4. stcv.
Novo mesto 15. febniarijíi 11)03.
XIX letnik.
R
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo 1. in 15. Ysaeega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Nantènina za Nemôijo, Bosno in druge evropske drŽave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in oznanil«
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Cenjenim nnrocnikoni!
Nekaj naročnikov zaostalo je še z naročnino za i, 1902. Prosimo dotičnike prav vljudno, naj blagovolé taisto kmalu poravnati in ob enem nam vsaj naznaniti, da želijo tudi nadalje ostati naročniki, sicer bodemo s 1. aprilom pošiljanje lista ustavili.
(iospoiiai'Hke ntvari.
Poprimimo se sadjarstva !
Olej, Btfnrnica vse ti imnudi, Le jemať od nje da zatiimii!
V, Vuduik.
S sadjerejo bo se ntikatcri narodi n. pr. Izraelci, Grki, Uimljani pefiali že v starem veku in že vec stoletij pred Kristusovim rojstvom. Pri nas v srednji Evropi se je sadjereja splošno razširila se le v srednjem veku, kjer so bili redovniki njeni posebni pospesevatelji zlasti kar ae tiče dobrili cepljenih sort Tudi pri nas v Slovencih se je ta kmetijska panoga v tem Času razširila, vendar o umnem sadjarstvu moremo govoriti šele v najnovejšem času. Dandanes je vsak vašČan prepričan o koristi sadjereje. Naši gospodarji na deželi se pa kljub temu premalo trudijo, da bi to kmetijsko panogo povzdignili na tisto stopinjo dovršenosti in razširjenosti, ki bi jim lahko donasala tistih gmotnih koristij, kakersnili bi bilo po ugodni legi in po milem podnebju pričakovati-Mnogo je kriva nevednost, mnogo premajhna skušnja in vsled tega veselje v ravnanji s sadnim drevjem, mnogo nezadosten poduk in vzgled od stranij inteligence in poklicanih Činiteljev, mnogo stara navada, kije sovražnica vsakemu napredku. Tako ravno na Dolenjskem zanemarjamo to vejo kmetijstva, ki bi nam z lahkim trudom in z majhnimi denarnimi Žrtvami vsako leto na stotisoče kron več donasala, kakor sedaj ter bi posamezne kraje spremenila v vrtove in i m ovite pokrajine. Našemu kmečkemu prebivalstvu pa no bi trebalo se izseljevati v daljno Ameriko in se tam nečloveški boriti za obstanek in za to, da nekaterniki nekoliko denarja pošljejo v domovino.
„lliia sredi sadnega vrta! Kako prijetna in do-brodejna je ta podoba Človeškemu očesu in srcu. Ogleduj jo ali spomladi, ko se je drevje osulo s cvetjem, ali jeseni, ko se mu veje sibijo pod rumenim in rujnim sadom in se ti izmed orumenelega listja blešči povsod krasen dar božji. Pa bodi si hiša tudi majhna, lesena in krita s slamo, vendar je podoba tihe sreče in za-dovoljnosti. Potnik po cesti mimo gredoč, ozira se z veselim srcem v njo in rad ustavi za čas svoje korake,
da se oddahne v prijetnem hladu. In ako pogleduje okoli sebe in vidi, da je drevje očiščeno mahu, da je zemlja okoli debel razkopana in zrahljana, da je šibkim drevescem opora in trnjeva ograja, hitro mu je jasuo marsikaj. Ni ga videl lastnika, a takoj vé, da je to mož, ki ima glavo in srce na pravem mestu. Tudi srce? — Tudi. Človek, ki vzgaja drevesca, cepi jih, presaja in brani vsem nezgodam, tak človek gotovo ni napačnega, nikar pa hudobnega srca.
In kako obilno plačujejo sadna drevesa trud, ki ga je človek imel ž njimi ! 1 ^ahko rečemo, da niti polje, niti vinograd delavcu v toliki meri ne povrača trud. Koliko zaleže sadje v hiši, bodisi presuo ali posušeno? Pa koliko gotovega denarja tudi prinese kmetovalcu v hišo! Kaj bi počeli nasi Ipavei, ko bi ne imeli toliko sadja, kaj bi počeli zlasti sedaj, ko jim vinska trta že toliko let ne daje več pravega dohodka? Goriški lîrici bi bili brez sadja največji siromaki in bi se morali izseliti. Koliko denarja pride v deželo aamo za zgodnje čresnje ! In ali ni res, da so najubožnejši kraji po Slovenskem prav tisti, ki imajo malo sadnega drevja, ali Če ga tudi kaj imajo, ne trudijo ae ljudje prav nič okoli njega".
S temi vnetimi besedami je pokojni profesor Krjavec bodril naše gospodarje v svoji knjigi „Naše škodljive živali", da bi se z vnemo in z veseljem poprijeli sadjereje.
Pa ozrimo se, koliko pridelka nam donala sadjereja v Avstriji. Leta 1901 se je pridelalo v Avstriji 2,156.027 q (metrskih centov) peskatega sadja fjabolk, hrušk), 2,287.812 q koščičastega sadja (čresenj, Čespelj), 29.315 q orehov, 77.017 (] slivnega olja, 588.80.^ q murvovega perja (za rejo sviloprejk) in 2.45Í) ([ iavo-rikovega perja.
Kranjska je pridelala v tem letu: 43,550 ij peš-katega sadja, 16.080 q koščičastega sadja, 2.850 q orehov, 300 q murvovega perja in 570 q grozdja za prodajo.
Kranjska meri po velikosti (ICO Mm^) 30. del cele države (3000 Mm^) zastopane v državnem zboru na Dunaji. — Njen sadjarski pridelek je zna&al 1. 1901 pri peškatem sadju samo 2% t. j. 50. del, pri kosči-časteni le O.I^U t, j. 145. del, pri orehih 107o t. j. 10. del skupnega pridelka.
Sedaj se ozrimo na sosedno Štajersko. Leta 1901 se je pridelalo: 590,000 q peskatega sadja, 95.000 q koščičastega sadja, 9.500 (| orehov.
Od skupnega pridelka se je pridelalo 27%i peška-tega sadja t. j. 4, del, 4% koščičastega sadja t. j. 25. del in 32% orehov t. j. 3. del vsega pridelka, dasi meri Štajerska približno le 10. del cele države.
Akoravuo eaino enoleten pridelek iii raerotlajen kot merilo, vetidar nam kažejo jednaki primeri s prejšnjimi leti, da to odstotno razmerje povprečno ostane. Iz talielariènili pregledov je razvidno, da razuii Sohiojjraškega, Koroškega, Primorskega in Dalmacije vse druge kronovine ve6 sadja pridelajo kakor pri nas ita Kranjskem.
Dvojno pot imamo, da povzdignemo sadjarstvo.
1. Vsak razumen in skrben posestnik stori kot družinski oče tu tedaj svojo dolžnost, ako gleda na to, da se njegovi sinovi, dokler hodijo v ljudsko šolo, pri-uČe v soli poleg drugiii vednostij cepljenja sadnili dreves in da jih vsaj nekoliko zasadijo. Naj bolj ugodno bode na nje uplival, ako se bode sam leto za letom peČal s to kmetijsko panogo. Ker pa ni vsak posestnik izurjen sadjerejec, bodisi da se tega ni v mladosti učil, bodisi, da ni imel do tega veselja, tedaj ne moremo od vsaeega očeta zahtevati, da bi si sam izgojeval potrebna sadna drevesca, —- Nekaj pa opravičeno moremo in smemo zahtevati od slehernega posestnika, ako naj opravičeno uživa veliko dobroto, da je zemlji-sČni posestnik in to vsaj pri nas. Vsak pameten človek bode znal že izgojena sadna drevesca pravilno zasaditi na stalno mesto, vsaj toliko pravilno, da bode rasJa in ako bi tudi tega v prvič ne znal, povsod se nahajajo že toliko izvežbani sosedji, ki ga bodo v tem podučili.
Ezgojenib mladih sadnih drevesc pa, dobi vsak vsaj po nekoliko komadov — kot ud c. kr. kmetijske družbe — brezplačno. Cena kupljenim sadnim drevescem je pa tako nizka GO h do 1 K, da si zamore vsak posestnik, ne da bi to čutil, vsako leto vsaj 10 nakupiti. Ako bi od 5.5.samostalnih kmetovalcev na Kranjskem samo desetina to svojo dolžnost storila, tedaj bi se vsako leto zasadilo veliko tisoč sadnih drevesc, v 10. letili približno pol milijona.
Kako lepa bi bila naša dežela, ako bi bile njene vasi, mesta in trgi obdani s sadnimi vrtovi; koliko bi nam donašali naravnost v pridelkih; koliko bi se povzdignilo občno blagostanje in kako blagodejno bi to upHvalo na podnebje in tem[)eraturo !
Ravno Dolenjska ima v tem oziru premnogo se posebno ugodnih leg za sadjerejo. lielokranjaka bi lahko pridelovala najfinejši južno sadje kakor Vipavska dolina; ob vznožji Gorjancev, v Temeniški in Jlirniski dolini itd. dalo bi se sadjarstvo nepregledno visoko povzdigniti.
Sedaj, ko se bliža spomlad, ko nam nařía c. k. kmetijska družba, njene poddružnice, kmetijska šolana Grmu, vrtovi ljudskih sol, zasebne in trgovske drevesnice ponujajo po neznatnih cenah že izgojena, mlada sadna drevesa, sp omniu o se naše dolžnosti, kak velik zaklad nam leži nevzdignen in neizkoriščen v sadjarstvu! Za vzgled naj nam bodo Nemci, l-iVancozje, lielgijci, kjer vsako leto veliko milijonov dobijo le za eksportirano sadje. Francoska pridela vsako leto sadja vrednega nad 100 railjonov irankov. Belgija ki je tako velika kakor Štajerska dežela, je li. pr. 1. 18S2 samo na Angleško prodala za 17 mil. frankov sadja. Kako vrednost ima pa nase sadje? Ako tîenimo poprečno vrednost 1 q sadja s 10 K,
tedaj je znašala vrednost vsega sadja pridelanega v Avstriji 1, 1901 okroglo 50 milijonov kron. Kranjski pridelek je bil tedaj vreden okroglo 640.000 kron, štajerski pa 7 milijonov kron. Kak razloček! Vinski pridelek na Kranjskem 1. 1901 (206,859 bi) je reprezentiral vrednost vsaj 6 milijonov kron in vendar je ugodna vinorejska lega bolj občutljiva, bolj odvisna od temperature in zemlje kakor pa za sadjerejo. V kolikih krajih in legah uspevajo sadna drevesa prav dobro, ko ni niti misliti več na vinsko trto!
Če nam tedaj vinarstvo donaša skoro desetkrat toliko kakor sadjarstvo kljub najneugodnisim razmeram vsled trtne uši in regeneracije vinogradov in kljub temu, da se je pri nas sadjarstvo popred razširilo kakor vinarstvo in čeravno se s sadjarstvom v celi deželi pečajo tedaj tudi na Gorenjskem, tedaj je očividno, da je temu v prvi vrsti kriv pomanjkljiv, nezadosten poduk in slab vzgled, potem se le nebrižnost ljudstva, liadi tega je skrajni čas, da se
11. siri med priprostim narodom na deželi tudi teoretična veda v nmnem sadjarstvu. Tu nam primanjkuje posebno popularnih predavanj izkušenih strokovnjakov, zaradi tega ima malokdo pravo veselje do sadjereje. Primanjkuje nam k n j i g, ki bi naše posestnike seznanili s to stroko. Preneznaten je upliv šolskega poduka na 13. in 14, letno mladino, ki pohaja po-uavljalno ali drugo solo. Premale in premajhne Šolske vrtove imamo v deželi, za njih vzorno oskrbovanje se premalo izdá; tudi se nezadostno vé ceniti njih vrednost in pomen za povzdigo sadjarstva. Primanjkuje nam v deželi strokovnjak a - s a dj erejca, kateri bi izključno s predavanji spodbujal naše posestnikg k povzdigi umne sadjereje in ki bi imel ob jednem obsežno drevesnico, iz katere bi leto za letom dajal sadna drevesa.
Vse te in^ druge ugodnosti imajo druge kronovine, zlasti sosedna Štajerska, zato se pa tam nmna sadjereja močno siri in krepko povzdiguje narodno blagostanje,
V namen tedaj, da se naši posestniki na Kranjskem zlasti na Dolenjskem poprimejo sadjereje, da Bedaj ob bližajoči se spomladi naroČijo veliko sadnib dreves in da jih posadijo na stalno mesto; v namen, da poklicani činitelji, po vzgledu povzilige novodobnega vinarstva, tudi za povzdigo umnega sadjar s t va storé svojo dolžnost, kajti umna sadjereja nam bi labko istih in morda se večj ih k or i s tij pri ne z natnili stroškili donašala kakor vinarstvo, v ta namen so bile pisane te vrste : Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud ti nebo blagoslovi !
Politični pregled.
lîud boj bijejo poslanci z vlado glede vojne predloge. Vlada vedno povdarja, da dela močna armada državo močno na zunaj in tudi zagotavlja notranji mir. Redmo, da je res tako, vendar naj se pa ta namen skuša <loaeči tako, da ne bo preobčutljivo breme zadelo nižjib slojev. In zato ravno sc močno trudijo poslanci, ter so že sestavili svoje zahteve. Tičejo se dveletne vojaške službe,
vojaške priprege, pridobivanja vojaških potrebščin, raznih olajšav za sinove priletnili stariàev in vdov, odpustov ob Èasii žetve itd. irinieter za deželno brambo se je v nekaterilt rečeb že nekoliko udal. Upati je, da ee zadeva resi v prid državnih in ljudskih koristij. „Slovanska zveza" bo glasovala proti predlogi.
Se slabše se godi vojni predlogi na Ogrskem. Nešteto nasprotnikov ima tam in so seje poslancev silno viharne. A dne 5. februarja se je pripetilo še nekaj prav posebnega ob tej priliki. Poslanec Trubiny, duhovnik, govoril je zoper predlogo in jasno dokazoval, kako ogromno in občutljivo breme bi se b to postavo navalilo na rame prebivalstvu. K sklepu je dejal, da kot ljudski poslanec in kot duhovnik mora imeti toliko domoljubja v sebi, da se z vso odločnostjo upre proti takemu obremenenju ljudstva. Te gotovo primerne besede pa 80 vzbudile jezo ogrskega domobranskega ministra Fejervaryja. Med govorom omenjenega poslanca je zaklical : „In za Petrov no včič ima ljudstvo denar!" Nezaslišana drznost je, da si upa član vlade na tak način žaliti glavarja sv. cerkve in verski Čut katoliškega prebivalstva. Sicer pa ao darovi za sv. Očeta prostovoljni darovi ljubezni, a davki in bremena niso prostovoljni darovi,^ marveč jih je treba včasih iztirjavati 6 krvavo silo. Ce pa smejo protestanti in ostali drngo-verci nabirati denarjev zato, da širijo s silo in podkupovanjem laž ter zmoto, naj ne bi bilo dovoljeno nam katoličanom zbirati za vrhovnega nezmotnega učenika resnice in varuha pravice? Bo pač slaba za državo takrat, kadar ljudje ne bodo imeli nobenega smisla več za verske stvari ! Naj bodo vendar liberalci res liberalni in naj nam katolikom puste v naših stvareh svobodo, katere se jim vedno cede usta. Sicer se bijejo po ustih in ao sovražniki resnice, ne pa „svobodomiselni".
Obresti državnega dolga so bile dosedaj 4-2% ; vlada namerava obresti znižati na 4%, nekateri poslanci celo hočejo znižati jih na 3'lb, in sicer bi se obresti znižale za 3G20 miljonov dolga. Na tak naČin bi vlada prihranila na leto nad 7 miljonov kron. O tej vladni predlogi bo še veliko govorjenja v državnem zboru, a le veselo je, da se potrudi finančni minister etediti. S 1. septembrom t, 1. vlada tudi ne bo več plačevala izdelovateljem sladkorja nagrad, katere je plačevala dosedaj, lioteč povzdigniti industrijo sladkorja; a tem je spet prihranjenih 13 miljonov na leto. Torej kar 20 miljonov prihranjenih ! Hode li ljudstvo imelo kaj od tega dobička? Ali morebiti ne bo šlo to za vojsko? Kajsi bi pač videli, da se n, pr. zmanjša sladkorni davek ali pa zniža hiSno razredni davek, ki vzame v mestih 45—50 odstotkov od dohodkov, liomo videli, kam bo slo tistih 20 miljonov ! Ravno kar je došlo poročilo, da je ta predlog državni zbor sprejel.
Na Nemškem so svoj Čas v sovraštvu do katoliške ccrkve in pa v pijanosti svobodomiselno-napredne pro-svitljenosti prepovedali jezuitom in nekaterim drugim redovoni naseliti se na domači zemlji. Tudi liberalcev je bilo sram in udali so se vednemu zabtevanju katoličanov, da naj ee odpravi ta skrajno krivična postava. A kdo je zagnal najhujši krik proti temu? Značilno je ; Židovski listi najhuje in najprej !
Saški prestolonaslednik se odpove prestolu. Novi prestolonaslednik je 10 letni princ Jurij, Storil je ta korak zato, ker mu je soproga prestolonaslednica ušla
z nekim domačim učiteljem. Sicer se je spametovala in zapustila zapeljivca, a na dvor je ne marajo več. Kaj bo z njo, se ne ve. Nekateri trdijo, da so jo vtaknili v nek zavod za umobolne.
Francoski parlament je imel viharne seje. Najprej je 4, podpredsednik tako govoril za Prusijo, kakor, da je plačan zato. Seveda so bili vladni možje in narodnjaki nemalo hudi. — Nek socialistični poslanec je zahteval, naj se odpravi pogodba med cerkvijo in državo (konkordat) ter ustavijo vsi državni prispevki za katoliško bogočastje. Pa je propadel s tem predlogom. Sam Conibes (reci Komb) ta zakleti odpadnik, je zagovarjal konkordat, češ, da je potrebno vzdržati vero in da še ni prišel čas, ločiti cerkev in državo. Sedaj naj pa kdo razume to dvojezičnost njegovo ! Drugače govori, drugače dela. Kajpada je to le pesek v oči Ijiulem, ki naj dobe prepričanje, da se s preganjanjem redov in zatiranjem samostanov ne skodt veri in cerkvi.
Vse tako kaže, da se bo na Balkanu pričel krvavi ples. Mera je prepolna. 'J'urski uradniki, za katerih vzdrževanje mora prebivalstvo plačati velike davke, ne narede miru, marveč kruto stiskajo ubogo ljudstvo v Macedoniji. Mirne ljudi more, izsiljujejo denar iz njih in onečašcujejo na najgrše načine žene in dekleta. Sploh se ne da opisati to zverinsko divjanje. Ljudstvo se vsevprek oborožuje in marca mesca, prve dni, bukne vstaja. Turčija je že pripravila 240,000 mož, oborožuje se Rusija, Avstrija tudi na tihem in sosedne države. Pač ne bo prej miru, dokler do dobra ne ukrote se vedno krvoločnega Turčina. Turški sultan pa je v luidih stiskah, ker nima za vojsko — denarja!
IiISTBK.
fiPoročila iz kitajskih misijonov.
palje.)
Morebiti vprašuješ, dragi bravec, kakšno delo imajo bratje neduliovniki na niÍ8Íjonihř Vidiš, misijimarji duhovniki imajo velik« opravila z podufevanjem nevernikov in vernikov, z izpovedovanjem in drugimi diihuvskimi opravili. Tako jim prav nič iasa ne preostaja skrteti za avoje telesne potretsčlne, zakaj ljudje so, kakor smo nti drugi. Jesti morajo, oldeke potrebujejo. Za vse to sumi ne morejo skrbeti. Zanesljivih ijudij je tudi težko dobiti. Zato pa so prav dobri samostanski bratje, ki so tudi redovniki, ki so iz istega uamena zapustili domovino in se podali v tujino med pagaiie, kakor patri misijonarji. Vrhu tega imajo veliko sirotišnic, bolnišnic in siol. Tudi za to 80 bratje kakor nalašč pripravni za moike, kakor so redovnice za ženske. Nas Fr. Urban pravi, da so nm izročili službo, da „vodi račune vsakdanjih stroškov in dohodkov te velike misijonske hiše". „Vendar pa", pravi dalje, „te službe ne bodem dolgo opravlja]. V. Č. g. apostolski vikarij so mi namreč zadnjič povedali, da bodem Šel z dvema di'u-gima bratoma v nov samostan, katerega mislijo vstauoviti, ali bolje, katerega ie zidajo. Stal bod« neVako 40 km ali 8 ur hoda od naiega mesta Hankovs, popolnoma na samoti. Meseca avgusta in aeptimbra se do tja laliko s čolnom pre-pelja, ker v tem času reka .Tantsekiang izstopi iz svoje struge in poplavi vsa polja več milj daleč. Ze dolgo namreč čutimo potrebo ustanoviti hišo, kjer bi mogli tukajšnji domačini v zavetju in varnosti študirati in se pripravljati za dnbovski stan. Le ako bomo imeli veliko misijonarjev — domačinov, moremo namreč upati posebnih uspehov. V tej na novo ustanovljeni naselbini bode pred vsem novincijat ali leto poskušnja in gimnazij. Zidano bode vse po evropejski šegi. Stroški za zidanje so proračunjeni na 18.000 taelov (1 tael je po naši
veljavi okrog 4 krone). Kaj ne veliku svota! Kdaj bomo toliko skuiiiij spravili V Bog nam gani veliko dobrotnikov tukaj in taiu pri vas v Evropi!
„Kiijpada so to le na^i računi in nase namere, ako nam jih „boksarji" ne bodo zmešali. Pričakovati pri zdajšnili razmerah ne moremo kaj posebno dobrega. Na tilio vedno tli Íd tli pod pepelom staro sovraštvo do tujcev pred vsem do kristjanov m do misijonarjev. Pri tem naj pripomnim, da so vsega tega Evropejci sami krivi- Sem prihajajo trgovci, ki so sicer po imenu kristjani, pa ne žive temu svojemu imenu primerno, ki sleparijo in odiraj« tukajšnje ljudstvo, kakor pijavke, da si polnijo svoje žepe. Kitajci pa tudi niso tako kratkovidni in neumni, da bi tega ne spoznali. Zito sovražijo take trgovce in ž njimi tudi nas vse, ćea, saj ste vsi taki. Res, več kakor pBganski .boksarji', već kakor divjaki, škodujejo nam krSĚanski trgovci. Ljudstvo je dobro, dovzetno za nauke sv. vere. Ako se jim pa upira, upira se jim zaradi tega, ker se boji suženjstva in oderuHtva, kakoršnega vidi pri teh nepoštenih in tak» zvanih — kristjanih!
V	pokrajini Sćvan so zdaj prav huda preganjanja. Vsaki dan izvemo kako žalostno novico o umorih in požigih. V Hunanu je sedaj mirno. Okrog Pekinga na tihem hudo, hudo vre. G-orje nam vsem Evropejcem, ako tukaj skip! ! Nastal bode krvavi ples ne samo v euem kraju, ampak po celej Kini.
V	naši pokrajini je — hvala Bogu — mir. Imamo namreč zelo dobrega in blagega podkralja, na katerem je veliko ležeče, kako se nam godi. Ako je podkralj proti nam, je kmalu kak poboj ali kak upor.
Kvropejska društva prav pridno grade železnice po nebeškem kraljestvu. Zdaj jo delajo iz našega mesta Haakova v glavno mesto Peking, na nasprotno stran proti mestu Xan-ttm» in proti Honkongu. To je seveda velik napredek, ki je za našo varnost velikega pomena.
„Dne 14. septembra pobrala nam je smrt dobrega in blHgegi P, Alojzija Sunsinija, ki je bil nad 36 let gňueralui vikarij tega našega misijona. Rodom je bil iz Italije, Kako zelo je bil ta v resnici blagi mož priljubljen pri domačinih, tako pri kristjanih, kakor pii paganih, pokazalo se je na dan sprevoda, katerega so luu napravili sami kristjani iz hva-lehiosti brez stroškov misijona. Pokopali smo ga, kakor se pokopujejo samo najimenitnejše osebe".
Ktr upamo, da bode tudi nase bravce zanimalo zvedeti, kako na Kitaj.skem pokopujejo mrtve, zato naj sledi dobeseden opis Fr. Urbana:
„Na pdgreb Je prišel sam tukajSuji mandarin ali po naše župan s svojimi vojaki in godbo. Sprevod se je vršil v tej vrati. Najprej so šli trije strežniki z knžem in z dvema svečama. Za tem je šlo 60 dečkov (pagaaov), ki so nosili kitajske napise, ki so pripovedovali, kaj je bil pokojnik, kakšno službo je imel itd. Nato je neslo 20 mož velike ru-deče zaglave, nato neke posebne vrste godba, za njo oddelek vojakttv in mandarin na konju in za njimi mandarinova godba, Nato so sledili duhovniki in mrtvaška krsta, katero je nosilo 10 mož na d'ilgih nosilnicah, Krsta je ležala pod lepim nebom. Za krsto so šli otroci iz sirotišnica z belimi rutami na ^^lavi in belimi obuvali. Tukaj je namreč navada, da se oblečejo v belo obleko, kadar kdo umrje, kakor je pri vas v navadi črna barva kot barva žalosti, kadar kdo znanih umrje. Tako smo spremili pokojnika do reke Jangtsekiang. Tu so ga položili v poseben parobrod, katerega je posodil bogat kitajski pagan trgovec v ta namen, in ga prepeljali v Wučang, kjer imamo svoje katoliško pokopališče in ga tu pokopali. Vprašal sem, koliko bi stal tak pogreb, ako bi ga morali plačati. In veste koliko bi stal. Najmanj 150 taelov t. j. po naše 600 K! Znamonito je pri tem to, da so po ulicah, posebno pred hišo vsacega kristjana pokojniku skazovali čast in svoje spoštovanje s .streljanjem. To je bilo zelo čndno. Mislite si prar ozko ulico, ki je natlačena z ljudstvom, in v tej ulici neprenehoma pokajo streli iz množice ljudij. Čudno, da se pri tem nikdar ne zgodi kaka nesreča.
Pokojnika smo pokopali seveda brez vseh cerkvenih slovesnosti, ker to ni dovoljeno javno storiti. Veieli smo, da smemo vsaj javno ])okopavati svoje ranjke.
Fr. Urban piše dalje o sebi;
„Do julija sem bil precej trden. Julija me je napadla huda kolera, ki radi nesuažnosti vsako leto pomori veliko ljudij. Ozdravil sem sicer, toda nasledki so ostali in nič več nisem kaj trdeu. *)
Da je tukaj kolera tako razširjena, se ni čuditi, Mesto in seveda ljudstvo je zelo nesnažno. Pri tem pa pritisne huda vročina, po leti je bilo v sobi večkrat 38® — in kolera je tukaj. Po leti prenočujemo sploh le na prostem. Tu je ps zopet druga nadloga. Hudi komarji te popolnoma opikajo, ako nimaš čez glavo mreže. Da je pri tej vročini tudi silna žeja, je nmljivo. Toda kako jo ugasiti? Voda je vsa sparjena, toraj ni zdrava. Z vročim čajem si jo moramo gas ti, drii-zega nam ne preostane Oblečeni smo samo v belo platneno obleko doma. Ako gremo pa v mesto, oblečemo svilnato, ki je splošno v navadi. Kakor je pa poleti huda vročina, tako je pa po zimi zopet občuten mraz, Zito si ra^jramo pa za zimo preskrbeti precej gorko obleko, da ne zmrzujemo. Peč Je pa v teh krajih neznana reč. Za kurjavo nam rabi Is premog, ker drv ni."
Toliko, dragi Čitatelji, smo zvedeli in toliko tudi vam sporočimo. Ako bomo še kaj zanimivega zvedeli, bomo vam tako) z največjim veseljem sporočili. Do tedaj pa ,zdravi' !
DomaČe vesti.
(Osebne vesti.) Profesor na drž. gimnaziji y Novem meatn g. Ignacij Fajdiga je dobil mesto na drugi drž. gimnaziji v Ljubljani, suplent na prvi drž. gimnaziji v Ljubljani g. Jakob iïupanèic je imenovan pravim učiteljem na gimnaziji v Novem mestu.
(Odhodnico) v čast na lastno prošnjo v Ljubljano premeščenemu profdsorju gospodu Ig. Fajdigi so napravili v gostilniški dvorani gospe Tučkové dné 12. t. m. profesorski kolegij, mestni zaatop in vsa tukajšnja narodna društva. Naj-obilnejši obisk kolegov, prijateljev, znancev in zastopnikov vseh društev kakor tudi navdušeni govori so pričali, koliko zaslug, uspehov in simpatij si je pridobil slavljenec v teku svojega nad 18 letnega službovanja na tukajšnji c. k. višji gimnaziji ! Želimo mu tudi na njegovem novem službenem mestu enakih uspehov !
(Sere u ado) napravili so dijaki c. kr. višje gimnazija v Novem mestu, dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer na čast po-slavljajočerau se prof. g. Igu. Fajdigi, 01 gimnazije šli so čez veliki trg a prižganimi baloni pred hišo, koder so izborno zapeli „Bodi zdrava domovina", „Svračanje" in „Morje adri-jansko". G. profesor se je zelo ginjen dijakom zahvalil za prisrčno ovacijo rekoč, da mu ostane ta večer nepozaben.
(Duhovščina novomeške dekani je) ima mesečno koufdrenco dne 23. t. m. (pustni pondeljek) ob 10. uri v kapiteljskih prostorih.
(Katol, društvo rokodelskih pomočn ikov v Novem mestu) priredilo je dne 2, t. m. prav lepo slavnost da poslavi 251etiiico papeževanja Leona XlII, Težki slavnostni zbor Piel ov so družbeni pevci zapeli kaj dobro, di si je skladba naŠim ušesom vse prej ko domača; z vstrajno pridnostjo so si priborili lep uspeh. Po kratki deklamaciji je zbor % nova nastopil in zapel HUduikovo papeževo himno „Lui z nebes" res navdušeno. Žel je zato obilo pohvale. Društveni podpredsednik g. vikar Fr. Hal. Watzl je na to v kratkem govoru opisal Leona XIII. kot socijalnega in delavskega papeža; opravičenost tega nazivanja je dokazal s posameznimi stavki papeževih treh enciklik, ki so merodajne v reševanju socijalnega vprašanja, pokazal je tuli posebno skrb njegovo za delavski stau, O Leonu Xfll. torej po pravici veljajo besede evangelija: „Bilje človek od Boga posUn, ki je prišel v pričevanje, da bi pričeval o luči, da bi vsi verovali po njem". Ravno kot socijalni in delavski papež je dajal L^on XUI. pričevanje o luči, v katere svitu najdejo vsi rodovi in stanovi tudi svojo lastno Časno srečo, in tako so mnogi po njem zopet verovali v luč. Viharni živio-klici na papeža slav-Ijenca razlegali so se po dvorani po končanem govoru. Nato je sledila igra „Novi župan sinjegrajski", burka za
*) I'o aklepu purofila amo zre*leli, da je uerarao zbolel in da Je malo upaiija na ozdravljenja.
zn predpust pa6 primerna. Igrnlo se je dobro, nftkateri so celo prav izvrstno napravili, motil je le šepetalec, kojemu naloga — in edina naloga — je, šepetajoč pomagati. Dvorana je bila razprodana do zadnjega kotička in ziípazili smo obilo odličnega obĚinstva, Želimo le, da društvo stanovitno vstraja pri pridnosti, katero je pokazolo pri zadnjih dveh predstavah, i« gotovo bi)do prostori rokodelskega doma vedno tako dobro obiskani kakor zadnjič.
(Plesni venéek prosto v. gasilnega društva v Riidolfovem) obnesel se je vaekako sijajno. Ta večer uresničila se je trditev, da se res vsi sloji našega mesta za to občekoristno društvo zanimajo. Ne bodemo naštevali posameznih, kateri so počastili venfek s svojim posetom, vendar smelo trdimo, da smo videli vse kroge našega mesta in tudi okolice mesta zastopane in sicer v tacem številu, da so bili vai prostori natlačeno polni; Čuli smo celó, da so se nekateri vrnili, ker niso dobili prostora. Naài vrli ognjegasci potrudili so se pa tudi pošteno, da prirede kar mogoče sijajen večer. Vže pri vstopu bili smo presenečeni, kajti vsi prostori „Narodne Čitalnice" bili sd jako ukusno in lepo okrašeni. V dvorani pa nas je zoprtt, čakalo drugo iznenađenje, in to so bili obili ter jako lepi dubitki za srečolov, ki so čakali na gledališkem odru lep« razrejeni srečnih dobiteljev. Plesalo se je jako veliko, dá, zdelo se nam je število plesalcev pa tudi čitalniška dvorana veliko premajhna za toli navzočih plesalk, Pri srečolovu opazili smo, da so se srečke jako neug<»dno po sobah razprodale, marsikateri niti vedel ni, kedaj sc je to zgodilo. Oddelek godlie c. in kr, pešpolka iz Ljubljane zadovoljil je vse občin stvo Bil je res spomina vreden venček, kakor so sploh vsi, katerti nam pnredi to društvo v čitaliiiijkih prostorih, samo žal, da smo ga dosedaj marsikatero leto p<igre.ša]i. Upajmo, da v bodoče ne izostane in da ostane tudi zanaprej najbolj obiskan, kot diistidaj, izmed vseli celega predpusta. Našemu vrlemu društvu pa zakličemo: „Na pomoč!"	č.
(Veselica „Novomeških obrtnikov"), katera se je vršila dne 8. t, m. v gostilni pri „Slonu" se je obnesla izborno. Vsi spodnji prostori gostilne bili so natlačeno polni do zjutraj. Med obrtniki in meščanstvom bilo je tudi veliko gg. uiadiiikov, kateri so s svojo navzočnostjo pokazali simpatija do obrtnikov, v k;itenh krogih se tudi da zabavati. Gjdb:i iiiesčaU'ike garde je svirala jako m-vrljivO razne plesne točke v po])olno zadovoljuost plesalcev. Med plesom je dokaj /.i-vaiino sodelovala šaljiva posta in „plesni autoniat", kateri je provzročii d'i."it.i smelia in zabave. Tudi lepo-díšečih šopkov ni manjkalo, katero nalogo kakor tudi razprodajo razglednic »o prevzele nekatere gospodične, ki so častno rešile svojo nalogo, za kar jim je tidb ir jako hvaleř-en. — Omeniti je Se, da gre zahvala tudi gostilničarju, kateri je gostom postregel z okusnimi jedili in izborno pijačo iz domačih vinskih goric. — Oistega ostanka je do 70 kron, kateri znesek se plodonosno naloži in se v skrajni potrebi daruje neomoglim obrtnikom. Vsem darovateljem denarnih zneskov, kateri so iste poslali, ker se veselice niso mogli vdeležiti, ali, ki so na drugi način pripomogli do tolikega vspeha se izreka najtoplejša z«hvala.
ODBOR, _
(V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca januarija 142 bolnikov, koncem decembra jih ja ostalo 82, sknpaj 214: Od teh se jih je ozdravilo 104, zboljšalo 31, neozdravljenili bilo je 4. Umrl je eden in sicer vsled osta-relosti (že umirajoč priveden), V oskrbovanji ostalo jih je 84. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2720.
(Mestna h rani In i ca v N o vem mestu,) V mesecu januarju 1903 je 375 strank vložilo 134.161 K 75 h, 260 strank vzdignilo 127.991 K 31 h, torej več vložilo 6.170 K 26 h, 12 strankam se je izplačalo hipotečnili posojil 17.860 K — li 83 menic se je eskomptovalo za 34.364 K — h. Stanje vlog 2,111.739 K 30 h. Denarni promet 432.694 K 17 h. Vseh strank je bilo 1046.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg, zadruga z neomejeno zavezo) je imela meseca januarja 1903 prejemkov X 29 940-94, izdatkov pa K 30.546 01 torej prometa K 60.48(J'95. Vložilo je 82 strank K 22.609-25, dvignilo 31 strank K 5 699'92. Posojil je bilo danili 35 strankam K 12,580-—, a vrnilo je 12 strauk K 2,278'93.
(Ženska bolnišnica v Novem mestu.) Zastop " zdravstvenega okrožja v Novem mestu dobil je zdaj načrte za žensko bolnišnico, katero hoče s pomočjo dežele in drugih prijateljev zgraditi. V bolnišnici bo prostora za 60 bolnic, stanovanje za Usmiljene sestre, za zdravnike, ter prostori za gospodarstvo. Bolnišnica bode stala na severni strani mesta nad tako zvanim „Stermim bregom" s krasnim razgledom proti jugu na Gorjance, Stroški stavbe so proračunjeni na okroglih 210.000 K, Sta^bišče bode stalo 5 700 K, notranja uprava okol 30 000 K. Žsleti je, da se ta namera v kratkem uresniči — zdravstveni zastop naj pričeto delo v korist trj«-čega človeštva vstrajno nadaljuje. Načrti za žensko bolnišnico v Novem mestu so posebe videti vsak dan od 16./2. naprej skoz 8 dni med 1 in 3 uro popoludne v mestni hranilnici.
(Na novomeški gimnaziji) se je dovršil prvi semester v saboto 14, t. m, s sledečim vspehom: V prvem raa-redu: odličnjakov 8, prvi red 24, drugi red 9, tretji red 4.
—	V drugem razredu: Odličnjakov 4, prvi red 31, drugi red 11, tretji red 3, — V tretjem i'azredu ; Odiičnjaka 2, prvi red 25, drugi red 10, tretji red 2. — V Četrtem razredu: Odličnjak 1, prvi red 16, drugi red 8, tretji red 6. — V petem razredu: Odličnjak I, prvi red 12, drugi rnd 5, tretji red 5.
—	V šestem razredu: Odličnjak 1, prvi red 11, drugi red 3.
—	V sedmem razredu: Odličnjak 1, prvi red 24, drugi red 4,
—	V osmem razredu: Oiličnjaka 2, prvi red 3, dtugi red 2, tretji red 1.
(Občni zbor) obrtne zadruge za sodni okraj novomeški. [Nadaljevanje,] Sedaj predstavi načelnik ()dpOHlanika dež. zveze v Ljubljani g, Sturm-a ter ga naprosi, da poroča o pomenu nstiinoï-Ijene zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, na kar gospod odposlanik pred vsem navioče zborovalce v imen» sotrudnikov v beli Ljubljani najsrčneje pozdravi. Nadalje razloži pomen obrtnih zadrug ter ustanovljene zveze in se izjavi, da se naj obrtniki organizujejo v celoto, kakor to storijo drugi stanovi, ker kot velika korporacija predstavljajo moč in bi se njihovim opravičenim zahtevam prej ugodilo, kakor na prošnjo pfsa-mezndi zadrug. V taki celoti pa naj bi bila edinost, red in mir, kakor v kaki dobro urejeni gospodarski liiši ter naj bi bili obrtniki v tesni zvezi s svojim sotrudnikom, kakor so to otroci z očetom, ki mu pomagajo si ustanoviti brezskrbno življenje na stare dni. Vlada veliko žrtvuje in bode to tndi še naiialje storila. Po nekaterih kronovinah je že upeljala učiteljska mesta za podnčevanje obrtnikov, tako zvane obrtne inštruktorje. Z veseljem so tudi kranjski obrtniki Si)reieli poročilo vladnega zastopnika na ustanovnem shodu v Ljubljani g, dr, lioller-ja iz Gradca, da je tuli za Kranjsko že tako mesto v proračunu. Dalje razloži, da bi seveda ne smeli obrtniki takoj na vrata zveze trkati, češ, dajte mi podpore, ker nc morem več shajati. Pred vsem si more zveza se la sama nekak zaklad preskrbeti, da pomaga svojim članom. Če bi bili to naši očetje storili, gotovo ne bi bil mali obrtniški stan tako propadel kakor je; zatoraj najprvo ustanoviti, in če 86<Unji obrtniki ne bodo imeli tolike koristi od zveze, jih bodo pa imeli njih otroci, kateri jih svoje čase za to dobroto ne bodo morali dosti hvaliti. Gospod govornik obžaluje dalje, da je dosti tacili, ki vinjeni s surovimi besedami stavijo svoje zahteve in še te ne na pravem mestu, S tem se pa ne doseže ničesar. Z zastopnostjo, z edinostjo se more in sicer z dostojnim glasom na pravem mestu staviti zahteve, in to namerava ustanovljena zveza. Take složne zadruge dobro prospevajo. Tako n. pr. krojaška zveza na Dunaju, ki ima že ti'i velike lastne hiše ter zadruge v Pragi in Gradcu, To so zadruge modernega sistema. Koliko bo n. pr. dandanes pomočniki na boljšem, kei' so združeni, ker imajo bolnišne blagajne itd. 7a raztrganimi rokavi so hodili okoli, med tem ko so danes v tem oziru na visoki stopinji in kolikokrat se uresniči pregovor: „Debel pomočnik, kumern mojster". Tudi učenci imajo večji red, kakor svoje čase. Imajo obrtniške šole, dobi'o hrano in natanko določene delavne ure. Tega vsega še ni bilo, ko so se sedanji starejši obrtniki učili. Oalo noČ so morali delati, slabo hrano so imeli in napo-<led so morali še gospodinji v kuhinji ali drugod pomagati. To vse se dandanes ne trpi več, tukaj nadzoruje vladno oko,
(Dftlje iledi.)
( Ciril-Metfldova družba.) R!i\nokar je izšel iz tiskarne Blaznikuvili dediĚev v samozaložbi družbe „Vestiiik", ki poroča « rednih vclikiL skupščinah, vrsivših se leia 1898. v Ribnici, leta 1899. na Vrhniki, leta 1900 v Radovljici m leta 1901, v Mariboru. Ker prinaBa „VeetDik" razen teh poročil Je mnogo druzih podatkov o podružnicah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, o njihovem delovanju in nedelovanju, potem o društvenih zavodili v vseii krajili, kjer Slovenci prebivajo, o društvenem gospodarstvu sploh itd., je pričakovati, da se bode „Veatnika" vsaki pravi rodoljub razveselil ter da bode dobrodošel sleherni narodni hiši. Saj je bila že dosedaj mnogokrat izražena želja, da bi Be „Vestnik" o delovanju šolske družbe iim preje na svitlo dal, da bi širše občinstvo vedelo, ali Ciril-Metodova družba napreduje ali nazaduje. H to publikacijo npa družbeno vodstvo, da je cestokrat izraženim Žel am svojih družabnikov po možnosti ustreglo. Obenem dotiskala se je knjižica družbe sv. Cirila in Metoda 14, zvezek, ki prinaša nabožne iu slovstvene liste, katere je v prid šolske družbe zbral trnovski Župnik Ivan Vrhovnik. Ker so Ifrtii podani životopisi nekaterih starejših slovenskih pisateljev v lepi m poučni obliki obelodanjeni, ki utegnejo marsikaterega čitatelja zanimati, se družba po pravici nadeja, da je tudi s to knjižico ustregel slovenskemu občinstvu. Cena 80 vinarjev. Malo prej izišla je tudi pripovedna pesem „Tarbula", devioa-mučeiiica, apeval Janez Bile, ki je posvečena družbenem» prvomestniku. Ta krasna epska pesem Bilčeva, prodajala se bode istotako v prid naše prepo-trebiie šolske diužbe. Cena 80 vinarjev. Končno je še izišla Ijnbka črtica pokojne slavne pisateljice Ltijize Pesjakove: ,,Si(irt pravičnega". To je namreč pismo, ki ga je pisala plemenita soproga Policija Pilata, Klavdija Prokula, svoji prijateljici Fttlviji Resili v áasu, ko je bil njen mož cesarski rimski namestnik v .Tei uzalemii, in ko se je zemsko bivanje našega Spasitelja bližalo k svojemu koncu, Želeti je, d« se ta vrlo zanimiva Črtica ,,Smit pi&viČnega" kar najbolj mogoče razširi med čtivoželjuo slovensko ljudstvo, se 'i ta knjižica, čigar prodaja je tudi v prid naše šolsko družbe namenjena, najtopli^je priporoča. Cena 20 vinarjev. Te tri knjižice z „Vestnikom" vred pošiljale se bodo raznim društvom, kakor tudi posameznim rodoljubom po deželi, m družbeno vodstvo se nadeja, da bodo za obstoj in napredek našega ljudstva \neti prejemniki knjig, z ozironi na ueugodno fliiar.cielno stanje naše prepotrebne šolske družbe, radi izpolnili priložene čeke poštne hranilnice s skupnim zneskom ene krone, ali po mogočuoHli tudi kak večji znesek, ter da niedeii adresat »e bode vrnil brez novcev prejete knjižice. Ciril Metiidova družba potrebuje prvič denar, drugič in tretjič denar, ako hoče svojo težavjio nalogo vspešno vršiti, in v ta namen pričakuje družbeno vodstvo, da tudi slovensko občinstvo vseh slojev v polni meri stori svojo narodno dolžnost.
(Promet na dolenjskih železnicah,) Iz uradnih podatkov posnemamo, da je zadnji dve leti na dolenjskih železnicah, in sicer na obeh pn gah, obojni — t, j. osobni in tovorni promet napvam prejšnjim letom znatno napredoval in se pomnožil. Glede izvoza z Dolenjskega omeniti je v prvi vrsti les, živina in premog (kočevski in šentjanški), zatem pridejo živila, vino n stavbni materijal. Garancijski fond dežele dobiva zadnja leta vaako leto večjo svoto vrnjeno in je pričakovati, ila bo uprava dolenjskili železnic vse storila, da dobi dežela kmalu ves svoj denar nazaj. Lesa in premoga se izvozi največ iz polit, okraja kočevskega in črnomeljskega, ostalo blago pa iz novomeškega, litijskega in krškega okraja.
(Razglas.) Glasom tukajšnjega razpisa z dne 28, avgusta 1894, št, 2184 (prini. uradni list Časopisa „Laihaclier Keitung" št. 195 iz 1. 1894.), se smejo «čenči, ki spadajo po svojem rojstnem kiaju in po svojih rodbinskih razmerah k ozemlju c. kr, okrajnih glavarstev Kranj, Radovljica, Rudolfovo in Crnomlj in k okolišu c, kr, okrajuih sodišč Koslanievicn, Mokronog, Kamnik in Višnja gora, sprejeti v ene izmed obeh ljubljanskih gimnazij (namesto v gimnaz jo v Kranju, oziroma v Rudiilfovem) samo v posebnega ozIia vrednih primerih z odobrenjem c. kr. deželnega Šolskega sveta. Dodatno k tem določilom so se ukrenile naslednje odredbe: 1.) Na deželni Bolski svet naslovljene z razlogi dobro podprte prošnje za izjemni sprejem v eno izmed obeh državnih gimnazij v Ljubljani,
je vložiti do 1. avgusta vsakega leta, in sicer, kadar gre za vst<ip v L razred, pri pristojnem c, kr. okrajnem glavarstvu,, v vseh druzih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije. 2.) D.itična c. kr. okrajna glavarstva in gimnazijska ravnateljstva, oddado o sprejemnih prošnjah — eventualno na podstavi daljnih poizvedeb — svoje mnenje, oziraje se na posebnega ozira vredne okolnosti, ter jih do 20. avgu>ta predlože c. kr. deželnemu šolskemu svetu. 3.) Take prošnje se ne vzamejo v meritorični pretres, ako dospejo pre-POZDO ali pa ne po predpisanem poti, ali ako niso podpisane od roditeljev, oziroma od njih zakonitih namestnikov. To se razglaša na občno znanje in ravnanje, C. kr, dež. šolski svet za Kranjsko v Ljubljani, dne 20. januarija 1903.
(Deželno poskusno vinsko klet v Ljubljani) ustanovi c kr. kmetijska družba. Namen te kleti bo, delati preskušnjes kranjskimi vini, da se pokaže, kaj se iz kranjskega vinskega mošta z umnim kletarstvom da narediti; daljnji namen bo, ust ariti učilo za kletarske in učiteljske kmetijske tečaje in narediti neke posredovalnice med vinščaki in vinskimi kupci. Ta klet bo imek namen pripravljati pot u^sta-uovitvi prepotrebne deželne založne i-, leti, do katere mora priti^ ako naj vinske zadruge dobé v središču dežele svojo zaslomho^ Preskusna klet bo pod vodstvom deželnega potovalnega učitelja za vinstvo gospoda Gombača in bo sedaj nastanjena v lepih kletnih prostorih nekdaj Tavčarjeve hiše na Dunajski cesti, kjer uraduje „Graško vzajemno društvo proti požaru", (Opomba, uredništva. Se je že otvorila !)	Kmetovalec,
(V cestni odbor metliški) sta imenovana od deželnega odbora gospoda: Anton Rajmer, trgovec v Metliki in J. Sušteršič St. v Semiču.
(Trtna uš v južni Istri), Isli nesrečni mrčes se je pokazHÎ v teku 1. 1902 na obali jandranskega morja v puljskem o. kr. kot, glavarstvu, največ v občini Fazani, Balju in Rovignu. V občini Vodiijanskej se še ni prikazal, ampak posestniki vinogradov se bojé, da ista bcžja siba pride iz sosednjih občin v njiliove vinograde, kateri slovézíino, sladko in močno črnino. — Kcmaj se rešimo od nesreče za nas ital. vinske klavzule — uže nam zopet grdzi fyloksera. J, P,
(Vabilo k družbi sv. Mohorja,) Z:)pet se približuje čas, ko treba odposlati nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbenemu odboru v Celovec! Iskreno zato va-l)imo cenjene svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše slovenske domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domaČih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo! — Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko kakor nárcdno dolžnost, biti ud tej miši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod ])raporom sv, Mohoija in For-tuiiata vse sloje in stanove našega národa, ki po svojih knjigah skrbi za vsestranski duševni napredek slovenskega národa, kateremu podaja obilo zdravega pouka in kratkočasnega laz-vedrila. — Deluj torej vsakdo na to, da pristopi Mohorjevi družbi. Častite poverjenike iukreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v doIžt:ost, delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridot^iti Čin» največ novih članov ! Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bodoče, da bode po njej romalo tudi letošnjo jesen čim največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci. — Književni dar, ki ga letos sprejmejo čč. Mohorjani je naznanjen v zadnjem „Koledarju," — Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo diužbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč naprej iu navzgor!" — Poverjenik družbe za Novo mesto, g. vikar Fr, Sal. Walzl, >rosi prav uljudno, da se slavno občinstvo čim prej in v obi nem Številu odzove temu vabilu,
V Celovcu, dné 10. svečana 1903.
ODBOR.
(Ponesrečeni Slovenec.) V Allegheny se je ponesrečil Slovenec M. Stamfl, doma iz Dragatuša blizu Jletlike. V tovarni je tako nesrečno padel, da je na mestu Umrl,
(Blagajnik) kat, pol, društva prosi, naj bi ud e nikar ne pozabili prispevati z rednimi letnimi doneski. Ve iko jih je na dolgu z letnino od lani in prej še. Doneski lahko se pošiljajo tudi v upravništvo „Dol. Novic".
(Volitev v okrajui zdravstveni za sto p.) Pri dite 29. p. m, vršeči se volitvi v okrajni zdravstveni «astop kostanjeviški so bili izvoljeni sledeči guspodje: Val. Urš i 6, trgiivec v Kostanjevici, prvosednikom^ Eajin, Dolažalek, C. kr, sod. svétnik v Kostanjevici, namestnikom; odborniki so: Fr, Dolinar iz ^Velike dolme, Ivan T o m še iz Globoéic, Ivan Bar tel iz Sutne, Jež. P^ilanc in Ivan Tavčar iz St. Jerneja, Leopold B u c a r iz K<i9tanjevice; ^namestnika sta : Iv, Feigel iz Jesenic in Ant. Mestek iz Šntne, L, Z
(V Ljubljani se je ustanovilo kranjsko društvo za varstvo žival ij) Prvosednik je gospod lîndolf grof Margheri, c. kr. okrajni (fltvar, društveni tajnik je gospod Ali>jz. Paulin, c. kr. višji iivinozdravnik, društveni blagajnik je vis, gospod Alojzij Staré, župnik v pokoji, V odburii si gospé; Marija pl. Kron (Kamnik), Teodora Doberlet, Marija Griintar (Ribnica). Willielmina baronttvka Grussicli, Terezija Jenko, Marija barooovka Lichtenberg, Alcinda Mardetscliliigef, Mira Praunseis, Heilviga Šnbic, BVanja Tavčar in Barta Triller; gospodje; Rudolf gn»f Marglieri (prvosednik), Alojzij Paulin (tajnik), Frančišek Bebea, Avgust Drelae, Mihael Frančič, Ivan Grlobočnik (Kostanjevica), Karnl J. Hamann, Gabrijel Jelovsek (Vrlinik:*.), Martin Lampert, Avgust Neumaier^ Fr. Podgoršek, Lovr. pl Riedl, dr. 1. Robida, Kari Rom, dr. T. Romih. Pokroviteljstvo je prevzela ekscelenca gospa ba-ronovka Olj^^a Hein, Latnina za pristop znaša 4 K, ustanov-iiina pa 50 K. Dosedaj je pristopilo do 400 letnih članov in 12 natanoiuikov. Ker ima društvo Ilag namen, želeti bi bilo, da bi se y mestih in trgih osnovali pododbori, kateri bi vsemu društvu krepko podporo poslali.	L, Z,
(Današnji list) obsega deset strani.
Razne ntvari.
* (Ponarejeni bankovci.) V Anconi na Itali-jansketii so izsledili delavnico, v kateri so p(niarejavali av-str.jske banko\ce po 10 kron. Ti ponarejeni bankovci so bolj teiiiin) modre barve, kakor pravi. Orel in ogrski grb sta na |)(niarejenih bankovciii s popreinimi črtami narejena, na pristnih pa s pikami. Grb ponarejenih bankovcev je bolj svitb» črtan, številka „10" in besede „Zelin Kronen" in „Tiz koronat" so na ponarejenih lankovcih jednako temni kakor drug del bankovcev, na pristnili bankovcih pa se. Besedil) se glasi pri pristnih bankovcih „Die Nadima c hung wird gesetzticli iiestraft," pn ponaiejettiii pa se glasi: „Die Nachmacbung der Banknote wind geaetzlich beatr.^f." Ti ponarejeni bankovci krožijo tudi po Kranjskem iu jih izdajajo razni agentje italijanskih ponarejevalcev.	„Slov. "
Nazniinilii mestnega nuigistrata.
(Seja obSiuskegti oilboral v Emlolfiivetn iliié G. febr. 190,'). KavzuSi: žu[>iiti nf. pl, Sla<li>nĚ; svetovalci: i^g. Rusmilil, Duiek, Fauser juii.; odburniki: gg, Barbwiů, Bniiiiier, Ferlič Jan., Golia, KopaS, HoguliC.^SIra-iDor, lir. I^OKUik, S^ale, Virtio; zapis ni Itar : ta^juik Stukelj, Oospnil ř.iipau koiiútBtuje Bklepíímst udbora, otvori sejo, imenuje kot overovftteljn řapia-uika dauftšiije seje g-, Mraitiorja in g', Skaleta, ter preide k dnevnemu redu. 1. Zmliijl lapisiiib se preùita iii tidjbri. — 2, Guspodarshi in stavbeni odsek piRdlajífita, da mk poimdi erarju brezplaiíno siavbiSíe, katero meii okTKfili) 47(M)"is. Tft pTetilod» se jio daljSi debati soglaaiio sprejmeta. — 3 «nspodarski odsek preillaga, da se zn I. iy03 díl Glasi). Jlatiui 100 K. U. (.inlia preiUft(ia, da se dii Glasb. Matid îia 1. ITO K 200 iiodjiore. I'ri glft.i()vftnjn bil je z veSiiio g-lasuv siireiet liredUig gospudarskei;» oilseba, da ee dii Glasbeni Matioi za 1. 1903 100 K podfîVe. — 4. Goiipod Kiipftii «temeljnje, da se nn podlagi daželnib zaltounv, s katerimi se ureja zdravstvena sliižbft v ubêinûb za vojvodino Kranjsko iti sicer dež, Kab. iz 1. IftiiS št. 12, »lei zak. iz I, 1892 st. 11 in BledtjjiĚ na [uidUtji deii. zak. z dne okt. 1900 5t.íí7, ijiljiuitje pritožba tia dtželni odbor gledé na oskrbovanje meMtuib iibogili obiitie Rudolfovo ])o „iídravBtvencmn okrožju Endol-fovo tťr přeď [Iga: a) da iuiik zdravstveno okrožje preskrbovati uboge ob-i.ine Rudolfovo s )i )trebninii zdravili na rai^u ist^^ga, ter b) Ua ima zdravstveno uktožje vse stroške, katere je obWua Kuilolfovo imela od uveljavljen j t» dež. zok. de dato 24. ftprila 1888 št. 12 do ilanašiijego dne, za svoje uboife povrniti. Predlog gosp. žnpana «e enoglasno aiirejme. — 5. al Prošnja Neže Jelenu in âutim Jlilllerja za poiUljšanje polidjske ure se odkloni z veiniio eIrsov. - b) Prošnja Janeza Kušaita za p isebni godbeiii lioenc ob nedeljah ill iiraziiikih. Tnilí ta [irošiiia se odkloni z večino fctlasov in sicer iï rtiïlugn, ker se ne more dovoliti,' da bi tjodba pred kouf;anim jioitoldmiskiin cerkvenim oyravilom se vr.iila, — c) Ka proSiijo Autini Milllerja za opro-
Sôeuje pasjega davka se sklene, da se ga oprosti od plačevaivia pasjega davka za 1. Í'J03 toda le pod pogojem, ila iuia psa kot iuvaja vedno na verigi priklenjenega, — 6 Uboini odsek predlaga, da se redne ineseéne podpore podelijo sledečim: Ahčin Jeri 4 K, Didab Mariji IÎ, Gregoiii Leo-poldiiii (Î K, Until Emiliji 10, Tomic Apoloniji 8 K, Ta predlog se je soglasno sprejel. I'rošiji Marije Piiterle za [lovišanje podpore za tri Dergan-iSeve otroke se ustreže ter ae iata povifa od 30 K na 36 K na mesec. Prošnja Ane Le[)i£ za povišanje mesečne podpore se soglasno odkloni. — 7. V zdravstveni odsek se iivolijo: gosp. išnpan S. pl, Sladiivič ter gg. Hočevar, Risman, Skale, ~ 8. Kot pregledovali mestnega računa za 1. I!jU2 se izvolita gg. Rrunner in Vtilic. — išlučajnosti: a| G. dr. Poznik iuterpelira g. župana, gledé posipavanja ulic, (lospod žnpau pojasni, da se bodo začasno ulice in promenada samo osnažiti dale, kakor tndi taki kraji, kjer je sploh zelo potrebno b} Gospod župan naznanja, d;i se je snnžeti^e dimnikov v me-itaiL poslopjih za 1. li)CI3 oddalo mojstrom gg. Stamuar in Heru-bard ea 104 K kar se odobri, c) gospD<t žnpan poroča in predlaga, da sa radi poprave rotovža načrt io stroskoviiik odd^ gospodarskemu in stavbenemu odseku v pretres ter poročanje v pribodnji seji. d) Policijski odsek poroča, da se je stražnik Janez Ilrovat is službe odpustil, ker je bil isti že večkrat v službi popolnoma nesposoben isto opravljati. — Nadalje se poroča, da je nastopil proviznrično službo stražnika Franc Ljubi s 1. febr. Mestni odbor vzame ta poročila na znauje. — Ker je duovni red končan, gospod župan sejo zaključi.
Mestna občina razpisuje s tem javno dražba za 100 m* gramoza za ulice in sicer take vrste, kakor so rabi za državne ueste posipavati, ponudbe se sprejmejo do doe 2f. februarja 1.1 do^im se bode ustniena dražba vrSila dne 28. februarja t. 1. ob 10. uri predpoldue v uradu mestnega županstva. Natančni pogoji stoje na razpolago pri mestnem uradu oh uradnib urah.
(Red za letne sejme in tržne dni v R u d o 1 f o v e m.) g 14. Tržni urad je mestio županstvo, katero oadzornje trg neposredno po mestnib redarjiti ub tržiiib dnevih, ob živinskih sťjmih pa po nadzoro-valeu živinskih sejmov. — § 15. Nadzotuvaleu živinskili sejmov in mestnim redarjem je neposredna naloga, skrbeti za to, da ee ievráuje tržni red. — Vsi prodajalci na trgu morajo se njib iialitevam, kar se tiče zdravstva iu mera in vage pokoriti brez ugovora iu njim vse pojasniti, kar želijo. — § l(i. Bedarji in nadzorovale! morajo imeti v razpregledu vse prestopke tržuega reda in morajo prestopnike županstvu v postopanje naiiianiti ali izročiti. Izročitev po straži zadane le one prestopnike, ki se zapovedim zoperstavljajo ali ki ae glede svojih usebnib razmer no morajo izkaiíti. — S 17. Prestopki tržuega reda se kaznujejo, ako ne spadajo pod obini kazenski zakonik, z globami od 2—20 kron, oziroma z zaporom do 48 ur, z odpravo ali izključitvijo od trga za isti dan. Prestopek prepovedi pre-kupovanja je kaznovati z globo 2—20 kron, oziroma z primernim zaporom do 46 ur. Kazni določa mestno predstojništvo po naredbi min. ukaza z dne 3. aprila 18Ďá st. (JI drž. zak. Izključitev od trga za dotični tržni dau določa nadzor o valeč, ozir občinski predstojnik. § 18. S tem tržnim redom izgubijo st«reji tržni redi svojo veljavo, § 1!). P/iČujoČi tržni led sestavljen po mestnem odboru v seji dne 19. decembra 11302 z dodanim cenikom, nabije se na mestni hiši.
Mestno Županstvo v Rudolfovem,
dne 19, decembra 1902.
Št. 1889.
Cenik
po katerem plaSnjejo trgovci, kramaiji in drugi prodajalci na letnih flejmih in tržnih dneh v Rudolfovem roestuiiiu od prudajalnic, štantov
in prostorov.
Od	lesene prođajalnice..........
„	pokrite veije prođajalnice .......
„ „ manjše „ ......• ,
„	nepokrite večje prođajalnice......
„ „ manjše „ ......
Za	leseno ali pa lončarsko blago večje vrste ■ , n « n B u t) manjše „ . .
„	jedeu jerbas, koE, pletenico, vrečo ....
„	dvovprežni voz...........
„	jednovprežni voz...........
,	jednega konja...........
„	žrebe..............
„	vola, bika..............
„	kravo ..............
„	telico, juuca, tele..........
„	pra.šiča...............
„	komad drobnice (koze in ovce)......
Mestno županstvo v Rudolfovem,
dne 19. decembra 1902,
40 ()(> 54 i-i4 »G 42 30 0-i 70 3IÎ 12 OC 12 12 0(5 1)4 02
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Dobrotniki iz mesta in Kandije za februvarij G2 K 40 h ; g. Vilj, Paulus, kapelan 12 K; Nekdo 30 K; gg, župniki J. Plevanič iu Valentin Bergant po 5 K; Cvelbar Terezija 10 K.
Umrli so:
3t, jati. : Broilnik Jakob, zasebnik, 76 let, «tamhia pljvčiiicA, št, S03. 2. febr. : Murgfij Uileiia, znticbniga iireidnikEi hči, 6 <lnj, življenjska slabost. K t. 38.
7. febr. ; Mueella ll'iberta, iiraibiibova vdova, 6!) let, pljnřnica, Êt, 92.
Listnica uredništva:
Na vprašanje več uaruínikov 7,nra<li poučnili ěIriiVpt íí Sebelarstva caznaujain, da izide mefcca maja v tem smislu «den članek.
Loterijske številke.
GRADEC, Sl.januvarija 29 18 36 TRST, 7. februvarija 40 80
79
42 64
17 61
Tržne cene dne 9.februvarija 1903 v Rudolfovem.
Imenovanje	Ilektl. po		Imenovanje	Hektl. ])0	
	K				
	13	33		11	71
Kž.......	12	08	Bob......	10	OS
	10	72	Aida......	10	40
Oves......	OG	50	Pniso......	10	
	10	'<2		12	68
Kniiiipir.....	05	20	Lan......	—	—
Fiidl......	11	71	Jajca po 4 za 20 vinarjev.		
	11	VI			
Pas
(II, natis.)
Dobiva ae V knjigami J. Krajec nasi, v Novem mestu,
T jako liíni vezavi v usnje iii rudeĚo obrežu po 1 K 40 vin,,
.....Ï (38-2)
po poŠti 10 vinarjev več.
(4U-1)

(48-1}
® Proda se:
Lep izbran krompir, seno in repa, nadalje
gozd z mešaniiii lesom,
16 jolioy v obsegu. Naliaja se v obéini Št. Peter prt Rudolfovem, Vpraša naj se pri oskrbništvu grajščine Otočce,
ZAHVALA.
Podpisano proat. gasilno društvo izreka tem potnm sL p. n, občinstvu najiakrenejšo zahvalo za mnogobrojni obisk društvene veselice due 7. t. m.
Sosebiio se pa se zahvaljuje preblag, gospodu državnemu poslancu Ivati PUntan-u za izposlovHni brezplačni srečolov in znatno darilo, kakor tudi vsem p. n. darovalcem dobitkov ter gospodarjem vozov za brezplačno prepustitev iatili.
Ob jednem pa izreka udano prošnjo, dit. bi še nadulje si. p. n. občinstvo ohranilo svojo naklonjenost in podporo društvu.
Na pomoč!
Za načelništvo prost, gasil, društva v Rudolfovem, dne 8, februarja 1903.
Rosmann, pobočnik.	Gustin. načelnik.
S
f (
«a
Kdor želi kupiti
trte, na zcîeiio cepljciie,
iikoreničeiio in řeznice
ima za oddati Franjo Kerin mlajši št 36. Sv, Križ pri Kostanjevici
Dolenjsko,
Polnokrvno Simentalsko žival
v številu šestib glav med tem 1^/4 leta star junc je za prodati. — Natančne poizvedbe se budo točno dajale na vprašanje F. D. pošta Mirna.	(20-2)
^Cj^ Za vinorejce!
Podpisani ima na prodaj
ttt la^ii Tl^^te^
Narejene so po najnovejšem sistemu z okrogliin košem ali korbo, slemenom in kamnom. Dve imate železni špindel ali viute. Preše so prav lepe in dobro narejene, — Nadalje imam na prodaj ÎiTï tt'fl'à^ii ^^ kositi in žeti, skoro čisto nov in se dobi dl SldUJ	po nizki ceni.	-- -
(22—2)	Janez Lenard, posestnik Reichenburg Štajersko.
nad 2 metra visoka icna na prodaj Flor, Kalinger na Di'Skî blizo Rudolfovega, jablane po 30 vin, hruške fio 50 vin., višnje po 30 vin., marelce po 40 vin., divje kostanje 4 metre visoke po 1 K 20 vin., grmič agraza 20 vin., grmiti ribeza 20 vinarjev.	(50—1)
Diipavski semenski oves loo kg po is kron,
spomladno semensko pšenico 100 kg po 20 kron in razne vrste semenskega krompirja po 10 h 1 kg ima na prodaj
kmetijska šola na Grmu.
100 1 semenskega ovsa tehta 61 kg, 100 1 pšenice 79 kg. Od semenskega krompiija se prndajnjo sledeče vrste in sicer :
1.)	zgodnje: Praški iiajzg'^dnejsi, Stela in Eíirly, Sunrise,
2.)	srednjepozne in pozne: Ti'iglavan, Leo (najnovejša vrsla), Aspazija, Novi čebular. Prof. dr. Marker, Agnelijev biser, Onejidovec, Zborovski, Rambovšek, Magnum bonnm. Velikan Goliat, Veliki plavec, Kastelán, limit. Lađa, Jubilej,
Naročila se izvršujejo proti povzetju. Vreče je treba posebej plačati.	(4G—1>
Prodaja se tudi lepe, visoko debelnate jablane po 60 h komad.
vajen vseh strok v mlekarstyu in sirarstvu, išče prostor za voditelja ali prvega pomočnika v mlekaini, in želi takoj ali pozneje nastopiti. Isti je zmožen slovenskega, nemškega in italjanskega jezika v pisavi in govoru. Zamore tudi voditi knjigovodstvo posojilnice ali druge zadruge. Dapise pod A. P. na uiedništvo tega časopisa.	(47—1)
(45-1)
Vec iicencev
od 14 let naprej vsprejmev poduk tovarna S. Tiînnies v Ljubljani.
"pr'-jjie, kateri ima veselje mmimmmw do pekovske ol.rti ter naj bode 15—IR let star, — Kje, pove upravnistvo „Dol. Novic". (377-7>
S-■řififiTTriTnn	obstoji iz štirih lepiL sob, ku-
ui ^ hinje, shrambe, kleti, drvarnice itd. ( l[ I C'dda se s 1. majem t. 1, v najem. — LUIAU T LLUJI/J Igjjj gg uahaja v Noyem mestu li. Št. 211 T prvem nadstropju.	(6I-1)
je na prodaj, obstoječe iz njiv, vinograda, vrta, jako lep bukov in hrastov gozd, lep travnik in velik pašnik. Celo posestvo meri 16 jobov, gospodarsko poslopje je še skoro novo. Vinograda je 1000 z novo trto zasajen. Za razširjanje vinograda je zadosti prostora. Posestvo se vse akupaj drži. Od okrajne ceate je oddaljeno 10 miiint. Cena vsega posestva skupaj je 1960 gl. polovica tega denarja leži lahko 3 leta na posestvu po 6%. — Natančneja pojasnita pri Jožefu Stancerju, posestniku na Brezovem, pošta Bučka, Dolenjsko.	(ID—2j
koncesyo-vano
francosko prekmorsko družbo
„Couipiignic goiieralo ïraiisiitlnntiquo"
Edina direktna in najkrajša črta
poštnih brsoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni
Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za mtvadna in okroina potovanja in prireditev roiiiarski]i vlakov, daje pojasnila in veljavne voîne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ěmmwém
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6
bJizo znane gostilne „pri Figabirtii".
(300-7)

'm
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi	©>í® ©ïts ssïts ©X®
Fran Zeman-a, Ljubljana,
PoUanska cesta št. 24.
{23C-It)
Gostilni6;^rji in drugi!
Gregor Škorc v Sv. Petru, Mûdvedoi/o solo, pošla Prislova, Štajersko, imii 2083 litTuv Tina, zkte in liele barve, im pr.-iiaj. Vino je i)ridelek iisjlioljšili vrst trt ]ia anterikaiiske trte uepljeiiib in obstojeie na barvi in okusu čei celo leto, — Pošlje ga tudi na iioaku«. Cena bode n^zka.	(33—2)
1-11^4 Be iiroiln v Črnomljij št. 7Z, pod ui;odnitiii poboji, in larno tam „a davnem tri^u en lep proslor za oddati v najem, ker e Jako iiripraven za urarja, brivca in siiioli za vuaoica, kateri ne rabi ve-ikega iiroBtora,	S a p oš to v an jem	Martin MalneriČ.
()50-I7j
Kažnjivo je
vsako ])onarejanje edino pravega Bergmann-ovega liNjnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann In drug. Draždane-Tečen ob Eli)i. Varstvena znamka : Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, Ćisto lice, cvetočo in mlado zuiianjost, lelo iii žametno mehko kožd ter blesteč« lepo l'ôlt. Najbolje srtdstio pniti |iêg;im. Komad [lo 80 h, pii lekarnarju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu.
'luafioïEZ to|TlKpo.id Uj j)t!udo}SEZ — -sihîjë !Bd|eieji {UJjsiio ' "liuKliepaiu uojq u| {Luiujqajs '!UI)}E|7 oet P«" i Uïsoliiipo
Sil l-žil
•S, =« —"
S 5 ""S ^ E S'«
1 is -š -I ^ "l-S g ^ J o o
>
LU
S
LU O
NAZNANILO PRESELITVE!
Vdano podpisani uljiidno naznanja, da je svojo trgovino preselil iz hiSe g. Bergmanna v svojo lastno hišo štev. 112. v KastelčevI ulici, nasproti hotel SCHWARZ. — Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zuupanje, prosim tudi za prihodnost naklonjenosti slavnega občinstva in zagotavljam, da se bodem trudil vedno z dobrini blagom po primerni ceni postreÔi.
Anton Kastelic,
(35-2)	trgovec z leseno robo iu Blamniki.
radaviea (božjast.)
Kdor trpi n:i padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva nuj zvezek o teh boleznili. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotiieke, Frankfurt a. M. ;,24i-iO)
Pozor! -m
Kujiiijein ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plaćam po najvišji ceni. t:::;::^:::^:::::::::^^
Izposojiijem tudi čez pustni čas vlasulje (Baroke) po nizki ceni, Ivan Svetec, Irivtc (Gl;ivni tig, nas^iroti mestne hiše.)

Kiidoliovo.
Priporoča posebno gospodom ženinom in nevestam svojo bogato zalogo raznovrstnega manufakturnega blaga, kakor: volneno blago za ženske in moške obleke, lepe svilnate rute — vse po nizkih cenah.
Ob jednem naznanjam tudi, da imam v zalogi izgotovljene moške obleke, katere oddajam radi opustitve izgotovljenih reči pod tovarniško ceno.
V zalogi imam tudi krasne nagrobne vence, trakove, šivalne stroje itd.
Kdor hoče dobro in ceno kupiti naj se o tem prepriča pri
(24 2)
JOB. M0EAUC.
IKS^POET TIIA.
Imam v kleti izvrstno iatrijansko vino — ćrno in belo od 30 do 50 vinarjev postavljen« na liikajSnji državni koio-dvor. Kavno tako donmćo rakijo (vinsko žganje) po 120 do 160 vinarjev. Za pošteno priatiio vino in solidno postrežbo se jiiiiiÈt, Ivan Pujman, producent iu ekspoit vina, (3ÍJ-1)	Vodnjan, Oignaiio Istra.
Vinska trgovina na debelo.
Podjiiaiini \ljuiliii» niiznJuijHiu slavnemu obĚin-stvii. da iniiuii v liiii g. Franc Pintarja v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 36.
vinsko trgovino na debelo.
v z;il(>gi imam črno, ludtče in belo istj-ako vino raznih vrst po najnižji ceni
Priporočam se (xiselno gnap. gostilničarjem, prečustiti duliovščini in vsem drugim stanovom, da se o pristnosti mujiJi \in izvolijo prepričati in me počastiti z obilnimi naročili.
Z odličnim spo8t(»vanjem
(41-1)	Franc Kolene.
Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov,
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskili parnikov, ki vozijo samo potuike in cesarsko pošto
iz Hamburga v Novi-York so:
je na prodaj na Drski poleg gV Novega mesta. "VS
Hisa ima 6 sob, klet in dve knliinji. Poleg hiiie je: pod, lilev, vodnjak, gostilniški in sadtii vrt, „Lawn tenuis", njive in bosta. — Cena izve ae v upravništvu „Did, Novic".
Deutiicljland , , Auguste ViťtutÍR Mollke .... Peiiiisylvaiiia Gtať Waldersee .
212	m dolg.
1«»	. .
HiÛ	„ „
171	. .
170	„ ,.
Palatia.....140
BataTÍa .... 152 Bulgaria .... 16a
Fiirst B smark .	. 2C0	m
Ciiluiiibia . . .	. 140	],
Bliiiliťr , . .	. IS)	IÍ
Pretoria , . .	, 170	
ťatricift . , .	. 171	ÏT
Plioeiiicia . . .	. 140	
Belgravia . . ,	. 152	iT
AntieiiLa . . .	. 170	1]
Hamburg-Novi-York le 6 dni. ©ttâ
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura
Hamburg-Amerika Linie
v Ljubljani, Dunajska cesta šl. 31, takoj na desno od juř, kolodvora, __oi' progi elektríĚne íeleziiice.	(293^5)
Pritlična Mša v Metliki
obdana z velikim vrtom; obstoječa iz dveh velikih sob, kabineta, kuhinje, shrambe in kleti, pri hiši je tudi vodnjak in Bupa za voz-ive itd., se po ugotini ceni takoj pjoda, — Povprašati je pr, g, Emanuelu Fux-u star., Št. 129, v Metliki. (17-2)
V najem ali tndi proti mesečni plaći se da (^S-i)
Z vsem kovaškim orodjt^m v Ši. Petru št. 5. pri Novem mestu.
Odgovarui urednik Fr. Sal. Watil.
Izdajateli in saltiídk Urban Horvat.
Tl>k J. Krajec nasi.