MANFRED KILLINGER, SARDINIJA SICILIJA 8IZERTA ®MALTA TRIP0LI5 BENGA2I MANFRED KILLINGER, SOMBAy SSI IMJiint. Zemljevid kaie 6C00 km do*go pot v Iridt)*, M faks italijanske vojne ujetnika v Severni in Vzhodni Afriki. (Za primsijavo zemljevid Anglije.) mm® Pogled na Bengazi, glavno mesto vzhodno-libijske pokrajine Cirenaike. Mesto Šteje okoli 43.000 prebivalcev in slovi po izvrstnem pristanišču ^ ^MEKOLItt * ^ v ^ v Or N AGSDOBIA 'mmm 9MŠ, • MALTA ^OHtlLA TRIPOLIS P»š mina plačana v g»l«>ini Cena 2 ' •St f* skušal napasti. Dva ali tri dni po tej izjavi je “ zojav razširil novico o preosnovi J ancoske vlade v. nasorotnem smislu, J akor je želel in pričakoval monsieur •aval. To se je zgodilo skoraj v 'stem trenutku, ko je svet izvedel Se '^rugo senzacionalno novico: novico napadu britanske mornarice na naj-^eri^ italijansko pristanišče Genovo. Judi ta nnnad je bil — prav tako , akor nenadno zavzetje Bengaziia — °'i moralnepa kakor materialnega oniena, preračunan na učinek v Vlehy]iv novi nemški poslanik v Bukarešti, ki ima veliko vlogo pri sedanjih dogodkih v Romuniji in Bolgariji Tako se je torej vichyjska Francija izrekla za nevtralnost v pripravljajočem š« obračunu med Nemčijo in Anglijo. Medtem se je zgodilo še nekaj važnega: britansko letalstvo je začelo tudi za dne napadati nemške invazijske luke na Francoskem, v Belgiji-in na Nizozemskem. V teh napadih naj bi svet videl dokaz., da po staja Anglija močna tudi v zraku, torej tam, kjer bi Nemci imeli največ upanja v uspeh, če bi skušali zavzeti britansko otočje. Materialno torej ne bi bila brez podlage domneva, da utegnejo Nemci dvomiti, ali jim zdaj sploh še kaže tvegati invazijo v Veliko Britanijo. Če je šel njihov premislek v to smer, je spričo njihove eksaktnosti razumljivo, da so takoj začeli misliti na ersatz napada na zahodu, t. j. na napad na vzhodu, tem bolj, ker so se bili kol natančni ljudje že prej temeljito pripravili (Romunija!) na to even-tualnost. Tako smo ta teden doživeli novo hudo krizo na Balkanu, Vso resnost te krize je široki javnosti razodel prav za prav šele Churchill v svojem nedeljskem govoru. Predsednik britanske vlade se je namreč nenavadno obširno pomudil pri bolgarski zunanji politiki. Povedal je, da se zgrinjajo v Bolgarijo nemške tehnične čete in da so bolgarska letališča že vsa v nemških rokah, čeprav — je rekel Churchill — se bolgarska vlada dela, kakor da o vsem tem nič ne ve. Bolgarija, je dalje ugotovil britanski ministrski predsednik, zasleduje danes podobno politiko kakor pred 25 leti, ko je takisto zagotavljala svojim sosedam, da želi ostati strogo nevtralna, vi-rt: t< S-i Da se na Bolgarskem res nekaj pripravlja, dokazujejo tudi poročila od drugod. Posebno ameriški, torej nevtralni, poročevalci že nekaj tednov trdovratno napovedujejo velike dogodke v tem delu Balkana. Da se na Balkanu nekaj pripravlja, potrjuje dalje okoliščina, da se je iznenada z letalom pripeljal v Sofijo glavni tajnik sovjetskega zunanjega komisarijata Soboljev. Da v Bolgariji nekaj ni, kakor bi moralo biti, dokazujejo Bolgari sami. Tako n. pr. je bolgarska cenzura najprej črtala tisti del Churchillovega govora, ki je veljal Bolgariji; dovolila je njega objavo šele dva dni nato. Dalje se je v s a bolgarska parlamentarna opozicija zglasila pri predsedniku vlade Filovu in zahtevala izjavo vlade, da se Bolgarija ne bo spuščala v vojno in da ne bo pretrgala diplomatskih stikov z Anglijo in Turčijo. Filov je skušal opozicijo pomiriti, zahtevane izjave pa ni pori a 1. Da Bolgarija res utegne biti na pragu usodnih dogodkov, potrjuje naposled okoliščina, da je angleška vlada prekinila diplomatske stike z Romunijo in dala s^oro^itl sofijaki vladi, da bo isto storila tudi z Bolgarijo, če bi Nemci preko njenega ozemlja napadli Grčijo ali Turčijo. V zvezi s tem velja še posebno podčrtati včerajšnjo izjavo britanskega washingtonskega poslanika lorda Ha-lifaxa, da Anglija ne bo ostala pri teh ukrepih. Vse to dokazuje, da se je težišče političnega dogajanja vsaj začasno zares preselilo z zahoda na vzhod. Iz tega bi se dalo sklepati: 1. da je Hitler — morda samo začasno — opustil misel o vpadu v Anglijo, in 2. da bi se Nemčija danes zadovoljila tudi z manjšimi uspehi (zakaj, zmaga nad Grčijo in Turčijo nikakor ne bi mogla odtehtati triumfa nad Anglijo samo); ali pa 3. da je Nemčija izpre-videla, da vojna ne bo kratka, in bi si zato rada napolnila zaloge ne toliko na Balkanu in v Turčiji kakor — v Rusiji. Zakaj vpad na Balkan bi prej ali slej nujno rodil tudi spopad z Rusijo, ne glede na to, kaj bi Moskva danes ali jutri rekla na nemški prodor proti Dardanelam. A o tem smo zadnje čase že tolikokrat govorili, da si danes smemo prihraniti ponovno dokazovanje. Observer Zemljevid k nedeljskemu napadu britanskega vojnega brodovja na naj* večjo italijansko luko Genovo Nevtralen glas o Bengazi ju Bazelski list National-Zcitung je <* angleškem uspehu pri Bengaziju napisal med drugim tole: Hitrost, s katero so Wavellove im-perijske čete prodrle do Bengazija, glavnega mesta Cirenaike, in ga m-“vzele, ni presenetila samo neveščaka). ■ Nevtralno tujezemstvo je uspehe nemškega vojaštva na Poljskem, Nor. veškem in Francoskem brez pridržkov oriznalo; tudi italijanski zmagi pri Mem.onu je peljalo mnogo prl.ias.ruh besed; Zato ne bi bilo pravično in tudi ne fair; če bi skušali sedanje uspehe Britahcev naslikati kot nekaj samo po sebi umljivega. Znani italijanski časnikar Ansaldo Je s priznanja vredno odkritostjo nastopil proti temu, da bi se zmanjševal pcinen britanskega prodiranja. Zato bo prišlo v vojno zgodovino, kako je Wavell iz defenzive udaril po nasprotniku. prekrižal njegove priprave za napad in v nepremagljivem naskoku iztrgal Italijanom postojanko za postojanko. Naj bo dosedanji potek afriške vojne za kenčni izid pomemben ali ne, naj se prodiranje Britancev nadaljuje ali pa na koncu zastane, eno bo'kot Ead bojev v Afriki vsekako ostalo: namreč dokaz, da je bila dolgo časa širjena ! legenda, da je Anglija domovina starčevskega naroda brez življenjske moči 'in brez odpora — pač samo legenda. 2e način, kako so Angleži prenesli 1 strahotne bombne napade, ne da bi bili solzavo prosili svet za priznanje, je to, legendo omajalp; zakaj, marsikateri tako imenovan mlad narod ne bi mogel p.kazati tolikšnega notranjega ravnotežja in živčnega odpora. Uspehi v Afriki so pa neovrgljivo dokazali, da tiči v Britancih meč. ki najde šele v najhujši stiski svoj najvišji izraz. In nemara je prav »starost« tega naroda tisto, kar mu daje moč, da se v položaju, ki bi se zdel marsikateremu »mlademu« obupen, zave svojih lastnih vrednot in da najde v svoji dolgi preteklosti tiste vrline, ki dajejo samozavestnim moč, da ne samo ne obupajo ampak celo preidejo iz obrambe v uspešen napad. fs TOBRUK BE-hOAZI K padcu Bengazija: zemljevid severne Libije z vsemi vainejšimi naselbinami in z znamenito betonsko cesto, ki jo je dal zgraditi Mussolini Naš ielefon se modernizira Te dni je izšel novi telefonski imenik, ki nas je v marsikakšnem oziru razveselil. Ugotovili smo, da ima na robu, tiskane črke, tako da si lahko vsak napravi oh robu imenika abecedo in tako olajša iskanje naročnikov. JiaZen te g d’smo ugotovili, da se je naša telefonska služba nekoliko modernizirala in da gre z duhom času, kar je prav tako razveseljivo in vredno pohvale. Talco beremo med drugim, da je naša pošta uvedla prav zanimivo službo. Vsak telefonski naročnik bo namreč odslej lahko pred odhodom na počitnice ali poslovno potovati je izročil svoji naj bližji telefonski centrali svoj počitniški naslov in telefonska centrala ga bo sporočila po telefonu vsakemu, ki se bo na pošti zanimal zanj. Ta služba stane za petnajst dni 30 dinarjev. Če si torej omislite počitnice enega meseca, kar je sicer danes že bolj redko, boste plačali dvakrat po 30 dinarjev. Itd. Še nekaj novega: Denimo, da ste samski ali slamnat vdovec. Doma imate telefon in bi se ob odsotnosti svoje boljše polovice, služkinje itd. prav tako radi vsak dan ob sedmih zhitraj zbudili, da bi pravi čas prišli v pisarno. Ta ali oni bi se pa rad kakšno jutro zbudil ob tri četrt na Štiri, ker In rad s brzcem odpotoval kam daleč na važno potovanje. Tu mu priskoči na pomoč najbližja pošta. Neka plavolasa gospodična na pošti, ki vso noč ne sme zaspati, ker ima dežurno službo, bo ob tri četrt •na štiri z zadovoljstvom olrrnila vašo številko in vi boste jezni skočili k telefonu in vprašali, kaj je. Jezni... toda nežen glasek vam bo dejal: z Dobro jutro, gospod X. Y! Ura je tri četrt na štiri, pohitite s toaleto, sicer utegnete zamuditi svoj brzec.n In za to vsakdanjo uslugo odštejete na mesec JO dinarjev. Če se pa dvalrrat na dan želite zbuditi, plačate GO din. Vtsekako je to za nas, ki živimo v tako skromnih razmerah, lep napredek, toliko bolj, ker se število naših telefonskih aparatov v Jugoslaviji ne more meriti s številom telefonskih naročnikov v dmtgih državah. Po statistiki iz leta 1933. smo v vsej državi imeli 59.990 aparatov, manj kakor Curih sam. .Da bi si ob tej priložnosti ustvarili vsaj približno sliko o tem, kaj pomeni za današnji čas telefon, naj navedemo nekaj zanimivih primerov: največ telefonov na s vetu ima USA, in sicer 10.960.000. Daleč za njo prideta Nemčija s 3,1,31.000 in Velika Britanija z 2,797.000 aparati. Od mest, ki imajo največ telefonov, naj omenimo nekatera: Neivgork: 1.Hi!9.000, Čikago: 900.000, London: C57.000 in Berlin 540.000 aparatov. V primeri s številom prebivalstva imajo por prečno največ telefonov tele države: USA: 16.0; Danska: 10,4; Švica: 9,4; Švedska: 94; Avstralija: 7.6; Anglija: 5,2 in Nem-či'a 4,7 aparatov na 1.000 prebivalcev. Kronist. Kdo je kriv? Štefka ISče očeta Tragična zgodba izpred ljubljanskega sodišča Ljubljana, februarja. Angela je služila pri posestniku Antonu na Gorenjskem. V dveh letih svojega službovanja se je v njegovi hiši precej udomačila. Z gospodarjem Antonom se je dobro razumela, zadnji čas že kfcr preveč. Ker je bila pridna in delavna, jo je tudi gospodinja Ana rada imela. Gospodinja seveda ni slutila, da se za tem dobrim odnosom do gospodarja skriva Še kaj več. Angela pač stori, kar more. in gospodar jo ima zato rad pri hiši, je. mislila gospodinja Ana. Tako je potekalo življenje pri tej hiši v delu in miru. H gospodarju Antonu je pa prihajal vsak dan pekovski pomočnik Edi, ki je prinašaj kruh v hišo. Zgodaj je prihajal, ko sta gospodar in gospodinja navadno še spala. Angela je bila pa že pokcncu in je Ediju vselej odprla, Edi je oddal kruh, povprašal Angelo, kako je spala, včasih jo je pobaral, kako se ji kaj godi; tako sta se počasi seznanila. Vsak dan sta bila večja prijatelja in naposled se je to prijateljstvo razvilo v intimno razmerje. To razmerje je pa rodilo takšne posledice, da je čez nekaj mesecev prijokala na svet mala Štefka. »Kaj bo pa zdaj,« je vprašal Anton. Angela je skomizgnila z rameni in molčala. Anton je pa le silil vanjo, češ koga bo prijela zaradi očetovstva. Angela sama ni prav vedela, kaj bi storila. Tedaj ji je svetoval gospodar Anton: »Kar Edija primi, on je še fant, te bo lahko vzel.« Dal je Angeli 1000 dinarjev zato, da bo obdolžila Edija, in Angela je res pred sodnijo navedla, da je otrok Edijev. Edi se je sicer tudi branil očetovstva, kakor je pač vedel in znal. Zažugal je celo Angeli, če bo njega dolžila, da bo šel čez mejo, in da ga ne bo nikoli več videla. Naposled je pa le pristal. Tako bi bilo vse prav in v redu, če bi ljudje ne imeli jezikov, šušljali so tako dolgo o otroku in Antonu, da je prišlo tudi Ediju na uho. Edi je pa sedel in napisal Antonu pismo, v katerem ga je povabil na sestanek, češ, da se ima pogovoriti z njim o neki važni stvari. »Da vam ne bo kot uglednemu vati, ker ste bili tudi sami zraven.« Anton se seveda temu prijaznemu vabilu ni odzval. Edi pa ni odnehal, šel je na sodnijo in tam povedal, kako in kaj. Da zahteva obnovitev procesa za očetovstvo, da ni oče on, ker je tudi Anton prispeval k očetovstvu. Sodnija je prijela Angelo zaradi krive prisege. Obnovila je proces očetovstva. Edi se očetovstva na vse kriplje brani, Anton pa tudi noče spoznati Štefke za svoje. »Nikoli nisem imel ničesar z njo!« taji Anton. »Ste imeli, ste,« vztraja Angela. Edi pa pravi: »Jaz ne priznam, da bi bil štefkin oče.« »Zakaj ste pa prvič priznali!« »Zato, ker mi je sodnik rekel, da mora otrok imeti očeta, naj kar priznam. In sem priznal. Zdaj, ko vem, da je bil tudi gospodar zraven, pa ne priznam!« Tako se oba branita Štefke. Mala Štefka, ki ima že dve leti in kliče že ata in mamo. pa čaka, da bo dobila očeta. Treba bo pa še mnogo doka- Odlikovanja in denarne nagrade je uvedlo notranje ministrstvo za orožnike, ki se bodo posebno odlikovali v svoji naporni službi, častniki in vojni uradniki bodo dobivali samo odlikovanja. Nadškof dr. Stepinac je te dni odpotoval v Rim v zvezi s kanonizacijo blaženega Ivana Taveliča in v zvezi z evharističnim kongresom, ki bo poleti v Zagrebu. Nemci v Sremu in Bosni v velikem številu pristopajo h Kulturbundu. Njihovo glasilo na Hrvatskem poroča, da je bilo v večjih sremskih in bosanskih krajih v januarju deset občnih zborov. V vseh krajih je pristopilo najmanj 98% tamkajšnjih Nemcev h Kulturbundu, po večini so pa pristopili stoodstotno. Slovesnost v počaščenje nemških mater z mnogimi otroki so priredili v nemški naselbini Aleksandrovcu blizu Banjaluke Odlikovanih je bilo 33 mater, nemških državljank, z več ko osmimi otroki. Prejele so zlate, srebrne ali bronaste križce. Slovesnosti so se udeležili nemški odposlanec iz Berlina in konzula iz Beograda hi Sarajeva. posestniku delalo sramote,« je pisal, zov, preden bo Štefka našla pravega Edi Antonu, »boste pomagali plače-1 očeta. ne vodi niti slovenske niti hrvatske i n ja o ne vzdržnosti starega reda in o | »da Srbom ne more biti dobro, če je niti srbske politike, marveč i hrvatsko | potrebi, da iščemo nove osnove za naše I Hrvatom slabo, in narobe. Isto, kar Sestanek banovinskega odbora 1NS v Ljubljani V nedeljo dne 9. t. m. se je v Ljubljani sestal banovinski odbor JNS za dravsko banovino. Na seji sta povzela besedo podpredsednik JNS dr. G. Andjelinovič in minister g. Pucelj. Dr. Andjelinovič je med drugim dejal: »Boj. ki ga vodite v tej banovini, je le del velike borbe, ki jo vodi stranka na vsem jugoslovanskem nacionalnem ozemlju. JNS je edina jugoslovanska, vsenarodna in vsedržavna stranka. Morda bi se moglo to ob drugih prilikah šteti za frazo, toda v sedanjih časih notranjega presnavljanja in težkega mednarodnega položaja je nujno, da je vsaj ena politična organizacija, vsaj ena politična stranka, ki i srbsko i slovensko, torej jugoslovansko politiko.« Dr. Andjelinovič je nato poročal, da se je te dni sestal s svojimi prijatelji in znanci, kakor tudi z nasprotniki v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in da je ob tej priliki prišel do prepričanja, da bo JNS morala v bližnji bodočnosti znova prevzeti nase veliko breme in odgovornost. »Moje globoko prepričanje je.« je dejal dr. Andjelinovič. »da ima stranka, ki jo predstavljamo mi, kljub vsem pogreškam, ki jih je morda storila v taktiki in politiki, svoj smisel, ki ji določa pravice in mesto v državni politiki. Ne varajmo se! Zelo težaven je položaj, v katerem je zdaj Jugoslavija. Težko je notranje in zunanje politično stanje... Ne glede na naše politično gledanje je absolutno potrebno, da se vse tisto, kar hoče našo državo, kar državo iskreno ljubi, da vse to podredi svoje plemenske in strankarske interese velikim državnim in iracionalnim interesom. V teh težkih časih ni glavno teoretiziranje in razglabljanje idejnih vprašanj; v teh težkih časih se postavlja zahteva, da stopijo vsi v službo naroda in države.« Dr. Andelinovič ugotavlja, da je režim v banovini Hrvatski v svojem bistvu totalitaren, da pa so mu podobne razmere v Sloveniji in v srbskih delih države. Nato je govoril minister g. Ivan Pucelj. V uvodu je poudaril, da prinaša navzočim pozdrave dr. Kramerja in da je to, kar bo poročal, plod njunega skupnega razmišljanja in skupnega gledanja na dogodke. O pomenu nedeljskega izvajanja ministra dr. Kulovca pravi minister g. Pucelj, si z dr. Kramerjem nista popolnoma na jasnem. češ da je njegov govor objavil Slovenski dom drugače kakor sta ga Politika in Slovenec. Glede na uvodnik Slovenca ima besede dr. Kulovca za poziv naprednim ljudem, naj se popolnoma vdajo volji JRZ, da bi nastopilo pomirjenje. »Počakati moramo torej, da se na strani JRZ pojmi razčistijo.« »Naš narod in naša država stojita danes pred problemi, ki se ne dajo rešiti s strankarskimi režimi. Pri tem ni najvažnejše, kako je sestavljena trenutna vlada, bistveno je pa. da zavlada politično ravnovesje, v katerem se politične sile medsebojno dopolnjujejo, ne pa uničujejo... Ko bo letos naš mladi kralj prevzel oblast, ga bo moral obdajati ves narod in ne le nekatere stranke. Ustavno vprašanje bo letos ena največjih nalog naše državne politike. Brez sodelovanja vseh konstruktivnih političnih faktorjev se ta problem sploh ne da pravilno in avtoritativno urediti in rešiti... Mislimo, da so vsi trezni elementi v državi složni v tem. da je treba izločiti razdiralne sile, pa naj se pojavijo od katere koli strani. Zavedati pa se moramo, da ni vse komunist, kar nekoliko radikalneje misli. Daleč tja v vrste konzervativnih ljudi šo že prodrla spozna- potrebi, socialno in gospodarsko življenje v pogumni in plodni skladnosti dela in kapitala, ter v podreditvi osebnega materialnega interesa, interesom skupnosti in socialni pravičnosti.« »Z dnem 26. avgusta 1939. je naša država krenila v svoji notranji organizaciji na nova pota Mi smo mišljenja, da tu ni več vrnitve v stare razmere velja za Hrvate in Srbe, velja tudi za Slovence, ki žive z njimi v državni skupnosti in — kar ne bo težko dokazati — tudi za Bolgare, ki žive zunaj jugoslovanske skupnosti.« Novo nemško bolnišnico bo zgradil nemški Kulturbund v Novem Sadu. Veliko stavbišče za bolnico je Kulturbund kupil od novosadske mestne ob- in smo prepričani, da je navzlic mno- ; čine. ki ga je prodala pod zelo ugod-gim nedostatkom, ki so se od takrat j nimi pogoji. pokazali, ustanovitev banovine Hrvatske realen pričetek nove ureditve razmerja med posameznimi deli naše skupne domovine... Smo odkriti pristaši izgraditve najširših samouprav, ki bodo dale posameznim banovinam, med njimi tudi slovenski, možnost samoraslega materialnega in duševnega razmaha... Nemogoče pa se nam tudi Trboveljska premogokopna družba je prepustila banovini Hrvatski nekatere svoje rudnike na njenem ozemlju, ki jih zaradi tehničnih težkoč ni mogla dovolj izkoriščati. Banska oblast bo te rudnike zdaj poživila. Pombni napad na zagrebški angleški klub je napravil neznani atentator v torek 4. t. m. Klubski prostori s čital- Angleški premijer Churchill je v nedeljo zvečer govoril britanskemu imperiju i>o radiu. Najprej je govoril o letalskih bojih in poudaril, da se je angleško letalstvo zelo pomnožilo in pojačalo. V zadnjih mesecih so Nemci za 3—4 tone bomb. ki so jih vrgli na angleško ozemlje, dobili 1 tono bomb. Odslej bo narobe. Nato je govoril o vojnih uspehih v Afriki in se zahvalil tamkajšnjim generalom. Dejal je, da je njihov pohod v tako kratkem času skozi 650 km dolgo ozemlje dejanje, ki ga bo občudovala zgodovina. Vsekako pa sta zdaj Egipt in Sueški prekoo zavarovana. Churchill se ie dotaknil tudi diplomatskih osvojitev velesil os!. Govoril je o Madžarski, Romuniji in Bolgariji, državah, v katerih se Nemčija čezdalje bolj polašča položaja. Dejal je. da so v Bolgariji priprave za vkorakanje nemških čet končane in da je na bolgarskih letališčih že nekaj tisoč letalcev, če bi d°nes balkanski narodi stali strnjeni in se opirali na pomoč Turčije in Anglije, nemška vojska dolge mesece ne bi mogla opraviti Proti kašlju Vam priporočamo odličen Kemedia sirup. Dobiva »e v vseh lekarnah in zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Remedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim ino- ___________ _____ __________ zemskim preparatom. Glavno zasiop- njena~341etna inž.’kemije Nada*Schwar- j 8tvo za Slovenijo je poverjeno znani zovav ki so ji morali v bolnišnici od- t lekarni Bahovec v Sloveniji, rezati obe nogi. V čitalnico si je pri- Sft tib\U!'fCdiiel samouprave mogla £ - hiši kiparji Meštrovičav sarne irf da se^e b^či^^in upošteval IUci 12- °b ^ * -b-^ h-udo ra' la tudi naša beseda.« »Mi smo iskreni pristaši notranjega __________________ =_. . ... o_ | P9mirjen;'a. Pripravljeni smo povsod, I šla izposodit nekaj čtiva s tovarišico z njimi. Glede Francije je dejal, da ne kjer gre za velika in važna vprašanja, \ gospo Evo Veronovo, ki je bila pa ve kako se bo položaj razvil, ve pa, sodelovati z vsakomer, ki je z nami I samo laže ranjena. Preiskovalne oblasti da se bo Anglija še dalie borila tudi v rte misli, da smo namreč Slovenci, , so ugotovile, da je neznani atentator Sredozemlju. To je najbolje pokazala Hrvati in Srbi postavljeni pred eno. I po!ožil v veži pred čitalnico eno ali j pri odbitem napadu italijanskega le-največjo dolžnost; ohraniti in urediti več zvezanih patron z vžigalno vrvco. 1 talstva na Malto pred nekaj tedni, svoj skupni dom... če smo za politiko Banska oblast je razpi-ala 100.000 din i Nazadnje je opomnil, da bo v krat-pomirjenja, izpolnjujmo s tem tudi ! nagrade za tistega, ki bi dal kakršne 1 kem vojna stopila v izredno ostro fa-eno svojih prvih dolžnosti kot člani koli pcd?tke o neznanem atentatorju. ' zo. Cim" večja bo ameriška pomoč ki JNS, katere ideal je složen, silen, sa- „ . . . , I je že skoraj zagotovljena tem bolj bo- P°p's.vf*1 Pf.enlce m. koruze močni ^ngfeški narod. letalstvo in t . krat-iem izvedli po vsej državi. vcjs^a na vzhodu. Naposled je omenil rt* ‘T*1 za2e]enih !e?: besede načelnika generalnega štaba sko in s svojo politiko odločen ohraniti tatov, zato bodo zaloge po vsej državi si Johna Dilla. ki je dejal, da je za vsako ceno svojo svobodo in svojo Popisali m _se*e poglej uvedli prisilni Nemgjja zara(ji strateških, gcspodar-neodvisnest.« odkup presežkov. _ • skih in političnih težkoč v Evropi prl- Spomenico za zvišanje pl>č in po- morana v kratkem napa' ti britanski kojnin je podpiralo 16 društev javnih otok. Angleški narod popolnoma za-nameščencev in upokojencev in jo upa svo;im preizkušenim generalom poslalo predsedniku vlade, banu drav- hi ima neprestano pred očmi odloči-ske banovine in finančnemu ministru.; tev: zmagati ali umreti. Ta misel pre- V spomenici z'htsva;o zadostno zvi- ’ veva 4 milijone angleških vojakov. An. Ministra brez portfelja se nadeja ' šanje r>re'emkcv zase in za svoje dru- gleški narod in- vojska sta pripravlje- dobiti pri predsedništvu vlade Samo-1 žino. da bodo lahko v redu opravljali ! na na vse; na napad s padalci, s plini stojna demokratska stranka, kakor po- ; svojo službo in da zaradi vse tonskega,' ali motornimi čolni. Churchill je žareča novosadcki »Dan« iz Beograda. 1 pomanjkanja in draginje ne bo trpela ključil govor z zahvalo prezidentu Rco- i-; ----—- njihova sposobnost v boju za življenje. I seveitu za njegovo osebno pismo. Za- Klub nemških akademikov so usta- gotovU je. da Anglija ne potrebuje mozavesten narod, krepko združen pod svojim kralem in v trdno sklenjeni fronti razvrščen za svojo narodno vojsko in s svojo politiko odločen ohraniti Politični tfeefniL Novi minister naj bi zasedel izpraznjeno mesto sedanjega pravosodnega ministra dr. Konstantinoviča. > .v-ri-*’ £’o a* p ' .*i*i fetr. i3>i*Tl> •K-’! 'J .S.ISV iv' f 2TcC€7 }u rasfcera ;c ■‘-P.; •HXiU ti!>3'*:« TSS :iar.l. fe f‘.-v r niii >»st«*T •■. -ter; o^r-čo:.« Na slavnosti nemških narodnih noš v Novem Sadu je imel voditelj prosvetnega odseka Kulturbunda dr. Mau-rus govor, v katerem je dejal, da bodo imeli Nemci letošnje leto še več prireditev in slavnosti, na katerih bodo novili v Zagrebu nemški študentje. Najeli so velike reprezentančne prostore v dveh nadstropjih palače Milinov. Vodstvo kluba javlja, da se je število v Zagrebu študirajočih Nemcev tako povečalo, da so morali najeti večje prostore. Težave s preskrbo živil imajo na Hr-vatskem. Doslej so kljub naredbi ustanovili šele 25 aprovizacijskih odborov ameriških vojakov, ker ne bo klonila, Popravilo preciznih «r — F. ruden, Prešernova 1 — Na kup zlata in srebra ne se utrudila v dolgotrajnih naporih. Amerika naj da samo orožje in Anglija bo opravila svoje delo. Nemški državni minister in Hitlerjev ________________ ____________________________ namestnik Rudolf Hess je govoril po v raznih krajih banovine, ki bodo ži- radiu iz Vratislave. Najprej je napadel , ,...: ■...... ; . . . i 1... i A t.pl '1 Tl Um, ‘1 vila, kupljena pri »Pogodu«, razdeljevali trgovcem. Banska uprava pripravlja strogo naredbo. po kateri bodo morala vsa hrvatska mesta v teku manifestirali svojo povezanost in eno. prihodnjega iheseca ustanoviti takšne dušnost. Zato se jih bodo udeležili v , odbore. Prihodnja žetev na Hrvatskem enotnih krojih v skladu z njihovim duhom in bistvcan kot Nemcev. Pod naslovom »V združitvi je rešitev« je objavil beograjski list »Na-pred« članek, ki med djgim pravi. slabo obeta. Zato banska oblast pri pravlia tudi naredbo o prisilnem obdelovanju neobdelanih rodovitnih zemljišč. ki jih je v nekaterih krajih banovine na pretek. Listek ..Družinskega tednika*1 Miniaturne knjižnice bodočnosti Napisal Marvin Lovvenlhal V svoji listnici, kjer zavzema manj prostora kakor moje dovoljenje za vožnjo z avtomobilom, imam knjigo z 200 stranmi — na eni sami poli papirja. Na vsaki strani te pole je tiskanih 100 strani, tako drobno, da'jih s prostim očesom ni mogoče razbrati. Ta miniaturna knjiga ni kakšna obrtna redkost, tudi ne mikrofilm, temveč fotografski posnetek. To je nov postopek, ki ga je iznašel newyorški založnik Albert Boni. Po tem postopku je mogoče vsebino celih knjižnic stisniti v knjižnico povprečnega bralca. Nekdo je to knjižnico imenoval »največji napredek tiska po Gutenbergu«. Benijev mikrutisk je revolucionaren kora’; naprej. Prvič so pomanjša- ni faksimili tiskani na navadnem papirju, zato jih lahko vržejo na trg v velikih množinah po izredno nizkih cenah. Prav tako je Boni iznašel povečevalni projekt »Readex« za hitro in udobno branje pomanjšanih faksimilov. Na poli mikrotiska so nečitljive vrste razporejene v pravokotniku, tri četrt palca (1 palec - 2'54 cm) dolg in pol palca širok. Vsak tak pravokotnik predstavlja eno stran knjige naravne velikosti. Eno knjigo je mogoče pomanjšali na štiri lističe mikrotiska. Sveženj teh lističev, ne debelejši kakor je roman, ki ga spravite v žep, bo vseboval v mikrotisku za veliko knjižno omaro branja. Vsebino dobro založene javne knjižnice je pa mogoče stisniti v majhno knjižno omaro. Readex, stroj za povečevanje mikrotiska, je na zunaj podoben veliki škatli pisalnega stroja. Najprej izvlečeš na njegovem dnu majhen predalček, vtakneš vanj polo mikrotiska in prižgeš luč ob strani stroja. Potlej se skozi prozoren zaslon prikaže svetel pravokotnik. Pritisneš na gumb in v žarišču zagledaš stran mikrotiska, povečanega do naravne velikosti v knjigi. S premikanjem sem in tja lahko obračaš stran za stranjo ali pa preskočiš po deset strani naprej ali nazaj. Readex stane danes 150 dolarjev in je najdražja priprava za lastnika mi-kroknjižnice. Njegova cena bo pa s povečanjem produkcije’ seveda znatno padla. Lastniki Readexa bodo kupovali knjižice v mikrotisku po 5 centov (4 din). Enciklopedija, kakršna je »Britannica« s svojimi 24 knjigami in 27.000 stranmi, bo pomanjšana v dva palca debelo knjižico. Iznajditelj Boni ima kot prvo izdajo v mikrotisku v načrtu 1000 klasičnih del v ne-skrajšani izdaji, in sicer za ceno, i;i jo plačate za 20 romanov običajne izdaje. Te knjige bodo kmalu prišle na trg. Ljubitelji knjig bodo lahko imeli za majhen denar v svoji knjižnici na tisoče svetovnih mojstrovin, obsežnih besednjakov in enciklopedij. Zdravnik, odvetnik ali inženir bo imel v eni sami sobi velike zakonike, znanstvene knjige in cele skladovnice strokovnih časopisov. Učenjaki in strokovnjaki si bodo lahko privoščili poceni in lahko čitljive faksimile še tako redkih del svoje stroke. Tudi narod bo imel kajpak od tega veliko korist. Celotna vsebina new-yorške Javne knjižnice, ki obsega 4 milijone zvezkov, bo lahko spravljena na policah v sobi, v velikosti 9X8 m. Knjižnici v Oxfordu in Har-vardu, ponos Anglosasov, saj vsebujeta višek človeškega znanja, bosta dostopni tudi prebivalcem slehernega prerijskega, mesta. Razvoj mikrotiska je cela povest vere in vztrajnega raziskovanja. Albert Boni ni ne tiskar ne poklicen Iznajditelj. Ker ni imel pojma ne o fotografiji ne o optiki, se je moral obojega učiti popolnoma na novo. Naredil je model za modelom, videl, da so pomanjkljivi, in jih opustil. Pet let je poskušal, dokler se mu ni nazadnje posrečilo. Vštric z njim je tudi električna industrija poskušala na vse načine in nazadnje izdelala svetilko, ki je kakor nalašč za njegov aparat. Danes je mikrotisk resničnost. Saturday Revlew o/ Literature, Newyork. Angleže kot povzročitelje sedanjega evropskega požara, naposled je pa dejal, da je največji vojni stroj, ki je kdaj v zgodovini človeštva obstajal, pripravljen, da se sproži. Ta stroj bo vodil nemški vojak. Bolgarija jc po Churchillovem govoru spet stopila v ospredje. Churchillove besede, da so bolgarska letališča že pripravljena za nemško uporabo, so napravile neprijeten vtis v Bolgariji. Bolgarski odgovorni krogi te trditve zanikajo, češ da nemških vojakov v Bolgariji ni. Bolgarija se je spet znašla v mučnem položaju. Nekateri napovedujejo spremembo vlade, katere predsednik naj bi postal odstopiv.si minister Bagrjanov. Bolgari se zavedajo, da bi se v * tem primeru morali popolnoma nasloniti na Nemčijo. Iz Budimpešte pa poročajo, da je generalni tajnik ruskega zunanjega komisariata Soboljev prispel v Sofijo. Ta mož je že nekoč igral vidno vlogo v bolgarski krizi. O njegovem poslanstvu pa ne objavljajo ne bolgarski ne sovjetski listi nobenih pojasnil. Atenska agencija demantira poročilo nekega tujega časopisa, češ da je pred. sednik grške vlade dovolil, da se v Solunu izkrcajo štiri angleške divizije Atensko agencijo so pooblastili, da novico odločno zanika. -JIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlIlt § OKVIR II n za s E SLIKE. FOTOGRAFIJE. G03EUNE. I f KLEIN I H* § LJUBLJANA, VVoltova 4 = i liiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiittiiiiiiiiiiii? Angleške čete v Afriki izredno hitro Napredujejo. V četrtek 6. t. m. se je "»pričakovano hitro vdala trdnjava Bengazi v Libiji, ki je italijanske čete *“So mogle več braniti. Angleške čete f? Pri tem zajele doslej okrog 20.000 vojakov in 8 generalov, med njimi generala Bergonzollo znanega po imenu »električna brada«, ki Je ušel iz Bar* .Angleške čete so prodrle že okrog ™0 km dalje do zaliva Velike Sirte, ^rav ta'co uspešno prodirajo v Eritreji m Abesiniji, kjer so prodrli že 80 km « ,nctranjost. Zavzetje Bengazija je nedvomno mojstrsko delo generala Wa-»I * in mu pripisujejo velik pomen. Motorizirani angleški oddelki so pro-urli že tudi okrog 160 km daleč v notranjost Libije, kjer obstreljujejo Acl-zeclabijo. Angleško bvodovje je v ne-“eiJ0 ob zori napadlo italijansko pristanišče Genovo in ga bombardiralo, uničilo je več tcvam, elektrarno in to-0rn“ postajo, letala z matične ladje so Sestreljevala tudi okoliška mesta, h,”?,1 Livorno in Piso. Napad je terjal tudi več človeških žrtev. Vse vozne karte pri »PUTNIKU« Nanetost v Franciji je, z:dn''e dni nekoliko popustila. Kljub nemšKi za htevi, da bi Laval stopil v Petainovo ■\la.do je postal podpredsednik fran-coske vlade in njen zunanji minister admiral Darlan. ki si je zadnji čas Pridobil velik ugled. Petain ga je iine-ttova) tudi za svojega namestnika za ,Himer, ce ne bi mogel več opravliati svojih dolžnosti. Tako v:chyjska vla-“a popolnoma pretrgala z Lavalom in ■^kateri domnevajo, da bo v Parizu “Kušal sestaviti separatistično vlado. .Na albanskem bojišču zadnji teden ..Žena 1941" Kaj pravijo stalne bralke lista »Z \sHiino vašega lista sem zelo zadovoljna in vam danes nakazujem naročnino za celo leto 1941. Seveda 1)1 človek želel, da se | o tem ali onem napiše kaj več. Kljub temu I pa vsaka naročnica najde nekaj zase, pa naj-{ si je to novela, kako lepo ročno delo, ple-| tenina, nasvet, kuharski recept kroj ali kaj j drugega.« (Z. P. Hrastnik.) Naročnina nepodražena: Celoletna din 62’“, polletna din 3:i'—, četrtletna din 17‘ . Posamezna številka din fi’—. Za nove naročnice je januarska številka še v zalogi! Naslov: -Zeria 1U41«, Kamnik. nija tudi dolžna storiti, čs hoče, da se bodo njene notranje in zunanje razmere izboljšale in da ne bo država kakor puščava, po kateri se skrivajo sestradani ostanki ponosnih vojakov prejšnjega rodu. Pristop Bolgarije k trojni zvezi napoveduje v nemškem glasilu »Berlin--Rim-Tckio« nemški zunanji minister Ribbentrop. V svojem članku Ribben j Italijo na oddih, brdo potovali č?z t Maribor. — Edenovo utrdbeno črto gradijo angleške oblasti ob sevsrni palestinski meji. Utrjena čita potska i od merske obale do Tiberijskega je- j i zora. — Avstralska vojska bo kmalu i štela pol milijona mož, kakor je te : dni izjavil predsednik avstralske vlade : Menzies. ki se mudi v Kairu-. klub in Društvo slovenskih književnikov v ljubljanski drami Finžgarjevo igro s Razvalina življen ja... Pozdravni govor je v imenu književnikov govoril g. France Koblar. S to prireditvijo je Ljubljana dostojno počastila življenjski jubilej enega najpomembnejših slovenskih dramatikov. Prav tako je ob tej priložnosti ljubljanski svet imenoval pisatelja Finžgarja zaradi njegovih velikih zaslug za književnost, kulturo in jezik za častnega obca-trop napoveduje konec vojne in nem- i na mesta Ljubljane in mu izročil čast- drugili. lani so ga pa sprejeli za rastnega "lana v slovensko Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Krušne nnkazniee veljaj« tudi v gostinskih obratih, ker dobijo ti samo toliko moke, da lahko delajo iz nje jedi. Zato naj gostje, ki hočejo dobiti j kruh. oddajo pripadajoči odrezek kruš- ! ne nakaznice. Krušne karte za bolnike bomo do- j bili v najkrajšem času. Bolniške na- j venskega pisatelja. Franca Finžgarja j kazniee za kruh in moko bo izdajal | so priredili Narodno gledališče, PEN- I v Ljubljani mestni fizika!, bolniki bo 1 • 1 ■ < I . ! .t . I . .1 . ! 1. 1 . . . ! . . . . ! ! , I khi.vn.tli 1. • 1 II n! (1 - I ! 11.1 it I, Za mamico ih zame zmerom samo V počastitev sedeinsedetletuice »lo- ško zmago še to leto in pa. da bodo še druge države pristopile k trojni zvezi. Spremembe v angleški vladi. Lord ne lusignije. Kok za zamenjavo kovancev po 50 2 din 16. februarja, za kovance po 10 din pa 28. februarja. Ce vuicunctc ati *%i Moin je postal kolonijski minister, Par> 2 din in M <>in bo potekel v fe-Thomas Johnson minister za Škotsko, I bruarju in to za kovance po 50 par in Malcolm Macdonald visoki komisar v' Kanadi, minister za zdravje pa Brown. Razen teh so se izvršile še nekatere spremembe v drugih ministrstvih. Nemčija je zasegla dansko vojno brodovje. rušilce in podmornice, ki zdaj plovejo pod nemško zastavo. To se je zgodilo kljub zagotovilu, da ostane Danska tudi po zasedbi gospodar svojega brodovja. Ker so bili pa od takrat odstranjeni iz vlade vsi nemški nasprotniki. Je danska vlada brez odpora pristala na to nemško zahtevo. Velika železniška nesreča se je pripetila na bolgarski meji. Iztiril je vlak s 30 vagoni, ki je vozil nafto iz j Rusije v Nemčijo. Nafta se je vžgala ♦ in v njej je našlo smrt osem bolgar- ♦ skih železničarjev. Rešil se je samot en zavirač. Razen treh vagonov so vsi ♦ drugi z lokomotivo vred zdrveli v pre- S pad. Nesreča se je zgodila ravno kilo-J meter od naše meje na bolgarskih! tleh. * Zastopniki bolgarske opozicije soj obiskali predsednika vlade Pilova in J izrazili željo, naj bi se Bolgarija ne* zapletla v nobeno vojaško akcijo in{ želeli so zagotovilo, da Bolgarija v J nobenem primeru ne bo prekanila d>* plcmatskega razmerja z demokracija. J mi. Predsednik Filcv je zjistepnike * skušal pomiriti, ni pa dal nobenih} točnih izjav o bodoči bolgarski poit-J t;ki. V odločujočih londonskih k i.g h ♦ so izjavili, da bedo prekinili diplo-* metsko razmerje z Bolgari.o. če boj bc.garska vlada dovolila vstop v svojo J arzavo uniformiranim nemškim voja-2 kom. Z ♦ ♦ Starostno zavarovanje kmetov so* uvedli v Bolgariii. Zavo;ov.ne e r.b-J vezno za vse kmete, včlan ene v kme-J čkih zadrugah. Vsak kmet bo moral* v zadrugo vplačevati 120 levov člana-* rine. po 60. letu starosti bc pa dobival* po 3600 levov c?sbne pokojnine na* leto. Po njegovi smrti je ne bodo do-* Paradižnik, težak poldrugo kilo, je pridelal kmet Imbro škarek iz Podravine. Čudoviti paradižnik se zdi zrasel iz desetih manjših paradižnikov, toda po peclju, ki je en sam, vidiš, da je ta lepi sadež res en sam. Že dvajset let stanuje v kolibi na pokopališču siromašni delavec Mihajlo Hebar v vasi Lju-Ijacih. Prišel je v to vas iz Ču-rtiga; ker ni imel kje prenočiti, se je zatekel na pokopališče; bilo mu je na božji njivi tako všeč, da se je tam za stalno naselil. V kolibi je že tudi izkopal grob, ki naj bi ga vaščani vanj pokopali. če bi umrl. 7'jt) kilometrov na teden prevozi na kolesnih drsalkah, madžarski izseljenec v Združenih državah Ivan Halaš. Po poklicu je čevljar in med svojim potovanjem — že trikrat je na teh drsalkah prepotoval vseh AS Združenih držav — opravlja svoj poklic. Med Američani je ta ,l<-teči čevljar‘ dobro poznan in priljubi jm. Pr> t x - u aioansKe vojne niL * Srbiji odmeva strašno grme-k™. i„°Pov in se hiše baje tresejo ka-sk-iV 11?aPir-'a- Velikanske jate italijan. *n tetal napadajo notranjost Grčije. Rooseveltov zakon o neomejeni po-o,.*';1 Angliji je poslanska zbornica nrfrf ,z 250 Proti 165 glasovi. Zdaj Vfw>u ?®kon še Pi'ed senat, kjer bo go-v iL ^Y®ndell Willkie o svojih vtisih l-llr^ 8 Ji .ob njegovi vrnitvi v Arne; liiQ°„tmu je prebivalstvo priredilo ve-iem < smejem. 2e zdaj je časnikar-naa ’ da 150 Amerika ostala zu- tSLJ Jne. & bo Angliji dala vso poln™!?? Pomoč, sicer se bo pa vsekako morala udeležiti vojne. je popolnoma prelomila z jJr®®nUo. Njen poslanik sir Reginald nje dobil od svoje vlade nalog, ški ,mPrej zapusti Romunijo. Angle. v“>da pojasnjuje njegov odhod s vruii a & Poslanik Hoare na svoje N»»!ranJe generalu Antonescu, koliko R i>olurnem trpljenju izdihnil. Na 3 leta ječe jc bil obsojen 751et-ni zagrebški zlatar Dragutin Vašič, ker je z oderuštvom oškodoval več družin. Čeprav je sam večkraten milijonar, je nekatere popolnoma uničil. Poleg kazni bo moral plačati še globo («2.430 din. tetvorčke je rodila dvajsetletna mo-hamedanka Hanifa, žena kmeta Omerja Alija Spahiča iz vasi Nove Zenice. Najprej jo rodila po vrsti tri deklice, ki so vse z materjo vred povsem zdrave. Šele drugi dan je rodila četrto dete, dečka, ki pa je bil mrtev, t Eksplozije min in torpedov v Budvi ♦ in okolici se še nadaljujejo; zato so ♦ jirebivalci v stalni nevarnosti. Pred ♦ nekaj dnevi se je v zaliv pri Petrovcti •zatekla neka 8.000 tonska tuja ladja, ♦ i;i je bežala pred sovražno podmor- ♦ nico. Mod zasledovanjem je podmorni* ♦ ca izstrelila dva torpeda, k.i sta tre-jščila v obalo iu strahovito eksplodi- ♦ rala. Zaradi eksplozije so na mno-fgih hišah v Petrovcu popokale šipe j in imajc prebivalci precej škode. I 16.0110 stanovanj brez elektrike ima-S jo še danes v Zagrebu. J Okrog 100 hišic se je porušilo v jSomboru in okolici zaradi talne vo-£ de. Prebivalci ogroženih hiš so stalno | J selijo iz njih in odnašajo s seboj, kar j je vrednega. Brezdomcev je z vsakim . luem več in zato je pomoč mestnegs J županstva in Rdečega križa nujno, po-t irebna. ♦ Mariborska mestna občina je odre J dila požarnopolicijske preglede za Ma-,'ko in^.ij ugovec, m W. .iničkn %nwii*nTj ♦ ribor. Pred vsem bodo pregledali vsa Konrad žajtiei Kmjar, in •ni, i.judnnia Jaiu'7. Vidmajer, krojašk moj-Marija Dankova; k. Kriiks Zt-m- ♦ podstiesja in Mdfec-iei/a milo za otrotie Milo za občutljivo kožo *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦.»♦*« S' šestimi službami zasluži komaj 1250 diu na mesec Radoslav Pavlovič iz Leban v Srbiji. Pavlovič je oče ošinili otrok, zato je moral poprijeti za vsako delo. Tako je sprejel več tajniških mest pri različnih organizacijah in mesto odvetniškega pisarja. S tem svojim dohodkom pa šola še dva otroka v leskovški gimnaziji. Velik uspeh je žela Gotovčeva opora >Ero z onega sveta: na Finskem Vprizorili so jo v narodnem gledališču v Helsinkiju Finci so delo sprejeli ■/ velikim navdušenjem kot izrazito jugoslovansko glasbeno umetnino. Za 3 milijone lir tuje valute iu zlatu so pretihotapili čez mejni most na Reki Sušačanka .Tosipina ftikičeva, Zardas Sami iz Kastva iu še nekateri drugi. Josipino Šikičevo so obsodili na osem mesecev zapora iu 500 din denarne kazni. Zardasa pa na tri mesece zapora in 500 lir kazni. 17 židovskih deklet je prišlo le dni v Maribor čez mejo. vse prem rožene od hudega mraza. Dekleta so lahno oblečena iu obuta v poletne čevlje. Posamezne židovske družino so se zdaj zavzele za dekleta, med katerimi jo nekaj popolnoma izčrpanih. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: )- lhidolt Valu-n. /druniSk! uradnik \ Kajhrnhnrpu, m gdr. 1'avla Jur-Pe\ :t. nradnu a pri »Hlnvrncu« v l.jiddjani: li Iludoll Makoicc. urednik »S|n> i ii>ki ,ju do ma . in jid-- Vukrija M;u \ ?.r a uradnica: 11. Milan JagiM-. lasliik podjiljs »Zlpin«, iu gdč. Krista Trtnikoma, za-cimn uradnica V Mariboru: f! Ilaraid Kokol in pdi1. Ju-■ t1 ici K;a?ovti\a: ing JSopa Kv.t*i ii. Neža Hilinccrje\u: n Mak-iinil.jan i'U'\nik in cdč Karla Cctnuna; i:, Jožef Vanincl ntebanik. iu gdr. Manja S.-i^u-mi- \a ; o. ,j;m. Deset dni so stavkali v Za Vidovičih pri Zenici... delavci? Ne! Uradniki! Ne! Sicer pa tako ne bi uganili: stavkali so pijanci, in sicer zato, da bi krčmarji znižali ceno žganja. Res so zmagali, cena žganju jc padla in krčme so zdaj sprt polne veselih bratcev z rdečimi nosovi. zahteva, da bojujoče se države sestavijo seznam mest, ki služijo izključno za varstvo otrok. Prav tako pripravljajo ukrepe za njihovo prehrano —- . Ruski častniki se morajo učiti tu jih ***♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*** *•♦**♦♦*♦♦♦♦♦• športna zveza. Na tekmah je naslo- jezikev, kakor je odredil maršal Ti- , i •• n- I>il° 31 športnih klubov. Poleg večti- ■ ■ — - 1 Literarne nagrade ljubljanske mest- ~ ' - - - ^ beograjski radijski razstavi. Ta uaj-J manjši radio stane samo nekaj dinar-♦ jev, čeprav se z njim prav jasno sli-t si jo vse lokalne postaje 11MI kil težkega soma so ujeli ueo-grajski ribiči v Donavi. Orjak se je tako olepal, da so ga ribiči komaj obvladali in privlekli do obrežja. Prvi zlet slovenskih smučarjev v Celju je priredila v nedeljo Ziinsko- ofožjem, — Romunske oblasti so stoirJTe’ da mora biti romunska pre. ca odslej vsako noč zatemnjena. &ariuVo*yIadno kriz0 pričakujejo v Bol-stai « Nekateri domnevajo, da bo poster 15^ln ^a1, da 5e Bolgarija v dobrem ie7?eru ® svojimi sosedi. Glede Turči-8arsirPoudarU’ da lma vojažtvo na bol-nimo me^1, a samo zaradi obrambe, iakrTjpa naPadalnih namenov. Prav men « ? bolgarsko vojsko na turški trdi« Bol8arija je miroljubna in ima gar«!?! namen ostati zunaj vojne. Bol-hiti štev pridejo pred vsemi ... - jeziki sosednjih držav. — Brazilska »e občine so dobili tile slovenski pisa-vlada je prepovedala vse publikacije j telji: g. Severin Šali za >Slap tišine«; v tujih jezikih. — General Franco in zunanji minister Suner sta čez Vlchy odpotovala v Berlin. Njun obisk v Berlinu spravljajo v zvezo s korajšnjim napadom na Gibraltar čez špansko ozemlje. — Letalska nesreča se je pripetila na Kitajskem, kakor poročajo japonski listi. Pri nesreči sta se ubila dva japonska admirala in 8 višjih pomorskih častnikov. — Rimski pristojni krogi demantirajo poročilo londonskega radia, da je neka podmornica v Jadranskem morju v bližini Visa potopila Italijanski trgovski ladji »Vit-torio Veneto« in »Fuchlna«, češ da italijanska trgovska mornarica ladij s takšnimi imeni sploh nima in da v Jadranskem morju ni nobenega otoka z imenom Vis. — Manevre ima sovjetska mornarica na črnem morju, kakor poroča glasilo sovjetskega mornariškega ministrstva » Krasni flot«. Manevrom prisostvuje tudi mornariški minister admiral Kuznjecov. — Novi madžarski zunanji minister je postal Laszlo Bardossy. Njegovo imenovanje so s simpatijami sprejeli baje tudi v Berlinu — Nemške oblasti so mestu Bordeauxu naložile 2 milijona frankov globe, ker so francoski civilisti napadli nemškega vojaka. Kazen bodo morali plačati vsi meščani. Rar^n tega so morali položiti 4 milijone frankov kavcije kot jamstvo, da se kaj takšnega ne bo več primerilo. Otroke selijo iz Berlina, kakor poroča poluradno glasilo Frankove vlade »ABC« in sicer proti jugu in vzhodu po določenem načrtu in brez sleherne ovire. — Nov trans, port nemških otrok v Italijo je napovedan za te dni. Otroci, namenjeni v Jngenieur- Schule (Vfittweida (Deutschfand) strojegradba, elektrotehnika Tiskovine brezplačno g. Jus Kozak za Maske«; g. Prežihov Voranc za »Doberdob«; g. Miško Kranjc za »Povest o dobrih ljudeh«; iu g. Janez Jalen za >Previsec. Prisilen odkup pšenice je odredil minister za prehrano vojsko in prebivalstva za tiste osebe, ki imajo več ko 300 kil pšenice ali več ko 240 kil moke za vse leto, torej od žetvo do žetve. Do nove žetve je Se pet mesecev, torej smejo imeti ljudje za domačo uporabo samo še 125 kil pšenice. Vsakomur, ki ima več ko 125 kii pšenice ali več ko 100 kil moke, laliko Prizad prisilno odkupi odvečno zalogo. Zvišanje dimnikarske tarife hočejo doseči dimnikarji v Ljubljani, Mariboru in Celju. Z zvišanjem te tarife bi dimnikarji šele lahko povišali tudi plače svojini pomočnikom, da bodo ustrezale sedanji draginji. Izpit za doktorja čiste filozofije jc naredil Milan Rakočevič, stalni dopisnik Pravde, na ljubljanskem vseučilišču. Novemu doktorju tudi mi naj-iskreneje čestitamo. SOletnico rojstva je praznoval v ponedeljek starosta slovenskih slavistov prof. dr. Matija Murko, ki živi v Pragi kot upokojenec praškega vseučilišča. Prago je spremenil v središče slavistike, na čelu tega je stal sam s svojini glasilom »Slavijo«. Ustanovil je tudi Slovanski institut. Znanstveno delo prof. Murka ie ogromno. Za. njegovo 751etnico so izdali njegovi učenci I. zvezek Murkovih »Zbranih filoloških spisov-, ki jili je zbral prof. Horak. Drugi zvezek so pa pripravili za njegovo 801etnico. Prof. Murko je odlikovan z visokimi znanstvenimi odlikovanji. Je član raznih akademij, tako češke, ruske, srbske, južnoslovanske, ukrajinske, poljsko, nemške iu sočglave množice gledalcev in naše vojske je tekmam prisostvovalo tudi več zastopnikov oblasti. Kot zastopnik vojnega ministra je prišel na tekme brigadni general Pa rac, vojsko je zastopal general Lukič, pa tudi župan g. dr. Voršič je prišel. Prvak v klasični kombinaciji in v teku na 18 kilometrov je postal Tone Razinger, v slalomu Gajšek, v smuku Žnidar, v skokih pa Karel Klančnik. Nov most če* Savo pri Krškem bo zgradila banska uprava v 6voji režiji. Novi moet in cesta bosta široka 9m. Za pešce bo na vsaki strani zgrajen poldrug meter širok hodnik. Mo3t sam bo zgrajen iz železobetona in bo stal okrog 3 milijone 300 tisoč din. 5.000 stolov kmelja je naročila Rusija pri naši bmeljarni v Žalcu. Verjetno je, da bo v bodoče naročila Rusija pri nas še nekaj stotov hmelja. inib«*iiijevH-Stajizerj*‘va. V Mcžiui: *>. Ivan Petrovnik, prevnmik, in gdč Ceri liju Kovača; g Kur/.,, rudar, in gdč Cirila »Sleparjrva JJilo sr črno! UMRLI SO: V Ljubljani: SSlrlni Ivan PrtkmSi-k, stro kovni uri tri j v pok.; Milan Taškar: mr. j>h. Franc Kuralt, lrkarnar: Frančiška Jeranova, OTletna Rt.sv Bleiweis Trsfeni5ka, Josip P!at-ner, zasebnik, Karol Višncr. uradnik državnih želrznir; Ivanka Gartnrrjcva; G.Mrtni Ivan Kristan, privatni uradnik v poK ; .lanko Globočnik, notar v pok.: Frančiška Vidičev«, upokojrnka tobačne tovarne, Marija Nemčeva; Magdalena KraSovčeva; Ana stuehy-jeva. V Trebnjem: STletni Janez Šufitar. V Celju: H71otni Unldo Detiček, uradnik Celjske posojilnice; Blletna Terezija NVatr.e kova. V Višnji gori: Jožef Nadrah, posestnik, usnjar in cerkveni ključar. V Blatni Brezovici: 841etni Janef TeSar. V Mežici: Terezija Perfetova. V Zgornji šiSkl v Ljubljani: Marija Lotričeva, tobačna upokojenka. V ikalah pri Velenju: lOOletna Antonija Gorofcrančeva. V Šoštanju: Maks Goričar. V Mariboru: h5letui Julij SpaRer, posestnik. V Apačah: flSletni Murtin Pal. V Boštanju: Marija Papeževa. V Ljutomeru: Hinka Filipičeva. V Novem mestu: Ana Cepimova. V Cerkljah na Gorenjakem: Terezija Tičar jeva. V Novi vati pri Celju: as letna Roza Ko la r Jeva V Oraškovcu: Matilda Tanr.frjeva. V Dolenjem Logateu; Anton Rus. posestnik in mesar V Preloki: Alojzij Jerič, lup ni upravitelj NnSe sožalje! DRAGI OTROCI! Gotovo vam je žal, da se je naša pravljica o nesrečni mali vodni vili končala. Da se vam ne bi preveč tožilo po njej, smo izbrali za vas prav tako lepo novo pravljico »Rdečil čeoeljčkii« Brali boste zanimivo in zapleteno zgodbico o deklici, ki je zaradi rdečih čeveljčkov pozabila na ljubega Boga. Kaj se je potem zgodilo z njo in kako se je za ta svoj greh pokorila, boste brali v naši novi pravljici » cii ceo m« Priporočite naSo novo pravljico vsem svojim malim prijateljčkom, naj jo prično brati že v prihodnji številki ^Družinskega tednika«. Pismo iz Cortine Naša vojska pod vrhovi Dolomitov Trener jugoslovanskega vojaškega moštva Franc Smolej pripoveduje: Cortina d’Ampezzo, 3. februcu1 ja 1941. Doletela me je čast, da sem sedel med dvanajsterimi — toliko nas je bilo vseh skupaj — v brzcu, hitečem preti Trstu in dalje v Cortino d’Am-pezzo, kjer so se letos vršile svetovne smučarske tekme, na kratko imenovane P. I. S. Vozili smo se zelo udobno, samo v prvem in drugem razredu; imeli smo zase ves vagon, tako da je imel vsak zase pol oddelka, čez dan smo opazovali lepoto kraškega sveta, zvečer smo pa polegli in zaspali, kajti zaradi vojne je bil vlak zatemnjen. Ko smo prvič in zadnjič presedli, smo čutili, da smo se povzpeli med spanjem visoko, zakaj sneg je že tu in mraz je, da nas kar stresa. Po eni uri vožnje z gorskim .tramvajem* smo se ob eni jtonoči znašli na postaji v Cortini. Nemalo smo bili presenečeni nad lepim sprejemom ob tej pozni uri. Pozdravilo nas je polno ljudstva z vojaškim zastopstvom in godbo na pihala. Odpeljali so nas v naš penzion, kjer smo zelo, zelo zadovoljni. že prvi dan vidimo, da je mesto le precej veliko; mi na Gorenjskem bi morali zmetati vse skupaj morda v Bohinjsko kotlino, z Bledem, Kranjsko goro in Planico vred, da bi mogli pripraviti toliko loggiamentov* (prenočišč. Ravnine ni, zato so pa dolge kilometre prostrane senožeti, pokrite z debelim snegom, senožeti; kjer prav te dni živahno kipi življenje. Senožeti se kmalu umaknejo pasu gprllčPffo cr/htrrl*-, 1/i en nahi nh sknrfl i dali tako, kakor sem jih jaz gledal sredi Cortine, kakor da ne bi bil še nikoli videl nobenih čevljev in nog... Pogled ti uide na vrhove kamnit-nega venca, ki obdaja Cortino s severa in juga, kakor obkrožajo gore pri nas Krmo, Vrata ali Tamar, samo s to razliko, da se na vsakega teh vršacev povzpneš v desetih minutah z vzpenjačo. Z vrha imaš pa skrbno izpeljane smučine v dolino. Tega pri nas manjka, če bi pri nas imeli te naprave, bi tudi kmalu imeli takšne zvezde, kakršne so Jenevvein, Romin-ger, Sartorelli in drugi. Mogoče mi ho kdo ugovarjal v primeri s tekači na smučeh. Za tek imamo pa vsi na splošno iste pogoje, pa so vendar severnjaki po večini spredaj. Da, to je resnica, ki jo pa zagovarjamo za zdaj ‘takole: prvič je pri nas dosti krajša zima, drugič so ta šport prenesli k nam severnjaki in so torej starejši, bolj izkušeni. Tretjič so oni iznašli maže za smuči. Lahko bi napisali debele knjige o mažah in izkustvih z njimi. In četrtič: življenje samo tam gori pri njih je precej drugačno od našega. kjer stiskamo grozdje v šmarnico, sadje pa v slivovko. Sicer pa zdaj tudi niso več severnjaki tako na dobrem, da se jim ne bi bilo treba prav nič bati bratov z juga, kajti na tekmah so že postale tudi sekunde dragocene. Upam. da bo tako nekoč tudi pri nas, saj so fantje zdravi in borbeni, samo proč z alkoholom, nikotinom in rimuim kvarnim izživljanjem! Olje kombinaciji, moško in žensko, pa za zdaj še čvrsto drže Nemci. Vreme je danes zelo neugodno; ves dan že hudo sneži z mrazom in vetrom. V prihodnjem pismu pa o ostalih tekmah do konca. Frane Smolej. Mimohod jugoslovanske vojske v stadionu ob otvoritvi F. I. S. tekem za-svetovno prvenstvo v Cortini d’Ampezzo 1. februarja t. I. odsekanih navpičnih, tudi več ko 3.000 metrov visokih čereh. Od teh v nebo kipečih gor odmeva zdaj tudi slovenska pesem, slovenski znoj lije ob treningih, ko se pripravljamo na borbo, na častno borbo, kjer moramo spoznati, kaj znamo, kaj smo in česa nam manjka. Pok naših pušk odmeva morda prvič po pet in dvajsetih letih v Dolomitih, smodnikov vonj se kakor nekoč širi ped navpične stene... Ob otvoritvi teh slavnostnih dni nas je ljudstvo pozdravilo izredno prisrčno in toplo. Dan je bil lep, gore so se razkrile, nova snežna odeja je pokrila vse, kar Je bilo dotlej starega, umazanega. Počutimo se z vsemi narodi, z vsemi ljudmi kakor bratje med brati. Nekaj tekem je že za nami, mi smo bili samo del črte ob strani. Večkrat mi je že bilo res nerodno, ko so me vpraševali — in še me bodo vpraševali — zakaj .nas* ni. Start znanci smo; heljšim je težko, videčim, da se število tekmovalcev vse bolj in bolj krči. nam se pa vsiljuje zavest, da se ne bomo nikoli povzpeli, če se ne bomo borili, če ne bomo merili svojih moči. izboljševali svojih uspehov z njihovim časom. če bi v Ljubljani na primer videli čevlje Kristl Cranzove ali Jenewetna, bi se prijeli za glavo ali pa vsaj gle- Kristl Franzova In Peppi Jenewein, prvaka v smuku na F. I. S. tekmah T Cortini (TAmpezzo Tole sliko napredka vam podajam izped Dolomitov, kjer se bore fantje vsak za kar največji ugled domovine. Težko razumem da naših fantov ni, ker smo prav za prav precej blizu, pač bliže kakor Finci, ki jih jo tu vsaj trikrat toliko kakor naših vojakov z nami vred. pa je njihova domovina preživela ob letu osorej vso grozoto vojne... Proga za smuk je potekala izpod Tofane. Dolga je bila kakšne štiri kilometre s štiri sto metri višinske razlike, v zgornjem delu strma, v srednjem skozi redek gozd. v spodnjem po odprtih travnikih do cilja. Naši bi se plasirali od 10. mesta naprej, morda tudi niže med ednice. Drugi dan je bila štafeta 4> 10 km. Proga je bila sicer zelo lepa, dosti vzpona skoraj brez ravnine. Izpeljali so jo od stadiona V osmicah. tako da so prvi in tretji, pa drugi in četrti mož štafete tekli isto prego. Kakor že rečeno, so tu poleg Norvežanov pogrešali predvsem nas. Zmago Fincev je odločil drugi mož finske štafete, svetovno poznani Kurik-kula. Ker Norvežanov ni bilo. se je razvila borba za drugo in tretje mesto. Odlični Švedi so kmalu zasedli mesto, ki jim pripada. Italijani so jim morali prepustiti št; drugo mesto. Nemci so na tihem računali d« bodo pred Italijo, a tudi Demetz in Berauer nista mogla zmanjšati naskoka Italijanov vse do cilja. Da bi na tihem vedel, pri čem bi bili mi Jugoslovani, če bi postavili štafeto, sem vojake — patrolo po 20 km treninga — poslal domov, sam sem se pa 200 metrov od stadiona .prilepil* za Švicarjem Gamo, ki je bil zadnji mož njihove štafete. Prve štiri kilometre sem ga priganjrl in iznodbuial. seveda v spoštljivi razdalji. Od sredine proge dalje ji pa zakuril svoj .kotel* in pritekel kakšne pol minute do eno minuto prej skozi cilj, kakor bi bil pritekel jaz. (Razumljivo je, da nisem mogel poslednjih sto metrov po pregi v stadion.) Seveda sem bil kar zadovoljen; po dvajsetih kilometrih treninga še deset kilometrov z Gamo in zaostanek za pol minute do eno minuto so mi dali misliti, da bi s*' letos lahko revan-šlrali za poraz, ki so nam ga naprtili Švicarji v Zakopanih. Mirno lahko rečem: če bi ne bilo kakšnega defekta bi zasedli peto mesto v štafeti 4X10 km na letošnjih F. I. S. tekmah v Cor. •tinl d’Ampezzo. Za presenečenje skrbe prav dobro na letošnjem prven'tvu Italijani sami. Danes je bil drugi del alpske kombinacije — slalom. Chieromi (Italija) bi Pfeifer iNcmčiia) si delita prvo mesto. Seghi Celina je pa kav za tri sekunde nabrisala doslej Več let nepremagljivo Cranzovo. Moderna Trnuljčica Budimpešta, februarja. Pred kratkim so imeli v neki meščanski družini v Budimpešti poroko. Povabili so precej znancev in sorodnikov, pojedino so pa imeli v neki veliki restavraciji. Slučajno je pa eden izmed povabljenih gostov zamudil vlak in zato prišel na gostijo z dveurno zamudo. Stopil je v gostilniško sobo, kjer so bili zbrani svatje, in se na meč začudil. Nihče ga ni pozdravil, vse je bilo mit vaško tiho v sobi. Tedaj si je svate pobliže ogledal in ugotovil, da vsi spe. Skušal je tega in onega zbuditi, ali vsi so tako trdno spali, da je sklenil naposled poiskati zdravniško pomoč. Ko je čez nekaj časa prišel zdravnik, je ugotovil, da so gostje vsi po vrsti narkotizirani. Preden je minila ena ura, so se zaspanci že začeli prebujati. Tudi »Trnuljčica« je dvignila svojo lepo glavico in presenečena pogledala okrog sebe. Ni mogla ugotoviti, ali sanja ali je vse živa resnica. šele pozneje so ugotovili, da. je goste narkotizirala ljubosumna gostilničarka, pri kateri so nevestini starši naročili gostijo. Mladi ženin se je namreč pred leti "smukal tudi okrog gostilničarke in zato je mislila, da bo postala njegova žena. Ko je te dni izvedela, da se je njen izvoljenec poročil z drugo, je sklenila, da se bo bridko maščevala. Pomešala je med vino močno uspavalno sredstvo in tako ženina in nevesto pa tudi vse goste, ki so pili vino, uspavala za nekaj ur. čeprav je gostilničarka iz gele ljubosumnosti napravila to šalo, na sodišču za njeno ljubezen niso imeli dosti razumevanja in so jo precej strego kaznovali. Japonka v ljubezni in zakonu Tokio, januarja- Ce pride Evropejec v Tokio, ga takoj zbode v oči veliki kentrast japonske prestolnice. Moderni avtomobili drse po ulicah, vmes pa tekajo slabotni Japonci, vpreženi v rikše. Moderne modne hiše stoje ob cesti, poleg njih pa lesene japonske hišice, kakršne so postavljali že pred sto leti. Evropska kultura je tu tesno povezana z japonsko. Evropsko oblečeni možje dajejo Tokiu videz evropskega mesta. Prav tako so se modernizirale tudi Japonke, ki so z ostriženimi lasmi in modernimi evropskimi oblekami popolnoma podobne Evropejkam. Ta moderna dekleta Jap! nci imenujejo »moga«, kar pomeni moderno dekle. čeprav zro njihove oči prav tako sanjavo in pričakujoče v svet kakor oči mladih Ev-ropk, je vendar njihovo pričakovanje povsem drugačno in njihova življenjska pot je vse drugače zarisana kakor pri evropskem dekletu. Japonka je lahko še tako moderna, še tako lahko zaljubljena v kakšnega mladeniča, njena prva in sveta dolžnost je služba domovini, šele potem, ko jo domovina ne potrebuje več, se lahko vdaja sanjarijam in svojim osebnim željam. Nič na svetu ne premoti Japonke, da bi se odtujila običajem svojih očetov. Tu evropski vplivni ničesar dosegel. Ravno kar se tiče zakona in ljubezni, je Japonka ostala prava orientalka. V ljubezni nimata prve besede zaljubljenca, temveč starši obeh, ki odločajo po svoji volji o usedi svojih otrok in ti se ji tudi prostovoljno vdajajo. Navadno starši določijo tako imenovanega nakahoda, to je nekak zakonski posredovalec, ki mlademu dekletu ali mladeniču izbere nevesto ali ženina. Prav zaradi teh običajev na Japonskem ni neporočenih žensk. »Moga« ima seveda lahko tudi prijatelje. Prijateljstvo med moškim in žensko je pa na Japonskem veliko Ijolj omejeno kakor v Evropi. Med ljubeznijo in prijateljstvom so Japonci potegnili strogo mejo. Japonka je sicer svojemu možu podložna, vendar na prav svojevrsten način, ki ga Evropci po večini ne' morejo razumeti. Nikdar ni bila Japonka sužnja svojemu možu. V vsej japonski zgodovini je napisano, da je Japonka enakovredna svojemu možu in popolnoma, svobodna. Japonka je v ljubezni popolnoma drugače vzgojena kakor Evropka. Ev- fladar kupite sredstvo proti bolečinam, pre»j hladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer”-jevinri križem. Oiji«9 reti S- t>r. 723t od 33. marta Ifci+k Bivši spanski kralj Alfonz se je odpo-vedal prestolu v korist svojemu sinu (ionu Juanu, ki utegne postati španski kralj, ker je v dobrih odnosih do falange (fašistovske organizacije). ropsko dekle je na primer zelo nesrečno, če se ne poroči s svojim »tipom«, in pri izbiri svojega zakonskega druga nikdar ne posluša starejših ljudi, šele potem, ko je nekaj let poročena, spozna, da so imeli njeni starši pravili da njen mož prav za prav ni njen »tip«. Japonki se kaj takšnega ne more zgoditi. Ona se sicer zaljubi, vendar v prvi vrsti posluša svoje starše in = ŠIROM PO SVETU s Za hripo leži 300.00« Peštancev; nekaj primerov je bilo smrtnih, čeprav hripa ni posebno huda. — Na F. I. S. tekmah v Cortini d'Ampezzo so zabeležili tele zmage: alpska kombinacija: moški: Jenewein (Nemčija), ženske: Kristl ' Cranzova (Nemčija); tek na 18 km: moški: Dahlquist (švedska); klasična kombinacija: Berauer (Nemčija); tekmovanje vojaških patrulj: švedska; tek na 50 km; Kurikkala (Finska); samostojni skoki: Paavo Vier-to (Finska). Vsi prvaki so postali s to zmago letošnji svetovni prvaki v teh disciplinah. — Velika, še nedotaknjena ležišča nafte so odkrili pri Saratovu ob Volgi. — 3,69 milijona potniških in «,78 milijona tovornih avtomobilov so lani izdelali v Ameriki. Leta 1939. so pa izdelali 2,86 milijcna potniških in 0,79 milijcna tovornih avtomobilov. — Izkaznice za testenine so uvedli v italijanskih restavracijah od 1. februarja dalje; restavracije 1. razreda dajejo 70 gramov 2. razreda 90 g in 3. razreda 110 g testenin. Na jedilnikih morata biti pa vsaj ena juha in ena prikuha, ki jo dobiš brez izkaznice — Jnonije-vo enciklopedijo* pripravlja turško prosvetno ministrstvo; obsegala bo vse podatke o Turčiji- in drugih državah in bo debela štirinajst do šestnajst knjig. •— Mamuta s kožo in dlak« je poklonil newyorški priredopisni muzej vseučilišču na Aljaski. Mamuta je neka ncwycrška odprava izkopala v bližini Junoa na Aljaski. — Spol nerojenega otroka zna ugotovili s pomočjo materinega rokopisa neki japonski ginekolog' in grafolog hkrati. Ta metoda je pa veljavna šele tri mesece pred porodom. — Plaz je zasul italijansko vojaško patruljo osmih vojakov v gorskem masivu Bogatina na sev. Goriškem. Trupel doslej še niso našli. — Nove zapiske ruskega pesnika Lermontova so našli v arhivu oblastnega muzeja v Serpuhovem. V zapisnici so načrti neke povesti s Kavkaza in nekaterih pesmi. — Z mišmi se je hotel ozdraviti italijanski kmet Vincenzo Faccioli iz Foggie. To .zdravilo* mu je nasvetoval neki padar. Zdaj se bolnik zdravi v bolnišnici, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Kokoši, zastrupljene z baeili difterije, so ukradli nič hudega ne sluteči tatovi iz College-de-Francea v Parizu. Zdaj čakajo oblasti, kje bo kdo prvi obolel za to boleznijo. — Odišavljene oglase tiska list .Tennesseen* v državi Tennesseeju v Združenih državah, časo- ■se poroči s tistim, ki ga oni svetujejo Morda je prav zato na Japonskem j p,s odišavili tako, da so tiskarski tako malo lečitev. barvi primešali sedem kil rožnega olju. Prezident USA Roosevelt je praznoval 30. januarja svoj 59. rojstni dan. Slika nam kaže t« slavje, kakršno je bilo lani; prezidentova žena gospa Rooseveltova je bila zelo dobre volje pri deljenju slavnostnega kolača. J' V eoeco£M NAPISAL J OSIP JilBICIC Pod krinko elegance PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE LAŽNEGA BANKIRJA1 80 Newyorčanov je osleparil ________________________________r Hrastovi in Drenovi — dva pi ijatelj-ska zakonska para srednjih let — so se strogo držali tradicije, da bodi nedeljsko popoldne posvečeno družini. Ob lepih nedeljah so 6e odpravili red-po na skupne izlete v mestno okolico in zavili na cilju v vaške gostilne na domače koline aii na pečeno perutnino in obligatni cviček. Če se je pa vF.®me kisalo, sta obe družini odpravili otroke v kino, starši sami pa so zavili v kavarno. Tam sta moška pro-ucita iz inozemskih časopisov politični položaj preteklega tedna, gospe soprogi pa pregledali modne novosti iz revij. Zadnjič nekoč se .je v nedeljo spet kisalo nebo. Cunja6ti oblaki so se ylekli nad mestom in od časa do časa J® pršilo. Ne Hrastovi ne Drenovi se niso mogli odločiti. Moška dva bi le rajši zavila v naravo na koline in ovinki a gospe bi za življenje radi pokazali svoja nova klobuka. In tako sta oba zakonska para zasedla udobno mizo v kavarni in se zatopila v časopise in revije. Kavama je bila polna gostov in go-8P® Hrastova je lehko neovirano pasla radovedne oči na vse strani. Nenadoma ji obstane pogled na sosedni mizi. fam sedi lepa, črnolasa gospa, ob njej Pa istotako lep gospod. Obema nasproti pa kleči na stolu bolj angelu ko Človeku podoben otrok in breka P° ilustraciji. Družinica, ko da bi jo izrezal iz okvirja kakega starega mojstra! Lepi gospod in lepa gospa sedita tesno drug ob drugem in gospa Hrastova natančno opazi, kako si stiskata roki P^d mizo, in kako boža njegova levica njeno desnico Gospa Hrastova napenja ušesa, da bi ujela kako besedo iz njunega razgovora. Pa govorita pretiho in je tudi kavarna prepolna bučanja govorečih ljudi. Slišiš govorjenje, besed ne ločiš. Le enkrat ujame njeno uho besedo, eno samo tujo besedico, izgovorjeno s pritajeno slastjo: >Coccola!« Izrekel jo je lepi gospod, ko je ponovno pobožal roko svoje sosede. Gospa se je blaženo nasmehnila in prav rahlo zardela. Sramežljivo je z očmi opozorila gospoda na dete ob mizi. Gospod se je odkašljal, pokimal in obmolknil, a tembolj eo govorile njegove oči. Hrastova je st^sila s Soltvi možu na kurje oko in z očmi pokazala na sosedno mizo. Tega bi ji prav za prav ne bilo treba, kajti je bil Hrasta že Drenov čevelj opozoril na lepo tujko. >Kaj pa je?t se dela Hrast nevednega. >Kaj pomeni beseda ,eoceola‘?< zašepeta Hrastova in 6e nagne čez mizo. »Coccola?« razmišlja Hrast. »To je tako nekak 6kupen pojm za nekaj malega, lepega, prisrčnega. Slovenski “i rekli: srček ali kaj podobnega. I‘rav za prav nimamo Slovenci za to Posebnega izraza.« >Da, da!« vzdihne gospa Hrastova. >Slovenci, poaabno moški, ne poznajo takih izrazov! Ko hoče biti Slovenec *&k) prijazen, pa te udari s plosko £°ko po hrbtu ,no, stara!1 Ne, ne. Slovenec nima v 6vojem besednem *akladu premehkih besed!« »Slovenke jih še nismo slišale!« pomaga Drenova. >'Jaz ne pojmim, da bi bila kdaj coccola!« se bridko nasmehne Hrastova. >Ne!< prikima gospod Hrast in 6e v l«tem hipu prestraši lastne besede. V zadregi se odkašljuje in skuša popraviti; »Mislim namreč, da Slovenci res ne poznamo takih coccol... v iz-razu namreč. Sicer so tudi naše Slovenke ooccole, a nam se upira to po-Vedati, nas je sram izdajati svoja ču-®tva na tak način, mi... pretrdo smo vzgojeni, da bi takorekoč nosili svoja bistva na dlani in jih razkazovali c*4emu svetu.« »O, gram vas je res, pa kako sram, bi bili nežni!« pritrdi gospa Drenova. »Smo pa zato bolj stanovitni in zanesljivi!« se vmeša v razgovor še Dren in nagne glavo proti sosedni mi*i. »Takile pa kar stresajo iz rokava ooccole kakor orehe, pri teon pa nič n* mislijo, čez pol ure se bo mor- c Č d e Izmed desetih ljudi Jih je sedem živčnih. Dva izmed sedmih vesta, da imata rahie, občutljive živce, pet Jih ;;pa pripisuje svojo živčnost .okolici', ;; .vremenu' ali ,okoliščinam'. Ti ljudje ;;o sebi ne pravijo, da so živčni, temveč da so sitni. Vsekako so na slabšem kakor zdravi ljudje, pa tudi na slabšem od tistih dveh tovarišev, ki dobro vesta, kakšna bolezen ju tare. Živčnost je bolezen, toda vsaka sitnost še ni živčnost. Tako nekako trdi neki slaven madžarski specialist za živčne bolezni. In prav ta zdravnik tudi pravi, da je bolje, izogniti se živčnosti, kakor zdravili jo. Oh, kako prijetno je ljudem, ki nikoli še niso poskusili, kako dolge so. ure ponoči, če ne spiš! Prav tako bi marsikdo rad marsikaj žrtvoval, če ne bi zaradi svojih živcev zardeval ob vsaki malenkosti. Mnogo drobnih neprijetnosti je, ki jih sprožijo naši občutljivi živci in ki počasi zrastejo v velike nadloge, če se že takoj ob začetku ne potrudimo, da jih odstranimo. Če nočemo postati živčni kljub temu, da imamo naporno delo, da živimo v povprečni vsakdanjosti, polni razburjenj po eni strani in dolgočasja po drugi, se moramo ravnati po .duševni dieti'. Poznamo diete za želodčne bolezni, za žolčne kamne in za ledvične bolezni, zakaj ne bi imeli tudi diete za dušo? j Nikar se ne prestrašite, ne bo vam treba otepavati prepečenca, ne nesla-neka soka, s hranili za telo nima ta duševna dieta prav nič skupnega! Samo od vas samih je odvisno, kako si boste dieto .zapisali', kako se boste ravnali po njej in kakšen uspeh boste z njo dosegli. To pot boste sami sebi zdravnik, skušajte torej biti objektivni, ne pr e strogi in ne premehki, nekoliko do mišljavi nad važno nalogo, ki vas čaka — in kajpak prepričani v uspeh svojega zdravila So jedi, ki jih tudi čislo zdrav človek ne prenese,- tako na primer nekateri ne marajo■ pljučk v omaki, drugi pa ne riževega narastka. Ne da bi se jim želodec pokvaril ob teh jedeh, kratko in malo ne diše jim. Prav tako je z duševno htano, samo s to razliko, da včasih zelo dolgo ne uganemo, katera .hrana' nam tekne ln katera nam ne diši. Da boste bolje razumeli, vam kar postrežem s primerom: Po napornem popoldnevu, ki ste ga presedeli za pisalno mizo, zavijete s prijateljico v kino. Betty Dawisova igra glavno vlogo, o filmu ste slišali pohvalno kritiko, razen tega vas vse-bina zanima. Zatopite se v lil m, razživite, trpite z Dawisovo, uživale ob ' ’ dovršeni režiji — toda ko pridete do>-'..mov, začutite nekaj nenavadnega. Kljub temu, da ste zadovoljni s fil-• mom, kljub temu, da sle se zabavali ’— sprostili se niste. Nič zato, morda '■sem ,sitna', si mislite in brez raz-•- glabljanja ležete spat. In slabo spite. ;; Se en primer — primeri so zmerom ' .bolj kratkočasni od pridigarskih besed. Prijatelj vam je priporočil duhovito knjigo nekega francoskega pisatelja. ; > V knjigo ste se tako vživeli, da jo tako rekoč ,požirate', kakor se to pravi. Tako zelo ste se vživeli v to delo, tako ste se izživeli ob njem, da ste pustili v knjigi del svoje duše. Ven- pravim čutom svojih razvedril, svoje zabave in svoje družbe. Čeprav ni lepo, vendar je res, da moramo biti v tem primeru sebičneži. Odkrižajmo se ljudi, ki moreče vplivajo na našo duševnost, izbirajmo si samo takšno družbo, ki nas razvedri. Odstranimo iz svoje okolice vse, kar nas razburja, četudi za ceno naklonjenosti in prijateljstva. Dajajmo svojim živcem samo dobre hrane, saj so živci tako tesno povezani z dušev-nostjo, da jih je težko ločili od nje. In ne pozabimo: prav današnji čas je takšen, da je nekdo upravičeno dejal: v tej vojni bodo zmagali tisti, ki bodo imeli — boljše živce. Saška Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. član družine, 2. grški otok, 3. mesec, 4. fotografska leča, izdelek?dar"vsebinale "knjige‘li “bila blizu Zeissovih tvornic, 5. ujeda. o__... __ _j-i--- OPEKE 1 ETI [["EDA! |PAM| [rEl] | ETP1 i;is Klil I Pregovor * ČAROBEN LIK 1 2 3 4 5 ;; vaši miselnosti. Sam/ ne odobravate ;; ljubezenskih spletk, ki so opisane v '•[njej, podrobno opisovanje duševnosti glavnih oseb vas draži in vznemirja, nekaj je v tej knjigi, kar je v vas kljub občudovanju pustilo nekakšen odpor, občutek, da bi bilo bolje, če je ne bi brali. To je tisti .instinkt', ki :>je včasih dragocenejši od razuma. In ta knjiga je ena tistih prepovedanih jedi, ki bi jih morali črtati iz svoje duševne diete. Kajpak, to vam ni bilo mogoče, kajti poznali niste niti zgodbe te knjige niti pisateljevega načina pisa n ja. Vendar boste počasi s strogim opazovanjem in z nekim notranjim čutom uganili,, katere stvari sicer na vas delujejo poživljajoče, pa vas ven dar razburjajo in so kvarne vašim živcem. Spoznali boste pa tudi, da je to odvisno od okoliščin. Film Betiy Dawisove, ki vas je sicer zanimal, razgibal, ne pa sprostil, je morda zato tako deloval na vas, ker ste vse popoldne presedeli ob delu in Iker so vaši živci zahtevali druge sprostitve: morda pomenka s človekom. ki vam je blizu, morda spreho da v naravo, morda ure samote na divanu z lahko radijsko godbo. Če bi si francoski pisatelj veseloiger (1622 dotbiIi ist{ Mm ogledali po večurnem 3673) t sprehodu, bi bil naredil na vas čisto ■«----------------------- | drugačen vtisk. | Sami dobro veste, katere stvari vas Rešitve ugank iz preišnje šlevillej Rešitev krifanke: Vodoravno po vrsti: 1 J Nič Čudnega, Če je Živčen tisti, ki r ^nTo. a. “\.p: tt ^r-bleda .za zabavo' strahotne filme, ne sija. 7 pot, iver. 8 deh% ada. o. osorej, at.lenega, temveč deset. Nič čudnega, če ReSitev kvadrata: l. Areole, 2 slepar,# SO Živčni ljudje, ki nočejo V posteljo 8. Libija, 4. Hotiza, 5. pastor, 6. Berlin —tpred polnočjo, ne enkrat, temveč vsak tdan. Takšne piegrešne ,duševne hra• C* ' se vam ne bo težko ogibati, po Reiitev posetnice: gin.«BIij»kl »Iurr. pebno, Če imate dober namen, da ostari., a. utirar,X ne/e zdravi. Lahko pa napak živite Naša kuhinla KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Jota. Zvečer: Praženec. Petek: Kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer : Krompirjev riž. Sobota: Goveja juha, sladko zelje, pražen krompir. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava. Nedelja: Guljaževa juha, omlete. Zvečer : Polpeti, solata. Ponedeljek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Goveji zrezki. Torek: Ričet. Zvečer: Zolica, kava. Sreda: Goveja juha, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: šara. Jedilnik za premožnejše četrtek; Prežganka, hrenova omaka s sardelo,* kruhovi cmoki, kompot. Zvečer : Sirove palačinke. Petek: Fižolova juha, zelnate krpice, solata. Zvečer : Praženec, brusnice. Sobota: Goveja juha z rižem, omaka iz kislih kumaric.2 zabeljen krompir, solata. Zvečer: Cvetača s prekajenim jezikom.3 Nedelja: Ragujeva juha", svinjska pečenka, ohrovtove klobasice, mešana solata, kompot, ocvrte češplje. Zve čer: Goveji zrezki, holandska solata* kompot. Ponedeljek: Kruhova juha, špinača, krompirjev pire, pečena jabolka. Zvečer: Kisla repa, pečenice. Torek; Pašta fižol, miške. Zvečer: Telečja jetrca v omaki. Sreda: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, makaroni z mesom, solata. Zvečer : Kislo zelje s prekajeno svinjino. Pojasnila: 1Urenova omaka s sardelo: 2 žlici kruhovih drobtin prepražimo na masti. Zalijemo jih s skodelico juhe in dodamo 2 žlici smetane, 2 očiščeni in pretlačeni sardeli in po okusu nastrganega hrena. Med neprestanim meša njem pustimo, da vre pol ure. 2Omaka iz kislih kumaric: Potrebujemo precej veliko kislo kumarico, žlico masti, za konico noža sladkorja v prahu, po okusu žlico smetane in žlico gorčice. Na masti naredimo rumeno prežganje iz moke in pol žlice na drobno zrezane čebule in malo zelenega petršilja. Vse skupaj zalijemo z juho in pustimo 10 minut vreti, potem šele pridenemo zrezano kumarico. Do-damo še smetano in pustimo, da počasi povre do prave gostote. Preden denemo omako na mizo. ji dodamo še gorčice. “Cvetača s prekajenim jezikom: 5 dek moke spražimo na 4 dekah presnega masla. Ko prične lepo rumeneti, jo za. Pomen ravno: 1 umitelj Reiitev čarobnega lika: I. inož, 8, kniart*e, 4. žarek, 5. ri*k. > nehote, če ne izbirate pravilno In s Mislili smo že, da letošnja pariška moda ne bo prinesla novosti, *aj so časi za modo kaj malo primerni. In vendar je neka pariška modna hiša spravila na trg zanimiv štirioglat klobuček, če ga nosilka nekoliko postrani potisne na glavo ln zaviha kraj oe spredaj In zadaj, je prav prikupno pokrivalo. Tri moderne pričeske, druga lepša od druge. Vse tri so preproste, a vendar izredno lepo učinkujejo, bodisi zvečer ali pa čez dan. Zgoraj je klasična pričeska z dolgimi kodri, pripetimi na tilniku. Druga pričeska se imenuje »študentovska pričeska«, a ne nosijo je samo dijakinje. Kodri na čelu in na temenu so zviti kakor v šopke, a vendar lepo ločeni. Spodnjo črnolaso glavico pa krasi moderna, navzgor počesana pričeska. Nekaj leskečočih se zaponk ji daje tisti učinek, ki je potreben dami v veliki večerni toaleti lijemo z 2 decilitroma mleka in dobro mešamo, najprej na kraju štedilnika, potem pa na močnem ognju. Cvetači, ki smo jo skuhali v slani vodi, odtrgamo posamezne cvete in jih zdev-ljemo v dobro pomazano pekačo. Potresemo jo s sesekljanim jezikom, prelijemo z omako in potresemo z nastrganim sirom. Povrh vsega polijemo raztopljeno presno maslo in denemo za 15 minut v toplo pečico. ‘Holandska solata: Potrebujemo polovico krožnika ohrovtovih brstičev, polovico zelene, 2 do 3 stroke česna, 1 do 2 slanika, olje, kis, sol in poper. Zelenjavo skuhamo vsako posebej in jo zrežemo na drobne kose. Slanike namočimo najprej v vodo ali pa v mleko in jih potem drobno sesekljamo. Vse skupaj dobro zmešamo, zabelimo z oljem in kisom, opapramo in osolimo. lešnikove kroglice: Potrebujemo 10 dek sladkorja, 10 dek lešnikov in 10 dek čokolade. Sladkor skuhamo z žlico vode, vmešamo zmlete lešnike in nekaj časa kuhamo. Zmes pustimo ohladiti in iz nje naredimo majhne kroglice ter jih povaljamo na nastrgani čokoladi. Kroglice pustimo, da se osušijo in jih ne pečemo. Suhe denemo v papirnate skledice. Velika izbira delikates v trgovini Janeš, Aleksandrova 12, tel. 34-55. O doieniu Znano je, da vsak porod ne nudi možnosti, da bi mati sama dojila otroka. Veliko primerov je takšnih, kjer matera ne morejo dojiti in tako naravno prehranjevati svoje dete. Dojenje je pa najnaravnejši in najhigie-ničnejši način prehrane. Mati ali dojilja nudita otroku svoje mleko, ki je v resnici zanj najboljša hrana. V normalnem materinem mleku so vse hranilne snovi, ki jih potrebuje otrok za razvoj in rast. Te snovi so v takšnem razmerju povezan© med seboj, da ustrezajo stopnji otrokovega razvoja in mu dajo možnost, da hrano v celoti izkoristi za svoj obstoj. Prav zaradi tega Je dojiljino mleko t različnih časih dojenja različne kakovosti. V začetku je slabše, bolj vodeno, pozneje pa močnejše, gostejše ln bogatejše hranilnih sestavin sirnih beljakovin, mlečnega sladkorja, masti, soli in drugih snovi. Važne surovine, ki jih dojke prede-lavajo v mleko, so v krvi in so sestav-ljene iz krvnih beljakovin, masti, slad- korja, fosfornih in apnenčevih soli kuhinjske soli in vode. Krvna beljako vina se pretvarja v sirno beljakovino, krvni sladkor v mlečnega, a soli in voda, ki so v krvi raztopljene, prehajajo brez kake spremembe v mleko. Mleko kot naravno in dojenčku neizogibno potrebno hrano le težko na. domestimo z drugimi redilnimi snovmi. Zaradi tega moramo polagati veliko pažnjo na organ, ki je tako zelo važen za prehrano dojenčka, za njegovo zdravje in za njegov razvoj. Dojenček brez dovoljne mere mleka ne more napredovati. Veliko je pri. merov, da otroci propadajo zaradi slabe in nehigienske prehrane. Da bi imele dojke dovolj dobrega mleka, morajo biti dobro razvite. Kadar govorimo o razvitosti, odnosno o nerazvitosti dojk, mislimo samo na one dele, ki predstavljajo njihov bitni sestav, a to so mlečne žleze, ki spravljajo in iz. : ločajo mleko. Zato ni potrebno, da so prsi velike in močne; to je samo posledica podkožne maščobe in močnejšega vezivnega tkiva med žlezami. Za prehrano dojenčka je važna količina in izdatnost mlečnih žlez. Tako se večkrat zgodi, da se na prvi pogled majhne prsi za časa dojenja napolnijo z mlekom zelo dobre kakovosti v dovolj veliki količini, včasih še celo preveč. Toda nekatere dojilje imajo prsi, ki so na videz odlično razvite, toda vendar ne zmorejo naloge, ki jim je namenjena. To pomeni, da njihove mlečne žleze niso dovolj razvite in sposobne za dojenje. Zaradi higienskega dojenja je potrebno še, da imajo dojke dobro razvite bradavice, da jih otrok lahko prime in iz njih sesa mleko. V nasprotnem primeru, če so dojke polne mleka, a so bradavice slabo razvite, jih dojenček ne more uporabljati; tako je prehrana zelo otežkočena. Premajhnim bradavicam lahko pomagamo s stekleno črpalko, ki jo moramo uporabljati že za časa nosečnosti. Ta črpalka sestoji iz steklene posodice z zvončasto razširjenim vratom, a na posodici je pritrjena majhna gumijasta žogica, ki črpa mleko. ELITNA KONFEKCIJA \ . MAR/BOP P P/N ASA VEDNO NAJNOVEJŠE DRUŽINSKI TEDNIK Kateremu tipu žensk pripadate? Mrs. Margareta Byersova, znana angleška pisateljica, je napisala prav zanimivo knjigo o ženskah. Mrs. Byer-sova deli ženske na šest glavnih tipov in glede na te tipe popisuje tudi odnos žensk do moških. V uvodu svoje knjige postavlja slavna pisateljica dve glavni pravili, kako si ženska osvoji in obdrži moškega. J. Bodi toliko lepa, kolikor le moreš biti. 2. Zavedaj se, kateremu tipu žensk pripadaš, in se ravnaj po pravilih, ki najbolj ustrezajo tistemu tipu. Naštejmo torej tistih šest tipov, ki mešajo moškim glavo in srce: jCiufe&ett pa pasti NAPISAL R. NOORT 1 »Zgodba je kajpak tako stara kakor ' pot v Rim,« tako eem izpodbujal prijatelja Franca, ki mi je v navalu za-[ upanja odkril k voj e srce. »A povej mi [vendar vse, gotovo je imelb kakšno ; dekle prste vmes?...« ; »Da, očarljivo dekle, pravljična vi« ; la.. Dobro, vse ti povem.. Bilo je zad-: nje poletje, ko sem jo spoznail ali bolje rečeno: srečal. Daj, da premislim, kako je vse prišlo... Moral bi neko sestrično počakati na postaji in jo spremili domov... Ni se ti treba smejati, bila je res prava sestrična. Tik preden naj bi moj vlak pripeljal na postajo, je moral neki drug odpeljati. In v ta vlak je hotelo pravkar vstopiti neko dekle, tako čudovito ljubko, očarljivo, privlačno, tako prikupno, kakršno lahko samo po eno najdeš v vsakem vlaku, pa še moraš imeti srečo... »Gneča je bila precejšna, ona je pa nesla škatlo s klobuki. Z njo se je nehote v nekoga zadela. Ta se je besen obrnil in kakor razjarjen bik zarjul ,Človek božji, pazi vendar!...* »Nu, ti pač razumeš, da nisem mogel opustiti te priložnosti. Skratka: planil sem proti nesramnemu neoter sancu in ga nahrulil: ,Kaj si prav za prav domišljate? Kakšno vedenje je to in še proti dami...!* in tako dalje in tako dalje. Na-posled se mi je prijazno nasmehnila in načela sva pogovor Pri tem sva v prav kratkem času kramljala o sto različnih stvareh. Komaj more Človek verjeti, kako pomembne reči ee utegnejo odigrati v nekaj bežnih trenutkih, ; reči, ki človeku potlej neizbrisno oeta-;nejo v spominu! Napoeled sem ji po-magal vstopati, položil eem njen kov-;čeg in škatlo s klobuki v mrežo in ;vlak naj bi že odpeljal; tedaj eem hitro še povedal, da mi je zelo žal, da se nisva poprej srečala, in ali ji ne bi smel pisati. In prijazno je dejala: .Dobro!*, mi hitro še napisala svoj naslov in vlak je odpeljal. »Kako bi zdaj še mogel mislili na sestrično! To boš pač razumeli Dirjal eem doinov in napisal vroče pismo: o nepozabnem vtisku, da mi je zmerom v- mislih, o naklonjenoati na prvi pogled, o upanju na odgovor, tisoč prisrčnih pozdravov in tako dalje. In kaj meniš, kakšen odgovor sem dobil?« »Ugoden, kajpak!« sem odgovoril, »Uganil sil Saj si pravi jasnovidec! Dobil sem čudovit odgovor in ona...« »...ti jo na tvoj odgovor spet odgovorila...« »Natanko lako je in tako ee jo tudi nadaljevalo.« Od razburjenja je komaj dalje govoril in je kar sapo lovil. »Potlej sem ji cvetlice poslal in potlej je prišel božič in drug drugemu sva poslala darila in ves čas sva si dopisovala. Zmerom prijazno, bolj in bolj zaljubljeno... Napoeled sva se začela ; tikati, še zmerom v pismih. Vse njeno življenje, njeno rodbino, njeno dejanje in nehanje vse božje dneve, vse sem spoznal — v pismih. Pisala sva si najmanj vsak dan, pogoelo celo dvakrat na dan. Ko sva praznovala pol-'• letnico najinega poznanstva, sem ji zagotovil, da je edina v mojem življenju, ' ki...« »Da in potlej, ali sta se zaročila?« • »Seveda, spet si pravo zadel. Bila [ je zaroka po pošti. Da, da, to je naj-[ modernejša ljubezenska zgodba, ki ja j je kdaj doživel svet. Zaslužka, ki ga ;je im-eda pošta pri najinem dopisovanju, kratko in malo ni mogoče popihati. Nazadnje je pismonoša prihajal [celo trikrat na dan v hišo in od same-[ga dopisovanja sem skoraj popolnoma [ zanemaril evoj poklic...« [ »Nu, in...?« [ »Da. in potem,« je Franc žalostno [ zavzdihnil, »in potem se je zadeva nepričakovano obrnila. Mo: angel se je ; začel najprej počasi, potem pa čedalje ;bolj in bolj ohlajati. Pisma so posta-; jala krajša, sklepne besede bolj jedr-; nate. Toda — in to je bilo najbolj ; čudno pri vsem tem — število pisem, I ki mi jih je pisala, je bilo prej večje I kakor pa manjše. In v vsakem pismu [ me je prosila, naj ji pred vsem prav [ hitro odgovorim, pogosto, zelo pogo-[sto. Razlika je bila nazadnje tako !očitna, da si nisem več vedel sveta: I le predstavljaj si. da bi dobil vsak ! dan eno ali dve pismi od svoje znro-I čenke. v katerih pa ne bi bilo druire-I ga kakor nujna prošnia, nai za božjo I vol jo nrav kmalu odpišem. Kadar sem [ pomislil na preišnia krasna pisma, si ’ zadeve sploh nisem mogel več razlo-> žiti. Stal sem pred uganko! ; »A naposled ima vsaka stvar svoj [konec. In tudi irioia ljubezenska zgod-[ba ga .je imela. Pošta je sijajna iz-[naidba moderne d olje. Ljubezen po [nošti, zaroka v pismu — ah. da te ne [ bom več mučil na lej natezalnici, kon-’ čalo ee je po zaslugi pošte s poroko.« ;■ »Kaj? Ali si se vendar še poročil ;z njo?« ; »Nu, to pot nimaš čislo prav, vidiš. : Jaz se vsokako nisem poročil z njo. ; A ona, ona sc je poročila — s svojim pismonošo!« V prvo skupino je Mrs. Byersova uvrstila koketne ženske. Po navadi so drobne postave, dražestne in imajo dosti smisla za humor. Zenske, ki menijo, da spadajo v ta razred, ne smejo nikoli nositi oblek moškega kroja, temveč rajši živobarvne in pastelne obleke nežnega kroja. Zelo se jim tudi poda krzno, ljubko jih okrase klobučki s cvetlicami in pričeske drobnih kodrcev. Zgodovina pozna izrazite tipe koketnih žensk; le spomnimo se Madame de Pompadourjeve in Madame Dubarryjeve. 2. RAFINIRANE LEPOTICE V drugo skupino žensk spadajo tako imenovane rafinirane lepotice, zanimive, prefinjene ženske, ki sicer ne ustrezajo okusu množice; takšna je po pisateljičinem mnenju vojvodinja Windsorska. Njihova zunanjost jim navadno pomaga, da narede lepo življenjsko kariero. Njihov tip je tip velemestne ženske, nemirne in dejavne. Zenske, ki spadajo v to skupino, bi morale nositi zmerom stroge angleške kostime in črne obleke, okrašene z belim okrasjem. 3. ROMANTIČNE ŽENSKE V tretji skupini opisuje Mrs. Byer-sova romantične ženske, kakršna je po njenem mnenju Greta Garbo. Te ženske imajo skrivnostne oči in umetniško počesane lase. Med romantičnimi ženskami srečujemo največ igralk, likovnih umetnic in književnic. Zenske tega kova so strastne sanjarke. Pri oblekah morajo predvsem paziti, da je blago prvovrstno, posebno se jim podasta baržun in lesketajoča se svila. Pulover s kapuco za zimski šport. Pleten je zelo preprosto v dveh barvah: rjavi in slonovinastorumeni. Čeprav je zelo preprost, pa na snegu ali ledu prijetno učinkuje, razen tega je pa še zelo topel. Zraven se podajo tudi palčne rokavice, pletene v istih barvah, in sicer znotraj rjavo, zunaj pa rumeno. BeaUticfU nasviU 4. GOSPOSKE ZENSKE V četrto skupino spadajo ženske gosposkega nastopa in lepe zunanjosti, kakršna je vojvodinja Kentska. Črte njihove postave so mehke, polt imajo nenavadno lepo in čisto, lase mehke in svilene. Takšne ženske so v oblačenju zelo konservativne, udr-žane. Posebno v večernih oblekah so dostojanstvene in odličnjaške. Zelo dobro se jim poda zlato okrasje. 5. NAVIHANKE V tej skupini srečujemo ženske, ki spominjajo na slavno filmsko igralko Katarino Hepburnovo. Deške, sloke ppstave so, neurejenih, neukrotljivih las, živahne hoje in nepravilnih potez. Thkšne ženske ne smejo svojega upornega temperamenta pokoravati pravilom mode, če hočejo učinkovati, kakor je treba. Najbolj se jim podajo športne obleke deškega kroja in pa kockaste tkanine. Zelo težko jim je najti primerno in elegantno popoldansko obleko, ki bi ustrezala njihovemu tipu; zavedati se morajo pa, da pridejo . do veljave samo v skrbno izbrani, duhoviti obleki. 6. EKSOTIČNE ZENSKE V to skupino spadajo ženske, podobne Marleni Dietrichovi. So vitke, prožne postave, bledega obraza, veselih oči in nosijo skoraj brez izjeme košate pričeske. Njihov tip je nekoliko vzhodnjaški. Takšne ženske obožujejo nočno življenje in imajo v svoji garderobi gotovo kakšno arabsko ogrinjalo, indijski pajčolan ali kitajsko domačo obleko. Zelo se jim podajo obleke kozaškega kroja. Te ženske naj se ogibajo športnim oblekam, nosijo naj pa rdeče in rumene obleke, sploh vse tiste barve, ki se podajo .fatalnim' ženskam Ali ste se torej spoznale v kakšnem izmed teh tipov? Najbrže ne. kajti to so predvsem čisti tipi, na svetu je pa največ žensk, pri katerih so črte teh tipov zabrisane ali se pa križajo med seboj. i Porabni nasveti B če hočete ugotoviti, ali je kvas. ki ga imate že dalj časa doma, uporabljiv, ga denite v kozarec vrele vode. če se bo kvas dvignil, je še dober in ga morate hitro pobrati iz vode. Na takšen način se vam ne bo nikdar zgodilo, da bi zmešali v testo pokvarjen kvas. Kako se razlikuje prava svila od umetne? Vzamemo kos svile in ga dr- žimo nad plamenom, da zgori. Prava svila bo hitro zgorela in bo dala svetal pepel. Umetna svila nasprotno počasi gori in da teman pepel. Pepel čiste svile se lahko stre v prah, medtem ko je pepel umetne sviie močnejši in se Kdai se ie prvič pojavil mul Kakor drugi modni predmeti ima tudi muf svojo zgodovino že več let je tega, ko je muf, topli mehki muf, spet irostal moderen. Muf, kot dodatek ženski toaleti, je vreden, da obračamo nanj pažnjo i kot okras i kot dopolnitev ženski zimski modi. Večina žensk je vesela, da - ga lahko nosi, ker če te zebe v roke, kajpak ni preveč prijetno. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši f~°Palno kad čistimo s čistilnim pra-in milom. Madež in robovi, ki **iubujejo i milu i prašku, se iznebite ® kisom. Z razredčeno solno kislino lahko odstranite tudi še tako klju-®valne madeže. Pri tem morate pa r?*lti, da solna kislina predolgo ne clnkuje, in temeljito splahnite z vodo, . razje lošča. Kajti okrušen lošč postane zbirališče nesnage. HtaieU&ftUkcš Popoldanska obleka, ki je preprosto ukrojena,' a kljub temu prav nič dolgočasna. Zato že poskrbi težka črna svila, iz katere je obleka sešita, in kimono ukrojeni rokavi, ki so letos tako modemi. Trije veliki pozlačeni gumbi celotno sliko še pozive. LJUBLJANA, Frančiškanska ulica sa sp roti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del &v. ^ MATERINA SLIKA a ' V;? * 12 FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * ■■hBh S. nadaljevanje Viviana se je spominjala lova samo iz otroških let, toda čas je zabrisal njegovo slikovitost. Pozneje je bila ob času lova zmerom v Parizu, v vzgajališču. Zdaj je bila toliko bolj vesela, da bo lahko od blizu videla, kako se veliki lov prične, razvija in konča. Ko so se lovci odpeljali, je Viviana vsa nestrpna odhitela v dvorec. Od gradu pa do domačega dvorca je bilo dobro uro hoda, zato je hitela, saj ni mogla vedeti, kdaj se bo lov končal. Vsak trenutek jo lahko iznenadi obisk nenapovedanega gosta... Ragonski dvorec je bil pripravljen za sprejem imenitnih gostov. V velikem kaminu je plapolal ogenj, po vazah so se bohotile krizanteme, tekmujoče s svojo belino z ognjenimi barvami jesenskega listja. Bledo jesensko sonce se je že nagnilo k popoldnevu. Viviana in Ninetta sta bili že nestrpni od pričakovanja. Lov se je približeval Ragonu. Slišal se je zvok lovskega roga, potem pa dolgo nič. Se preden sta pa zaznali nov glas roga, so se okrog dvorca zaslišali koraki, trdo odmevajoči z zmrzlih tal. Ločil si korake konj, šum razburjenih moških glasov in bevskanje nemirnih psov. Viviana in Ninetta sta odprli kuhinjsko okno in se sklonili skozenj, radovedni, kaj je lovce tako hitro prignalo k dvorcu. Tedaj co se pa za njima nenadno odprla vrata. V študijsko sobo sta stopila grof de la Muette in Lucien Grammont. Oba sta bila videti razburjena. In tedaj so se vrata še bolj na široko odprla in namesto pričakovanih gostov so vstopili v sobo štirje služabniki, noseč na nosilnici, spleteni na hitro iz vej in jermenov, velikega, plavolasega mladeniča. Njegov lepi obraz je bil mrtvaško bled in spačen od bolečin. Čuden strah je stisnil mlado Vivianino srce. Prebledela je in planila k očetu: »Kaj se je zgodilo?« je vzkliknila razburjeno. »Nesreča.« »Ali je mrtev?« »Ne,« je odgovoril Lucien Grammont. »Pomiri se, Viviana! Bratranec našega grofa, lord Blacken-field je padel s konja... Ne bo tako hudo, kakor se zdi na prvi pogled. Steci k Ninetti in ji naroči, naj takoj pripravi požirek slovitega ra-gonskega groga. To bo našemu ranjencu dobro delo.« Tako je Lucien Grammont odstranil svojo hčer in ji hkrati poveril delo, ki naj bi pomirilo njene rahločutne živce. Sam se je pa obrnil k ranjencu. Položili so ga na couch. Pod hrbet so mu porinili blazine, ki jih je bUa Viviana sama zvezla v dolgih jesenskih večerih. Zdelo se je, da siromak ne trpi več tako hudo kakor med prenosom na • e-prosti nosilnici. Grof de la Muette je stopil k njemu in ga prijel za roko. »Utrip žile je dober,« je tiho dejal. Ranjenec je odprl oči in zmedeno pogledal okrog sebe. Potem jih je spet zaprl in utrujen izraz je legel na njegov lepi obraz. Grof de la Muette je stopv tem začaranem gradu so še ta soba polna ljudi... Da, videl je grofa de la Muetta, svojega bratranca, kako je zaskrbljen stal ob njegovi postelji. Res dobro, prav. • Da. ♦* Ne. Utemeljen vzrok Uslužbenka: »Prosim vas, gospod šef. rada bi dobila tri dni dopusta.« Sef: »Kaj vam je pa šinilo v glavo? Saj je že Pisun dobil pet dni dopusta. češ da se ženi.« Uslužbenka: »Da, in jaz sem njegova nevesta.« Dober nasvet Tine: »Zakaj hodiš z Miro, ko je vendar tako grda?« Tone: »Tiho bodi, ona ima notranjo lepota« Tine: »Potem jo pa obrni!« Mali diplomat Mati: »Zadnjič sem bila tako vesela, ko sem slišala, da si prvi v razredu; zdaj sem pa izvedela, da so te že drugi prehiteli!« Sin: »Mama, kako sebična sit Saj imajo tudi druge matere rade veselje s svojimi otroki!« Pokvarjena večerja Zakonca s štirimi godnimi hčerami povabita na večerjo mladega in simpatičnega zdravnika. Po večerji meni mož ženi: »Ali si videla, kako mu je teknilo? Vzel je vsake jedi po malo.« »To že, toda nobene naše hčere ni hotel vzeti.« V dobi konvojev »Kaj se je zgodilo z vašim Tinčkom? Nikjer ga ni videti, še na vino ne pride...« »Ne more, ker zmerom hodi v konvoju.« »Saj vendar ni angleški parnik!« »Se hujše! Na eni strani ga spremlja žena, na drugi hči, zadaj pa obe-dve svakinji.« 'HUMOR. Zloba Dve prijateljici se srečata na cesti: »Glej no, ali imaš novo obleko?« vpraša prva. »Da... dobila sem jo za svoj dvaindvajseti rojstni dan.« »Beži no, pa je še tako čedna...« »AU sl ie slišal najnovejše?« »Kaj na?« . *• f 1./ 4 ^ n * p *r + » * *v . ! —' !_/ Zakonske idile Zena možu: »Pojdi k vragu!« Mož: »To si pa uganila. Pravkar sem se namenil k tvoji materi.« C Zena: »Snemi že to medaljo; res ni . spodobno, da se tako bahaš s svojim junaštvom.« I Mož: »Potem pa tudi ti ne bi smela nositi poročnega prstana.« Trije ameriški Se za časa prohibicije se je neki srečnik napil ko žolna. Opotekel se je po ulici; že od daleč si lahko zavohal duh po žganju. Gručica brezposelnih se je kratkočasila z opazovanjem pijanega bratca. To idilo zaključi stražnik, ki pijanca začopatl in ga odpelje na prvo stražnico. Neki ,yankee‘ žalostno obstoji in vzdihne: »Ph! Se toliko srca nimajo, da bi ga nam pustili vsaj — vohati!« Pred ameriškim sodiščem stoji mladenič, obsojen, da je ukradel plašč. »Vi ste torej ukradli plašč?« ga vpraša sodnik. »Ne, spoštovani gospod sodnik, ne jaz, temveč moja roka...« »Kaaaj? Vaša roka?« vzroji sodnik. »Ce je vaša roka ukradla plašč, bom pa njo obsodil, da bo odsedela tri mesece v zaporu.« »AU right,« odgovori mladenič, sname umetno roko in jo položi na miza sam pa žvižgaje odide iz dvorane. »Vi boste pričali na sodišču, da me je ta gospod oklofutal.« »Prav rad, 6e mi garantirate da ga pozneje ne bom nikoli več srečal.« druge vile kakor dobrodušna mamka. Oh, včeraj sem videl mlado in lepo vilo... malo vilo... oh, res čudovito stvarco!« Ko mu je gospodična Thomaso-va prinesla zdravilni čaj, ki naj bi mu ublažil bolečine, jo je na lepem in odkrito vprašal: »Mar je že odšla... lepa, mala vila?« »Kaj? Kdo naj bi odšel?« je široko odprla oči gospodična Tho-masova, misleč da je napak slišala. »Mala vila z vročim grogom « Gospodična Thomasova je mislila, da se njenemu varovancu blede. Pomerila mu je utrip, zmajala z glavo in ni odgovorila. Harry je požrl krepak izraz razočaranja. Potem je pa trdovratno ponovil: »Oh, yes... bilo je zelo veselo!« In ko se strežnica še zmerom ni zmenila za njegovo kramljanje, je spet vprašal: . , , »Ali ni nikogar več tukaj?« »Kako?« je začudeno vprašala gospodična Thomasova in nemirno pogledala bolnika. Saj vendar nima toliko vročine, da bi smel blesti, je pomislila pri sebi. »Rad bi videl upravitelja.. Gram-monta,« je počasi dejal Harry. »Kje pa je?« »Menda tukaj! Saj je ta zapuščena hiša vendar njegova.« »Dobro. Obvestila ga bom.« Gospodična Thomasova je odjadrala lz sobe in se čez nekaj trenutkov vrnila. Njen obraz je pričal, da je zadovoljna z odgovorom* ki ga prinaša: »Upravitelj Grammont je na lovu... toda njegova hči je doma. Ali jo želite videti?« »Oh, yes,« je veselo pritrdil bolnik, ker mu je dobra slutnja prešinila srce. Tedaj je vstopila Viviana. »Mala vila! Prava sladka mala vila,« je ojSaran sam pri sebi zašepetal mladi Anglež. 25. nadaljevanje Precej nato je udarila voda v kabino. Clifford se je brž ozrl. Odtok je bil premajhen, da bi bruhajoča voda sproti odtekala. Zdajci se je prikazala nova cev. V kabini je bilo že za pedenj vode na tleh. čez nekaj minut je že začela siliti čez vzvišeni prag v »spalnico«. Zdelo se je, da mornarji ne oodo odnehali, zakaj prinesli so še dve cevi in voda je lila ko ob vesoljnem potopu v kabino. Clifford je brž preračunil, kako r* *aL *n se zarežal. Mnogo prej, pieaen bo voda narasla do višine o sen, se bo moralo nekaj zgoditi, s čimer Fing-Su ni računih Toli-le še od računstva in fizike tfiM - v ^ayi, da se mora spričo tolikšne množine vode težišče ladje prenesti na drugo točko. , e, in. yiše je naraščala voda; j e malo je je odtekalo po odtočni i in skozi špranje pri vratih. | e bo minilo več mnogo časa, pa jjSe bo Fing-Su sam bal za svoje »življenje. »Lynne!« je zakričal Fing-Su. »izročite svoje orožje! Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Vse vas prepeljem do obale! Prav zares!« Clifford Lynne ni odgovoril. Imel je eno edino željo, da bi vsaj za trenutek uzrl hudodelčev obraz; vsai za stotinko sekunde... Zdajci se je ladja v valovni zaseki nagnila na desno. Voda je za-grgrala in brizgnila pršeče na vse strani. Joeju je segla prav do vratu zakaj stal je na strani krmilne Palube. Dolgo je visela ladja v to stran, dokler se ni prav počasi spet uravnovesila. Teža kakšnih šestdesetih ton vode v tolikšni višini nad hiorsko gladino je občutno ogrožala varnost plovbe. Slepi Fing-oujev bes se je maščeval nad njim samim. Zunaj je bilo slišati razburjeno govorjenje. Drugo za drugo so po-t?ghili cevi nazaj. Močni udarci sladiva so sprostili zapah na vra-t11}. Zaradi pritiska vode so vrata z bučečim treskom odskočila. Voda se je v ogromnem potoku razlila Po palubi. »Slutil sem, da bo tako!« je zadovoljno zamrmral Lynne. »Kapitani morajo zmerom paziti na taksne reči.« In bilo je res tako, zakaj cevi se niso nič več prikazale. Začul se je Fing-Suje\%ukazujoči glas: »Mr. Bray naj pride ven; govoril bi rad z njim. Toda priti mora brez orožja!« Po kratkem posvetovanju je izročil Joe svoja dva revolverja Lyn-hu in možato stopil na palubo. Fing Su je stal za veliko balo blaga, držeč v desnici napeto pištolo. . »Revolver iz rok! pes kitajski!« je bevsknil Clifford Lynne naFing-kuja. »Tak nehajte vendar že s tem teatrom, sirota domišljava!« .Fing-Su je spustil revolver v ve-tki tok, ki ga je imel obešenega na usnjenem pasu. Bray,« je začel v zadregi. 'Mr. Bray, obtožbe in prepiri v eni trenutku niso na mestu...« »Zavrzite vendar svoj omikani jezik, prekleti kuli!« je kriknil nh-ri mož- »Ukažite pri priči, naj prnejo ladjo, sicer boste na pasu, 1 ga bodo ustrojili nalašč iz vaše astne rumene kože, bingljali na klicah!« Fing-Su se je nasmehnil. »Na vso nesrečo — to ne gre,« je “govoril. »Resnično in za res...« »Se zmerom besediči ta tatinski n-najec kakor kakšen vseučiliščni nrofesor,« ga je nahrulil Joe. Po-eJ. ie začel psovati po kitajsko r tn ta jezik je prav ustvarjen za ohn labko svojega sobesednika oaeiuješ s kar se da zabeljenimi s°cnicami. -.Fing-Sii je poslušal to izbrano rasi anie, ne da bi se bil dal za' aai tega kakor koli spraviti iz J n a. Ko je Joe naposled ves zasop-jen obmolknil, je menil: Prt 0 oas zapravljava, Mr. Bray. Dol -ovorite sv°ie prijatelje, naj noioze orožje, Jamčim vam, da se , a‘h ne bo nič hudega zgodilo, če J® bo šlo izlepa, vas bom prisilil, a se omehčate. Verjemite mi, da nameravam Joani storiti nič Z1®ga.« g »Za vas je še zmerom M is s jjrayeva,« je divje bevsknil Joe. rirf'iOV °braz je bil od jeze ves za-Pel. Kitajski kuliji so se začeli I M I N ES* m. SE " S m m ES mm“S m Em mSES & ^SE mm E ^ ESE SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL 2. P. zbirati na vseh koncih in so poslušali Joejevo kričanje. Zbrali so se okrog Fing-Suja — in ker so jezik razumeli, se jim je kar ježila koža spričo »nežnosti«, ki jih je bruhal besni Joe njihovemu gospodarju in »cekarju« v obraz. Joe Bray je pa tehtno izbiral zgolj najbolj zabeljene in najkrepkejše psovke. Fing-Su je bil oblečen prav po mornarsko: v bele platnene hlače, v sinji mornariški častniški jopič z neštetimi zlatimi našitki in spletenimi trakovi, na glavi je pa imel veliko častniško čepico s širokim z zlatom vezenim trakom. »Zabit človek ste,« je mimo menil Fing-Su, »toda pod častjo bi mi bilo, da vam vrnem milo za drago. Stopite k svojim prijateljem in jim sporočite mojo poslanico.« Kakšno sekundo se je zdelo, da da mu bo Joe zabrusil namesto mastne psovke svoje osebno mnenje kar z roko v obraz, toda Fing-Su jev revolver ga je odvrnil od te namere. Potlej, ko si je srce olajšal še z nekaj krepkih kletvic, se je vrnil ves srdit k svojim tovarišem. »Dober tucat oboroženih ljudi ima za hrbtom, »je sporočil, »in zdi se, da nas namerava z gladom ugnati, Cliff! Če se spomnim, kako sem nekoč lahko tega fanta pomiril... Saj še ni dolgo, kar je odrasel...« »Ali poveljuje ladji Fing-Su sam?« »Razen njega je tudi kapitan na ladji,« je odgovoril Joe. »Tako je načičkan kakor kapelnik kakšne godbe iz Dark-Towna. Sleherna cunja njegove obleke je pošita z zlatimi trakovi in vrvcami. Toda ta menda ne pomeni mnogo, zakaj veliki gobec ima prav gotovo Fing-Su.« »Mr. Bray, kaj mislite, kdo neki je tisti mož, ki so ga z menoj vred prinesli na palubo?« je vprašala Joan. šele takrat so naši zarotniki izvedeli, da je na parniku »Umveli« še en ujetnik. Clifford je bil prepričan, da Spedvvell gotovo ni Sumil je sicer nekaj, vendar ni hotel prezgodaj izreči svoje domneve. Njegovo mnenje pa ni bilo .pravilno, zakaj Ferdinand Leggat je ležal takrat že v globoki jami, ki so jo ob brleči leščerbi to noč kopali globoko nekje v kleti Fing-Sujeve tovarne. 37. POGLAVJE Medtem ko so se zagovorniki pravice posvetovali, je odšel Fing-Su gor v svojo kabino. Na njegovo povelje so pripeljali predenj vsega obžalovanja vrednega moškega iz neke temne luknje, kjer je bil do tiste minute zaprt. Stephen Narth je bil le še razvalina v svojem precej povaljanem fraku. Ovratnika ni imel več, njegov obraz je bil umazan in prsteno bled. Tudi njegovi najboljši prijatelji bi ga ne bili več spoznali. Poslednja, strahot polna noč je zapustila na njem vidne posledice. Bil je sicer spet pri pameti, toda Kitajec je videl, da se že nagiba k blodnji. »Zakaj ste me spravili na to ladjo?« je vprašal z votlim glasom. »Ta igra ni častna, Fing-Su! Kje je ta prasec Spedwell?« Fing-Su bi bil lahko marsikaj odgovoril na to. Spedvvell še je izmuznil, toda za Fing-Suja je bilo pametnejše, da je molčal. Zmerom je sovražil Spedvvella zaradi njegovega nadutega nasmeška, še bolj zato, ker ga je glas razodeval, da hoče veljati za gospodarja. Mnogo bolj ga je sovražil ko pijanca Leggata. Spedvvell je bil zanj edinole dober učitelj; važne in temeljne nauke si je bil prisvojil od njega. Fing-Su je bil odprte glave, bil je nadarjen in razumen. In čeprav med svojim vseučiliškim študijem ni imel opravka z nobeno vojaško vrlino, je postal v občevanju s Spedwel-lom vendarle dober vojaški teoretik. »Niti ne sanja se mi, kje tiči ta možakar,« je odgovoril Fing-Su. »In nikoli mu ne bom oprostil Leg-gatove smrti.« Narth je bolščal z razprtimi očmi vanj. »Torej je bil to njegov načrt?« »Prav gotovo,« je s poudarkom odgovoril Fing-Su. Mož je bil lažnivec, da mu ga ni para, toda govoril je kakor kakšen apostol. In ker je bil Narth na robu svojih moči, mu je brez pomišljanja verjel. V nekaj stavkih mu je Fing-Su brž naslikal lažnive prizore snoč-nje sprejemne svečanosti. Nartha, moža z obteženo vestjo, je kaj kmalu potolažil, saj je vedel, da mu gre predvsem zato, da najde najsibo še tako dvomljivo opravičilo za zmanjšanje svoje krivde. Potlej je Fing-Su začel Narthu pripovedovati naj novejše novice. »Kaj? Tu na ladji je? Joan je tu?« je hlipal Narth. »Kako le, za pet ran božjih, je prišla sem? In kaj počne Clifford Lynne na palubi te vaše ladje?« »Saj to bi tudi jaz rad vedel,« se je brž podvizal Fing-Su z lažjo. »Pojdite dol in govorite z njim. Dokažite mu, da je popolnoma nesmiselno, če se hoče upirati premoči. Obljubite mu mojo besedo, da se nobenemu izmed njih ne bo nič zgodilo, da bodo vsi deležni pozorne oskrbe in udobnosti, dokler jih ne bom v Bordeauxu izkrcal. Vsi se morajo kajpak zavezati, da mi ne bodo ne zdaj ne pozneje delali nikakršnih težav.« Začel mu je na dolgo in na široko razlagati posamezne točke svojih pogojev. 2e pet minut pozneje je Clifford Lynne s svojega opazovališča uzrl pokvečeno postavo, ki se je s trudom vlekla proti njihovi kabini. Zdajci je spoznal moža. Tedaj se mu je posvetilo, da je bil to tisti mož, ki so ga prenesli z Joano vred na parnik »Umveli«. Le kaj se je zgodilo z Leggatom? Molče je Lynne poslušal Stephe-nove predloge. Potlej je stresel z glavo. »Prej bi sklenil pogodbo z živim morskim psom kakor s tem zavr-žencem,« je kratko odgovoril. »Vrnite se k Fing-Suju, in mu povejte, da se mu ne bo posrečilo, da bi nas potopil ali izstradal, še tisti dan, ko bom spet prost, ga bodo prijeli in obtožili zaradi umora.« »Saj je vendar nesmiselno, prepirati se z njim. Na ladji zapoveduje on sam!« je jadikoval Narth z jokajočim glasom. Živci so mu bili docela odpovedali. Nikoli ni bil močan in klen mož, toda zdaj je bil zgolj senca tistega Stephena Nartha, ki ga je bil Clifford pred tedni spoznal. »Ali je Leggat tudi na ladji?« je vprašal Clifford. Narth je odkimal s pobešeno glavo in zamrmral nekaj, kar je ujelo le Ljmnovo priostreno uho. j ' POZORI 15. tega. meseca poteče rok za naše novo imensko tekmovanje! Razpisali smo tri nagrade 1. nagrada: din 200'— 2. nagrada: din 100'— 3. nagrada: din 50'— I sc dopise je treba poslati na: Uredništvo Družinskega tednika (Imen-* ski natečaj), Ljubljana, poštni predal* 345. Vse podrobnosti o tekmovanju najdete v 3. številki Družinskega tednika, z dne 16. I. 1941. »Mrtev je?« je nejeverno vprašal. »Ali ga je Fing-Su ubil?« Toda še preden je to vprašanje izgovoril, je stekel Stephen Narth kakor blazen iz kabine. Zadeva je postajala nevarna; kopno se je čedalje bolj odmikalo — in če se ne zgodi čudež, jim ne bo ostalo drugo, kakor da se vdajo ali pa sprejmejo Fing-Sujevo grožnjo, da jih bo izstradal. In kaj bi za Joano Brayevo pomenilo, ako bi se izročila na milost in nemilost Fing-Suju, si je Clifford Lyn-ne živahno slikal v duhu. Tik zatem, ko je Narth pobegnil iz kabine, so zaprli vrata od zunaj in jih krepko zapahnili. Po nasvetu nadzornika Willinga so na zno-tranji strani kabine spustili debele železne oknice čez line in jih trdno privili z metuljčastimi maticami. Zdaj res ni bilo več mogoče opazovati sprednje palube, toda počutili so se bolj varne. Zrak ni bil več tako svež, toda zadušljivo kljub temu ni bilo. Vsi so bili veseli, da jim po nesnagi in loju zaudarjajoča Amah ni več bila v napotje. Clifford se ni mogel dovolj načuditi Joaninemu miru in njeni vdanosti v teh trenutkih skrajne nevarnosti. Kakor se je zdelo, je bila med vsemi najpogumnejša, in čeprav jo je kakor vse druge kmalu začel mučiti glad, ni bilo iz njenih ust ne tožba ne vzklika obupa. Po dolgem čakanju, polnem nestrpnosti in negotovosti, se je naposled že vsem zdelo, da bodo naslednje ure v tesni kabini znosne le z velikim samozatajevaniem. Na vso srečo so imeli dovolj pitne vode; čeprav je bila v kotliču nad umivalnikom voda že malo postana, je bila vendar pitna in v teh neprijetnih okoliščinah kar osvežujoča pijača. Clifford je skušal z vso silo odpahniti vrata notranje male kabine, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. »Bržčas drži odtod pot do častniških kabin « je menil Willing. Joe Bray se je zamišljeno ozrl po teh vratih. »Mi ven ne moremo, oni pa lahko vdrejo k nam.« je dejal. »Boljše bi bilo, da ta vrata zastavimo. Utegne se nam sicer zgoditi, da nas presenetijo s hrbta. Kaj meniš, Cliff? če mislim na to ubogo dekle...« Požrl je sline ganotja. »Na katero ubogo dekle misliš?« Clifford se spričo zagate, ki so vanjo zašli, še spomnil ni več na Mabelo. Joano so naposled poslali v majhno »spalnico«, možje so pa posedli za mizo v veliki kabini. Prebrskali so vse kote, ali bi morda vendar kje ne našli kakšne hrane. Toda niti mornarskega prepečenca ni bilo nikjer, čeprav je bil nadzornik Willing skorajda prepričan, da bo v veliki črni skrinji v Joanini »Spalnici« zlata rezerva te na morju včasih tolikanj prepotrebne hrane. A kaj, ko te skrivnostne skrinje niso znali in niso mogli odpreti. Naposled je Joe iztaknil v žepu svojega suknjiča pošten kos čokolade. Prelomil ga je na polovico in dal večji kos Joani, ostanek so si pa po bratovsko razdelili moški med seboj. »Po navadi imam kar cel tucat takšnih tablic čokolade s *eboj, ker neznansko rad ližem slaščice. Toda zdaj, povem vama po pravici, se požvižgam na čokolado... Pri moji veri, zdaj bi mi najbolj teknila kuhana kokoš s kruhovimi cmoki...« »Tri sto kosmatih, če pri priči ne utihnite...« je zarenčal Willing. Nekaj časa so si skušali pregnati dolgčas z družabnimi igrami, toda še bolj nejevoljni so zavrgli te poskuse. čas je bežal. Minila je sedma ura... minila je osma ura... Joan je mirno zaspala. Clifford je več- krat po tihem odprl vrata njene kabine in pogledal noter. Vselej je vrata skrbno zaprl, da bi Joane ne motil njihov pogovor. Zdajci so se vrata odprla in na pragu se je prikazala Joan z mrliško bledim obrazom. »Kaj pa je?« je vprašal Clifford in planil k njej. »Nekdo trka na vrata,« je tiho rekla. Pokazala je na zapahnjena vrata v ozadju. Lynne je stopil k tem vratom in prisluhnil. Tok, tok, tok! Spet se je zaslišalo lahno trkanje. Potlej je s tankim ušesom zaznal, da je nekdo na vnanji strani odmaknil zapah. Počenil je kakor tiger, ko se pripravlja na skok, in napel petelina svojega revolverja. »Ne bojte se; bodite brez skrbi!« je zašepetal neki glas. »Nikar ne bodite glasni, da nas kdo ne sliši.« Vrata so se sprva odprla le za ped široko; po malem jih je neznani gost odprl tako široko, da je lahko vtaknil svojo glavo skozi špranjo. Prikazal se je obraz neznanega črnca. Na glavi je imel obledelo in zaprano častniško čepico. »Blagajnik Haki sem,« je šepnil. Njegova roka je segla v kabino in v njej je bingljala ozka vrečica. »Če me Fing-Su zasači, mi s lastno roko odreže glavo,« je brž dodal. Hip nato so se vrata spet neslišno zaprla in zapah je bil -oet potisnjen na svoj prostor. V teh ko sen kratkih trenutkih je Clifford videl, da je bil detektiv pravilno domneval. Opazil je namreč umazan hodnik, na obeh straneh pa sama ozka vrata v posamezne kabine. Videl je tudi neki prostor z odprtimi vrati. Iz dobljene vreče je brž stresel vsebino na mizo. Tucat kruhkov, še precej presnih, velik kos sira in prekajena krača vse te dobrote so se vsule na mizo. Clifford je sprva sumil, da utegne biti hrana zastrupljena ali vsaj potresena s kakšnimi mamili, zato je prelomil košček kruha in si ga natanko ogledal pod lučjo. »Videti ni nič — in če je — vrag naj vzame vse skup. Tvegaj-m :« je pogumno deial. »Prvi bom jede1 — in če bom čez pol ure še zmerom čil in zdrav, si bomo privoščili južino s takšno slastjo kakor še nikoli.« Odrezal si je tenak košček mesa in pokusil tudi malo sira in kruha. Z rovtarskim zadovoljstvom je opazoval lačne poglede svojih sojetnikov. Ko je minilo pol ure in mu ni bilo prav nič slabo, je stopil Clifford v »spalnico« po Joano, ji pripravil izdatno južino in se nasmehnil, rekoč: »Na ladji imamo prijatelja — to je pribito.« »Kakšne narodnosti pa je ta plemeniti možakar?« je vprašal Wil-ling. Clifford je bil v svoji mladosti prebil dve leti na afriški obali. »Črnec je iz plemena Kru,« je odgovoril. »Dobri ljudje so, ukradejo pa vse, kar jim le v roko pride,« , Za drugo jutro so si pustili precejšen obrok hrane in na Cliffor-dovo prigovarjanje je Joan spet legla ter kmalu, toda nemirno zaspala. Pritajenega trkanja na zadnja vrata ni slišala. Toda Lynne, ki je sedel tik priprtih vrat njene kabine, je koj slišal znamenje. Po tihem je stopil k vratom, ne da bi bil zbudil Joeja in Willinga. »Vse na krovu je pijano,« je javil črni častnik tako samo po sebi razumljivo, kakor da bi sporočil, da je obed že na mizi. »Kapitan se boji, da bi vi iztaknili tale vrata. Verjetno je, da vas bodo ponoči skušali v hrbet napasti, zato pazite.« Oprezno se je ozrl nazaj in čez kakšno minuto spet povzel: »Ako se bodo premislili, bom prišel spet ob štirih zjutraj. Takrat pač bodite vsi pripravljeni na to, da bo treba še tisto minuto pobegniti z ladje.« »Kako to mislite?« je začudeno vprašal Clifford. Dalje prihodnja LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. NA RAZPOTJU nadaljevanje A trenutna sreča je bila tako velika in močna, da je moralo vse drugo pred njo zbledeti. Ko sta zapuščala božji hram, se je nabralo dosti radovednežev, da bi videli najlepšo nevesto, kar jih je kdaj videlo Sabinino rodno mestece. Kajti v tem so si bili vsi edini. Na svatbo je bilo povabljenih le malo ljudi. Razen Eme in njenega moža so povabili tudi bivšo Sabinino šefinjo, gospo Weilertovo. Mala Lotica je svoji mamici takoj ob prihodu iz cerkve podarila tako velik šopek rdečih vrtnic, da ga je komaj nesla. Stari očka, Robert Tann, je moral ob zimskem času pač kar globoko v žep poseči zanj. »Želim ti veliko sreče, mamica, in očku tudi. Vsi trije se bomo zelo, zelo radi imeli.« Sabina je sprejela cvetlice in jasen nasmešek je spreletel njen obraz. »Lotica, saj zdaj mi nič več ne rečeš nova mamica?« Lotičine očke so se zasvetile. »Tega tudi ne bom nikoli več rekla. Stara mamica meni, da si ti dosti bolj vesela, če ti rečem samo mamica, očku pa samo očka.« Oba sta se veselo presenečena nagnila k Lotici in jo prisrčno poljubila. Otrok se niti zavedal ni, kako zelo hvaležna sta mu bila za te besede. Po bogati svatbi, ob kateri je igral marljiv kvintet, je Egon nameraval s Sabino odpotovati v Barcelono, kakor ji je bil obljubil. Pokazati ji je hotel svojo drugo domovino, prizorišče njegovega propada in njegovega vstajenja, da bi jo predstavil Olvidi in njenemu zaročencu, tisti Olvidi, ki jo je bil dvignil iz predmestja in ki je tudi njega nevede rešila propada. Se preden sta odšla, je gospa Weilertov-\ imela majhen nagovor na srečna mladoporočenca. Naposled je predlagala, naj godba zaigra melodijo, skomponirano Sabini kot kraljici mode na čast, češ da jo morda slišijo poslednjič. In že so zapele gosli in čelo ob spremljevanju mehkih klavirskih akordov. Zapeli so pesem, ki jo je nekoč pelo velemesto najlepši kraljici mode na čast. In refren so zapeli vsi navzočni, najglasnejši je bil pa mladi mož. Sabina se je morala nasmehniti, ko je tako navdušeno zapel besedi »kraljica mode«. Nekoč sta ga spravili v ogorčenje, ki je povzročilo toliko gorja in trpljenja. Danes se je Sabina smela smejati, ker je bilo vse gorje in trpljenje daleč za njima, bila sta srečna, neskončno srečna. Potlej se je Sabina pripravila za odhod, in ko sta z Egonom vstopala v pripravljeni avto, ki naj bi ju odpeljal, ju je spremljalo navdušeno petje vseh tistih, ki so jo ljubili in spoštovali. Dva dni pozneje je Egon Sabini že razkazoval starodavno mesto Barcelono, v katerem je preživel toliko grenkih, pa tudi veselih ur. Lepega dne sta potlej brez napovedi vdrla v Gonzalesovo pisarno. Olvida, mlada srečna žena, se je čisto zmedla pred svetlolaso Sabinino lepoto. V trenutku ji je šinila skozi možgane misel, kako je Egon sploh mogel pomisliti na to, da bi se ločil od tako mile in že na pogled dobre ženske. Oklevajoče je segla Sabini v roko. Sabina se ji je prijazno, vabeče nasmehnila in lepotici sta bili takoj simpatični druga drugi. In naslednja dva dneva, ki so jih preživeli skupaj v Barceloni, sta se zaupno pogovarjali o vseh mogočih rečeh, kakor da bi se že davno poznali. Obe sta se pa previdno ogibali razgovora o tem, kako sta se prav za prav spoznali. Niti besedice nista spregovorili o možu, s katerim je bila zvezana usoda njiju obeh. V teh nekaj dneh je Jaime Egona vprašal še o marsičem za svet in Egon mu je z veseljem z besedo in dejanjem stal ob strani. Vmes so pa preživeli nekaj lepih uric na izletih v mestno okolico in v domu, ki ga je Jaime poklonil svoji dragi mali ženici. V elitnem mestnem okraju je najel lepo hišico; z njene terase je bil diven razgled. Na levi strani se je k vznožju gore prižemal gozdiček pinij, proti desni so se pa vrstile še druge razkošne bele vile premožnih meščanov. Med gozdičkom in osrčjem mesta pa si videl preko vrtov in starih španskih hiš svetlo liso: morje. Tam na obzorju se je lesketalo v soncu in s široko srebrno črto ločilo zemljo od nebesne sinjine. Sabini se je ta razgled zdel čudovit, prečudovit in pomislila je, kako lepo bi bilo, ko bi tukaj živela. A že naslednji trenutek se je prikazala druga slika pred njenimi duševnimi očmi: bukov gozdiček. majhno podeželsko mesto, svetla hišica v senci gozdička, zadnja izmed očetove kolonije. Njeno hrepenenje je poletelo domov, pozdravilo tisto krpico zemeljske oble. ki ji je bila kljub vsemu draga in ljuba: bila je pač domovina. Prisrčno in v prijateljstvu sta se srečna para po nekaj dnevih ločila, Ko so stali pred odhodom parnika, ki naj bi Sabino in Egona odpeljal na kratko potovanje po Sredozemlju, v pristanišču, je Olvida zašepetala Egonu na uho: »Ali še veš, Egon, da sem ti takrat, ko sva se spoznala, pojasnila, da pomeni Olvido pozabljenje?« Mehko se je nasmehnil. »Da, draga mala Olvida, dobro se še spominjam. A verjemi mi. nikoli ne bom pozabil, kar si zame storila, nikoli. A da sem se vrnil k svoji pravi ljubezni, je bilo morda dobro za oba. Morebiti ne bi skupaj nikoli našla prave sreče.« Olvida ga je pogledala z leske-čočimi se očmi: »Tako neznansko srečna sem. Egon!« »Iz srca sem vesel tega, Olvida. Želim ti, da bi bila zmerom srečna, vse svoje življenje.« Potlej so si še poslednjič stisnili desnice v slovo in Egon in Sabina sta odšla na parnik. Olvida in Jaime sta še mahala in mahala, potlej sta pa postajala čedalje manjša in naposled izginila, kakor da ju nikoli ne bi bilo. Parnik je zapeljal na sinje, široko morje. Sončni žarki so pa čarali neštevilne zlate mostove čez valove. Sabina ni mogla govoriti. Neka neznana ganjenost jo je prevzela in mislila si je: Kako velika in krasna je zemeljska obla in vendar jo je doslej tako malo poznala. A ni bilo lepo samo daleč zunaj, lepo je bilo tudi v njeni domovini. Povsod je lepo, kjer človeka spremlja ljubezen. Ljubezen, prava, resnična ljubezen — vladarica sveta! KONEC Negovanie in mazanie smuči V naših pokrajinah je smuka drugačna kakor na primer v Švici ali na Tirolskem, kjer so skoraj vsa pomembna smučišča dostopna z železnico ali pa vzjrenjačo. Tam poznajo smučanje le kot vožnjo navzdol. Pri naših izletih pa odpade najmanj tri četrtine časa za vzpon in vožnjo po ravnem. Sneg sc pod vplivom mraza, toplote, vetra in vlage neprestano izpreminja. Zato imamo razne snežne prilike, ki so za smučanje bolj ali manj ugodne. S pravilno nego smuči pa dosežemo, da je smučanje ob vseh snežnih razmerah prijetno. Smuči nam morajo gladko drseti navzdol, v ravnini mora biti korak lahkoten, pri vzponu pa ne smejo smuči drčati nazaj. Zato moramo imeti dobro smuško opremo, posebno smuči, ki morajo biti iz dobrega lesa, pravilno izdelane, in s prožnostjo, ki ustreza teži smučarja. Les. mora biti negovan, stalno impregniran od obeh strani, da ne vpija vlage, posebno drsno ploskev moramo zmerom maza ti, tako da drse smuči zmerom le po maži. Tako se smuči ne obrabijc in so tudi proti zlomu odpornejše. Najbolj enostaven in učinkovit način za impregnacijo je mazanje drsne ploskve z mažo Kli-strom. Smuči moramo nato postaviti na topel prostor ali jih kako drugače ogreti, da se maža vpije v les. Mazanje z debrimi smuškimi maža- mi ni težko in je tudi za začetnika razumljivo. Pri mazanju je treba upoštevati predvrem povprečno temperaturo in razlikovati trd, oledenel sneg od mehkega in suhega snega. če zapade nov sneg m je temperatura pod ničlo, mažemo z mažo .Tempo' št. 2. če je pa temperatura nad ničlo, mažemo s .Tempo* št. 1. Pri pršiču je isto: na splošno pri nižji temperaturi mažemo .Tempo' št. 2, pri višji pa .Tempo' št. 1. Proti trdemu, oledenelemu snegu pa niso naštete voščene maže dovolj odporne in je treba vzeti za nižjo temperaturo mažo .Tempo' Skare. Pri višji temperaturi pa .Tempo' Klister, ki omegeči tudi pri slabem, mekrem snegu dobro smuko. Vsi pa, ki se boje, da bi jim delale maže preglavice, naj uporabljajo mažo Tempo' Voščeni klister. ki združuje lastnosti vseh gornjih maž in ga mažemo za vse vrste snega pri srednje mrzlem vremenu, in sicer za mehek sneg tenko, za trd, oledenel sneg pa debelejše. Prav zdaj spomladi je mazanje smuči za prijetno smuko važnejše kakor kdaj koli. Bolje je žrtvovati nekaj minut mazanju smuči, kakor da se dolge ure jeziš, ker se sneg lepi na smuči in ti po nepotrebnem črpa energijo, ki je tako dragocena pri smučanju. R. I. če bi prišel.« Na isti način spregajo tudi vse druge glagole. Madagasi ne imenujejo niti ene stvari z njenir pravim imenom čeprav njihov besednjak vsebuje izraze za vsako stvar. Oni radi vsako stvar olepšajo. Na primer ob smrti kakšnega rojaka bo,Madagas rekel: »Ta in ta je odšel na dolgo pot ali na dolg dopust.« Ob bolezni pa poreče: »X. Y. ima nekoliko povišano temperaturo.« Pri Madagasih.ni. besed levo in desno. Oni določujejo ti. dva pojma po straneh neba, vzhodu in zahodu. Tako je pri njih leva roka 'zapadna roka in desna noga vzhodna noga. Madagasi ne govore veliko. Njihovi maloštevilni znanstveniki trdijo, da se ta molčečnost lahko razloži z velikim nedostatkom volje za kakršno koli delavnost. Tudi mislijo neradi. Težko zdržijo dolge razgovore, in kadar morajo razmišljati, beže. Njihova velika duševna pasivnost pride najbolj do izraza v njihovih lakonskih pregovorih, kaker so na primer tile: »človekovo srce ne bi smelo biti iz krvi in mesa. marveč bi moralo biti iz kamna.« »Dovršen mir, dovršena sreča.« »Vseeno, ali je fant ali dekle, glavno je, da je otrok.« RADIO LJUBLJANA 00 13. 00 19. FEBRUARIA 1941. ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 12.00: plošče 12.30: Poročila. objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Štirje fantje«« 14.00: Napovedi, poročila 17.30: Radijski orkester 18.10: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovenec-- (g. dr. Rudolf Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila' 19.25: Nac. Ura 19.40. Plošče 19.50: Deset minut zabave 20.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila Konec ob 22.20. PETEK, 14. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poro- čila. objave 17.30: Koncert dveh historičnih flavt (ga. Marija Tutta in H. Mirko Hočevar) 18.10: Zenska ura: Otrok sprašuje (K«. IH. Velikonja) 18.30: Plošče 18.40: Francoščina (g Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura: 19.40: Plošče 19.50: Vzgojni vpliv pora (g. Pavel Kunaver) 20.00: 111. večer ruske gluslu* 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri SOBOTA, 15. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščic 12.00: Plošče 12.30: Poročila. objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila, objave 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Naša domovina v ledeni dobi (g. prof. Ciril Slebinger) 19.00: Napovedi poročila 19.25: Nac ura 19.40: Plošče 20.00: Zunanje politični pregled (g. dr. Al. Kuhar) 20.30: Jože Vombergar: .Taka se ženi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radij ski orkester. Konec ob 23.00 uri. Beli medved ne čuti zime Vsi vemo. da se tudi žival, prav tako kakor človek, pozimi menja. Vremenskim spremembam so živali veliko bolj izpostavljene kakor človek, zato | tudi veliko bolj trpe zaradi slabega in mrzlega vremena. Nič ni bolj naravnega kakor to, da beh severni medved, ki živi v naj-mržlejših predelih blizu Severnega tečaja, lahko prenaša zimo. Zato ni nič čudnega, če mislimo, da beli medved ne more prenesti v evropskih zverinjakih velike vročine in žeje. Toda * danski znanstvenik Danison nam dokazuje ravno nasprotno. Trdi. da beli medved ne ljubi zime in da od oktobra do februarja sploh ne gre v mrzlo vodo. ker mu je mraz zoprn. Beli medved zelo ljubi sonce in tople dni. Medved se v zverinjaku po ves dan sonči in čuvaji ga po nobeni ceni ne morejo nagnati v njegovo pečino, dokler sonce ne zaide. Po Danisonovi trditvi se sončni žarki v polarnih krajih odbijajo od snež- ne površine in dajo precej veliko toploto. Ugotovili so, da beli medved lahko zdrži tudi zelo mečne sončne žarke, od katerih bi tiger ali lev, ta dva tipična predstavnika tropskega carstva, zbolela za sončarico. Madagasi, narod brez volje Madagaskar je čudna dežela s še bolj čudnimi prebivalci. Na tem otoku žive Madagasi, nenavadno človeško pleme, ki se zelo razlikuje od drugih plemen na zemlji O tem čudnem narodu, pri katerem je duševna pasivnost razvita v največji meri, lahko brez pretiravanja rečemo, da je to - eme brez volje, Ze sama slovnica njihovega jezika nam označuje Madagase kot ljudi brez volje. V njihovem jeziku ne obstoja velelnik. Ce hoče Madagas koga poklicati, mu bo rekel: »Bilo bi dobro, ?xi Uasiiu REMEDIA Quafaco£ SIRUP v tem originalnem, zavitku DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo za Slovenijo: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana •-Reg. s. br. 22:i(KM8. IX. 1910 Nujna dolgoročna POSOJILA državnim, banovinskim, mestnim uradnikom in zvaničnikom, železničarjem, orožnikom, financerjem, upokojencem itd. daje stari renomirani denarni zavod. Polasnda daje zastopnik MIHAEL KREČ, LJUBLJANA Tyr5eva 33 RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 leleion 44-80 FR. P. ZAJEC IZPRA4AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedat Stritarjeva ul. 6 pri trančlžkanskem mostu vsakovrstna očaia. caiinogtedi, lomomen, caromein, nvgromeiri. itd. Velika udira ur. ilatnine ir srebrnine. Samo kvalitetna natika Ceniki bremiačno Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni-plašči, tre’nčkoti in vsa prak-tična^oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 NEDELJA, 16. FEBRUARJA 8.00: Jutrnjt pozdrav 8.15: Paga n im: Ve- lika' sonata za kitar« solo in violino (gg. Stanko Prek. dr Drago Zaje) 9.00: Napovedi, poročil« 9.15: Prenos cerkveno glasbe iz franč. -cerkve 9.45: Verski govor fg. ravnatelj Jože Jagodic) 10.00: Reproduciran orkestralni koncert 10.30: Veseli godci in Tr-hoveljsk: pt vsk- jazz 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radij- ski orkester 17.00: Beg z. dežele, njega vzroki in posledice (g. dr Kr. Pergar) 17.30: Pozdrav rojakom 19.00: Napovedi, poročil« 19.30: T’ra .slovenski- pesmi ju besede 20.30: Plošče 21.00: JtatUjt»ki orkester -22.00: Napovedi, po* rotil« 22.15: Prenos* lahke glasbč iz kavarne »Nebotičnik« Konec ob 23.00 uri. PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro čil it 7.15: Plošče 12.00: Plošči 12.30: Poročilu. objave 13.00: Napovedi 13.02: Domači trio 14.00: Poročila objave 17.30: Radijski orkester 18.10: Duševno zdravstvo (g. tl r. Anton Brecelj) 18.30: Plošče 18.40: Naši plazilci in njihovi orjaški predniki (g. prof. Čiri! Slcbingerl 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. lira 19.40: Plošča« 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Plošče 20.30: Ob 40let-nici Ciuseppn Verdija. Koncert: Sodelujejo ga. Vida Kovič-Za mejčeva. članica maribor. nar. gledal., g. Jean Franci, Član ljublj. opere bi Radij-ki orkester. Dirig. D. M. šij.-i-nec 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uii. • TOREK, 18 FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročil« 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila, objave 14.15: šolska ura 17.30: Klavirski koncert, ga. Mr,rta Ostcrc- Valjalo 18.15: Plošče 18.40: Kemija in fizika v zdravništvu tg. prof. M AdlešičV 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. uia 19.40: Plošč, 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar) 20.00: Rad:jski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročilo. Konec ob 22.20 uri. SREDA, 19. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7 15:: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila, objave 17.30: Plošče 17.45: Mladinska ura 18.30: Plošči* 18.40: Ali je delo v gospodinjstvu poklic (ga. Franja Petrič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25; Nac ura: Vojaško predavanje 19.40: Plošče 19.50: V vod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar): v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23.00 uri. Železničarji in poštarji! V Vaši naporni službi, ki jo vršite v vsakem vremenu, v dežju in mrazu. Vas varuje prehlada požirek toplega čaja. Pa no navadnega črnega raja, temveč vitamine vsebujočega krepilnega ■Emonas čaja Prirejen z limono, rumom ali žganjem, vedno da pijačo izrednega učinka in oku.-ta. Voda samo pravi »Emonac cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod MOLI OGLASI NEKADILEC POSTANETE v treh dneh t na Sira zanesljivim m popolnoma neškodljiv trn sredstvom »Ntkotinol« — Velika Bteklenira din 7o*— mala din 60*— Pošilja po povzetju »Jugopntent« Ljubljana. Dvoržakova 8. Iščemo • zast opn ike ULTRAVIOLETNI ŽARKI so vir zdravja in lepote Sončite se doma z nato patentirano ultra violet no obsevalko »ORIGINAL KUB«, ki Vani nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »Jugo-patent«, Ljubljana, Dvoriakova 8. — Iščemo preprodajalce REVMATIZEM, išijas. nevralgijo zamaščenost uspešno zdravite z našito masažnim aparatom »Vibrator« Izboren tudi za nego lepote. »Jugopatent« Ljubljana. Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike POSOJILA dajemo našim članom In varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi varčevale* brezplačno zavarovani Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvoržakova 8 — Iščemo poverjenike CVETLIČNI MED m la medico dobite naj ceneje v Medarni, Ljubljana., Zidovska ul. 6. FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirko po najvišjih dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih cenah Poizkusite in prepričali sc boste Knjigarna Jantz Dolžan — Ljubljana. Stritarjeva 4. »ZNAČAJ IN USODO« Vam spišem, ako ml pošljete dan, mesec, leto rojstva in din 10’— v znamkah. Franja Polanec, Medno 44, p. &t. Vid nad Ljubljano. KUPUJEM krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah. R. Višnjevcc, Ljubljana, Stari trg 15.____________________________________________ POKVARJENO belo ali enotno moko kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Družinskega tednika« pod »Pokvarjena«. »REALITETA« zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 NALIVNA PERESA za vse življenje Prozorno držalo. izredno velik - rezervoar črnila. 14 karatno zlato pero. NaJlepSe darilo za vse prilike. »JAjgopateut«. Ljubija na', Dvoržakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike OKAMA MAZILO Iz zdravilnih rebfič. Čudovit uspeh orl ranah opeklinah ožuljei.jlh. volku, turih In vnetjih itd. za nego dojeneko« prt kožnem vnetju, izpuščajih In hra-•tab oa temenu, za razpokane orane bradavice. Dobi te ? lekarnah in drogerijah. Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.