življenje! Poročali smo, da so postavili učitelja Josipa Ki/za-tija pred vojnj smliače, ker je ne
katerim vojnim obveznikom potna-1 ^ nhičajev črnih koz in sicer i
društvo ljubiiansko /. znano toč	.....■
noatjo na 96 vozovih Izmed rtt. | Maria /upane,e, 19 let t Ura duž-118 vgarnizijtko	P"«toj,,a v Kanderso, je
belgij ,tttv'11» podvržena ; «lekle j «• bilo
zaradi tetra ie'opetovano kazno-
vano. Nekaj dni potem, ko ji' bi-
sko vojašnico
Črne koze Uradno razglašajo:
.. ..	i• i i v«« la prišla iz zapora, nc je zglasila \
Na Dunaju se je prigotlilo «>«l kon-	... „ t .	. !
ca oktobra do 31 decembra 1914.™vmlu
gal, da so prišli čez italijansko mejo. Kakor zdaj javlja klerikalni "(Jazettino Popoln re" v Gorici je bil ltizzatti zato obsojen na smrt.
Pomilostili so ga naposled , na deset let težke je«xj. Tudi to je menda dovolj.
Sv. Marte, kjer je ostala 7 pet dni. Policija je dognala, «la je sedmim dekletom izmaknila oblc-I ko in nekaj gotovine v skupni vre-
ila na
VSEGA 60 ZMANJKALO.
zah je ubil čevljar Štumbergor j valstVa, «la «e od novega, leta na-
t " "" V "." " ' ,:	,. I - ..i :,.,.:„ i.«.,» Pndlmat nika Raz i"'< I na ljubljanskih mitnicah ne
't čez morje je ustavljen, itali- čevlja,ja Ivana i ouhosuuk». «v»'' i »	j
bil mu je h kladivom lobanjo. Pre- .sme vet- pobirati takoxvaou tlaka-j
trtinki
V ljubljanskih listih čitamo
"Dovoz riža j»' popolnoma onemogočen. Do vojne smo dobivali v Avstrijo riž čez morje iz Indije, dalj«' iz Italije in iz Nizozemske S«»«laj j«* to nemogoče, zakaj pro-me
ja je izvoz riža prepovedala, iz Nizozemske pa i^a tudi ne moremo | P», dobivati, ker je Nemčija prepovedala prevažati riž čez njeno ozemlje. Leta 1913. smo uvozili v Avstrijo le po kopnem za 3 miljone kron riža. Sedaj velja 1(X> kilogra mov riža kakih 100 K. in se je t«» rej cena tega važnega in priljub Ijentfga živila «mI začetka vojne povečala za kakih 100 odstot kov."
Žita je premalo v Avstriji, krompirja primanjkuje, mesa ni dosti.
slučajev pri vojakih, ki so se vrni
i 7 južnega bojišča, 90 slučajev pa	. . .
..... , • i , rr,..i; dnosti 110 K. Obsojena je b
me«l civilnim prebivalstvom. Tuili	♦ *i 1 t
• ¿♦..i..* 14 nicseeev težke jece. v Kisenerzti na gornjem Stajer,
sken, se je prigodil 1 slučaj. Na Velike izgube. Ljubljanski listi Dunaj so se torej zanesle koze z poročajo, da je bil «»kolu Božiča bojišča. Ker varuje samo pravo- 17. pešpolk zopet 16 dni nepresta-časno cepljenie zanesljivo proti no v boju. Imel je mnogo izgub.
kozam, naj bi si dal vsakdo, Čez 5000 izseljencev iz (ialicije ki ni imel tekom zadnjih 6 let | in nekoliko sto l)almatinec\ je sestavljenih koz, z ozirom na seda-jdaj na Kranjskem.
nio zvišano nevarnost te bolezni v svojem interesu i-U v interesu splošnosti, zopet cepiti koze.
Ljubljanska tlakarina cnlprav-IjeliH. Z velikim zadovoljstvom je izvedela-ljubljanska okolica, pa
Uboj. Pri Sv. Barbari v Halo- ludi večina ljubljanskega prebi-
KAKO 81 PRIDOBITE ČASOPIS BREZPLAČNO
lz«l«dovalei dobro znane tvrdkc ŽIRA & NEBO cigaret «lajejo priložnost vsem čitateljam našega lista, v katerem se nahaja oglas imenovane tvrdkc «la si potom ka denja Žira ali Nebo cigaretelnov, dosežete do odrežete oglas namreč samo sliko katera predstavlja zavoj eigaretov, ker je ista v vsa k i številki, ter priklopite k prvi strani Škatulje, bodisi eni ali «Iru-gi vrsti imenovanih cigaret. Vrtni noat ist«'ga i«« pol enta v gotovim, Tik«'t katerega dobit«' pri prodajalcu je vreden tiuli p«d centa, o-rej če «hIrežete škatuljo iz časopisa, prvo stran škatulje v kateri kupite cigarete, ter tiket katerega dobite v prodajalni, vse to je vretlno le katerega lahko dobite v gotovini, ali pa če si hočete na ločiti imenitna darila katera so popisana na zadnji strani tiketa katerega «lobite pri kupovanju Žira ani Nebo eigaretov.
Izrezana slika ter prednja stran škatulje imata vrednost enega ti keta, vsak tiket je pa vreden Vit v gotovini.
To je najimenitnejša ponudba P. Lorillard družbe, kar jih je bilo svoječasno, ter UpAli je da 11 o«! o vsi kadilci pripravljeni takoj kupovati imenovane cigarete, ker s tem si lahko pridobijo list potmi noma brezplačno. Kupite iih povsod, ali pa pišite na P Lorillard Co., New York, N. Y. ■ -
MODEPNA KNIGO VEZNICA.
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
James I. Steplu.
predsednik.
Adolpti J. krasa.
blagajnik.
Christlan R. Nalleck.
I.	pod preda.
Emaouel Beraoek.
II.	podpreds.
AMERICAN STATE BANK
1826—T7 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice. PREJEMA ULOOE
Na hranilne uloge daje 3% obresti. Na čekovni račun daje najpovolnejšo postrežbo. POŠILJAMO V DOMOVINO KRON 100 ZA $17.50
in jamčimo, «la se denar ne izgubi, temveč se vam povrne, ako bi sc ne izplačal. DAJEMO POSOJILA
s po v olj no nizko ceno na poslopja v Chicagu. Ako imate stavbišča (lote) vam pomagamo zgraditi hišna poslopja in to na mesečno odplačevanje, mesto da plačujete stanarino, plačujete sv«)j dom.	_ SPREJEMAMO TIRJATVE DENARJA V STARI DOMOVINI
Ako imate denar v stari domovini in ga želite «lobite sem, tedaj se obrnite do nas. SLOVENSKO HRVATSKI ODDELEK
dati Vam hoče vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Glavni zastopnik je M. V. S«juarey.
je nastal zaradi eetrtinke žganja, ki ga je Podhostnik Štum bergerju vzel in izpil.
Vlom v plnninsko kočo. Nedav no mi neznanci vlomili v kočo ffornjcgra«ltkega škofijskega o skrbništva na Travniku pri Ljub nem v Ša vinski dolini. Razbili so
rina. Poprej se je pobiralo o«l vsa» . ke vprviene živali po s vin., od I vsake «jnaue živine pa po -t vin. Ta pravica mestne občine je velja-la samo «lo 31. grudna liH4. Pro-! jšnja mestne občim* za podaljšan-!«• te pravice j«- bila od vlade o«l-¡klonjena i/, tega vzroka, ker ima po novem cestnem zakonu to pra<
Okusno, hitro in trpežno «lelo za privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.)	Chicago, 111
Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaj poprej!!!
Sedari|l ¿aa» pošiljamo denar po sledečih cenah:
10 kron za $ 2.05 20 kron za $ 4.05 50 kron za $ 9.95 100 kron za $19.65 200 kron za $39.25 250 kron za $49.20
300 kron za $ 58.95 350 kron za $ 68.85 400 kron za $ 78.50 450 kron za $ 88.45 500 kron za $ 98.00 1000 kron za $196.00
Hitite poslati sedaj!
Izrabite ugolno priliko!
Za denar jamčimo !
Zdaj prihaja še pomanjkanje riža.
Franc jošef ne bo stradal; Buri-1 Matija Mladenič, 30 let
da
ljudstvo
drugo v^.. — —,------.	. ..	t • » i i
dela avstrijskim mogotcem preve- je po gozdovih in po hišah bera
šipe ter odnesli vse, kar so niogli, j vieo „,„„ deželni zbor, pa tudi kuhinjsko posodo, perilo itd. Školč je čez sto kron. Orožniki zasledujejo vlomilec.
Strah cerkvenih nabiralnikov.
star, iz
ne sam, ampak treba bi bilo o«l cesarja potrjenega deželnega zakona. Prošnjo mestne občine, «la bi namesto deželnega zbora kar deželni odbor to podaljšanje skle-leželni «xll*>r odklonil, ker
FARMARSKA KOLONIJA ZA TUJERODNE NASELNIKE.
rrancjozei ne oo sira«»»., «u..-	- - -	i • I nil, Je deželni otilar odklonil, kei
n, Stuergkb, Tiaza in vsa ta ban-	Kas ve, delavec brez s aim ga	b - .. ^ deželnih za
la tudi ne. Kako se bo preživelo	vališea je kot pns.lje ii*edn-»	¿
judstvo, je pa v teh razmerah	aeptembra m. I. «r	Lh^l.M.mu zl^rii. n.j...mnj v aado
[rugo vprašanje. Ali zdi se, «la ne	hi I ne delavn.ee pobegu .1; 1a i se	M vtžue narodnogo
likih preglavic.
OBUTALA IZ ČASOPISOV.
.-.	' • i i	!spmlarske koristi
čil. ( e se mu je nudila prilika, je •	.
Štajerski dež. šolski svet je do- «t i rske planinske koče. Tako je na
poslal šolskim vodstvom razglas Kamniškem Sedlu vzel
naučnega ministra in naročil, naj Francetu Plabutniku iz koee 2 kg^ v vseh ljudskih in meščanskih šo- slanine in kruha, pastirju Alojz,-lah, v va«inicah in učiteljiščih uče ju Burji pa suknjo, 2 kg slanine, izdelovati otroke papirnate pod- k rtih a i»» »ir» Kamniškega S«>-plate in papirne nogavice. Papir- dla ga je vodila pot na Koroško; ni po«lplati se iz«lelujejo tako, da tam je železniškemu delavcu iz se sešijejo štiri papirji čatopiljaUaprte k«»če izmaknil hlače, žepno brez vozlov, nogavice se napravi- uro verižico ,n nekaj kruha, jo iz takozvanega Billrotb papir- Kmalu po tej tatvini je bil zasa-i« Pnlrrivfllfl «n že prej začeli M'i>. Ker pa je bil že petkrat ka-
pastirju I ,MIPrav' i<>na J'' »t a rov«'t na, »/..» ° k«r ,,a prometna ovira. — Na ah se sme pobirati
ja. Pokrivala so delati iz starih
časopisov.
_ znovan, je obsojen na tri leta tež
Kmalu upamo, da bomo tudi kaj čitali o papirnatih hlačah in suk-
ke ječe.
Hranilna knjižica ga je izdala.
njah. Predvsem pa imajo v ljubi .Maks Rozman, 19 let star, pekov Avstriji poglavitni gospodje men- „ki pomočnik iz Ljubljane, je da papirnate možgane.	_ I kljub svoji mladosti tujemu imet-
I ju zelo nevaren. Ko je nteseea ok-tobra I. 1913. prestal enoletno ječo, se j«' podal v Trst, kjer se jc I seznanil s slaboumnim, a zelo nevarnim tatom Florijanom Vrhuncem. Lani meseca avgusta sta
ŠE BO ČRNE VOJSKE!
"Slov. Nat-mi" piše: Kakor izvemo, se ImmIo koncem februarja vršila nova pregledovanja erno-
v«>jnikov. K tem bodo morali priti prišla v Kranj. Kradla sta v Ja-črnovojniški obvezanci rojstnega | ,nj prj Kranju, v Podbrezju, v letnika 1897, ki še do zdaj niso služili ali pa ki ho bili superarbi-trirani, nadalje črnovojniški obvezanci rojstnih 'letnikov 1S9-"» in 1896 in oni črnovjniški obvezanci rojstnih letnikov 1878, 1879, 1880 in 1881, ki so dobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo šele po 31. decembru «uiega leta, v katerem so dopolnili 33. leto svoje staro sti in ki prej niso bili podvrženi vojni dolžnosti v monarhiji.
Da. da. naposled pojdejo ven tiar še na pokopališča gledat., če ne bi bilo mogoče tam asentirati koga. ki ga je Smrt superarbitri-rala.
okoliščanskih
, ,	, ____i! _ •	¡kmečkih .občili in velikega «lela
udira v cerkve in kapelice in pra-
v. i- . -i i ,• Koll„,;i ljubljanskega prebivalstva. 0«l-y.ni nabiralnike, zlasti v kamnih- ~ . . . . . . .„ ; ,	.v, . , •	11U s ej j.- vožnja v Ljubljano in iz
kein okraju. Obiskal je pa tudi pa- ,J J	J \
J	'Ljubljane po vseh c«^stah prosta;
nadlcž-
mitni-
e še užitnimi.
Tudi nam se zdi prav, «la je tlakarina odpravljena. In prepričani smo tudi, «la deželni «Mlbor ne bi smel nikoli sklepati, kar j«' pridržano deželnemu zboru, ('v bi se bil h- Kranjski «leželni «ulbor v« «Ino «Iržal t«'ga ! Ali če je šlo za korist klerikalizma, s«» bile Snšt«>rši-cevcimi deželnemu odboru postavi- «l«'\«'ta briira. .
Nesreča. V hiši št. 29 na via Si-ana v Pulju je ponoči počila plinov a c«'v. Uhajajoči plin je «lo smrti zastrupil hišnega gospodarja Franca Dallarja, ki so «a našli že mrtvega, njegovo ženo močno omamil, <ia je bila že v globoki n« zavesti, f»- in 31etna sinčka sta pa bila še precej sveža. Razen gospo« I a rje ve «l nižine je bilo v hiši še deset drugih ns«*b, ki so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Zemljišča v Arkansasu in Loui siani nudijo ugodno priliko ljudem. ki mislijo pričeti s kmetijo. Dve žetvi v letu; «lolga sezona za rast pridelkov, prijazno po«lneb-je. Ta zemlja s«* prodaja po $12, do $15 aker, nekaj plačate takoj, drugo pa na lahke pokoje. Pišite še danes na L. M. Allen, P. T. M.. Ročk Island Lines, Rootn 718, I^a Salle Station, Thicago, 111.
(Advertisement.)
NAZNANILO!
S tem naznanjam vsem cenjenim rojakom s katerimi tem ž«' v kup-čijski in pismeni zvezi kakor tudi vsi'in «»stalim rojakom ki s«' zanimajo za farme, «la s»'in pisarno iz naš«' slovenske farmarsk«' nas«'lbi-nc v Wausaukce, Wis. začasno sem v Chi«'ago v glavni urad preselil, tako da zamorem rojakom v vseh ozirih točneje postreči in jim na roke iti že tu v Chicagi pr«'«lno s« naselijo oziroma farme kupovati kamor jih sam osebno spremim in gl«'«lam «la so pošteno in povoljno postreženi.
Zahvaljujoč se za dose«1anjo na klonjenost in priporoeojoč s«' š«> > nadalje s«' beležim
S poštovanjem
A. Mantel.
M«»j sedanji naslov je naveden na 5. strani tega lista.
POMOČ IZ NEBES.
Po naročilu ljubljanskega ško fa je vodstvo r«»marske «'«»rkv«« na Brezjah poslalo vs«i !»«>rgl«' (20) Rtlačemu križu v Ljubljano za ranjene vf>jak«».
Imenitno! Ali zakaj s«> ne skraj na. ta proeeaT <''e Brezj«' tak«) zanesljivo pomagajo, bi bilo ln»lj en«»stavno jnislati ranj«me no Brezje kot pa lorgije v Ljubljano. 1
Svete po«lobe, relikvije, svetinji-1
- C te
IRA
Plain-En3
CIGARETTES

VSE ŽIRA kupone r« lahko izmenja xa gotovino ali vrednostne predmete
Cigareta, ki vas bo zadovoljila
Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili dragih, ako želite
cigareto bre* astnika. Naprodaj pr< T*eh prodajalcih.
P.-LORILLARD COMPANY Naw York City
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Bine Island Avcnue, Chicago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
1
pristnih pija«, Kranjski Brin J sreč, Sllrorlc, Trepinorec, Grenko Vino i»
in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slorenska samostojna v Ameriki, ki iroportira igane pijače naravno«! is Kranjskega. Naročite si poskustni sabo j, koliko steklenis in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, IS ateklenie Moje cene io nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni troba plačevati drazih agetrtov. Prodajam samo na debelo. PiiiU po cenik.
A. HORWAT,
600 N. Chicago, St., JoUet, HI
10 for 5 Cents
trincrs
BÍTTER-WINE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Hi«! »0*0
HORKE viso
v-j~ -M W	T»'"t"
*'• na 11.. •»< M
To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rdečega vina in z«lravilnih zeliSČ ilVia čostokrat zelo hiter in dober učinek, ako sc ga redno uiiva pri
okorelih jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčilčenje telesa, nc da bi no ga oslabilo. To sre«lstvo ojača sestav ter ga usposob'ja, «ia «lelujc bre* prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba «lelujc dohro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelujoči kemik
1333 1339 So. Ashland Ave.	Chicago, IU.
————————————— ,
Triner je» liniment imejte vedno pri roki. Mogeče. da ga ne rabite dane«, selo dobro vam bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 2Sc in BOc, po polti 35c in HOc.