Cene Iii sef msha poroCilla. Kariboiski trg. Na mariborski trg, dve 7. decembra so pripeljali špeharji na Gl vozeh 189 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 2C vozov krompirja, 8 voz čebule, 12 voz zelja, 22 vozov sena in 6 voz slame. Svinjsko meso so prodajali po 15—30, krompir 0.80—1.25, čebulo 2.50—3, zelje 0.50—3, seno 80—100, slamo 05 do 70. Pšenica 2 50, rž 2, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2—2.50, ajda 1.75—2, proso 3, fižol 3—4. Kokoš 30—35, piščanci 30—60, gos 60—85, puran 65—115 Din. Če3en 18—20, kislo zelje 4, kisla repa 2, gobe 1—2 Din. Jabolka 4.50—8, hruške 6—10, suhe slive 12 Dn. Mleko 3, smetana 14—16, jajca 2 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svin.jski sejem dne 6. decembra 1920 ,je bilo pripeljanih 265 svinj. Cene 80 bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad od Din 90—100; 7 do 9 tednov stari od Din 150—200; 3—4 mesece stari od Din 350—400; 5—7 mesecev stari od Din od Din 450—500; 8—10 mesecev stari odl Din 550—850; 1 leto stari od Din 1000—1400* 1 kg žive teže od Din 10 do 12.50; en kg mrtve: teže od Din 17 do 18. Prodanib. je bilo 193 ko* madov. Gospodarsha oDvesflla. Kolje za vinograde ln za sadno drev|e, kakof vsake vrsie rezan les prodaja all zamenja za dobro vino Franjo Gnllšok, Maribor, Razlasova ullea štev. 25, ^76 Kmetijska podrnžnlca Maribor ia okoliš opozarja, da je zdaj Cas, prijaviti se za vstop ter plačilo udnine v, znesku 20 Din. Najbolje jo, da se to zgodi še v starcm letu, najkasnejo pa do 15. januarja 1930. Kaknr je mendft že vsakomur znand, se je Kmetijsk* družba preosnovala v tem smislu, da bodo v njej odločevali le udje, ki zcmIjo neposredno obdelujejo in da družba pri oddaji raznega blaga ne bo iskala dobička. Mnogo se bo tudi pazilo na to, da se družbeno blago oddaja izključno le udom, ki pa morejo biti tudi take osebe, ki svoje zemlje ne obdelujejo neposredno. Prijave se sprejemajo v skladišču Kmetijske družbe, Meljska cesta št. 12, v trgovini gospoda Klajnška na Glavnem trgu in pri načelniku v Petrovem selu št. 10. Hranilniki za malo varčevanje. V mnogih krajih imajo hranilnice in posojilnice vpeljane male jeklene hranilnike, ki jih vlagatelji dobe na dom. iVlagajo v hranilnike male zneske in neso potem hranilnik v hranilnico, kjer se odpre. Ključek ima le hranilnica Zbrana vsota se potem vpiše v hranilno knjižico. Za mnoge je tak hranilnik šola varčevanja in prilika, da si z malim in vztrajnim štedenjem nabero lepo vsoto v hranilnici. Zlasti delavci, posli in mladoletni naj bi se lotili tega malega varčevanja. Starši naj bi hranilnike oskrbeli za svoje otroke, da bodo že v mladosti mislili na poznejša leta. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Hranilnike dobe tisti, ki se zanimajo, v svoji domači hranilnici. Ce jih nima, jih bo naročiša pri Zadružni zvezi. Povprašajte iio njih. Mnogo se učimo od tujcev, mnogo slabega in dobrega. Naučimo se od velikih tujih narodov: Francozov, Angležev, Nemcev zlasti varčevanja. Tudi najmanjša vsota našega narodnega premoženja, noben dinar ne sme v izgubo. Živinorejska zadruga za Slovenske goiics pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah vabi svoje člana na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. decembra 1929 ob 8. uri dopoldne v gostilniških prostorih gospoda Karola Aubl pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah z običajnim dnevniin redom. Konjice. Kmetje, posestniki konjiškega okraja, pozor! V nedeljo, dne 15. decembra priredi Kmetijska podružnica v Konjicah v dvorani Kmečke hranilnice in posojilnice shod kmetovalcev konjiškega okraja. Ker je danes kmetijstvo največje važnosti v naši državi, Vas pozivamo, da.se zavedate svoje dolžnosti in se ga v čim večjem številu udeležite. Dva govornika prideta od drugod. Odbor. Čebelaiska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 15. decembra ob pol 15. uri popoldne v občinski posvetovalnici okoliške občine na Bregu pri Celju svoj redni občni zbor v zvezi s predavanjem a kužnih čebelnih boleznih in njih zatiranju. Ker je snov za vsakega čebelarja zelo važna, bi bilo želeti, da se istega udeležijo vsi okoliški čebelarji, ne glede na to, če so člani društva ali ne. Kmettjske podražnlce! Zaftilfe fakot nabirafl flane za 1.1930! Sezname članov s članarino vred dopošljite Kmetijski družbi v Ljubljani ža do konca decembra, najpozneje pa do 15. januarja 1930. Ustanovni občni ,zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je dne 16. novembra tega leta sklenil, da ostane članarina za leto 1930 kakor doBlej, namreč 20 Din. Qd teh si pridržijo po 5 Dtn. delujoCe potiružnice, to so tiste, ki štejejo najmanj 20 udov in same pobirajo članarino. Od članarine, plačane naravnost družbi, ne dobijo po'družnice nikakega prispevka. Kmetijska družba je vsem načelnikom podružnic razposlala nabiralne pole z iraeniki članov, ki so bili že letos družbeni člani, oziroma so se za to priglasili. Načelniki morajo na podlagi teh imenikov nemudoma začetl s pobiranjem članarine za leto 1930, in sicer od dosedanjih članov kakor tudi od novo priglašenih. Načelnik ne sme nikogar odkloniti, ki se je priglasil za člana in odgovarja zahtevam § 5. družbenih pravil, ampak ga mora .vpisati za rednega ali izrednega člana, če je plačal članarino. Tisti člani, ki so v tem letu plačali udnino, pa jim bivši glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani ni pošiljal »Kmetovalca«, torej jih ni sprejel niti kot člane, niti kot naročnike liBta, pa se jim članarina tud ni vrnila, so kot taki označeni v imenikih ter imajo članarino plačano že za leto 1930, bodisi kot redni ali izredni člani. Ko bo načelnik pobral članarino od bivših in novih udov, napicsi šijanslvo dctične obžlne, iJa mu pod unulno- orlgovornnstjo potrdi, kateri tanjkaj vpisanih člnnov se dejansko peJSaJo s kinetijstvom in rsdijo najmanj eno tjoT«do, oziroma odffovarjajo dms;im pogojem § 5. družbenih pravil. Samo ti lahko postanejo redni člani, ki edini smejo voliti in voljenl biti. Županatvo naj na imenikih napiše približno naslednjo izjavo: »Podpisano županstvo potrjuje, da se v tem imeniku pod štev... vpisani člani res bavijo s kmetijstvom in redijo najmanj eno lastno goved.« Vsi drugi so lahko izredni člani in se morejo v imeniku podružnlce kot taki vidno označiti. Z nabiranjem članov naj se takoj prične in po možnosti dopošlje družbi sezname s članarino vred že do konca decembra, najkasneje pa do 15. Januarja 1930. Imeniki brez članarine se ne bodo upoštevali! Če se pobiranje članarine pravočasno ne izvrši, ne bo mogoče zakasnelim udom dostaviti prvih številk družbenega glasila »Kmetovalec«. Na podlagi dospelih imenikov in članarine bo glavni odbor potrdil sprejem rednih in izrednih čianov. Še le potem smejo podružnice razpisatl podrnžnične nstanovne občne zboie, ki morajo biti najmanj 14 dni preje objavljeni v »Kmetovalcu« in najmanj 21 dni preje javljeni Kmetijski družbi. Podružnični občni zbori, ki bodo z ozrom na nova pravila ustanovni, se bodo vršili torej še le po novem letu 1930. Morebitne pritožbe priglašenih urlov proti bivšim načelnikom morajo temeljiti na dejstvih in biti takoj javl.iene glavnemu odboru, ki jih bo presojal in ukrenil potrebno, da se upoštevajo družbena pravila. Podrobna navodil.-i o izvedbi u^tnnovnih nhčnih zborov podružn:c, o volitvah podružničnih odborov m delegntov za družbeni občni zbor bodo sledila po novem l«tn. Vse kmetljske podružaice potrjenol Glavni odbor Kmetijske di-užbe v Ljubljani je v svoji Keji dne 28. novembra 1929 sprejel sledeči sklep: Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima po § 47. družbenih pravil dolžnost, sprejeti bodisi kot redne ali izredne člane one, ki so plačali članarin^ v teku tega leta Kmetijski družbi za Slovenijo in ki odgovarjajo pogojem teh pravil, ne da bi morali ti za tekoče leto plačati še kake prispevke iz naslova članarine, in ki se prijavijo za člane. Ravnotako ima tudi piavico, po § 33. družbenih pravil potrditi kmetijske podružnica. Posluževaje se te svoje pravice je glavnl odbor sklenil, da z današnjim idnem potrdl vse tlste podružnlce, kl so v tekočem letu obstojale. Obenem razveže dosedanje načelnike kot začasne upravitelje družbene imovine pri podružnicah njih dolžnosti, ki jim jih je poveril začasni upravitelj premoženja Kmetijske družbe za Slovenijo. Istočasno pa pooblasti vse bivše podružnične odbore z njihovimi načelniki vred, da prevzamejo pri podružnicah vso družbeno imovino in jo upravljajo po dosedanjih smernlcah, toda v smislu sedanjih družbenih pravil do ustanovnega občnega zbora podružnigft, ki ga bo sklicati začetkom novega leta, ko bo:lo potrjeni člani, ki so poravnali članarino za leto 1930. Za poslovanje podružnic je od izvolitve do tega ustanovnega občnega zbora sedan.ji podružnični odbor odgovoren tako, kakc: to predplsu{e]o družbena pravila in piavilnik za podružnice. Ravnotako mora ta odbor izvoliti t občinski kmetljski odbor zastopuJka, kakor ga predpisuje kmetijski zakon in za katerega izvolitev je že Kmetijska družta v Ljubljani pred svojo razpustitvijo doposlala podružnicam navodila po posebni okrožnici. Ako so se te volitve že izvršile pred razpustom podružnic, oatanejo v veljavi in naj se dotični zastopnk prijavi županstvu. Za glavnl odbor Kmetijske drnžbe v Ljubljanli Predsednik: Oton Detela, s. r. Ne samo zaradi nagrade, ampak tudi zaradi »Slovenskega Gospodarja« samega, zaradi njegove požrtvovalnosti, s katero prihaja na pomoč.najbednejšim kmetom, bodo fantje in dekleta, možje in žene in vse naše organizacije zastavile svoje delo in dosegle, da bo »Slovenski Gospodar« v vsaki hiši celoleten gost. Za naše hmdc! Zadružna posredovalnica v Mariboru nas je prosila, da objavimo njeno okrožnico. Storimo to v interesu našega kmetijstva z željo, da se naši čitatelji pridno obračajo na njo z naročili in po informacije. Okrožnlca se glasi: P. n. Ker se našemu vabilu za naročila umetnih gnojil v avgustu tega leta ni odzvalo toliko naročnikov, da bi bili krili množino, katero smo bili po pogodbi vezani prodati, smo s 16. novembrom tega leta napravili novo pogodbo, veljavno do 21. marca 1930. Po tej ^ntrodbi dobavimo Vam garantiran 15.S odstotni apnenčev dušik mešan: nekaj v bobnih, nekaj v jutastih vrečah po 100 kg po Din 230 franko vagon poljubna železniška postaja v Sloveniji; to pa samo pod tem pogojem, da se naro(i najmanjša množina 5.000 kg. Istotako dobavimo rfiešano gnojilo »nitrofosKal«, ki ima vse za rastlinstvo potrebne snovi v sebi z garantirano vsebino 8% fosforne kisline, 8% kalija in 46% dušika, istotako v železnih ploščevlnastih bobnih po 100 kg Din 190, nadalje V vrečah po 100 kg Din 170 in v vrečab po 50 kg za vsakih 100 kg Din 172. Ker so posebno letos vzeli sadeži izredno veliko gnojilnih snovi iz zemlje, treba bi te snovi, ako hočemo kolikor dobro letino, zemlji zopet vrniti. Ker je nam po pogodbi dovoljena gori omenjena cena veliko nižja, kakor jo dobite kjerkoli drugod in naša pogodba z 31. marcem 1930 že poteče, je naročitev nujna, posebno, ko je ravno do tega termina najbolj ugoden čas za gnojenje. Izvolite nam torej v prav kratkem času naznaniti, se li je zbralo v Vašem okolišu toliko odjemalcev, da bi isti naročili najmanjo količino, to je 5.000 kg, nadalje, kdaj želite, da se Vam gnojilo dopošlje. Plačilni pogoji so: najkasneje v enem mesecu po sprejemu blaga se plača. Garancija: podpis par dobrih posestnikov naročnikov, če naroči zadruga sama pa pravnoveljavni podpis iste, ali podružnice. S tem Vam naznanimo, da sme sedaj, ko je podpisana posredovalnica po sklepu Okrožnega kot trgovskega sodišca v Mariboru z dne 24. oktobra 1929 polnopravno za take akcije glasom pravii upravičeni in jc ta zadruga ustanovljcna glasom njenih pravil samo in edino v prid kmetijstva. Poleg drugih nalog ima posredovalnica glasom teli pravil tudi posredovati skupen nakup kmetijskih potrebščin, kakor: orodja. kmetijskih strojev, vsakovrstnega materijala za zidanje in podobno, ravno tjako tudi posredovati skupno prodajo vseh kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zbirajte taka naročila pri posestnikih in jih prijavljajte posrcdovalnici,. da Vam ona prilično preskrbi dobrega dobavitelja, ozir. dobrega odjemalca. Nabiratelju naročil, to pa samo za apnenčev dušik, plačamo za trud provizije 1% od skupička, torej za 1 vagon 10.000 kg Din 230. Radi jcdnakosti naročil priporočamo se poslužiti slcdečcga obrazca: »Naročamo 5.000 odn. 10.000 kg (z bessdami — kg) apnenčevega duši- ka, oziroma nitrofoskala po nam v okrožnici navcdoni ceni, plačliivo v 1 mesecu po prejemu, franko vagon žel. postaja — dobavljivo najkasncje do —. Za kupnino v zncsku Din jamči- va midva lastnoročno podpisana posestnika, za katero lastnoročnost podpisov jamči sopodpisana zadruga, oz. kmetijska podružnica (ako naroča zadruga sama, zadostuje podpis zadruge). Kraj, datum in dva lastnoročna podpisa ter podpis zadruge, oz. kmet. podružnice. Z zadružnim pozdravom: vEadružna Dosredovalnica v Mariboru. Katcre in holiho mf Marsikateri kmetovalec premišljuje, kaj naj sadi in katero sorto, da bi čim boljše uspevala. Dostikrat ga mamijo krasni plodovi, ki jih je videl nekje pri sosedu. Ne more se premagati, da ne bi imel tudi on dotičnc sorte v svojem sadonosniku, ne ozirajoč se na to, ali bo uspevala ali ne. Mnogokrat se zgodi, da pridejo fine sorte v takšne lege, da absolutno ne morejo uspevati. Če sadimo na primer sorto rumeni belfleur v težko vlažno zemljo, ki je ne obdelujemo, nam ne bo delal veselja s krasnimi plodovi. Če je pri tem še zaprta lega, ga napada krvava uš. Nasprotno pa, ako imamo krasno lego, ne sadimo tjekaj manj vredne sorte, temveč onc, ki se v dotičnem kraju najbolje obnesejo. — Nikakor nisem za to, da bi se sorte izbirale po nek.em ukazu, temveč¦ sade naj se v dotičnem kraju one, ki dobro uspevajo. Pri tem se seveda dandanes moramo ozirati tudi na saclno trgovino, ki zahteva le žlahtno, barvano in debelo sadje. Nadalje moramo gledati, da se število sadnih sort zmanjša do neke gotove meje. Če razstavimo na sadni razstavi sadje, nas bo zainteresirani trgovec vprašal prvo po množini. Seveda pri našem pcstrem izboru sort je vagonska množina posamezne sorte nemogoča. Če skrčujemo sadne sorte, pa spet ne smemo predaleč. Cvet drevesa, ki jc prvi začetck sadu se mora najprej oploditi, še le potem se začnc razvijati plod. Cvetni prah jc odločilcn za to, koliko bode sadja. Pomisliti je trcba, da vzkali seme od različnih rastlin različno. Od nekaterih vzkali mnogo, od drugih pa zopet malo. Tudi cvotni prah (to je ono rumeno, kar nam ostane na prstu, če se dotaknemo cveta) ni od vsake sadne sorte enako kaljiv. Vsi poznate boskoopskega kosmača, da jc to redno a malo rdeča sorta, če ga sadimo samega zase. Pomešan z drugim sadnim drevjem pa je precej rodoviten. Boskoopski kosmač ima namreč cvetni prah, ki je silno malo kaljiv. Če je cvetni prah nekaljiv, se plodnica (cvetni del) ne more razviti v sad. S pomočjo kemije so dognali kaljivost cvetnega prahu — ploda pri i-azličnih sortah. Boskoopski kosmač ima kaljivost en odstotek, bojskovo jabolko 90 odstotkov baumanova reneta 60 odstotkov, londcnski peping 50 odstotkov itd. Pri sadonosnikih je treba gledati tudi na to, da enakomerno mešamo štiri sorte, ki imajo mali, oziroma velik procent kaljivosti cvetnega prahu. Vidite, tndi radi oplodbe je važno, do katere meje naj skrčimo število sadnih sort. Potrebno je dandanes, ako hočemo ostati v sadni trgovini na površjn, znižati število sort, da smo v stanu odposlati večje množine samo ene sort.e. Pri zasajanju novih sadonosnikov izberimo vsaj štiri sorte iz zgoraj navedcnih vzrokov. Pri starejšem drcvju pa pridemo do cilja, če ga precepirao, da znižamo število sadnih sort. Martin Pot ?čnlk,