138
Apnena moka na sadnem vrtu.
Sedaj bode čas, tako poroča Ph. Gerhardt-Sonnen-scliied v „Praktischer Rathgeber im Obst- und Gar-tenbau", da pričnemo z delom, katero je pa še malo znano, a nepreceno; to je namreč potresanje drevja z apneno moko. Za to delo je najboljši oni čas, v kojem se začno cvetni popki napenjati in pa vlažen miren dan, tedaj obvisi namreč apnena moka na vseh delih dreves. Smoter potresanju je:
1.  Da se drevesni vrhovi mahu. lišajev in mrčesov očistijo.   Moka   ostane  na   maha  in lišajih, in  jih za mori ter pokonča zalego mrčesov.
2.  Da se zavarujejo cvetni popki proti mrčesu in utrdijo proti škodljivem vremenu. Apnena moka na zunanjih delih popkov brani mrčesom, da jajčkov v popke ne zalegajo.
3.  Da se zemlja pod drevjem gnoji.
Moko narediš tako: Dobro žgano apno naškropiš z vodo (na eden stot apna dvajset litrov vode). Apno spraviš na kup, pokriješ ga z ruševino, katero tako stlačiš, da zrak ne more do apna. Čez 3 ali 4 dni je apnena moka dobra v rabo.
Razprašiš jo tako: Pri majhnih drevesih mečeš jo od tal, pri velicih z lestve v vrhe dreves. Posebnih priprav za to ne poznam. Po moji misli jih še nič ni, ker kolikor je meni znano, ne rabijo in ne poznajo še nikjer apnene moke, kot ljudje našega kraja, ki so me zadnjo jesen popraševali po vzroku rodovitnosti mojih dreves, česar jim nikakor nisem prikrival.