M RA N AVGUST 1953 f v jaria Nabožni slovenski mesečnik VSEBINA: Marija /Arvisenet Claudius - P.Inocenc ofm/, stran 225 - Zgodbe naših izgnancev /P.Hugo dr.Bren ofm /, stran 227 - Božje orožje, stran 231 - Za Materjo, pesem /M.Elizabeta OSU/, stran 232 -Tež¬ ke pozne ure /K. Z./, stran 233 - Stolp Da¬ vidov /P.Miršek, stran 235 - Odšla, Mari - ja, si v nebo... pesem /Gregor Mali/, stran 237 - Baraga uči, Slomšek govori... /Prire¬ dil p. Odilo ofm/, stran 238 - Slovenska božja pota. Marija na Tinski gori/P.Odi lo/^ stran 240 - Kruh, pesem /Marjan Jakopič/, stran 243 - Pota božje previdnosti /P.For- tunat ofm/, stran 244 - Rožni venec sedme¬ rih radosti /O./, stran 247- Po kraljestvu križa, stran 249 - Lemontski odmevi, stran 251 - Kramljanje na zapečku, stran 254. Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - Tel: 494 Editor : Fr. Basil Valentin OFM Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM Naslov-Address: AVE MARIA,'Box 608, Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873 Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00 Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dolrotnikov se lemontska franči¬ škanska družina dnevno spominja pri molitvah. Publlshed once monthly - twice In October- by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. - Entered as second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of Marah 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111. Dragi rojaki I Tolikokrat slišimo, da smo vsi romarji po tej solzni dolini. Saj smo res. Romamo in romamo, vsak z večjimi ali manjšimi križi obložen, truditi se pa moramo vsi, da srečno dospemo do cilja. Včasihpa velja za nas tudi ime "ro¬ mar" v ožjem pomenu besede. Sloven¬ ci že od nekdaj radi romamo na božja pota. Preveč je cerkvic po naših grič¬ kih, da bi nas zadržale doma. Zlasti na veliki šmaren, na mali šmaren in na druge Marijine praznike so se vrstile cele procesije na razna božja pota, kjer je bilo petje in molitev, obenem pa veselo razpoloženje okrog štantov "odpustkov" in v prosti naravi. Žal so na naša božja pota včasih prihajali tu¬ di ljudje, ki so pozabili na glavni na¬ men in so romarsko cerkvico komaj vi¬ deli od znotraj. Tudi Lemont je božja pot, ameriške Brezje. Zato je prav, da se v tem me¬ secu romanj pomenimo malo o tem. Tudi mi imamo romarje in "romarje". Vsako leto jih opazujemo, v vzpodbu¬ da so nam ali pa ... Nekateri prihite k Mariji, drugi le na picnic ground, tretji pa oboje lepo združijo: obisk Marije Pomagaj in prosto uživanje le¬ pote našega parka ter prijetne okolice brez velemestnega vrveža. Prvih smo najbolj veseli in jih je tudi Marija,pa tudi zadnji so nam všeč, Zakaj ne bi imel človek dveh namenov za svojo pot na ameriški Brezje? Tisti pa, ki že dolgo časa romajo v Lemont, pa morda kapeleznotraj ševideli niso, so romar¬ ji klavrne vrste. Slovenska Marija: Pomagaj jih zaman pričakuje na milo¬ stnem oltarju. Vsaj na kratek obisk jih vabi vselej, kadar drve z avtom mimo samostana proti romarskemu domu, ali pa od romarskega doma nazaj proti do¬ mu. Končno gre pri vsakem spet za la¬ stno korist. Nihče ni brez skrbi in te¬ žav, Marija pa jih zna tako lepo re¬ ševati . Pravijo, da smo Slovenci narod ro¬ manj in romarjev. Ohranimo tradicijo svojih očetovi - Urednik Avgust 1953 - Leto XLV arija ■az, večna Modrost, ki prebivam v veličastvu, sem hotel stopiti na zemljo po Mariji. Po njej sem dovršil zveličanje ljudi; po njej, sinko, sem tudi tebi sklenil dati modrost in svetost. Moj otrok si: Jaz sem ti Oče, Marija Mati. Nebogljen si; Jaz sem Gospod, ki krepi in poživlja; Marijci je tvoja Priprošnjica, ki zate prosi mojo pomoč. Grešnik si: Jaz sem milosrčen in usmiljen, Marija pa je Pribežališče grešnikov, po kateri si boš izprosil odpuščanje in usmiljenje. Po nebesih hrepeniš: Bog nebes sem, a ona je nebe¬ ška Kraljica, ki ti bo preskrbela vstopnico v moje kra¬ ljestvo. Svet bi rad bil in bi moral biti; Jaz sem darovalec vse svetosti, Marija je delivka. . . Hočeš, sinko dobiti milost in slavo? Kliči k Mariji, časti Marijo! Po njej bom uslišal tvoje prošnje. Dokazal bom, da sem ji Sin, a ona bo dokazala, da ti je Mati. Vrata nebeška - to je moja Mati. Skozi ta Vrata delim na zemljo svoje darove in skozi ta Vrata stopajo k meni svetniki. Naštej, če moreš, koliko grešnikov sem po Mariji spreobrnil; koliko spreobrnjencev izpopolnil in posvetil. O, koliko jih je po njej sprejelo dar zdržnosti, koliko zmag nad slabostmi, koliko kron nebeške slave ! Poglej Avguština, Janeza Damaščana, Germana, Anzelma, Bonaven¬ turo, Bernarda, Dominika, Vincenca Fererija, Ksaverija in toliko drugih Marijinih služabnikov! Vsiti šobili znameniti v svoji svetosti. Mar jih ni¬ sem posvetil po Mariji? Mar so vstopili skozi druga vrata v moje kralje¬ stvo, kakor po Mariji? Preštej, če moreš., koliko mrtvih je obudila njena priprošnja, koliko bolnih je ozdravelo, koliko jih je v nevarnosti rešila, koliko na morju, iz ognja, iz vojne. . . kolikim je pomagala v lakoti in kugi. . Naštej, koliko držav je utrdila, koliko kraljestev rešila; kolikim voj¬ skovodjem, ki so jo klicali, podelila zmago; koliko zmot je uničila. . . Ta¬ ko moč sem dal svoji Materi - jaz, Gospod. Tako zelo sem hotel počastiti svojo Mater. In ti, sinko, bi moral z odkritim srcem častiti mojo Mater. Toda ne samo iz želje, da bi te čim bolj varovala, ampak zato, da bi jo ljubil s 226 AVE MARIA pravo ljubeznijo. Tvoja Mati je: torej si jo dolžan spoštovati. Moja Mati je: moje svetišče, moje najsvetejše - torej si jo dolžan častiti. Polna je milosti: torej ji gre hvala tvojega veličanja. Kraljica svetnikov je in tudi tvoja Gospa: njej pripada vsa tvoja vda¬ nost. Očetu je drago, če kdo ljubi Njegovo hčer; Sin se veseli, če kdo ceni Njegovo Mater; Ženinu je všeč, če mu kdo poveličuje Nevesto. Časti Mari¬ jo in boš ugajal i OČETU i SINU i SVETEMU DUHU! O, sinko! Marija je moja Mati, moja Najlepša in Najljubša, moja Pri¬ jateljica. Hotel sem in zapovedal, da jo blagrujejo vsi rodovi ter jo naj- prisrčneje častijo. Kajti jaz, ki sem mogočen, sem ji storil velike reči. . . V moji Cerkvi ne bosta nikoli prenehala njena slava in njeno češčenje. Le poglej, kako številni in slovesni so njeni prazniki, koliko lepih slavospevov imamo njej na čast! Govorniki jo povsod poveličujejo, po vsej zemlji jo časte ljudstva in vsi, ki so pravega srca, so ji iskreno vdani. Tako sem sklenil, tako zapovedal. Zato pospešuj po najboljših močeh čast moje Ma¬ tere Marije: povišuj jo, hvali jo, priporočaj njeno češčenje. . . Blagor duhovniku, ki je služabnik Marijin in ji zbira zveste častilce! Blagor narodu, ki jo časti, ker bo prejel blagoslov od Gospoda: nebeško roso in obilnost zemlje, milosti na tem svetu, a v bodočem slavo. Slu¬ žabnik Marijin ne bo pobugljen nikoli ! " Arvisenet Claudius-P. Inocenc Marijino vnebovzetje. 2 27 ZGODBE naših izgnancev | u v Rimu, v naši osrednji redovni hiši, so izgnani kitajski misijonarji karvsak- danji gostje. K svojemu vrhovnemu redovne- 1-1 P. Hugo dr. BREN ofm li, ne bo najbrže nobenega več, če Bog prej ne poseže vmes. Žalostne so zgodbe, ki nam jih vedo pripovedovati ti izgnanci. Gledati so mo¬ rali toliko materialnih in duhovnih razvalin svojega dolgoletnega truda, oskrunjenih sve¬ tišč in pravi veri odtujenih ovac. A so tudi vzpodbudne zgodbe, slične onim iz kata¬ komb. Te nam pričajo, da je živa vera ne¬ premagljiva velesila, pred katero kloni še tako trpljenje in še tako strašna smrt. Nekaj teh zgodb, ki sem jih slišal iz ust izgnanih sobratov, naj tukaj nanizam. Naj bodo v mu očetu prihajajo, da ga pozdravijo in po- poročajo o vsem, kar se je zgodilo, obenem pa prosijo navodil za nadaljne delo v pro¬ stranem vinogradu Gospodovem. Ob vsakem prvem sestanku z njimi dobiš najprej vtis,da stoji pred teboj navaden brezdomec kdo ve kake preteklosti. Vsak ima drugačne cunje na sebi, od Bog vedi kod prinešene, da ga za silo pokrivajo, a prav slabo ščitijo pred vremenskimi spremembami. Pa se ti pred¬ stavi kot misijonar, ali celo kot misijonski škof ali nadškof. Razumljivo! Iz ječe so jih gnali s tem, kar so imeli na sebi, naravnost na postajo, nato pa z vlakom do meje ki¬ tajske komunistične države. Tu naj gredo kamor jim drago, v "svobodni" Kitajski ni mesta zanje . .. Kitajska je bila najobširnejše misijonsko polje našega reda. Tu smo imeli frančiškani 24 samostojnih misijonov, škofij oz. nadško¬ fij in apostolskih prefektur, z enakim šte¬ vilom višjih dušnih pastirjev, katerih število pa se je zdaj skrčilo na devet in še od teh jih je pet v ječi. Preden bo to leto naoko- potrjenje in poživijenje naše vere!- Premožen kitajski medicinec Peter Wang je visoko cenil katoliško vero, ne da bi hotel postati sam katoličan. Ko je doštudiral in postal zdravnik, je nekaj časa celo simpa¬ tiziral s komunizmom. Kmalu pa je obolel za jetiko in zopet se je njegovo zanimanje obrnilo h katoliški veri, ki prinaša toliko tolažbe. Ko je vse kazalo, da smrt ni več daleč, se je dal krstiti. Proti vsemu priča¬ kovanju je ozdravel in poslej ga je bila sa¬ ma verska vnema in apostolat. Na svoje stroške je pozidal dve bolnišnici. Nobenega bolnika ni pustil umreti brez svetega krsta. Komunisti so ga zaradi tega zaprli, on pa je v ječi oznanjal evangelij in krščeval. Zaplenili so mu tudi vso imovino. Iz ječe je pisal misijonariu:"Častiti oče! Nič se ne bojte zame! Nikoli se ne bom pridružil rdeči narodni cerkvi! Sicer moram dnevno po več ur klečati pred svojimi tožniki, ki mi dnevno tudi groze s smrtjo, če se jim ne pridružim. A vsaki dan zmolim trinajst rožnih vencev, 228 govorim o veri svojim sotrpinom in krščujem umirajoče..." Ker je Peter Wang odločno odklanjal svobodo za ceno odpada od vere, so ga ubi I i. Katehist Peter Liu je bil zaradi svoje verske vneme splošno priznan in cenjen. Ko¬ munisti so računali, da bo kot nalašč za vo¬ ditelja krajevne narodne cerkve. Nekaj časa so ga priliznjeno snubili za to vlogo. Ker jo je ogorčeno odklanjal, so ga vrgli v ječo. Njegovo pismo misijonarju se je glasilo: "Oče, trdno sem odločen ostati zvest svoji veri, naj pride kar koli. Pripravljen sem umreti za slavo božjo in čast preblažene Device Marije. Ničesar se ne bojim. Saj nisem sam v ječi: Kristus je z menoj. - Če sem katerega od častitih očetov ali sester kdaj razžalil, naj mi odpuste. Hvaljen Je¬ zus 1 Molite zame I... " Neko dekle Katoliške Akcije piše svoji znanki:"Ko boš prejela to moje pismo, bom jaz že v ječi. O, kako je bilo zadnje slovo grenko! Zdaj mi preostane samo misel na nebesa. Pogosto so me že dolgo imeli na zaslišanju, enkrat devet ur skupaj. Prosim, molite zame! Veliko prijateljic me je iz¬ dalo, zato molim in trpim tudi zanje. Naj- večjg žalost mi dela moja družina, čim so rdeči listi objavili moje ime, so me kleče rotili, naj zatajim svojo katoliško vero in se oklenem narodne. Moj Bog! Sele v tem trenutku sem začutila, kaj se pravi trpeti. AIi/zatajiti vero - ali umreti: med tema dvema naj izbiram. Izbrala sem si častno mučeniško smrt, da uidem večni smrti. Za svojo vero hočem živeti in umreti! Molite AVE MARIA zame in pojdite z menojI Aleluja!..." Na malo škofijsko semenišče, ki je pod rdečo vlado še nekaj časa obstojalo, so na¬ valili mladi rdeči "junaki" in semeniščnike pošteno pretepli. Vsi ti so mirno in brez jadikovanja trpeli, dasi je bila kazen za njih zvestobo veri huda. Podplutbe so se v kratkem razbolele in nekaj jih je moralo v posteljo. Pa so najpogumnejši med njimi, in vsi so mislili tako, dejali misijonarju: "Upamo, da bodo še prišli nas kovat. Čim bolj kuješ železo, bolj trdo je..." Ganljiva pisma pišejo misijonarjem in izgnanim tujim sestram kitajske sestre do¬ mačinke. Ena izmed njih piše:"Izgnana sem iz samostana in postala sem potujoča kra- marica. Razno drobnarijo prodajam od hiše do hiše. V veliko tolažbo mi je, da smem Jezusa nositi s seboj in z njim obhajati skri¬ vaj druge in sebe." Druge pišejo:"Se živimo skupaj, ne si¬ cer v samostanu, ampak v podzemlju. Do¬ kler bo le mogoče, bomo ostale skupaj in skupno trpele. Do smrti hočemo ostati zveste sveti Cerkvi in svetemu očetu Frančišku. Molite za nas! " Taka in podobna pisma ter poročila, ki jih dobivajo izgnani misijonarji in misijo¬ narke, so hladeč balzam na njihovo dvojno mučeništvo, telesno in duhovno. Samo še dva zgleda o tem, kaj so oni pretrpeli in deloma še tipe! P. Fortunat Tiberi OFM nam je svoje te¬ lesno nekrvavo mučeništvo na kratko takole opisal: Gojenci malega semenišča v Lao-ho-kowu, danes razgnani na vse strani. Avgust 1953 229 Od 30. septembra 1951 pa do6.Junija 1952 so me vlačili iz ječe v ječo in me na vse mogoče načine mučili. Nikdar nisem mislil, da more človek toliko zdržati. Je morala biti z menoj višja, božja moč. Naj- hujše je bilo spočetka, ko so me vrgli v je¬ čo. Tri surove vojake so poslali, da so me vklenili v težke okove, čeprav se nisem upiral. Roke in noge so mi zadaj zvezali skupaj. Pri natezanju rok sem mislil, da mi jih bodo v ramah vrgli iz sklepov. Tako zve¬ zan sem moral stati na petah. Pa saj ni bilo mogoče. Kadar sem poskusil, sem padel in bil zato strašno tepen. Ko nisem nič več mogel, so mi ukazali, naj ležem, kar Je bila zame zopet nova muka. Ker sem bil v verigah, ki mi jih en vojak sploh ni mogel odvzeti, sem moral boro hrano, ki so mi jo dajali, lizati s tal kakor pes. Stresli so mi jo na pod, kamor se jim. je zljubilo. Tem mukam so sledile druge. Vklenjen sem moral celih osem dni in noči gledati v zelo močno električno luč. Nato sem se smel vsesti na tla, a nasloniti se nisem mogel nikamor. V tem položaju so me mučili z lučjo še dolgih 34 dni brez prestanka. Še z očesom nisem mogel treniti brez takojšnje kazni, kaj šele okreniti glavo. Kadar sem nehote to storil, sem bil tepen. Ko pa je to mučeništvo mini¬ lo, so mi ukazali, da moram opisati do naj¬ manjše podrobnosti vse svoje življenje in poleg tega pisati tudi dnevnik o vsem, kar sem čez dan delal in mislil. Ker sem v svo¬ jih spominih omenil, da sem ustanovil Ma¬ rijino legijo in imel neko dopisovanje z apostolskim delegatom Mons. Riberijem, so mi dejali:"Samo ta zveza s tem imperiali¬ stom in snovati taka društva je smrti vreden zločin. Kljub temu te bomo samo milostno postavili na mejo.. ." In tako se mi je tudi zgodilo. Med našimi gosti generalne frančiškan¬ ske hiše je bil del j časa tudi nadškof mesta Changsha (Hunan), še ves pod vtisom in po¬ sledicami prestanega telesnega in duhovnega mučeništva, ki je zanj trajalo skoraj eno leto. Zdaj so ga vkovali v verige in z njim delali vse mogoče poskuse, zdaj so ga za¬ prli v takozvano "sobo odmevov". V teh sobah se najtišji, komaj slišni glas, silno Frančiškanski miši jonar p. Bernard Druetto ob izgonu po večmesečni ječi in mučenju ojači. Če jetnik v njej samo malo zakaš - Ija, sliši odmev kot mogočno grmenje ali kot bi udarila strela. Seveda v taki sobi ni mo¬ goče misliti na spanje, pa četudi ga je kdo še tako potreben. A nadškofu se je zdelo še hujše dušno trpljenje, s katerim so ga mučili dan na dan. Poslušati je moral gramofonske plošče, na katerih je bil sodni proces proti njegovim misijonarjem, sestram in vernikom. Silno ga je bolelo, ko je slišal, kako misi¬ jonarji odpadajo, enako misijonarke in ver¬ niki; kako vsi nanj vale krivdo svojih zloči¬ nov proti kitajskemu narodu. Ker je nadpa- stir mislil, da so zaprti v isti jetnišnici, jih je iz svoje ječe s kričanjem vzpodbujal k vztrajnosti v veri in zvestobi do Cerkve, naj pride kar hoče. Šele pozneje je zvedel, da je bil ves proces izmišljen od mučiteljev in gramofonske plošče ponarejene, samo da bi škofa s tem dušnim trpljenjem strli in uničili. Mi se čudimo, kako je kaj takega danes 230 AVE MARIA sploh mogoče. Mnogi naivneži mislijo, da v njihovih deželah vsaj ni mogoče doži - veti kaj podobnega. Tudi v naši dragi domo¬ vini smo mislili tako, ko smo prebirali po¬ dobne zgodbe iz španske komunistične re¬ volucije, pa vendar je zgodovina pokazala drugače. Kdo je na Kitajskem pred vojno mislil, da bo na mirovnih konferencah tako žalostno prodana rdečim? - Prav naš primer kaže, da je kaj takega mogoče povsod in je marsikje že na vidiku. Ko sva se z nadškofom Mons. Lacchi- jem OFM, to je njegovo ime, nekega ve¬ čera z rimsko cestno železnico vračala proti domu in mi je pripovedoval te svoje doživ¬ ljaje, sva nekaj doživela. Neka preprosta ženska, ki je sedela v bližini in vlekla na ušesa najin pogovor, se je jezno oglasila: "Prav se jim godi, tem zločincem, ki pod pretvezo krščanske vzgoje in dobrodelja more otroke, kakor to delajo sestre v ki¬ tajskih misijonih I... 11 Tako komunisti pri¬ pravljajo teren za svojo strahovlado že leta pred svojim prihodom. Smilil se mi je nad - škof, kije moral slišati v rimskem tramvaju to lažno opazko - pač v zahvalo za svoje dolgoletno nesebično delo. Nič bi ne bilo čudno, če bo čez nekaj let vsa svoja mu¬ čenja ponovno doživel - v svoji domovini Italiji. Značilno pa je za vse naše misijonske izgnance, da jim je ta grenka misijonska preizkušnja navdušenje za misijone Še pod¬ žgala in razplamtela. Kakor so odpadniki mrzel poliv na to plameneče navdušenje, tako so mučeniški pričevalci vere, ki prve daleč presegajo, zanje kakor močna injek¬ cija. Pri priči bi se vsi misijonarji vrnili k svojim zapuščenim čredam, da delijo z nji¬ mi kakršno koli trpko usodo. Le brutalna sila rdečega demona jih zadržuje. A vsa¬ ka taka sila je, kakor pravi pregovor, od danes do jutri. Čim grozovitejša je, tem prej bo morala položiti orožje in prepustiti končno zmago višji sili, o kateri je v večnih božjih virih pisano:"In to je zmaga , ki premaga svet: na’sa vera" /1 Jan 5,5/. Nadškof Petronij Lacchio OFM, o katerem govori p.Hugo. Po več¬ mesečnem zdravljenju v Hong¬ kongu je komaj prebolel komuni¬ stična mučenja. Avgust 1953 231 jem napadanju človeštva, jasno go¬ vori sveti evangelij. Celo božjega Sina se ni ustrašil ter Ga je skušal v puščavi. Če Njega ni pomišljal na¬ pasti, kako se bo pomišljal napadati grešnega človeka? Kako resno nas pred njim svari sveti apostol Peter, ko pravi v svo¬ jem pismu:“Trezni bodite, čujte; vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. ” Sveti Pavel nas svari, naj bomo bojeviti, kajti ni se nam bojevati le s svojimi strastmi in poželenji, z zapeljevanji sveta, temveč tudi z “zlimi duhovi v ozračju”. Kakor bol¬ niške klice po zraku nas obdajajo hudobni duhovi in neprestano pazijo, kdaj bi nas uspešno napadli in nas zapeljali. Da, vsepovsod, korak za kora¬ kom, prav od prve zavesti pameti pa do zadnjega izdiha na smrtni poste¬ lji, nas obdajajo, slepe in zapeljuje¬ jo. Nihče ni varen pred njimi, naj že bo navaden človek, ali pa duhov¬ nik ali redovnik. Noben stan mu ni presvet, nobena svetost nedostopna, nič ga ne moti pri nesramnem zape¬ ljevanju . Proti tem zlim duhovom krog in ben zakramental, ki naj nam pomaga jih odganjati in se jih braniti - bla - goslovljeno vodo. Če hočemo o kom reči, da se če¬ sa zelo boji, večkrat pravimo, da se tega boji “kot satan blagoslovljene vode”. Če katera primera našega izražanja drži, potem drži ta, kajti blagoslovljena voda in hudobni duh res ne gresta skupaj. Kar pazljivo preberi molitve pri obredu blago¬ slavljanja vode, pa boš videl, da se satan ima kaj bati. Blagoslovljena voda pri hiši, v našem vsakdanjem življenju ! In ven¬ dar, kako malo se je poslužujemo v lastno obrambo in v preganjanje sa¬ tanskega zapeljivca. V koliko katoli¬ ških hišah pa še imajo na steni ob vratih kropilčke? Se še spominjate, kako so naše stare matere in očetje cenili blagoslovljeno vodo, se zave¬ dali njene moči in jo tudi pridno upo¬ rabljali ter nas jo učili rabiti? Ka¬ ko lepi so spomini na mamico: legli smo spat, pa je pristopila k naši po¬ stelji in nas pokropila. Kropila nas je, ko smo odhajali v šolo in ko smo odhajali zdoma na svojo življenjsko pot, nam je še posebej ganljivo na¬ pravila križ z blagoslovljeno vodo 232 AVE MAJČIA in blagoslovila pot pred nami. Vsako božično dobo smo na vse tri svete večere pokropili vse prostore znotraj in zunaj doma. Koliko sličnih prime¬ rov bi lahko naštel! In kako pridno jo uporablja sveta Cerkev v svoji službi božji! Vse, kar¬ koli blagoslavlja, poleg molitev po¬ kropi z blagoslovljeno vodo. K cer¬ kvenim vratom je postavila kropilni¬ ke, da se verniki pokrope ob prihodu in odhodu iz božjega hrama. Pred glavno, farno mašo naj duhovnik po¬ kropi svoje vernike, kakor določajo liturgične knjige. Da, prav vse kri¬ stjanovo življenje naj bi bilo tesno povezano in spremljano z blagoslov¬ ljeno vodo. Kolikokrat ob pogrebih pokropi mrtveca, pokropi krsto, po¬ kropi grob. . . Doma so hodili tudi sorodniki in znanci pokojnika “kro¬ pit” z blagoslovljeno vodo. Predno smo se ločili od groba, so še enkrat padale na krsto njene kaplje.- Da, tako je bilo nekoč, ko je bila živa vera v Boga in Njegovo pomoč močnejša, pa tudi vera v moč sata¬ novo in strah pred njo. Vendar vse to ni bilo le “babjeverstvo”, kakor dandanes kdo s posmehom govori in piše, tudi v slovenskem jeziku. Ta živa vera v moč božjo in moč sata¬ novo je slonela in še sloni na trdni podlagi božjega nauka. Da se danes le Cerkev zaveda učinkov blagoslov¬ ljene vode, družine pa so v zaseb¬ nem življenju nanje večinoma poza¬ bile, je pač žalostno in samo nam v škodo. Potem se pa čudimo, če sre¬ ča beži iz naših domov, če so tudi katoliške družine tolikokrat po grehu ranjene in razdvojene - stavba, ki se bo prej ali slej popolnoma zrušila, če nebo pravočasno ustavila satanovo delo pod lastnim krovom. Hudobnega duha moramo neprestano odganjati, odganjati iz naših src, iz naših do¬ mov in iz naše okolice! Blagoslovljena voda pa ima po¬ leg obrambe tudi namen: naklanjati vsem, ki jo uporabljajo, razne mi¬ losti in pomoči božje, nad nas kliče božje varstvo proti raznim nezgodam in boleznim. O tem lepo govori mo- litevni obrazec pri blagoslavljanju, zato ti ne bo žal, če ga ob priliki po¬ časi in s premislekom prebereš. Mo¬ goče boš potem bolj s pridom segal v kropilček s svojo desnico ter se z vso resnobo večkrat pokrižal. Do nebes gre moja misel. Mati, za teboj hiti... Ali veš, da krone tvoje tvoj otrok se veseli? Ali veš, da tuj in prazen meni zemlje je izraz, odkar vem, da v rajski slavi gledala bom tvoj obraz? Da po trnju lažje hodim, da se križev ne bojim, saj ob tvojih nogah, Mati, jih v nebesih odložim. Ali veš, da štejem ure do takrat, ko pred teboj v večni slavi, božja Mati, bo otrok pokleknil tvoj. Danes še med nama spenja v dalji se neba obok; jutri, jutri, moja Mati, bo v nebesih tvoj otrok. M. Elizabeta, 0. S. Urs. Avgust 1953 233 levice po^ne ute / Iz šole trpljenja/ 10 S omožni učitelj v Jezusovi Soli trpljenja, zlasti za sive starčke, je sveti Alfonz Ligvorski. Kot izvrstni in iskani odvetnik je stopil v duhovski stan. Bil je 31 let star, ko je bil posvečen v mašnika. Posvetil se je ljudskim misijonom po versko zapuščenih župnijah in žel kot govornik velike uspehe. V tedanjih žalostnih cerkvenih razmerah je čutil potrebo posebnega misijonskega reda,ki bi skrbel za versko obnovo ljudskih množic. Posreči lose mu je ustanoviti red redemptoristov, oče¬ tov sv. Odrešenika. V 66. letu starosti je postal škof, trinajst let vodil vzorno svojo škofijo in jo duhovno prenovil. Zaradi hude bolezni se je škofiji končno odpovedal in se umaknil v samostan svojega reda. Posvetiti se je hotel popolnoma okrepitvi in razširitvi svoje ustanove in ji kot osemdesetletnik na¬ pisal nova pravila. S tem se je pričelo zanj najhujše trpljenje in preganjanje. V 82. le¬ tu so ga vrgli iz lastnega reda. Umrl je čez devetdeset let star, Cerkev pa ga je vsled številnih čudežev, ki so se izvršili na nje¬ govo priprošnjo, že štirideset let po smrti proglasila za svetnika. To je kratek oris življenja tega izredne¬ ga moža in svetnika. Sicer je moral veliko pretrpeti prav vsa leta svojega delovanja v redu in škofiji. A Bog je prihranil posebno težke preizkušnje za zadnjih enajst let njegovega življenja. Preizkusiti ga je hotel, če je vreden svetni¬ ške oltarne časti. In potreboval ga je za svojega pomožnega učitelja šole trpljenja. Sv. Alfonzu so se s sedemdesetim letom začele vrstiti bolezni ena za drugo. Postal je skoraj popoln pohabljenec, bolezen v vratu mu je sklonila glavo globoko na prsi, bil je gluh in domala slep. Pri uživanju presvete Krvi med mašo so ga morali držati, ali pa je moral sesti na stol, sicer ne bi mo¬ gel izpiti iz keliha. Pa vsi ti križi ga niso motili: vse ure je delal in se zlasti še vedno posvečal pisanju. Druge nevihte so prihru¬ mele nanj in mu povzročile hujše bolečine , kot vse njegove bolezni. Omenili smo že, da se je odpovedal svo¬ ji škofiji, se ves posvetil delu za red in na¬ pisal zanj nova pravila. Pri njegovi pohab¬ ljenosti ga je to stalo veliko truda. Toda za njih veljavnost je moral dobiti potrjenje te¬ danje neapeljske vlade in seveda papeževo. Neapeljska vlada ni bila naklonjena veri, ker je bila v sovraštvu do sosedne vatikanske države. S pomočjo nekaterih nevrednih re¬ dovnih sobratov je pravila popolnoma po¬ kvarila in Jih taka dala sv. Alfonzu v pod¬ pis. Svetnik ni niti slutil, da so drugačna, kakor pa jih je sestavil, a prebrati jih ni “mogel zaradi slabih oči. Vlada jih je kot taka potrdila, ni pa jih hotel potrditi pa¬ pež za Cerkev in tudi člani reda jih niso sprejeli. Zaradi podpisa so nastale za usta¬ novitelja hude težave in neprijetnosti. Če jih zavrže, bo vlada nastopila proti njemu in red uničila; če jih proti svoji volji vse¬ eno sprejme, je proti papežu in svojim so¬ bratom... Kot nujna posledica njegovega 234 podpisa je bila ta, da ga je papež na za¬ htevo redemptoristov vrael kot 82-letnega starčka iz reda, katerega ustanovitelj je bil. Tri dni je starček glasno prejokal v bo¬ lečini svojega srca, ki se pač ne da popisati. Bil je uničen, strt, javno osramočen; vse ga je zapustilo, izgubil je za red zaupanje Škofov in lastni sobratje so ga prezirali češ: "Red, ki si ga ustanovil, si sam tudi uničil!" To strašno trpljenje je ubogi starček pre¬ našal samo v svoji svetniški vdanosti v božjo voljo. Kot trpeči Job je molil:"Gospod, Ti si mi dal, Ti si mi vzel! Češčeno bodi Tvoje imel..." Komaj je to trpljenje vsaj delno prebo¬ lel, že mu je Bog poslal še hujše duševne muke, ki so prekosile tudi njegovo telesno bolezen. V 86.letu so ga začele napadati nepopisne skušnjave dvomov o vseh verskih resnicah in skušnjave proti vsem krščanskim čednostim. Ubogi starček! Celo skladovnico učenih knjig je spisal o resnicah svete vere in v njih dokazoval resničnost božjega nauka . Celo v bogoslovnih šolah so jih uporabljali kot odlične učne knjige. Zdaj pa naenkrat toliki dvomi... "Bil si največji hinavec na svetu! Sam nisi veroval, kar si dokazoval..." ga je mučil skušnjavec. In skušnjave proti krščanskim čednostim! V tolikih knjigah je učil čednostno življenje, zdaj pa naj v svoji sivi starosti sam podleže grehu? Po večkrat na dan je hodil k spovedi v bojazni, da je kak trenutek le privolil, dasi je bilo vse skupaj le satanova igra z božjim pripušče- njem. Ves sključen in oslabljen je presedel na svojem stolu, držal je v rokah križ in s AVE MARIA pogledom nanj neprestano molil:"Jezus, ve¬ rujem! Jezus, ljubim Te! Jezus, samo greha ne! Marija, moja Mati, pomagaj mi!..." Ker je imel kot škof pravico, da je imel v sobi shranjeno presveto Rešnje Telo, je vse dneve svoje strašno duševno trpljenje da¬ roval Njemu, ki se mu je za toliko časa ta¬ ko skrivnostno umaknil. šele po osemnajstih mesecih vztrajanja v trpljenju mu je kakor sonček v dušo naenkrat zopet posijal mir. Svetniško živa vera prejšnjih dni se mu je povrnila, skušnjave so prenehale: ves srečen je poveličeval Boga in častil Marijo. Sv. Alfonz je umrl v svojem 91. letu. Zanimivo je, da so prav tisti, ki so mu v življenju povzročali največ trpljenja, po njegovi smrti največ storili za to, da se je krivica popravila in je bil tako kmalu pro¬ glašen za svetnika. - Čudovito življenje čudovitega moža, kajne? Kdo bi si mislil: v tako visoki sta¬ rosti, pa taki križi! Bog je res čudovit v svojih svetnikih. Je pač potreboval tega moža za učitelja svoje šole trpljenja kot zgled vsem enakim in podobnim trpinom si¬ vih let. Naj se na njem uče, kako prenašati slične ure preizkušenj, ki so v resnici prava milost božja: s pokoro pripraviti svoje po¬ sebne ljubljenčke za večjo slavo v nebesih. čitateljem "Ave Marije" trpin sv. Alfonz ni neznan. Pred leti so prebirali njegovo "Pot k Bogu", kjer so gotovo prejeli mnogo tolažbe zlasti v njegovih prisrčnih molitvi¬ cah za odpuščanje grehov. Mnogi ga rudi poznajo po prelepi knjigi "Priprava na smrt", ki ie razširjena izdaja "Poti k Bogu". K. Z. Misijonski mesečni namen: ZA CERKEV V AVSTRALIJI Avgust 1953 235 S T O D L A P V I D O V Sovražni izraelski sosedje Jebusejci so stalno napadali Jeruza¬ lem in ga skušali uničiti. Kralj David je imel z njimi dolge in težke boje. Slednjič jih je premagal. Da bi mesto zavaroval pred njimi in ga utrdil tu¬ di proti drugim sovražnikom, je po¬ zidal v mestu na griču Sionu mogočen stolp. Že ta trdnjava sama, zidana iz trdega kamenja in železja, naj bi s svojo nepremagljivostjo ostrašila Jebusejce in druge sovražnike, da se bodo v bodoče bali napasti mesto. To trdnjavo imenuje sveto pismo “stolp Davidov” in njej primerjajo sestavljalci litanij Marijo, ko so med nazive vpletli to ime tudi zanjo. Prav po pravici. Najnesrečnejši trenutek v vsem božjem stvarstvu je bil oni, ko je ne¬ srečni Lucifer zaklical proti Bogu svoj “Ne bom ti služil!” in začel s svojimi privrženci proti Njemu upor. S tem je ustanovil svoje satanovo kra¬ ljestvo, ki se še danes bojuje in se bo bojevalo do konca sveta z božjim kraljestvom. Svojo prvo zmago je dosegel satan v raju, ko je zapeljal prve starše v enako nepokorščino proti Bogu. S tem je zanesel svoje kraljestvo teme na zemljo med človeški rod, ki ga je s tem grehom dobil v svojo sužnost. Imel je namen preprečiti človeški rod, saj je Bog Adamu in Evi zažu- gal;“Ce bosta jedla, bosta umrla!” Toda zmagal le ni Lucifer - zmagala je večna ljubezen Boga Očeta do pa¬ dlega človeka. Bog se je namreč usmilil in je Adamu in Evi obljubil “Ženo, ki bo kači glavo strla” - Ma¬ rijo, ki bo rodila Zveličarja, kateri bo odrešil človeški rod. S to obljubo pa je Stvarnik tudi napovedal, da bo “naredil sovraštvo med kačo-Satanom in Ženo, med sa- tanovim in njenim zarodom”. Besen boj je nastal že takrat med božjimi in peklenskimi silami. Zato pa je že takrat Stvarnik postavil v svoje kra¬ ljestvo na zemlji mogočni obrambni stolp - “Stolp Davidov”, Marijo, “ki bo kači glavo strla”. In res. Vse dolge dobe pred Kri¬ stusom je Satan divjal po svetu in ti¬ ral človeški rod v vedno večjo nesre¬ čo in gorje. Toda vse te dobe je stal pred očmi narodov obljubljeni ob- 236 rambni “Stolp Davidov”. Upanje nanj je človeštvo tolažilo in krepilo za boj proti Satanu, usužnjevalcu padlega človeškega rodu. Bog sam je držal ta “Stolp Davidov” zlasti pred očmi svo¬ jega izvoljenega naroda v predpodo- bah, ki so ga napovedovale in opiso¬ vale. Navdihoval je svoje zveste slu- žabnike-preroke, da so govorili o njem v prerokbah in napovedih. Med poganskimi narodi pa je ohranil misel nanj po izbranih pravičnih možeh, kar pričajo trije modri, ki so takoj ob rojstvu Odrešenikovem koprneče pri¬ hiteli v Jeruzalem, da bi Ga počastili. Ko se je slednjič izpolnila velika Stvarnikova obljuba v raju, je satan zopet zadivjal. Na svetu je namreč prisijala “Jutranja zvezda” - veliko znamenje na nebu:“Žena,s soncem ob¬ dana in luno pod njenimi nogami in na AVE MARIA njeni glavi venec dvanajsterih zvezd”. Rodila je Odrešenika. S tem je v raju napovedano sovraštvo “med kačo in njenim zarodom ter Ženo in njenim zarodom” doseglo višek. Satan se je zagnal v boj. Poskusil je vse, da Od¬ rešenika uniči in tako uniči tudi Nje¬ govo kraljestvo, ki ga je ustanovil na zemlji proti njemu. Zastrupil je ne¬ srečni judovski narod, ki je toliko ča¬ sa hrepenel po Zveličarju, da zdaj ni spoznal dni božjega obiskanja, zavr¬ gel Kristusa, Ga obsodil na smrt in Ga sramotno križal. Kako je dvignil glavo v ponosu, da je zmagal nad Bo¬ gom! Odrešenik je mrtev. Toda Bog je imel drugačne načrte. Prav s to smrtjo svojega Sina je bil odrešen svet. In Jezus je v teh zadnjih tre¬ nutkih svojega strašnega trpljenja na križu postavil v svoje zemsko kralje¬ stvo, v svojo Cerkev - mogočni ob¬ rambni stolp - Marijo, svojo Mater. Ta “Stolp Davidov” naj bo Cerkvi vse¬ lej v mogočno obrambo, stre naj sa¬ tanovo glavo,kadarkoli bi se se dvig¬ nila v sovraštvu do božjega ljudstva. Nepremagljiva je ta trdnjava in pe¬ klenska vrata je ne bodo premagala. O, veliki trenutek tisti prvi veliki petek na Kalvariji, ko smo dobili kot Odrešenikovo dediščino ta “Stolp Da¬ vidov" za vso Cerkev in za svojo du¬ šo! Da je bila Marija prav od Kalva¬ rije pa do današnjega dne resnično mogočna, nepremagljiva obrambna trdnjava, priča vsa zgodovina svete Cerkve. Ena sama dolga, nepretr¬ gana povest “sovraštva kače iz raja” in njenega zalezovanja Žene je, pa tudi nepretrgana zgodba velikih zmag Marijinih, našega "Stolpa Davidove¬ ga”. Skromen članek ne more opisati vsega tega boja. Pa saj ga vidi ves svet, vidimo in čutimo ga zlasti vsi člani svete Cerkve. Da pa je bila Mati božja obrambni stolp tudi v posame¬ znih dušah, ki so vse dobe bojevale svoj boj proti močem teme, izpovedu¬ jejo nebesa. Saj so polna prič, ki so Avgust 1953 237 prišle tja le z Marijino obrambo in pomočjo. In koliko zmag v vsakdanjih življenjskih težavah nam je že izvo- jevala Marija. Srca molče v tihi za¬ hvali “Stolpu Davidovemu”, v nebesih pa bomo nekoč občudovali te skrite njegove zmage. Ravno v naših časih je peklenska kača znova dvignila svojo strupeno glavo po vsem svetu. Nedolžna kri teče v potokih, solza je za celo morje, vse to pa povzroča strup te kače. Mo¬ goče bomo morali tudi mi dati kri, ali vsaj prelivati solze v tem boju. A eno veliko upanje imamo, ki naj ga ta na¬ ziv vlitanijah vselej podkrepi; Še stoji nepremagljivi “Stolp Davidov” v sveti Cerkvi, še v naših dušah - Marija, v raju obljubljena “Žena, ki bo kači glavo strla”. In jo bo tudi sedaj. Na to mislimo, ko izgovarjamo v litanijah naš vzklik ter mu s posebno trdnim zaupanjem in otroško ljubezni¬ jo dodajmo s voj :“Marija, prosi za nas, poginjamo!.. ” P. Mirsfek nebo . . . Odšla, Marija, si v Odšla, Marija, si v nebo, pozdrav Ti angeli pojo; pri Jezusu ruduješ se povišana nad angele. Zveličar, tvoj najboljši Sin, te rešil je vseh bolečin, obudil mrtvo ti telo, povabil k sebi te v nebo. Mi pa na grešni zemlji smo, po tebi, Mati, jokamo, ki k Sinu Jezusu si šla gorja, bridkosti rešena. Marija, mati milosti, usmiljeno srce odpri, prižigaj luč nam v temni čas, v nebesa k sebi kliči nas! Gregor Mali 238 AVE MARIA Priredil Zadnjič je Baraga učil starše, kako naj molijo za svoje otroke. Pa tudi otroci imajo svoje dolžnosti do staršev, tudi dolžnost molitve. Ba¬ raga je dal v svoj molitvenik tole mo¬ litev otrok za starše: Gospod Bog, ki si nam zapovedal starše spoštovati, ljubiti in ubogati ter si nam obljubil že tukaj časno, tamkaj pa večno srečo, če bomo te dolžnosti do svojih staršev zvesto spolnjevali: prosimo Te - ker brez Tvoje pomoči ne moremo izvrševati Tvojih zapovedi - daj nam milost, da bomo svoje starše vselej prav spo¬ štovali, njihove nauke slušali, ob svarjenju spoštljivo molčali ter njih besede, opomine in ukaze tako na¬ tančno spolnjevali, kakor če bi nam jih Ti sam dajal. Pomagaj nam, da jih bomo prisrčno ljubili in jim lju¬ bezen kazali tudi v dejanju. Daj, da jim bomo radi postregli, z njimi do konca voljno potrpeli, v potrebah jim radi pomagali in jim tako vračali za dobrote, ki so nam jih izkazovali od prvega začetka našega življenja. O ljubi nebeški Oče, podeli nam milost, da bomo vse svoje dolžnosti do staršev zvesto izvrševali in se nekoč z njimi pri Tebi na večno ve¬ selili. Amen. Ko svetniški Ba¬ raga naroča otrokom,ka¬ ko morajo moliti za svo¬ je starše, govori njegov vrstnik Slomšek o naglavnih grehih otroške vzgoje. Takole nas uči; Otroci so kot žlahtno sadno drevje v božjem vrtu, ki ga je dal nebeški Oče staršem mučiteljem v odgojo. Kar odgojijo, to imajo: nerodovitno tr¬ nje, ali pa rodovitne sa- donosnike. Grehi otrok so navadno pregrehe p.Odilo staršev in učiteljev. Kakor stara ptica poje,nauči tudi mlade svoje. Takih naglavnih grehov je veliko, pa le najhujše bom povedal. Te pa si naj vsak oče in vsaka mati ter vsak vzgo¬ jitelj zapomnijo in se jih tudi skrbno varujejo. Zanikrnost pri otrocih; Trepe zrediš, ako pustiš sedeti male otroke cele dneve same in jih zapiraš v hišo, da se po svojem blatu valjajo. Za- nikrnike odgojiš, ako jih ne učiš, da se sami čedno umijejo, počešejo in oblečejo. Ako take stvari prepustiš samo tujim ljudem, ni prav. In ne po¬ spravljaj vsega za otrokom; otrok se mora kmalu privaditi delu. Železo rja sne, nečimrnost pa otro¬ ka . Neubogljivost: Neubogljive in nepokorne otroke zrediš, ako jih za vsako delo poprosiš; ako jim uka¬ žeš, pa jih pustiš, čeprav ne storijo, kar si jim rekel; če jim s kaznijo si¬ cer grožiš, pa jih potem ne kaznuješ; ako se daš preprositi, da ne izpolnijo, kar jim rečeš; če otrokom obljube da¬ ješ, ako bodo svoje dolžnosti izpolni¬ li; ako imaš otroke za neumne, kadar te prosijo odpuščanja; ako pustiš, da otroci velijo drugim storiti to, kar si njim ukazal; ako oče otroku zapo¬ ve, mati ga pa izgovarja ter mu po- Avgust 1953 239 tuho daje. Kdor ne uboga, je brez Boga, vse svoje žive dni zanič. Vrtoglavost: Vrtoglave otroke brez stanovitnosti, ki se vsakega dela lotijo, pa nobenega ne skončajo, zre¬ diš, ako slabotnim naložiš preveč, česar ne zmorejo; ako jim drugo uka¬ žeš, predno izvrše prvo; ako jim pre¬ več igrač pustiš in če jih eno ne ve¬ seli, brž drugo dovoliš. Vse razmiš- Ijene otroke boš imel, ako jih k temu siliš, kar jim mrzi; ako jih hvališ, ko hvale niso zaslužili; če jim sam pri¬ poveduješ, da tega ali onega ni treba toliko vedeti .Česar se Janezek nauči, bo Janez tudi znal! Lažnivost: Lažnivce in laž- nivke si zrediš, ako otrokom obetaš, pa jim nato ne daš; ako vpričo otrok drugim obljubiš, pa obljube ne iz¬ polniš; če otroka pretrdo primeš, ka¬ dar naredi kako škodo; če se ti dobro zdi, kadar otrok predebelo govori in se baha, več pove, kakor je res; ka¬ dar oče naroči, naj materi ne povedo ali ji kaj zamolče; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo ali jih celo pohva¬ liš, da so se tako zvito odrezali; ako jim dovoliš med lažnivce hoditi in jih poslušati. Lažniva usta dušo umorijo . Jezikavost: Be- sedljivce in besedljivke zrediš, ako vpričo otrok drugim beseduješ, hočeš vselej imeti zadnjo be¬ sedo in mora tvoja vedno veljati; kadar pustiš svo¬ jim otrokom odgovarjati in se izgovarjati, name¬ sto ubogati. Opravljati otroke navadiš, ako jih izprašuješ brez vsake potrebe, kako se godi pri oni hiši, kaj so govorili, delali, jedli ali pili; če jih za ogleduhe postav¬ ljaš, naj ti povedo, kaj drugi delajo; če ti je prav, da druge ljudi obi¬ rajo. Več jih je bilo po je¬ ziku pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih. Mehkužnost; Otroci postanejo mehkužni, ako jih pretoplo oblačiš in že mladim kupuješ vse mogoče ko¬ žuščke, polhovke in kosmate kape, jim daješ pretoplo obutev, jih polagaš v pernice in devlješ na vročo peč ter jim ne dovoliš iti na mraz; ako jih čez mero pomiluješ, ako se urežejo, udarijo ali zbodejo; posebno pa, ako se ti smilijo, da bi kaj delali ali se kaj koristnega učili. Kilav otrok in pa puhla repa malo ve¬ ljata . Sladkosnednost: Sladkosnedni otroci smetano ližejo, sladkor stržejo in orehe kradejo ter staknejo vsako sladko reč, ki jim diši. Taka razvada se zgodi, ako otrokom posebej daješ jesti, da so izbirčni; ako jim dobre jedi pohvališ in si pred njimi jedila izbiraš; kadar posebna jedila vpričo njih uživaš, pa ne daš pokusiti otro¬ kom; ako jim sladkarije nosiš in ne zapiraš pred njimi takih živil, ki jim posebno diše, da si jih lahko vzamejo brez vsake prošnje po svoji volji; ako jim vina, piva in žganja ponujaš in jih siliš piti rekoč: Le pij, da boš bolj močan! Slišite, starši, tako pi- 240 AVE MARIA jance vzrejate! Otrok naj prosi in kar izprosi, to svobodno nosi in zauživa! Ošabnost: Otroci se navadijo bahati in ponašati se, ako jih hvališ, da so lepši kot sosedovi; če njih oble¬ ko povzdiguješ; ako šiviljo ali kroja¬ ča vpričo otroka grajaš, da oblačilo ni lepo narejeno; ako jih oblačiš pre¬ več po najnovejši modi. Otroci bodo prevzetni, ako jim poveš ali poka¬ žeš z zgledom, da so bogatejši, ime- nitnejši od sosedovih; ako imaš druge za berače in capine, kadar se z njimi prepiraš; če otroke vprašaš za svet, dokler še nimajo prave pameti, in jim pustiš v družini zapovedovati; ako jih hvališ in pred drugimi povzdiguješ; če grajaš družino, ki ne streže otroku po volji; ako se sam bahaš, koliko znaš in koliko veljaš. Bahanje je dober kup, blago pa drago. Lenoba: Otroci zrastejo mlačni in nemarni, ako jim preveč obenem naložiš; ako neprenehoma nad njimi regljaš in jih grajaš; če jim nič ne rečeš, čeprav ne storijo, kar so sto¬ riti dolžni; ako jih pustiš predolgo ležati in se valjati po postelji; če jih pustiš, da se potepajo in brez dela okrog postajajo; ako sam ne storiš, kar jih učiš. Lenoba je vseh grdob grdo ba in mati vseh hudobij . Neotesanost: Otroci bodo ne¬ otesanci in zarobljenci, ako jih pre¬ klinjaš in jim grde ter nespodobne priimke daješ; ako jih vpričo drugih ljudi sramotiš, jih vpričo družine tepeš, jih brez potrebe tožiš drugim, kako so malopridni ter hudobni in drugim razodevaš njih slabosti; ako jih za malenkostne stvari neusmiljeno ostro kaznuješ in jih lepo ne pogledaš; enega pohvališ za majhen nič, dru¬ gega črtiš brez vzroka. Taki otroci se navadijo z drugimi ravno tako de¬ lati. Kar je preostro, rado škrbine naredi in se da le težko obrusiti. Tu je že deset glavnih grehov o- troške vzgoje, ki jih našteva duhoviti vzgojitelj Slomšek, pa jih bo prihod¬ nji mesec še nekaj prišlo na vrsto. 1*INSKA GORA leži v Fari sv. Jer¬ neja v Zibiki. Fara je najvzhodnejši del nekdanje pražupnije na Ponikvi, ki je po¬ sebno znana po svetniškem rojaku, škofu Slomšku. Zibiška župnija šteje 2000 duš in in ima dve podružni cerkvi. Obe stojita ena poleg druge na Tinski gori, ki je 403 metre visoka in je od farne cerkve odda¬ ljena tri kilometre. Ime Tinsko je istega izvora kot Tinje. Tinje poznamo na Pohorju blizu Slovenske Bistrice, slavno Tinje je na Koroškem ob Dravi in Tinje je tudi blizu Prage na Če¬ škem. Ime je torej slovanskega izvora in pomeni ograjen prostor. Tien je staroslo¬ vanska beseda. Vsi kraji tega imena zares kažejo, da je bil nekdaj tam prostor kakor koli ograjen. Ker je beseda staroslovanska, sklepamo iz tega, da na Tinskem ni bil le kakšen turški tabor, kamor so se okoličani zatekali, kadar so zagoreli stražnji ognji. To ime mora biti veliko starejše. Sklepati Avgust 1953 241 Tinska gora:Levo cerkev sv« Ane, desno Marijina božjepotna cerkev, smemo, da je tu že mnogo pred turškim na¬ valom stal kak gradič, morda le lovski gra¬ dič, saj je Tinska gora na meji takozvanega "pragozda", ki mu ljudje še danes tako pra¬ vijo in obsega prostor med Sotlo in Savo. Obsega skoraj štiri glavarstva: Šmarje pri Jelšah, Kozje, Laško in onstran Bohorja Brežice. Kakor sem omenil, sta na Tinskem dve cerkvi: cerkev sv. Ane in Marijina. Prva je mnogo starejša. Zlasti celjski grofje so pri svojih gradovih radi zidali cerkvice sv. Ane. Tako imamo Sv. Ano pri Teharjih, Sv. Ano na Prevorjih, Sv. Ano na Babni gori in tudi na Tinski gori. V zakristiji Sv. Ane na Tin¬ ski gori je menda iskati prvi oltar v teh krajih. Zakristijska miza je namreč zidana in na njej je še zdaj vdolbina, kamor so nekdaj vzidavali ostanke mučencev, da se se je smelo na mizi maševati. Zidovi te za¬ kristije so debeli skoraj dva metra in smemo po vsej verjetnosti sklepati, da je bila za¬ kristija prva grajska kapela. Prvi oltar na Tinski gori je bil skoraj gotovo postavljen že pred 700 - 800 leti. K tej kapeli, ki zdaj služi za zakristijo, so pozneje dozidali precej prostorno cerkev sv. Ane. Gotska cerkev je 19 metrov dolga, 6 metrov širo¬ ka in 6.50 visoka. Ima tri oltarje, ki so danes v baročnem slogu. Najbrž so bili postavljeni nanovo leta 1771, ko je bi¬ la cerkev temeljito prenovljena. Takrat so ji postavili tudi nov zvonik. Cerkev Matere božje na Tinski gori je kakih sto let mlajša od Sv. Ane, torej bo stara okrog 600 let. Zapisano ni nikjer, a med ljudstvom še živi prepričanje, da se je Marija na Tinski gori prikazala nekemu kmetu. Možno pa je tudi, da so cerkev po¬ zidali cel jski grofje za pokoro za svoje mno¬ ge hudobije, kdove. Tudi ta cerkev je zi¬ dana vgotskem slogu.Notranjščina je zna¬ menita, ker ima samo dve cerkveni ladji, kar izg leda nekako tuje. (Cerkev z dvema ladjama je tudi pri Sv. Primožu nad Kam¬ nikom.) Po sredi cerkve so mogočni stebri, ki nosijo krasni gotski rebrasti strop višnje¬ ve barve in z zlatimi zvezdami posut. Kot bi človek gledal nad seboj resnično nebo. Ob stebru sredi cerkve stoji na podstavku Marijin tron, ves okrašen in umetno izrez¬ ljan . Mora biti že zelo star. Marija v tem tronu je po starih romarskih običajih oble¬ čena. Toliko ima dragocenih oblek, da jih za vsak praznik menja. Včasih so tron no¬ sili pri procesijah, zdaj tega ne delajo več. Mogočen je veliki oltar Marijine cer¬ kve. Ni sicer prvoten, je pa zelo lep in v bogatem baročnem slogu. Stari gotski oltar so odstranili leta 1661 . (Takrat so skoraj gotovo prezidali tudi zvonik.) Posebno za¬ nimiva je oltarna Marijina podoba. Ni na platno slikana, ni lesena ali iz litega že¬ leza, pa tudi ne kamenita. Je iz pločevi¬ ne, tako daspredaj izgledakot kip, zadnja stran pa je votla. Podoba je skoraj naravne človeške velikosti ter tako čudovito lepa in naravna, da se je ne moreš nagledati. Pri¬ jazni Marijin obraz vsakega gledalca raz¬ veseli in osvoji. O njem gre ljudski izrek: "Tinska Marija se vsakemu nasmeje." V desnici drži Marija kraljevsko žezlo, v le¬ vici pa božje Dete. Jezus ima glavico nag¬ njeno k Mariji, Mati k Njemu. Jezusa obla¬ čijo v belo srajčko. Marije ne preoblačijo, a barve na njej so tako žive, da izgleda, kot bi imela pravo obleko. Marija in Dete imata zlati kroni. Ob Marijinih nogah kle¬ čita sv. Avguštin in njegova mati sv. Mo¬ nika; oba kažeta z rokami nanjo. Oltar ima tri trone. Nad glavnim, Ma- Notranjščina Marijine cerkve rijinim, je manjši z upodobitvijo Jezuso¬ vega rojstva, nad tem pa je upodobljeno še Marijino vnebovzetje. Krog in krog po visokem in širokem oltarju, ki je res lepo in bogato pozlačeno umetniško delo, pa je še polno angelov in svetnikov. Za Marijino podobo je okroglo barvano okno, skozi ka¬ tero sijejo jutranji žarki ter vsa Marija izgleda v zlatu. Zanimivo je, zakaj sta pred Marijino podobo kipa sv. Avguština in sv. Monike. Pri Marijini cerkvi na Tinski gori je bila že pred stoletji ustanovljena bratovščina pasu sv. Avguština. Člani so morali no - siti usnjen pas, moliti posebne molitve in morali so priti vsaj enkrat na leto v svojo bratovsko cerkev ter opraviti svojo pobož¬ nost. Imeli so posebne sprejemne podobice, ki so nekatere še ohranjene. Mariji so za take shode dali v roko dolg usnjen pas, da je segal ob oltarju skoraj do tal . Marijina AVE MARIA podoba ima še zdaj na roki obroček, na katerega so pas pripenjali. Člani bra¬ tovščine in romarji so šli okoli oltarja in ta pas poljubljali. Pas še zdaj hranijo na Tinskem, bratovščina pa je zamrla. Pred kakimi štiridesetimi leti so še živeli ljudje, ki so se spominjali, kako so romarji poljub¬ ljali pas. - Marijin oltar ima tudi sliko, ki jo ob navadnih dneh potegnejo pred tron, da ga popolnoma zakrije. Slika je tudi zelo stara in predstavlja Marijo, podobno oni v tronu, s sv. Avguštinom in sv. Moniko . Marija obema ponuja pas. Gotovo je to sliko dala napraviti bratovščina. Tudi tabernakelj je bogato pozlačen. Duhovniku ni treba odpirati vrat, kakor običajno, ampak iih mora zasukati: na le¬ vo, da pride do ci bori ja, na desno za mon- štranco. Marijina cerkev na Tinski gori ima šest stranskih oltarjev, z velikim torej sedem. Tudi stranski so rezbarska umetnost. Na moški strani je oltar sv. Izidorja, zavetnika kmetov; dalje sv. Jožefa. (Žal so pred ka¬ kimi štiridesetimi leti staro sliko smrti sv. Jožefa zamenjali z novejšo, ki se starinski cerkvi prav nič ne prilega.) Zadnji je oltar sv. Križa. Ženska stran ima oltarje sv. Le¬ narta, sv. Marjete Kartonske in angelov varuhov. Cerkev ni majhna, pa tudi ne ve¬ lika: 29 metrov je dolga, 10 široka in 8 vi¬ soka. Čemu ima potem toliko oltarjev? Res je, da so bili včasih v Zibiki poleg župnika trije kaplani, kajti takrat je tudi celotna župnija sv. Štefana pri Žusmu spadala k zi- biški fari. Pravijo, da so kaplani navadno vsi maševali pri Marijini cerkvi na Tinskem, toliko maš so naročali romarji. Praznik cer¬ kvene patrone Marije vnebovzete so včasih obhajali z osmino in je bilo vse dni na Tin¬ skem po deset do dvanajst duhovnikov, da so maševali, pridigali, spovedovali in ob¬ hajali. Torej je bilo treba oltarjev, toda sedem je vseeno malo preveč. Takole si to pojasnjujemo: Na Tinski gori sleherni dan skozi celo leto zvoni eno uro po mraku. Ljudje pra¬ vijo, da "zvoni za rimske odpustke". Kaj je na tem? Gre za takozvane odpustke rimskih sedmerih oltarjev v baziliki sv. Pe¬ tra. Ti oltarji so: Gregorijanski oltar sv. Avgust 195 3 243 Marije, sv. Procesa in Martinijana, sv. nadangela Mihaela, sv. device Petronile, naše ljube Gospe pri stebru, sv. apostolov Simona in Jude in oltar sv. Gregorja Ve¬ likega. Pri vsakem teh oltarjev se bobi se¬ dem let odpustka, ako se moli v čast ol¬ tarnemu patronu, dočim se dobi popolni odpustek pod navadnimi pogoji na godove patronov. Popolni odpustek prejme tudi, kdor obišče vseh sedem oltarjev, moli po namenu svetega očeta in prejme na dan o- biska svete zakramente. - Stari ljudje so pripovedovali, da je bila včasih na Tinski gori vselej maša na stranskem oltarju, ka¬ dar je dotični patron obhajal god. Tako res lahko sklepamo, da je romarska cer¬ kvica dobila pravico odpustkov sedmerih rimskih oltarjev. Ali pa celo odpustke sedmerih rimskih cerkva, katere so papeži včasih tudi podeljevali na sedmere oltarje. /Konec prih./ Tinska gora z južne strani Kruh Na našo mizo poglej ! Na njej topli kruhek leži in oče kot svečenik v daritev ga blagoslovi. Bog je z nami vesel. Vse je lepo požeto, polne so kašče in hram, hvala, Ime ti presveto! Kaj mi kos kruha pove? Skrbi in težo življenja. Vidim žuljavo dlan, čutim otrok hrepenenja. Kje je kruh lep kot doma, kje bolj dober in svet? Vzemi ga, brat, in odreži, Bog blagoslovi ti jed! Marjan Jakopič Daj in ohrani sad zemlje — prosimo Te, usliši nas! 244 A VE MARIA POTA BOŽJE PREVIDNOSTI «?*«£:• P. Fortunat OFM Veste, duhovni oče, ko je u- mirala moja “mamica”, je bila tako zapuščena, da bi ji bila smrt odre¬ šenje, a grozno se je borila proti njej. V svojem obupu sem prosila Boga, naj vendar vzame dušo moje “mamice”. Obljubila sem mu, da se bom vedno podvrgla vodstvu duhov¬ nika, ki mi ga je poslal. To je bila obljuba pokorščine, ki sem jo odslej vedno držala... Tedaj mi je notranji glas govoril tako jasno, da sem ga lahko vprašala, zakaj mi bi bilo dano vodstvo preje, ko sem ga vendar tako potrebovala. Tu je odgovor:“Odkriti si morala moj glas sama s svojimi napori s tem, da si se odpovedala sebi. Nihče drugi te ne bi privedel do tega, da bi ga sli - šala. Zdaj, ko ti govorim prosto, zdaj pa potrebuješ duhovnika, ki bo nadzo¬ roval tvoje odločitve in tvoje misli. ” SVETO OBHAJILO IN BIRMA “Ob svojem prvem obhajilu sem bila sama z Gospodom. In tako je bi¬ lo v vseh odločilnih okoliščinah. S tem mi je dal razumeti, kako važno je, da gre duša k Njemu svobodno in sama. Mislim, da je to velika milost, kadar nas okoliščine za nekaj časa ločijo od navezanosti na ljudi. Da, za nekaj časa, zakaj truditi se moramo za zbližanje z vsemi, med katerimi ži¬ vimo ...” V teh Luisinih besedah je skrit zlat nauk za vse, ki so v dvomih in tavajo v nejasnosti, ki v gotovih oko¬ liščinah ne vedo, kaj naj store ali za kaj naj se odločijo. Navadno molimo za spoznanje božje volje. Toda ali s tem ne zahtevamo preveč ? Prava pot do spoznanja božje volje je samota, v kateri iskreno molimo, in pa prostovoljna odločitev za žrtve, ki jih ponujajo okoliščine, v katerih smo. Za molitev se mnogi odločijo, na žrtve pa pozabijo. Doprinašanje žrtev, v katerih nas vodi ljubezen, prinese v dušo mir. Kjer je mir, tam je tudi jasnost, v kateri pogosto spoznamo: Božja volja je, da ostane ta preiz¬ kušnja in ta križ nad nami. .. Žrtve, v katerih nas vodi samo ljubezen, ki se krepča v molitvi, nas privedejo do pravega spoznanja. Do tega nam¬ reč, da ne smemo hoteti in moliti, da bi to, kar si želimo, postalo tudi božja volja. Ko bi to skrivnost razu¬ meli vsi, ki gredo skozi trpljenje, bi bil mnogim križ olajšan in kar sma¬ trajo ljudje za nesrečo, bi jim postalo v blagoslov. Luisa je bila velikodušna v žrtvo¬ vanju, a pri tem ni nikoli pričakovala čustvene tolažbe: “Nisem upala na čustveno tolažbo, tudi nisem vedela, kaj je to. Zato ni¬ sem bila prav nič presenečena, da mi to prvo obhajilo ni prineslo čustve - nih vtisov. 'Jezus je prišel v moje življenje!... ’ To je bilo dovolj zame. Zaradi mojega ponosa in bolestne bo- ječnosti, ki me je hromila, so me spovedi stale velikega napora. A ven¬ dar jih nisem opuščala. Kako olajšana Avgust 1953 sem bila, kadar sem hitela od spo¬ vednice ! Nekaj tednov pozneje sem bila birmana. Zakrament mi je prinesel veselje, čeprav še nisem znala ce¬ niti njegove vrednosti. Da bi ga pre¬ jela bolje, sem popravila svojo spo¬ ved. ” Iz opombe, ki tu ni priobčena, je razvidno, da je šlo za popravo spo¬ vedi v majhni zadevi, ki je pri spo¬ vedi sploh ni treba omeniti. “Ko sem končala to spoved, sem takoj bežala proč, da bi lahko prejela sveto obhajilo v drugi cerkvi, med množico tujcev. Še vidim kraj, kjer sem klečala blizu stebra, potem ko sem prejela Gospoda. Bilo mi je, kot bi zaužila košček sonca. Čutila sem ogenj, luč in toplota sta napolnili vse moje bitje prav do konca mojih prstov na nogi. Spoznala sem to, da je tako obhajilo nepozabno. Ko so me pozneje napadali dvomi, da skoraj nisem vedela,kje sem in kaj delam, sem se oklepala Evharistije iz moči tega obhajila. Trdno verujem tudi, da mi bo v pomoč, ko umrjem. . .” Človek, ki po dvomih le naj - de jasnost in se daruje Bogu, mora znova in znova skozi boje in dvome. Zelo napačna je misel, da so ple¬ menite duše, ki služijo Bogu, brez skušnjav in bojev. Skušnjave in boji bodo prenehali, ko bodo za vedno za- tisnjene naše oči. A božja previdnost je vedno z nami. Ako sledimo milo¬ sti, so nam prav te preizkušnje v ne¬ izmerno zasluženje ali povečanje po¬ svečujoče milosti božje v nas. LJUBEZEN DO DOMAČIH Luisa Jaques je obljubila Jezusu, da mu bo darovala to, kar ja doslej napolnjevalo vse njeno življenje: lju¬ bezen do domačih. Ko so ti zvedeli, da je postala katoličanka, se ji niso približali. Pisali so ji samo, da je njen korak “naredil očeta deset let starejšega”. Sleherni teden je pre¬ jela mučno pismo, ki jo je sililo, naj 245 se vrne k njim. Sestra jo je potrebo¬ vala, da bi ji pomagala vzgojiti njeni dve hčerki. Pri njej bi torej imela isto opravilo, kakor ga je imela v Milanu. Prav tako jo je oče prosit, naj pride k njemu. Luisa je hrepe¬ nela, da bi ga zopet videla, saj ga je neizmerno ljubila. Toda vmes je sta¬ la velika ovira; vera. V Evropi je ni sicer prav nič za¬ drževalo. Nič? Nič, razen močnega hrepenenja po redovnem življenju. To hrepenenje je bilo tako močno, da se mii ni mogla ustavljati. Borila se je sama s seboj. Kdor se daruje Bogu, šele spozna, kaj je odpoved. Gospod napolnjuje dušo poleg ljubezni tudi s spoznanjem, da so hrana tej ljubezni neprestane žrtve. Otroci tega sveta nimajo smisla za odpovedi, ker ne ljubijo. Uboga srca, ki so brez ljubezni! In ubogi trpini, ki ne vedo, zakaj so žrtve potrebne! Ti trpe, ker ker je pač trpljenje delež človekovega življenja na zemlji, a njih trpljenje je neznosno breme, ker mu ne znajo dati prave vrednosti. Ljubezen pa se trpljenja ne boji. Prav žrtve prineso v srce srečo v zavesti, da te žrtve niso zastonj. Luisa se trpljenja ni ustrašila. A čutila je vedno proti njemu odpor. Tako ji je tudi globoka ljubezen do do¬ mačih povzročila boje, v katerih pa je junaško zmagovala. Plemenite duše nikoli ne jemljejo nazaj, kar so da¬ rovale Bogu. Kako že človeka zaboli, kadar mu prijatelj očita usluge. Koliko ljudi srečamo v življenju, ki so polni takih očitkov. “To in to sem naredil zate, kako zelo sem bil nespameten! ” To je znak velikih hib človeškega zna¬ čaja. Kar dobrega storiš do bližnje¬ ga, nikoli ne očitaj, četudi doživiš veliko nehvaležnost. Saj dobrih del vendar ne vršimo zato, da bi prejeli plačilo na tem svetu. Tudi ne zato, da bi želi priznanje in pohvalo. PRIJATELJICA V juniju istega leta je prišla v 246 A VE MARIA Italijo Louisina prijateljica Bluette. Tu je nameravala preživeti počitni¬ ce. Stanovala je v samostanu, kjer jo je mati prednica pridržala za de¬ setdnevne duhovne vaje, ki naj bi do¬ polnile njeno spreobrnjenje. Na dan sv. Janeza Krstnika je bila krščena, prejela je prvo sveto obhajilo in bila birmana. Kakšno veselje je bilo to zanjo in za Louiso 1 Bluette je pozna¬ la gorečo Louisino hrepenenje po re¬ dovnem življenju ter je o tem kar naravnost govorila s predstojnico. “Nobenega upanja ni, ” je odgo¬ vorila redovnica, “prav nobenega pri njenem zdravju! ” Pozneje je nekoliko spremenila svoje mnenje in je o tem govorila z Louiso. Dala ji je nekaj praktičnih nasvetov. Louisa pa se je morala znova boriti z negotovostjo. “Popolnoma nič nisem vedela o redovnem življenju, ” tako piše sa¬ ma, “poleg tega sem se pa tudi zelo bala. In vendar sem istočasno čutila v globini svoje duše klic, ki se mu nisem mogla ustavljati. ” Svoje počitnice je preživela v Švi¬ ci, kjer je bila nekaj časa zopet sku¬ paj s prijateljico Bluette. Ta jo je nekega dne peljala v samostan Obi¬ skovanja v Fribourg. V govorilnici sta jo sprejeli dve redovnici. Louisa je molčala in prepustila besedo pri¬ jateljici. Poslušala pa je pogovor o redovnem življenju in ugotovila, da je prav nič ne vleče za mrežo, kjer je bila samostanska klavzura. Ko je pozneje molila v cerkvi, je rekla sa¬ ma sebi:“Nikoli ne boš sposobna, da bi živela tam!. .. ” Dalje prih. Gospa Sveta Oj, naša slovenska vas... Vrhu griča zvonika dva, od jabolk pa sonce v duše kaplja, v duše in hram . Oj, naša slovenska vas... Rože in češnjev cvet, vanje sem s srcem ujet - kaj bi hodila drugam! Marjan Avgust 1953 247 Rožni venec sedmerih radosti VsAKO LETO dne 27. avgusta obha- ja frančiškanski red praznik sedmerih ve- selj Marijinih, katere sinovi sv. Franči¬ ška sleherni dan premišljujejo pri molitvi rožnega venca. Ta rožni venec Marijinih radosti se imenuje zato tudi serafinski ali frančiškanski. Ima slavni začetek. Znani frančiškanski zgodovinar p. Luka Wadding poroča o postanku te molitve tole: Leta 1422 je stopil v red sv. Franči¬ ška mladenič, ki je imel lepo navado, da je doma rad krasil Marijino podobo ter za nebeško Kraljico spletal venec iz cvetlic. Toda ko je bil sprejet v noviciat, ni imel več prilike za izvrševanje te pobožne na¬ vade. Zaradi tega je bil tako žalosten, da je hotel red zapustiti. Takrat pa se mu prikaže Marija ter ga potolaži: “Sin moj, ne bodi žalosten in pobit, ker ne moreš več spletati cvetnih vencev v mojo čast ter jih nositi pred mojo podobo. Naučila te bom, kako boš svojo pobožno navado zamenjal z drugo, ki mi bo še veliko ljubša in za tvojo dušo mnogo bolj zaslužljiva. Namesto cvetlic, ki tako kmalu ovenejo in jih tudi vedno ni mogoče dobiti, mi lahko spletaš venec s cvetlica¬ mi svojih molitev in te cvetke ostanejo sveže in so vedno pri rokah. Moli en očenaš in deset zdravamarij v čast veselja, ki sem ga občuti¬ la, ko mi je angel oznanil učlovečenje božjega Sina. Ponovi iste molitve: očenaš in deset zdravamarij v čast veselja, ki sem ga občutila pri obisku sorodnice Elizabete. Zopet moli isto v čast največje moje sreče, ki jo je moje srce obču¬ tilo pri rojstvu božjega Sina, ko pri tem nisem nič trpela in nisem izgu¬ bila svojega devištva. Moli iste molitve četrtič v čast veselja, ki sem ga občutila, ko sem dala svojega božjega Sina svetim trem modrim, da so Ga molili. Potem moli petič iste molitve v čast veselja, ki je prešinjalo moje srce, ko sem svojega Sina po tridnevnem bridkem iskanju v templju našla. šestič moli očenaš in deset zdravamarij v čast veselja, ki ga je ob¬ čutila moja duša, ko se mi je božji Sin po vstajenju častitljivo prikazal. In končno ponovi sedmič iste molitve v čast mojemu častitljivemu vnebovzetju in mojemu kronanju za Kraljico nebes in zemlje. Če boš molil to molitev, moj sin, kakor sem jaz dala zanjo navodilo, bodi zagotovljen, da mi boš na ta način spletal najlepši venec in boš dele- 248 A VE MARIA žen neštetih milosti in dobrot. ” Ko je naša Gospa izginila, je razveseljeni in potolaženi novinec takoj začel moliti v čast sedmerim Marijinim radostim, Ko si je to molitev po¬ polnoma osvojil in jo ravno opravljal, je prišel mimo novinca njegov re¬ dovni učitelj. Ostrmel je, ko je videl prikazen, kako angel Gospodov plete venec samih vrtnic - po deset in deset skupaj. Za vsako deseto vrtnico pa je vpletel zlato lilijo. Ko je bil venec končan, ga je angel položil na novin- čevo glavo. Učitelj je potem od novinca v sveti pokorščini zahteval, naj mu razloži, kaj to pomeni. Veselo, a z nekim strahom, je novinec vse po¬ vedal. Vneti učitelj novincev je bil pretresen, kar je videl in slišal. Ne¬ mudoma je obvestil vse svoje sobrate. Ta pobožnost se je takoj razširila po vsem frančiškanskem redu in je postala najljubša molitev otrok svetega Frančiška. Molitev je zdaj stara že nad 530 let. Pozneje so pridejali tej molitvi še dve zdravamariji, da tako obsega celotna pobožnost 72 zdravamarij, ker pravi staro izročilo, da je Marija preživela tukaj na zemlji 72 let. Na koncu je zdaj treba še dodati očenaš, zdravamarijo in častbodi po namenu svetega očeta. DRAGOCENA je ta molitev predvsem zato, ker je Marija sama njena začetnica in učiteljica. Sveta Cerkev pa je za to molitev tudi podelila po¬ sebne milosti in odpustke. Člani vseh treh redov svetega Frančiška lahko dobe popolni odpustek, kadar koli jo opravijo; torej tudi svetni tretje- redniki. Tudi ni treba, da bi morali imeti za to molitev kak molek. Od¬ pustek se lahko nakloni vernim dušam v vicah. (Leon XIII., 11. sept. 1901) Verniki pa morajo imeti posebej blagoslovljen serafinski rožni venec, akc hočejo biti deležni odpustkov. (Pij X., 15. sept. 1905) Marija želi, da zavlada njeno brezmadežno Srce po vsem svetu: v življenju posameznika in v življenju naših družin. Svetu bo prinesla mir, ki ga danes vsak ta¬ ko težko pričakuje, a obupuje nad njegovo vrnitvijo. Se je Tvoja družina že posvetila Marijinemu Srcu? Ali visi v Tvoji hiši na častnem mestu njena podoba? Avgust 1953 249 ^trogi kartuzijanski red je nedavno u- stanovil svojo prvo na¬ selbino v Ameriki, Sky Farm, Vermont. Samo¬ stan je šele v začetku razvoja, kaže pa, da bo red v USA lepo uspeval in bo dobil tudi mnogo naraščaja. Pa o tem sem menda že enkrat poročal. Pre - senetila me je druga novica, ki je iz te nove kartuzijanske samote zašla v časopise. Kar¬ tuzijam so namreč iz¬ dajali list “Carthusian Cronicle", ki je sezna¬ njal ameriško javnost o življenju teh menihov. Število naročnikov je iz 250 narastlo na 4. 208 in bi se gotovo še dvigalo. Zdaj pa je p. prior usta¬ vil izdajanje lista. Kot vzrok je navedel, “da je bilo splošno mnenje vseh menihov, da list, ki širi propagando o kartuzija- nih, ni v skladu z njiho¬ vo devetstoletno tradi¬ cijo popolne ločitve s svetom". I^4oralsem se smeja- ti, ko sem nedavno bral tole šalo: “Ali ni to čudovito, kako je nara¬ va za nas lepo poskr¬ bela? Pred milijon leti še nihče ni mogel vede¬ ti, da bodo ljudje danes nosili očala invendar je ustvarila za toušesa. . .” Stavek vsebuje tudi jedro resnice. Namesto “narava” vstavimo be¬ sedico “Bog”, ki je že od vekomaj mislil na nas in nam je dal tudi ušesa na pravo mesto. Nič ni ustvarjeno brez Stvarnikove volje, ki je stvar bolje razumela , kot pa jo mi. O tem se je dodobra prepričal tu¬ di tisti, o katerem ste že gotovo slišali: jezil se je, zakaj hrast ne rodi buč, pa je spreme¬ nil svoje mnenje o mo¬ drosti Stvarnikovi, ko mu je želod padel na nos. . . “Kar Bog naredi, vse prav stori!” pravi slo - venski pregovor. Vsak, kdor mu noče verjeti, se bo slej ali prej le pre¬ pričal, da se moti. Po poročilih iz Rima bo sveti oče dne 15. avgusta oznanil le¬ to 1954. kot posebno “Marijino leto", ki bo odprto letos 8. decem¬ bra in zaključeno na isti praznik 1954. To leto bo namreč stoletnica proglasitve verske res¬ nice Marijinega brez¬ madežnega spočetja. Kot posebna slovesnost bo poleg ostalih tudi pro¬ glasitev svetnikom bla¬ ženega Pija X. , ki se bo izvršila v maju ali v začetku junija. Bog daj, da bi Mari¬ ja v tem svojem “sve¬ tem letu” vrnila svetu tako zaželjeni mir, ki bo zidan na pravičnosti in svobodi vseh narodov zemeljske oble! \/eč ameriških listov je poročalo o ver¬ skem štetju, ki ga je v Jugoslaviji izvedla vla¬ da v marcu. Po Stati¬ stiki poluradne agencije “Yugopress” je 86. 4 % prebivalstva izjavilo, da veruje v Boga, ostalih 13. 6 % ljudi se je izdalo za “ateiste”. Bog vedi, koliko iz¬ med teh 13 % je dalo iz¬ javo o svojem brezver- stvu zaradi svojih služb in iz bojazni pred njih izgubo. Vsekakor pa so številke procentov za¬ nimive in dajo verjetno misliti tudi komunisti¬ čnim diktatorjem. Vera je del naroda in je ne bodo mogli kar tako iz¬ ruvati iz src. Vpraša¬ nje je, če so jo mogli vreči iz sebe oni sami ? Najbrže jih večkrat ob¬ lije mrzli pot ob misli na Sodnika, pred kate¬ rim bodo nekoč dajali odgovor. Tudi misel na srečno mladost, ko jih je verna mati učila ro¬ ke sklepati k molitvi, za¬ nje ne more biti preveč prijetna. . . Božji mlini meljejo počasi toda gotovo. Tu¬ di v naši domovini. 250 A VE MARIA l/ardinal Stepinac je hudo obolel in je njegovo stanje resno. Ameriški časopisi po svojih časnikih iz Jugo¬ slavije izražajo dvome o poročilu, da je Titova vlada poslala k konfini- ranemu kardinalu komi¬ sijo štirih zdravnikov. Vest o tej komisiji naj bi samo pomirila med¬ narodno javno mnenje in nezadovoljnost doma¬ čega prebivalstva. Poročila iz Jugosla¬ vije vedo povedati tudi to, da je slovenska ko¬ munistična vlada odklo¬ nila dovoljenje, da bi kardinala Stepinca spre¬ jel na zdravljenje kak slovenski protituberku- lozni zavod. Hrvaška ko¬ munistična vlada pa mu ne dovoli sprejema v zagrebško kliniko. To so drobtinice iz dežele, “kjer vera ni preganjana”, kakor ob vsaki priliki pove tu- jezemskim obiskoval¬ cem prezident Tito. . . I/ ardinal Mclntyre je ** prvi cerkveni knez, ki je v filmskem mestu Hollywoodu izvršil po¬ ročne obrede. Poročila se je znana katoliška filmska igralka Ann Blyth, ki je že dosti¬ krat javno pokazala svo¬ jo globoko vero. Pa le ni vse slabo v Hollywoodu. Tudi v me¬ stu, kjer menjavajo za¬ konske druge kakor kos obleke, se da lepo ži¬ veti. Bog daj, da bi nas zvezdnica Ann Blyth ni¬ koli ne razočarala in Bog daj, da bi imela še več vrstnic med ženami filmske umetnosti! j/ti Inska občina je da- * rovala Hirošimi, po prvi atomski bombi tako težko preizkušane- mu mestu, velike nove orgle, ki imajo 1800 pi¬ ščali ( najdaljše merijo nad 18 čevljev ) in so stale 37. 000 mark. V imenu hirošimskega mi¬ sijona jih je sprejel je¬ zuitski pater Lutter- keck. Govoril je tudi kblnski župan in zastop¬ nik predsednika Aden¬ auerja. Nove orgle bodo stale v novi Cerkvi miru na kraju, kjer je bilo pobitih toliko tisoč ne¬ dolžnih žrtev “napre¬ dnega" dvajsetega sto¬ letja. Januarja letošnjega leta je moralo za¬ pustiti Kitajsko 68 ka¬ toliških misijonarjev, od teh 53 duhovnikov (med njimi 38 jezuitov), 6 redovnic in 9 bratov. Tam je torej ostalo še 655 tujih misijonarjev : 419 škofov in duhovni¬ kov, 194 redovnic in 42 redovnih bratov. Mnogo od teh je v zaporih, za nekatere ne vemo, če so sploh še živi. 2^ rtev misijonske go¬ rečnosti je postal v Birmaniji o. Cremo- nesi, ki je bil član mi¬ lanske Družbe za zuna¬ nje misijone. Ni hotel zapustiti svojih vernikov v nevarnosti. Odšel je iz mesta Tuongoo na misijonsko postajo, dasi je vedel, da se bo polo¬ žaj poslabšal. V resnici je prišlo tam do boja med vladnimi četami in uporniki. Razen misi¬ jonarja so ubili še neko gospo, ki je v misijonu pomagala, in enega iz¬ med voditeljev Katoliške akcije. MESEČNI NAMEN MOLITVE Za spoštovanje božjega zakona zakramenta svete poroke Avgust 195 3 251 UEMONTfK! <»A\fVF Lemontska večerna procesi ja z lučkami okrog jezera mnogo veselja novim duhovnikom kakor svoj¬ cem in vsej domači fa- člani komisariata: Iz Milwaukeeja je prišel v Lemont p. Jožef Cagran P f a smo zopet v času romanj. Ob nedeljah je pri nas polno ljudstva, zlasti seveda ob ozna¬ njenih romarskih dne¬ vih. Pa tudi med delav¬ niki nismo nikoli sami. ri. Seveda je bilo tudi za vse dosti skrbi in dela, za kar so se no - vomašniki iz srca za¬ inse bo tu posvetil vod¬ stvu angleških duhovnih vaj in obnov. Tako upa¬ mo, da bo naš Romarski Mnogi pridejo za več dni, drugi pa se oglasi¬ jo vsaj mimogrede, na poti na počitnice. Vsi, ki so vLemontupo več letih, se ne morejo na¬ čuditi spremembi. Koli¬ ko novega je zrastlo na naših treh gričkih! Vsa¬ ko leto nekaj in ameri¬ ške Brezje so iz leta v leto lepše. • Naši trije patri no- vomašniki so že končali svoje novomašne po¬ čitnice, ki so jih pre¬ živeli med domačimi v rojstnih farah. Vse tri nove maše so potekle v res prazničnem razpo¬ loženju in so napravile hvalili svojim sofara - nom in se jih bode redno spominjali pri sveti da¬ ritvi. Naj vsem izreče¬ jo besedo zahvale tudi lemontski frančiškani, saj sopp. Mark Hoche- var, Blaž Chemazar in Lovrenc Grom lemont¬ ski fantje. Zdaj so vsi trije že na svojih mestih: Na fa¬ ri sv. Janeza v Milwau- keeju kaplanuje p. Mark, pri Sv. Juriju v So. Chi - cago p. Blaž, p. Lovrenc pa pri Sv. Stefanu v Chi¬ cagu. Vsem trem želi¬ mo obilo uspehov! • Se nekaj drugih no¬ vih nastavitev je med dom zaživel tudi pozi¬ mi. - P. Valerijan Jenko iz so. chicaške fare pa je prevzel v Lemontu mesto drugega urednika našega mesečnika in ko¬ ledarja. Uredništvo ga je že težko pričakovalo. Od naših avstralskih patrov je zdaj p. Klavdij Okorn pri Sv. Janezu v Milwaukeeju, p. Beno Korbič pa na fari svete Družine, Willard, Wis. ® Nič še nismo poro¬ čali o smrti župnika le- montske nemške fare, Rev. Alberta Reisela, ki je dne 3. junija nenado¬ ma odšel v večnost. Bil je resničen prijatelj na- 252 AVE MARIA šega samostana mi pa smo mu tudi vedno radi pomagali pri dušnem pa¬ stirstvu. Naj blagi g. župnik v miru počiva v Bogu, ka¬ terega zvesti služabnik je bil vsa leta ! • Lemontska samo¬ stanska družina je s pa¬ tri naših fara opravljala med 14. in 21. junijem slovenske duhovne vaje, katere je vodil p. Ber¬ nard Ambrožič iz New Yorka. V zadnjem tednu junija pa šobile duhovne vaje za preostale člane komisariata. Vodil jih je v angleškem jeziku pasionist p. Daniel Ma¬ her. • Dne 4. junija je naš p. vikar Rafael v imenu p. komisarja izvršil ob¬ red preobleke. Med sa¬ mostanske tretjerednike je bil sprejet šestnajst¬ letni fant iz cleveland¬ ske župnije sv. Lovren¬ ca, Janez Horvat, ki že več mesecev pomaga v kuhinji bratu Antoninu. Zdaj je dobil redovno obleko, klicali pa ga bo¬ mo za br. Damijana. Fantu želimo obilo božjih milosti na začeti poti, ki gotovo ni lahka: mnogo dobre volje in pa odpovedi zahteva. • Romanje za obletni¬ co kronanja Marije Po¬ magaj smo dne 4. in 5. julija prav lepo prosla¬ vili. Od vseh strani so prišli rojaki, največ se¬ veda iz Clevelanda in pa iz Gilberta ter okolice (Minnesota), da pri tem ne prezrem lemontske okolice: Chicaga in Jo- lieta. V noči od sobote do nedelje je bil Romar¬ ski dom popolnoma za¬ seden. Vso soboto je bilo ve¬ liko spovedovanja, četrt čez osmo pa se je zače¬ la pobožnost v cerkvi: romarski govor p. Odila in blagoslov z Najsve¬ tejšim. Nato so fantje v narodnih nošah, sprem¬ ljani od ženskih narodnih noš, dvignili milostno podobo Marije Pomagaj na ramena in procesija se je začela pomikati v lepem redu proti jezer- cu. Razsvetljen je bil ob poti prekmurski križ, Baragov kip, Bled, na¬ pis Ave Maria in lurška votlina, sicer pa so sve¬ tile v noč le svečke v naših rokah. Res krasen prizor. Med molitvijo rožnega venca in petjem litanij smo se vrnili v kapelo. - Nato so v Domu priredila chicaška de¬ kleta kratko a prisrčno akademijo v proslavo sedemdesetletnice ljub¬ ljanskega škofa Rožma¬ na, po kateri smo pre¬ jeli vsi navzoči njegov nadpastirski blagoslov. Sledila je filmska pred¬ stava iz lemontskega življenja s krasnim bar¬ vanim delom o našem zadnjem mašniškem po¬ svečenju. Šele pozno v noč so trudni romarji pospali. V nedeljo je bila ob¬ hajilna maša ob sedmih Opravil jo je Rev. Gaber iz Dulutha ter nas v le¬ pi Marijini pridigi nav¬ duševal za boj proti ma¬ terializmu. Ob osmih je maševal prevzv. g. škof. Glavna romarska maša z asistenco pa je bila ob desetih pri votlini. Go¬ voril je g. škof in upam, da bomo krasni govor ob priliki še priobčili. Sledila je Telova pro¬ cesija, pri kateri je no¬ sil Naj svetejše g. škof. Štirje krasno okrašeni oltarji, nebo in bander- ca, otroci s cvetjem in narodne noše ter slo¬ vensko petje. . .okrog in okrog nas pa prosta na¬ rava. . . koliko spomi¬ nov na procesijo v do¬ movini se vzbuja! Vremeje bilo lepo in ne prevroče. Vsako le¬ to nas Stvarnik na ro¬ marske dneve obdari s soncem, bodi mu za¬ hvala za to! Ob pol treh smo ime¬ li v kapeli pete litanije, nato smo s pesmijo vze¬ li slovo od Marije. Se¬ veda so mnogi ostali pri nas do večera. Nekate¬ ri oddaljeni pa so mora¬ li kar brž na pot, da bo¬ do drugi dan pravočasno na delu. Lep dan, ki ga nihče navzočih ne bo pozabil! Mi pa se tu iz srca za¬ hvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomaga¬ li pripraviti tako lepo versko proslavo, zlasti g. Kuntari in njegovim pevcem in pa vsem, ki so poskrbeli za vence in okrasili štiri oltarje. Avgust 1953 • Se nekaj ! Vse to ro¬ manje je g. Kunta ra sne¬ mal na filmski trak, in bo film vreden ogleda, ko bo izgotovljen. O ostalih dveh ro¬ manjih meseca julija pa bomo poročali v prihod¬ nji številki. • Poleg prevzv. g. dr. Gregorija Rožmana so bili na romanju 5. julija med nami tile slovenski duhovniki: V. Rev. kano¬ nik Koretič, Rev. Klop¬ čič, Rev. Š. Kraljič, Rev. Cvelbar, Rev. Jazbec in Rev. Gaber. Tudi usmi¬ ljeni brat Stanislav Re- polust nas je zopet obi¬ skal. Vsem Bog plačaj za pomoč pri obredih! Sa¬ mi bi vsega ne zmogli, ker morajo patri tudi na romarske dneve v po¬ moč po farah. • Več naročnikov nas sprašuje glede letošnje¬ ga Baragovega dne in proslave stoletnice ško¬ fije v Marquettu, Mich. V Koledarju smo zares objavili te slovesnosti za junij, kakor je bilo prvotno tudi rečeno. Zdaj pa so v Marquettu pro¬ slavo Baraga in stolet¬ nice njegove škofije pre¬ stavili na zadnjo nede¬ ljo v oktobru. Nebi bilo napak, če bi se ta dan več Slovencev zbra¬ lo v krajih, kjer je de¬ loval naš veliki rojak. • Tudi v Lemontu bo¬ mo proslavili našega ol¬ tarnega kandidata. Naš Baragov dan bo na dan Medenega piknika, torej dne 6. septem¬ bra. Zelo verjetno bo¬ sta ta dan med nami tu¬ di marquettski škof Noa in njegov generalni vi¬ kar in predsednik Ba¬ ragove zveze, Mons. Jo¬ seph Zryd. Podrobneje bomo še poročali v pri¬ hodnji številki. ® Žalostna vest o ne¬ nadni smrti prelata dr. 253 Alojzija Odarja, ki je dospela iz Argentine in ste jo brali po časopi¬ sih, je zadela tudi nas. Pokojni, ki je že napisal en članek za januarsko številko, nam je kratko pred smrtjo obljubil, da bo redno sodeloval pri Ave Mariji. Smrt mu je žal iztrgala pero iz rok. Priporočamo ga vsem bralcem v toplo molitev in Bog daj slovenskemu narodu še več tako de¬ lavnih in zmožnih mož! • Zadnjič smo pisali o novi BLUEBIRD avto¬ busni postaji v Chicagu, na katero morajo le- montski romarji, ki pri¬ dejo do Chicaga z vla¬ kom. Naslov je pravi, (vogal Clark in Randolph cest), le ime postaje je GREYHOUND Bus Sta- tion. Tu zdaj stoje (na št. 18) tudi Bluebird - busi, od katerih bus “Chicago-Joliet 4A” vo¬ zi mimo Lemonta. Toliko v popravek. (jjs ROMANJE OLTARNIH DRUŠTEV IZ CLEVELANDA Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta,ob prihodu bla¬ goslov romarjev in priporočilo Mariji Pomagaj. Ker je zapovedan pra¬ znik, bo sv. maša ob 11 . uri po namenu Zveze Oltarnih društev. Popoldne ob 3. uri nagovor, nato spovedovanje. Ob 5. uri nago¬ vor in sv. rožni venec sedmerih radosti Marijinih v Rožnovenski dolini. Zvečerobosmi uri pobožnost v cerkvi, nato procesija z lučkami. V nedeljo, 16. avgusta ob sedmi uri obhajilna sv. maša s pridigo . ( Sv. maša bo za f Angelo Polis.) On enajsti uri slovesna sv.maša z govorom. Ob dveh popoldne pete litanije z blagoslovom, od 4 - 5 po¬ poldne molitvena ura pred Najsvetejšim. Ob 7:30 zvečer posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, nato slovo od Marije Pomagaj. 254 A VE MARIA KtAMUKNIfVIA ZAH