P®štBilna plaeana v aotonflil----------
^ n um—,
Posamezna Številka 50 para

■.j ut*
■ *; ,'

DM LSI
tOr'
GlasšS® narodne demokracije za mariborsko oblast.
Telefon St. 275 - Ček. račun št. 12853 O Cene inseratom po dosovoru. O Rokopisi se ne vračajo. - Reklama-macije (nezaprte; so poštnine proste.
IZHAJA mm PETEK
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Usta“ le v Mariboru,
Jurčičeva ulica št. 4
Naročnina: MesečnoD. V25,četrtletno Din 3.75, polletno. Din. 7*50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej.

Štev. ^
V l>lariboryf v petek 16. JyniJa 1922.
Leto I.
Zakaj ise maram© rep^lbSike in republikancev?
Na shodu g. Novačana, predsednica slov. republikanske stranke, v Središču dne 28. maja je spregovoril tudi g. Tone ’ Gosak iz Ptuja med drugitp. sledeče:
V	Genovo je poslal tudi Stjepan itadić, vodja Hrvatskoga bloka, nekakšne spomenice. V njih je trdil, da so Hrvati narod zase in da zahtevajo svojo »seljačko republiko«. Radić sam bi seveda rad bil predsednik. Toda v Genovi niti Angleži niti drugi niso imeli ušes in zmisla za hrvatske republikance in se sp lob, s to zadevo niso hoteli pečati. Želja Radiča, da bi se pri-nala mednarodno njegova »seljačka republika«, je bila torej za vedno odbita. V »Obzoru« izjavlja Radič, da bo treba najti sedaj drugo pot. Mi mislimo, da bo ta pot počasno umiranje Radi-ćevstva.
V	Sloveniji se je pojavil kot pomočnik Radiča g. dr. Novačan. Ta gospod je bil prvotno demokrat, potem tajnik bivšega poslanika v Pragi, g. Hribarja, ki pripada radikalni stranki, zatem tajnik ministra Sam. kmetijske stranke g. Puclja, potem srbski zemljoradnik, sedaj, pa je naenkrat postal slovenski republikanec. Zgodilo se je to na čudne načine, menda na shodu v Pristavi, kar pa je sicer vseeno. G. Novačan menja torej, kakor vidite, stranke ^s kinematografično naglico. G. Novačan je hotel postati propagator Sam kmetijske stranke. Ta ga je odklonila. Hotel je postati konzul v Ameriki, Pašič ga je odklonil. Podal se je na polje politike. Žal vrši tukaj razdiralno delo. Mi imamo v naši državi parlamentarno monarhijo, kakor jo ima največja država na zemlji, to je Anglija.. Demokratizem v tej državi je gotovo tolik, če ne večji nego v republiki Ameriki, ali v republiki Franciji. Naš kralj, je sin naroda, je junak, je sotrpin svojih vojakov. Nihče ne more drditi, da bi bil storil karkoli nepravilnega, da bi storil katerokoli nedemokratično dejanje. Zakone ustvarja parlament, to je narod. Kralj je samo reprezentant troedinega ujedinjenega naroda, kakor je to angleški kralj in italijanski kralj.
Po mnenju državnikov teoretikov, je parlamentarna monarhija poleg republike najbolj demokratična, forma vladanja.
Ravno v Rusiji vidimo, da oblika države ni nikaka garancija za dobrobit državljanov, temveč ravno nasprot-no- Nikjer na zemlji ne vlada večji nered in nikjer še ni bilo take lakote, kakor je ravn0 v Rusiji, kjer imajo republiko. Milijoni umirajo gladu kljub temu, da pojedo stariši svoje otroke, ali
pa otroci svoje stariše. Vsi skupaj pa slamnato streho nad svojimi glavami. Boljševiška republikanska vlada je varala ljudstvo z obljubami ravnotako, kakor delajo naši republikanci. Napovedala je boj kapitalu. Prvo pa je bilo, da je ukradla vse banke ter se je polastila kapitala, kolikor se ga je sploh mogla. Ko jim je zmanjkalo kapitala doma, so ga jeli beračiti pri zapadnih velesilah. V kolikor je drugače nastopila sovražno proti kapitalu, je oškodovala proletarijat, ker mu’je odvzela delo. Oškodovala je s tem tudi vse druge sloje, ker je zmanjšala produkcijo. —
Delala je preje propagando proti militarizmu, sedaj pa je ni bolj militaristične države nego je republikanska Rusija in to vsredi največje bede.
Boljševiki so nastopili proti takozvanim buržujem iz moralnega stališča. Čita pa se po časopisih, da v Rusiji ni bila razkošnost nikdar tako velika, nego je sedaj razkošnost boljševičkih komisarjev. Zavestno torej lahko trdimo, da sta Radič in Novačan tudi nevarna ljudska sleparja, ki varata ljudstvo namenoma, samo da bi dosegla svoje politične cilje. Tudi je Novačan Izrtcfto trdil napram nekemu gospodu; da je njegov edini cilj, s to politiko doseči poslansko mesto in bi si potem že naprej pomagal.
Zločinsko je snovanje republikanskih strank v naši državi. Zgodovina zadnjih 4 let po vojni kaže, da je naše razumništvo in glede na ljudstvo samo politično še preveč nezrelo. Mi ne bi našli v državi vsled takega strašnega hujskanja drugega primarnega kandidata za predsedniško mesto v republiki, nego ravno našega kralja A-leksa.ndra I. Ravno naša vzvišena in narodna dinastija je, ki razdiralno delo več ali manje popolnoma absorbira. Oe te ne bi imeli, bi razdiralci imeli prevelik upliv in ogrožali bi obstoj države. Razširjenje republikanskih idej pri nas v tej dobi je zaslepljevanje množic. Zastopajmo stališče, da mora biti enaka pravica za znosno življenje zajamčena1 vsem. Vsi moramo posvetiti vse svoje moči delu za našo domovino, ujedinjeno Jugoslavijo. Kdor skruni to našo domovino z razdiralnim delom, je sovražnik nas vseh, naroda in njegovega kralja. Mislim, da govorim iz srca vseh, ako kličem takim razdiralcem: roke proč od politike, roke proč od naše domovine! Vladi kličemo: Republikansko gibanje ima isto Protidržavno tendenco kot svoječasno komunistično gibanje. Kakor se je v interesu domovine zatrlo to, tako se mora zatreti republikanizem.
Vojaškim novincem.
(Vojaško pismo, piše Dolinšek Stanko, 'Sedaj pri brzojavnem oddelku v Kragujevcu.)
, ^Rada otročja leta šo potekla, nastopila so leta moške dobe, leta dela in izobrazbe. Mladostna leta, kojih se rad vsakdo spominja, smo zamenjali z leti, koja moramo uporabiti za delo v korist naroda. Sleherni, ki je bil v mladosti dušno in telesno dobro vzgojen, rad postane dober državljan, vedno pripravljen ucmiti Ie 0no, kar je do-movmi^konst. Oseba Pa, koja pušča za seboj crno preteklost mladosti ie navadno tudi v bodoče sramota naroda
in v škodo tisočerih. Te vrstice naj bodo vsem vojaškim novincem vedno svete in trdno upam, da jih je malo, ki me ne bodo razumeli in se ravnali po njih.
Ravno vam letos potrjenim vojaškim novincem, katere je doletela čast, da služite kralja in otačbino, ravno vam, na katere stavi domovina največ nade, naj te moje vrstice bodo v spodbudo, a ob enem neštetim tudi v svarilo. Z gotovostjo lahko trdim, da je prišel zopet čas, ki je za naše notranje neprijatelje ^najugodnejši, da vas kot najmlajše člane naše vojske pomehkužijo in tako škodujejo ugledu naše države. Kakor prošlo leto. bo-.
do tudi letos uporabljali najostudnejša sredstva, da vas polovijo v svoje mreže sovraštva proti državi. Verujem, da je dosti vas mladeničev, pri kojih ta sovražna gonja ne bo našlo odmeva, a dosti vas je, ki radi verujete lepim besedam državomržnih propalic. Batine, slaba brana, veliko trpljenje pri vež-banju in potem nadalje — zakaj boste služili Srbe. uprite se in še več takih neslanosti vam bodo govorili ti nesramneži v svesti si, da jih boste vi slušali. Od prevrata sem že traja ta hujskajoča nevihta, a brezuspešno, ker je še vedno večina na tisti strani, katera ljubi svojo domovino in jo ščiti pred sovražno zlobo. Kakor sem že prej omenil, stavi na Vas novince ta drubal največ nade, da1 vas zastrupi. Zakajpa ravno na vas"! Tu je lahek odgovor! Vi najmlajši člani naše armade ste še v marsičem neizkušeni, še ne slutite, kako se život človeka obrača na hudo in dobro. Ravno tu so vzroki, da njihova, gonja pri vas uspe in rodi mnogokrat obilen sad. Pa hvala Bogu, dosedaj je sovražnik samo sejal, uspehe njegovega sejanja pa smo vselej poželi mi sami, koji nismo šli na lim teh’ ostudnežev in koji želimo našemu narodu proovit in napredek.
Dragi rojaki novinci, ako do dobra pomislite, pridete do zaključim., da so moje besede resnične, in držali se boste naukov, ki koristijo vam in bodo koristili tudi vašim potomcem.
Vprašanje je, zakaj naši notranji sovražniki ne mirujejo, zakaj oni, kateri bi spadali že davno na vislice, ne u-stavijo svoje brezuspešne protidržavne akcije. V glavnem, jih bode v oči dobra organizacija naše armade, brez katere bi mi po njihovem mnenju lahko bili, da bi se potem čim prej uresničila go-podstvaželjnost raznih lačnih sosedov. Zato pa je tudi ona izpostavljena vodnim gonjam in lažem, samo da se zanese med njo nered in razdor. Pa dosedaj so bili zaman vsi neprijateljski napori, ker je vsak elan naše voj sire znal storiti svojo dolžnost, in hrabro odbil vse napade, a le malo jih je, ki so nesramnežem šli na led in za plačilo jih zadene prokletstvo lastnega naroda.
Za časa našega suženjstva pod Avstrijo, so bili naši sedajni notranji sovražniki največji avstrijski patrijotje, bili tiho, se ponižno klanjali hlapčevskemu biču in niso besede črhnili proti militarizmu. Sedaj pa, ko smo si pridobili s toliko krvjo priborjeno svobodno državo, sedaj, ko smo se o-trešli krutih tiranov, sedaj naenkrat so postali hudi protivniki naše jugo-slovenske vojske.
Vse njihove ostudne laži o naši vojski nam dajo povodmjla se vprašamo, kaj je pravzaprav tako strašnega služiti v naši vojski, da neprijatelji tako hrumijo in se jim usta polnijo z novicami vojnih grozot. Na to vam odgovarjam na kratko in jasno: Vse te gorostasne laži so vredne največje graje, ker resnico vemo le mi, ki okušamo te namišljene grozote. Tisoči in tisoči lahko pritrde, da vlada v naši vojski le red in medsebojna ljubav, bajke o kakem trpljenju so neresnične. 'Mislim, da je dovolj jasno povedano javnosti, kaj je resnično aln kaj lažnjivo. Pomislite vi novinci, ali je še kaj lepšega na svetu, kot prijeti čast redova-vojaka, ki naj služi kralju lastnega rodu in lastne krvi. In to čast ste prejeli vi letošnji novinci, katere ne smete nikdar omadeževati. Služili boste kralju, ki
čuti z vami, ali bolje rečeno, služil bo brat bratu. Ni li to lepo, ni li to častno 1 Novinec, ki se bo zavedal te časti, bo gotovo ostal mož na pravem mestu. Slovenski judeži v klerikalni obleki naj lajajo kakor jim ljubo, a mi kot ljudstvo poštene družbe bomo govorili in obsojali njihovo judeževo delo. Verujte mi, če ne sedaj, pa za par let boste videli, kako dobro ste delali, da niste ubogali zastrupljevalcev naroda, Ako se sleherni ravna po teh naukih, se mn ni bati onih namišljenih vojaških grozot, katere vam natvezajo ti človeški izmečki.
Naše Judeže Iškarijote pa bo doletelo zasluženo plačilo, katero že tudi sami slutijo.
Organizacija naše države.4
Kaj so veliki župani?
Iz zakona o občinski upravi podajamo našim bralcem sledeče važnejše podatke:
Obči upravi v oblasti načeluje v« liki župan. Njemu so podrejeni vsi uradi in vsi organi obče uprave v oblasti: v mejah svoje pristojnosti jim daje naloge in navodila ter sprejema njih poročila. (Čl. 6.)
Veliki župan je politični predstavnik vlade; predstavlja jo tudi proF oblastni samoupravi. (Čl. 7.)
Za opravljanje poslov se dodeljuje! velikemu županu potrebno število pravnih in strokovnih referentov it* pomožnega osobja. Ako je treba, sme /opravljanje izvestnih poslov svoje pristojnosti poveriti tudi osebju, ki je pri sreskem državnem upravnem oblastvv na sedežu oblasti, (čl. 8.)
Veliki župan nadzira vsa oblastva obče uprave, ki so po veljavnih predpisih izvzeti iz pristojnosti sreskib u-pravnih oblastev ter niso pridržani pristojnost ministrov. (Cl. 10.)
Veliki župan mora o vseh važniH stvareh lokalnega značaja, kamor spadajo tudi policijske naredbe, razen o-nih za vzdržavanje javnega mim, zaslišati oblastni odbor ali zahtevati nje govo mnenje. (Čl. 12.)
Veliki župan ee postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra zai notranje posle in po pristanku ministrskega sveta. Za velikega župana' smejo biti postavljeni samo pravniki a predpiasanimi izpiti, ki so prebili najmanj 15 let v državni službi. (Cl. 13.)
Velikega župana nadomešča, ako je zadržan, po činu najstarejši pravni' referent oblastne uprave. (Cl. 14.)
Kaj so okrožni načelniki ali podžupani?;
Okrožni načelniki (v županijah podžupani), kjer obstoje organi velikega župana v županiji. V njegovem imenu nadzirajo sresko upravo. Njih dolžnost je, da prepotujejo, kadarkoli to zahteva potreba, najmanj pa dvakrat na leto sreze ter pregledujejo poslovanje sreskib upravnih oblastev vob-če in posameznih uradnikov posebe ter pošiljajo o tem velikemu županu svoja' poročila in svoje predloge. Okrožni načelnik ima pravico, kaznovati uradnike sreske uprave zaradi nerednosti, u-vesti zoper nje disciplinarno preiskave tor jih začasno suspendirati od službe. O tem mora takoj poročati oblastnemv velikemu županu.
Okrožni načelnik odloča kot zastopnik velikega župana v pritožbah zoper
Glej začetek s štej, J.
st
apravne akte sreske uprave v polielj-* \ko-kazenskih stvareh.
Okrožnemu načelniku sme ohlastni veliki župan z odobritvijo ministra za notranje posle poveriti samostalno o-pravljanjo tudi drugih poslov iz pristojnosti oblastnega velikega župana razen onih, ki zahtevajo po svoji naravi enotno izvrševanje pri oblastni upravi ali ki zahtevajo zbog svoje važnosti, da jih odpravlja neposredno oblastno upravno oblastvo. Tak prenos poslov se mora objaviti v »Službenih Novinah«, odnosno v »Uradnem listu-đo'-'me oblasti, ako izhaja tak list. (Člen 15.)
Razdelitev veleposestev. Brezvestni hujskači so na podlagi nepopolnih časniških poročil zlasti po Pohorju raztrosili vest, da pridejo pod agrarno reformo tudi vsa gozdna posestva, ki merijo nad 50 ha ali sto oralov ali jo-hov. Seveda je to neresnično, zakaj v zakonskem načrtu o razdelitvi veleposestev je govor samo o obdelani zemlji (njivah, poljih, travnikih itd.), Glede gozdnih posestev se bo še posebej razpravljalo. To našim Pohorcem, ki so so jih hujskači razburili, na znanje.
Maturanti letnika 1897, ki so maturirali na celjski gimnaziji, ali so sicer saj del višje gimnazije dovršili v Celju, maturo pa leta 1897 napravili na katerikoli drugi gimnaziji, se prosijo, da takoj po tej objavi naznanijo svoj natančni naslov podpisanemu. Obrtno-zadružni nadzornik Nace Založnik, Celje, Prešernova ulica 3.
— V Lopereieah pri Ormožu praznovala sta tukaj na binkoštno nedeljo na tihem brata-dvojeka Anton in Janez Puklavec svojo 40 letnico. Redko jo doživita dvojčka. Prvi je tukaj-šni posestnik in načelnik gasilnega društva, drugi mizarski mojster v Mariboru. Še na mnoga leta.
— Trojanski atentat pred ljubljansko poroto. Kakor smo svoj čas poročali, je začetkom sept. 1921 rudar Pran Bregar iz Trbovelj v družbi z bratom Alojzom ukradel v skladišču rudnika 50 kg dinamita in ga 3. septembra položil na trojanskem hribu v cesto," da izvrši tako atentat na prvi avtomobil, ki bi vozil črez. Orožniki pa so opazili prekopavino na cesti in nesrečo preprečili. Alojz Bregar je ušel, Franc pa jejbil aretiran in v sredo 7. t. m. pred ljubljansko poroto obsojen na 4 leta težke ječe.
— Uboj v Kostrivnici. Na binkošt-fli pondeljek so se radi razbite kupice v Ogrizkovi gostilni v Kostrivnici sporekli vinjeni fantje in se začeli pretepati. Gostilničar jih je spravil na cesto, kjer se je hoj nadaljeval. Pri tem je Šketov iz Zagaja Ivana Oseka, ki je ]e slučajno prišel zraven, z nožem zaklal, Šokličevega pa težko ranil. Po končanem boju se je streznil in je hotel oopihati čez mejo. a orožniki iz Rogaške Slatine so ga še isti dan spravili na varno.
o Sokolski okrožni zlet v Šmarju pri Jelšah .dne 25. junija t. 1. Vsa so-
kolska društva, združena v Celjskem sokolskem okrožju, prirede v nedeljo dne 25. junija celodnevni okrožni izlet v Šmarju pri Jelšah. Obisk tega zleta je za vsa društva celjskega okrožja obvezen, ker je predpriprava za župni zlet v Celju. Ob jednem pa je prva sokolska prireditev v prijaznem in naprednem trgu Šmarje, kjer se mlado sokolsko društvo lepo razvija. Zveza z vlaki na vse strani je jako ugodna in hode zvečer vozil proti Celju tudi posebni vlak. Natančnejši vspored se še objavi.
Na Humu je umrl Andrej Prapotnik, bivši župan, v 84 letu svoje starosti. N. v m. p.!
Za kratek čas. Imel sem priložnost prehoditi različne kraje Slovenije in slov. pokr. ter našel, kako navadni žepni nožič različno imenujejo n. pr.: 1. bališ,
2.	sklepec, 3. mihec, 4. bindek, 5. sklu-kač, 6. klepač, 7. gregorec, 8. žabjederc, 9. kastura, 10. bibček, 11. binžek, 12. lovrek, 13. pipec, 14. krpel, 15. gigač, 16. klukec, 17. cesarček, 18. teček, 19. ketiš, 20. foček, 21. krošljek in 22. za-klepač. Kje je stari plemenitaš, ki bi imel toliko imen? Cekarov Peter.
Poletno oproščenje uživajo mnogi naši otroci, ki obiskujejo 7. in 8. leto osnovno šolo in so v zadovoljivem napredku. To oproščenje ni koristno za učence same, ker mnogo pouka zamudijo, pač pa za stariše in njih namestnike, katerim pomagajo pri lahkem delu, na paši itd. Letos se poskušajo nove počitnice, kakor jih imajo že dolgo po drugih pokrajinah in po mestih itd. Pouk bode se sklenil koncem junija in novo šolsko leto bode. se začelo 16. septembra t. 1. Šolske oblasti naj potrebno ukrenejo pravočasno, da letos ostanejo ti oproščene!, kakor pri prejšnjem pouku, do vseh Svetnikov pri delu doma, ker si nismo pogledali za drugimi pastirji in ‘je za živino letos jako hudo. Pomisleka vredno.
Za zgradbo porodnišnice v Mariboru se je minoli pondeljek ustanovilo v Mariboru društvo pod častnim predsedstvom okr glavarja dr. Lajnšiča in pod predsedstvom župana Grčarja. Društvo ima nalogo storiti vse korake v materijelnem in v drugih pogledih, da se prepotrebni zavod čim prej ustanovi.
Pozor na dimnike! Več let ni bil ometen dimnik na hiši kolarja in posestnika Potrča na Jareninskem vrhu. V nedeljo večer so se vnele saje in hiša je zgorela.
Zvišajte zavarovalnino! Vsote, za katere so bila poslopja pred in med vojno zavarovana, so za sedanje razmere tako malenkostne, da pogorelec niti gradbenih delavcev ne more z njo plačati, kaj še le gradivo in vožnje. Zato posestniki, zvišajte zavarovalno svoto. Pišite le dopisnico na kako zavarovalnico in vse vam se uredi.
Bobra letina se nam obeta letos. Današnji dež je kakor pognojil poije in travnike. Senena košnja je obilna, žitno polje nudi upanosno sliko, jablane, hruške, češplje se kažejo dobro, mestoma prav dobro, astavek v vinogradu izboren, da le trta srečno — toči uide.
V Nazarjih pri Mozirju so imeli v nedeljo 11. t. m. »katoliški« shod. Bil je res zelo katoliški. Ljudje so se na katoliški podlagi priduša!! in grozdi drug drugemu z odprtimi noži. Dr. Hohnjec je na tem shodu prav povedal, ko je rekel: »Katoliški je treba misliti, klerikalno pa delati.« Klerikalno se pa dela s pijanostjo in z nožem; če treba pa tudi s hudičem. Zato pa le priredite še take shode, da. bo postalo ljudstvo še bolj divje.
Na »katoliškem« shoda v Nazarjih se je dr. Hohnjec norca delal iz ministrov Pribičeviča, Žerjava, Puclja,Ureka in poslanca Drofenika. Kadar je imenoval katero to ime, je vselej pristavil: »Bog mu grehe odpusti.« Zasukava! je vedno tako, kakor da so to sami revčki Andrejč-ki, on, Hohnjec je pa najbolj bistra glava v celi državi. Ljudem priporočajo ponižnost in skromnost, sami pa se povzdigujejo kakor prazno klasje na njivi.
— Mednarodni invalidski kongres se vrši v prvi polovici meseca septembra v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu, in sicer v Ljubljani 3 dni, v Zagrebu 3 dni, ostale dneve pa v Beogradu.
m Sprejemni izpiti na državni realki v Mariboru se vrše za I. razred v soboto dne 1. julija 1922. Pismeni izpit prične ob 9.30 . ustni izpit pa ob 14. uri. Učenci naj se. priglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov v pisarni zavoda v četrtek 29. ali v petek 30. junija od 9. do 12. ure. S seboj je treba prinesti krstni list in obiskovalno izpričevalo za vstop v srednje šole. Podrobna pojasnila o pogojih sprejema in izpita daje naznanilo na objavni daski zavoda pri glavnem vhodu.
m Konec »roparja« Kampla. V naši zadnji številki smo poročali, da je zloglasni »ropar« Kampi izvršil samo-mor. O tem nam pripoveduje očividec sledeče: Že dalje časa zahajam v hočko okolico na lov. Pred nekaj dnevi meje nagovoril na cesti nepoznan mož. ki se mi je takoj izdal za Kampla. Začuden sem ga pogledal, misleč, da brije norca. Ko je on to zapazil, mi je čisfo resno izjavil: »Da, jaz sem roparski glavar Kampi, povem pa vam, da ubogim ne storim ničesar žalega. Živim čisto dobro ter vem, da me zasledujejo. Ce me najdejo, bo stalo to par ljudi, toda živega me ne dobe v roke.« Kampi se je na to od mene poslovil ter odšel proti Rogozi. Kakor sem zvedel pozneje v neki gostilni, so tamošnji kmetje dobro vedeli, kje stanuje, oziroma, kje se skriva. Ni pa si ga upal nikdo ovaditi, ker so se ga vsi hali in je imel Kampi po vsej okolici svoje pomočnike in pristaše, ki hi se bili maščevali. V Mariboru sem pozneje takoj prijavil ta dogodek pristojni oblasti. V sredo, dne 7. t. m. sem se zgodaj zjutraj podal z dvema orožnikoma v Rogozo, kjer smo se skrili v neko žito, kamor je Kampi prihajal vsako jutro k delavkam posestnika Friedla, s katerimi se je vedno dobro zabaval. Krog 7. nre zjutraj smo opazili Kampla, ko je prihajal. Ko je bil še kake štiri metre od nas oddaljen, smo nenadoma skočili po koncu, namerili puške ter zaklicali: »Roke gor!«« Kampi je bil do skrajnosti presenečen ter se je silno .prestrašil. Naglo je segel
Kako se bolniki naJMtreje ozdravijo?
Bil je nekoč prebrisan dijak, vse je imel, veselje do življenja, zdravje, zadovoljnost,, samo denarja mn je manjkalo. Prišle so počitnice in naš študent se je podal na rajžo, spet je vse imel, samo denarja ne.
Neki večer potrka na samostanska vrata in prosi za prenočišče. Ko se s prelatom pogovarja, zve, da je v samostanu nad 30 siromašnih bolnikov, ki povzroča jej o samostanu mnogo izdatkov zazdravnika, zdravila itd. »Razun Boga sem jaz najboljši zdravnik,« reče dijak, »in za dve peščici Srebrnjakov ozdravim vam tekom 3 dni vseh 30 bolnikov in prosti boste vse nadloge.« Prelat mn je obljuibil, če to stori, 100 bliščečih Srebrnjakov. Dijak mu poda roko in pogodba je bila sklenjena, Vesel se je vlegel to noč dijak v posteljo, spati vendar ni mogel; vedno so mu pred očmi blisketali Srebrnjaki.
Urugo jutro se poda spet k prelatu in mn reče, naj ga pelje k bolnikom. V treh dneh bodo vsi rekli, da so čvrsti in zdravi. Ko prelat odide, reče dijak bolnikom: »Jaz sem najim^sitneiši
zdravnik in z mojim zdravilom vas vse ozdravim v 3 dneh. Za to zdravilo potrebujem pa človeško kri in srce; to bom pa vzel od tega, kateri je od vas najbolj bolan. V dveh dneh pridem vprašat, kateri je najbolj bolan, ta bo potem moral romati v drugo deželo.« In odide.
Strah obleti vse bolnike; vsak si misli: »Moj Bog. če drugi vsi rečejo, da so že precej zdravi, jaz pa, da sem bolan, je po meni. Hromi so poskušali hoditi; oni. ki so še pred kratkim stokali in jecljali, so začeli žvižgati, samo da jih ne bi kateri drugi smatral va čisto bolne. Marsikateri, ki je bil samo malo bolan, si je mislil: morebiti jo moj sosed še manj bolan, tretji spot manj in nazadnje bom jaz zaznamo-van kot »najbolj bolan«. Boljše je, ce rečeš, da si že zdrav. —
Ko dva dneva mineta, gre dijak s prelatom k bolnikom. Od daleč so že bolniki veseli vpili:	»Nebo se nas je
usmililo, vsi do zadnjega smo zdravi.« Dijak pravi, da ga hočejo goljufati, ati zagotavljajo, da so čvrsti in zdravi, kakor riba v vodi. »Ce jo taka, pojdite vsi v miru domov in spomnite se name kot na naj večjega dobrotnika kateri
vas je v tako kratkem času popolnoma ozdravil.«
Prelat se je čudil vsemu, od strani pogledoval, zdaj bolnike, ki so se tikoma pobirali in gledali, kakor hitro iz bližine tega »zdravnika« priti, zdaj dijaka, ki je tako imenitno vse ozdravil. Vesel, da je rešen teh 30 lenuhov (takih je namreč več kot polovica med »bolniki« bila), naštel je prelat pogojenih 100 Srebrnjakov dijaku na roko, kateri jih je, kakor da bi si jih trudoma zaslužil, v svoj nenavadno prazni žep spustil. — Ta dan so ga^še fino v samostanu pogostili in mn še v pismu Potrdili, kako hitro je 30 bolnikov o-zdravil.
Pa glej! Čez nekoliko dni, ko je naš dijak že bil daleč čez hribe in doline, je prišel ta ali oni ozdravljenih bolnikov nazaj in od njih je prelat zvedel, kak strah jim je povzročil »imenitni zdravnik.« Prelat se je navidez smejal, a ko ga nikdo ni videl, bilo ga je celo sram, da ga je tako mlad dijak »nabiksal«. Posebno kislo pa se je držal, ko se je spomnil na 100 Srebrnjakov. Naš dijak pa se gotovo tudi ni dolgo veselil polnega žepa, zakaj kmalu so izginili Srebrnjaki v žepe krčmarjev, katere je med potjo pogostokrat oibisli>
v hlačni žep in potegnil samokres. 5f predno smo ga mogli zgrabiti, je nastavil samokres na čelo, sprožil in se pred nami zgrudil na tla. Bil je takoj mrtev. Delavke, ki so ves ta prizor o-pazovale, so prihitele na lice mesta ter začele plakati. Videlo se je, da so bile njegove »zaupnice«. Zelo značilen je bil vzklik neke mlade deklice, ki je ob pogledu na mrtvega zaplakala in vskliknila: »Sedaj pa se tudi jaz obesim!« To je bil tragičen konec Kam-plovega »romantičnega« življenja, IG spominja na znano Rossa Sndor.
Velik obrtni shod ob priliki razstave. Ob priliki Pokr. obrtne razstave v Mariboru se bo vršil tudi veliki obrtni shod, katerega se udeleže obrtniki iz cele države in je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že danes vsa obrtna društva na ta shod ter jih pozivamo, da se zato že danes pripravljajo. Razpravljalo se bo o vseh aktuelnih vprašanjih obrtništva, o njega zaščiti itd., kakor tudi o ustanovitvi Zveze obrtnih zadrug odnosno ustanovitvi enotne organizacije. Obrtna društva naj že sedaj zbirajo tozadevni materijal in predloge, da bo zborovanje tem temeljitejše in uspešnejše. O podrobnostih’ bomo še pravočasno poročali.
— Na drž. realni gimnaziji v Celju se vrše sprejemni izpiti za. I. razred dne 30. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne. Učenci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov istega dne med 8. in 9. uro dopoldne na zavodu in prinesejo s seboj rojstni list in obiskovalno izpričevalo, ki mora imeti opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Ravnateljstvo.
— Vol za dva milijona, V »Neue Freie Presse« se perejo dunajski mesarji zaradi visokih cen mesa in pravijo, da je krivo to, ker en vol stane sedaj že 2 milijona avstr. kron.
m Peš iz Ljubljane v Maribor je Prišel 12. t.m. nedoletni E. K., ki je bil prejšnji teden oddan v tamošnji salezijanski zavod na Rakovniku. Pobegnil je od tam ob 7. uri zjutraj ter bil naslednjega popoldne ob 16. uri že tu, kjer ga je takoj prevzela zaščita dece v svoje roke. Da ne bo zopet skušal v-novie delati take dolge poti, se ga bo oddalo sedaj v prisilno delavnico, kjer bo pod strožjim nadzorstvom.
m Smrten skok iz vlaka. Avstrijske oblasti so izročile našim oblastim nekega Selima Amautovića. Ko ga je dne 13. t. m. z dopoldanskim vlakom transportiral naš varnostni organ z vlakom iz Špilja v Maribor, je Selim: pred lajtorsberškim predorom zaprosil, da sme na stranišče, kar mn je spremljevalec dovolil. Ko je prišel vlak1 v Maribor, pa Selima ni bilo nikjer. Šli so ga z lokomotivo iskat in ga našli v predoru na tračnicah le še malo živega. Očividno je skočil iz vlaka skozi straniščno okno. Med prevozom v Ma« ribon je že umrl.
m Izgubila se je v nedeljo popoldne na potu od Velike kavarne do Rosma-nitovega posestva v Radvanju srebrna doza za tobak. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v u< pravi našega lista.
— Proslava kraljeve poroke pri Sv, Lenartu. Patrijotična dolžnost vseh javnih oblasti, posebno županstev, je bila, povabiti vsa kulturna društva in korporacije v proslavo tega za nas politično tako važnega dne. Te svoje dolžnosti so se merodajni faktorji tudi povsod zavedali, razžaljivo brezbrižno pa se je _ pri nas pokazalo naše županstvo. Vsi smo pričakovali, da bode isto, katero je v Avstriji pozivalo k razsvetljavi hiš radi vsake malenkostne zmage, katero je zahtevalo skoraj permanentno izobešanje zastav, porabilo priliko, in povabilo svoje tržane, naj5 na eden ali drugi način pokaže svoje razumevanje za veliki dogodek. Toda čakali smo zaman. Edino, kar se ja zgodilo, je bilo, da je nosil občinski sluga na predvečer poroke in to tudi samo občinskim odbornikom od županovega namestnika podpisano povabilo k maši na drugi dan ob 8. urn To je bilo vse. Te maše se seve ni udeležil niti župan Karl Anbl, še manje njegov »fajerber«, ne društva in tudi ne šolska mladina. Ne eno društvo in tudi šola niso vedeli za to mašo. Sicer se oznanjuje raz lece vse, kar spada in kar tudi ne spada v cerkev, ta maša pa očividno ni bila vredna oznanitve. Edino trgovci so imeli toliko čuta do-
stojnosti, da so se sami med seboj dogovorili, da bodo v znak praznika zaprli svoje trgovine. Ta gola dejstva si je treba zapomniti. Posebno opozarjamo na to različna oblastva, da bodo pač pravočasno poslala pomoči patri-jotom Aublovega kova, če bi se zgodilo, da bi kak slovenski fašist hotel rešiti sam čast naše države in dinastije.
— Pirovanje v Framu. Na dan kraljeve poroke je tudi framska šolska mladina užila par veselih uric. Bilo je petja, rajanja in gostitve. Kljub počitnicam se je zbralo nad 100 otrok, ki jih je pogostil g. Ilija Predovič, veleposestnik iz Ljubljane, za kar mu šolsko vodstvo v imenu mladine tem potom izreka najlepšo zahvalo.
— Tatvina. Pri posestniku Avgustu Lešniku v Sv. Lovrencu n. M., je v noči na 7. junija, vdrl dosedaj neznani tat v hišo. vlomil v pisalno mizo in pobral srebrno zapestno uro in črno usnjato denarnico z nekaj denarjem. Iz veže pa je odpeljal novo dvokolo. Kolo ima znamko »Puch«. št. 153897, bolj ravne držaje, na zadnjem kolesu blatobran, medtem ko je na sprednjem kolesu Odstranjen. Kolo je plavkasto pleskano. Obkradeni trpi 12.070 K škode. —
Ptujske novice.
Državna realna gimnazija v Ptuju.
Prijave za sprejemni izpit v L razred dne 29. junija od 9. do 11. ure. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi rojstni list in šolsko izpričevalo, ki mora imeti opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit dne 30. junija pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Za začetek šolskega 1. 1922.-23. velja sledeči spored (ki se po morebitnih drugačnih odredbah izpre-meni): Dne 11. septembra od 8. ure naprej sprejemni izpiti za II. do Vlil. razred, ponavljalni in naknadni izpiti. Dne 12. septembra od 8. nre naprej sprejemni izpiti za I. razred; od 10. do 11. ure sprejem novih učencev iz drugih zavodov. Dne 13. septembra od' 10. do 11. ure sprejem starih učencev. — Ravnateljstvo.
Toča v Halozah. Od sv. Trojice v Halozah zlasti iz občine Podlehnik nam poročajo: Dne 3. junija popoldan ob drugi uri je prihrumela silna nevihta s točo — debelo, kakor orehi — od ptujskega polja semkaj v naše revne Haloze. Toča je padala saj v Dolenskem vrhu gotovo pol ure, po drugih vrhovih krajše. Nalivi pa taki, da je pri vsem tem, da so bile povsodi grabiće narejene za odtok vode, voda je zemljo odnesla in z isto v višini travišča in vso setev poblatila ter več ali manj uničila. Lani nas je suša silno škodovala — no in letos pa že v drugič toča.
(Opozarjamo vse prizadete, da nujno vložijo prošnje za odpis davkov in sicer na način, kakor smo to opisali v »Nar. listu« §t. 4 pod člankom »Davčne zadeve«. Op. ured.)
Za tiskovni sklad »Narodnega lista«
Je g. Mavro Teichner v Ptuju položil znesek po 200 kron kot globo, ker je pri ptujskih volitvah v pridobninsko komisijo pomotoma nepravilno volil.
Po večletni odsotnosti mudil se je g. grof Herberstein samo nekaj dni na svojem gradu v Ptuju. — Ob priliki zopetnega odhoda daroval je Dijaškemu domu Inn Uiu 3000 K; za uboge mesta Ptuj oonn v ‘n za muzeis^° društvo v Ptuju 2800 K. pazen teh darov dobile so obči-
ne: nYUIberk 30-000 K- Zgornja Veličina 20.000 K in občina Ciglenci 5000 K kot prostovoljne prispevke za nabavo novih zvonov. Za vse te darove se mu izreka na tem mestu najlepša hvala.
V trgovino A. Schranke na Glavnem trgu so vdrli od nedelje na pondeljek neznani tatovi in odnesli veliko manufak-turnega blaga. Škodo cenijo nad 200 ti-S0Cp .n\0 zlikovcih ni nobenega sledu.
Priredhev narodne godbe v Rogozni-ci je bila po programu mnogovrstna, je pr!X, a tnnogo občinstva ter je dala priliko godbi kot taki, da je pokazala ze-.v. napredek. Stopa na umetniško višino ter je pričakovati, da jo bomo slišali kmalu z velikim uspehom v mestu samem.
Proslava kraljeve poroke v Ptuju je
pokazala, da so se končno zavedli tudi naš nemški sodržavljani. Vsi so se udeležili s primerno razsvetljavo oken itd
predvečera in obhoda po mestu. G. župan pa je govoril tako, da je postala splošna želja, da bi ne govoril nikdar več. Ker nismo hudobni, molčimo in ne govorimo dalje o tem.
Prekmurske novice.
V Beltincih se je 11. t. m. vršil lep shod obrtnikov, na katerem so govorili tudi obrtniki iz Maribora in vnemali domačine, naj se udeleže obrtne razstave v Mariboru. Domači obrtniki so iznesli mnogo pritožb glede obrtnih zakonov, ki so v Prekmurju takšni, da ne ščitijo res izučenega obrtnika.
Iz Dolnje Lendave. Povodom pobiranja prispevkov za dečji dom v Mariboru, se je izjavil znani žid in multimili-jonar Šamo Eppinger: »Jaz ne dam nič. če hoče država imeti bolnice, naj si jih sama gradi.« Oblastvom priporočamo ljudi kalibra» Schuft mein Name«, itd. pri eventueinih »Gefalligkeiten«. — Na dan kraljeve poroke so bile okrašene z zastavami vse boljše hiše v Dolnji Lendavi, izjemo je delalo samo župnišče. Prečastiti g. Strauss, cerkveni predstojnik, tit. kanonik in veleposestnik na Madžarskem, seveda ne bo razobešal državne zastave, njegova adlatusa, eden znan kot pisatelj in urednik »Novin«, znamenit po svojih člankih o »uradniških škandalih« v Prekmurju, drugi znan kot mučenik, tudi ne bosta razobesila državnih zastav, zato je bolje, da je ni, ker Prekmurje ostane itak vzlic pisanju madžarskih listov, še vedno pri kraljevini SHS. — Železniško ravnateljstvo v Zagrebu je nakupičilo na prosti progi Dolnja Lendava—Redič polno popravila potrebnih vagonov, ki bodo polagoma demontirani po dolenjelendavskih postopačih. Dosedaj so izginile samo deske vagonov in pločevina raz streh, sčasoma pa izgine še železno ogrodje in proga ostane zopet — prosta.
Beltinci. Proslava kraljeve poroke se je vršila tudi pri nas na slovesen načrn. Zjutraj je priredila tukajšnja izborna godba g. Kociperja budnico. Trgovine so bile zaprte, praznovali pa so večinoma tudi obrtniki in poljedelci. Ob 8. uri se je vršila slavnostna sv. maša, katere so se vdeležili vsi državni uradniki, gospa grofica Marija Ziči ter številno občinstvo. Ob Z 21, tiri zvečer pa se je vršil v proslavo v hotelu »Pri kroni« zabaven večer .katerega je pose-tilo polno Beltinčanov in okoličanov. Slavnosten govor je imel pred krasno ozaljšano sliko Nj. Veličanstva kralja Aleksandra učitelj Vojsk. Trije otroci, Vojs, Perunko Osterc in Marica Oster-ceva so deklamirali ter na to položili cvetje pred kraljevo sliko. Občinstvo Pa je vsklikalo visokima novoporočen-cema presrčen »živio«. To svečano razpoloženje pa je motila finančna kon-trola, ki tega dne kljub temu, da so bili državni nameščenci v prvi vrsti poklicani v to, ni praznovala. Kdo je tega kriv ne vemo, dobro pa bi bilo, ako bi nam finančno ravnateljstvo v Maribora, pojasnilo to zadevo. Na občinstvo, med katerim je še mnogo mad-žaronov je uplivalo to skrajno slabo.
— Veržejski most. (Dopis.) Dolgo dolgo smo prosjačili Prekmurci, naj nam dajo pametnih zvez, ki nas bodo vezale z ostalim ozemljem Slovenije. Končno so se nas res usmilili ter nam postavili cez Muro pri Veržeju most. Veselili smo se tega kakor otroci, saj je bila s tem izpolnjena naša dolgoletna želja. Most res že stoji in je bil svečano otvor jen. Toda mi ga kljub temu ne moremo uporabljati in smo še vedno navezani na brode. Cesta, ki pelje h mostu, je namreč tako »imenitno« in mojstrsko narejena, da niti navaden yoz ne more peljati, kamoli težko obložen voz ali celo avtomobil. Meter vi-
nasipano kamenje izgleda, kakor da ga je voda nanesla, ne pa kot novo zgrajena cesta. Treba bi bilo posipati J® 2 drobcem in povaljati, da postane trda. Dokler pa se udirajo kolesa do csi, je nerabna. Merodajne faktorje prosimo, da si te ogledajo in ukrenejo vse potrebno, da se ta nedostatek odpravi, ter da postane most res to, kar bi moral biti, zveaa Prekmurja z ostalo Slovenijo.
g. Alojz Sel. Zdravnik trdi, da bolezen ni nevarna ter da bo g. župan v doglednem času zopet okreval.
— Brezno ob Dravi. Na dan kraljeve poroke smo imeli tu mašo z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja. Po maši je zapel naš vrli moški pevski zbor iz Podvelke državno himno »Bože pravde« prav lepo. Tako smo se našim razmeram primerno skromno vendar spominjali velepomembnega zgodovinskega dneva. Pri skromni slovesnosti smo sicer pogrešali nekaternike, a računamo, da niso bili odsotni namenoma.
Dopisi.
— Iz Zrkovc. Pred par dnevi je zbolel na pljučnici naš priljubljeni župan
Iz Slovenjgradea nam poročajo: Na dan kraljeve poroke se je vršil pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu ustanovni občni zbor protituberkulozne lige za slovenjgraški politični okraj. Udeležba je bila mnogobrojna iz mnogih občin slovenjgraškega sodnega okraja, prihiteli so pa tudi zastopniki iz šo-štanjskega in marenberškega okraja, ter so kazali globoko razumevanje in živo zanimanje za novo ustanovljeno društvo. Predsednikom društva je bil soglasno izvoljen okrajni glavar dr. Marko Ipavic, podpredsednikom pa primarij tukajšnje javne bolnice dr. Vinko Železnikar. Tajnikom je bil izvoljen okrajni tajnik Miroslav Pletar-šek, blagajnikom pa okrajni tajnik Stefan Blažič, oba iz Slovenjgradea. — Odborniki društva so: Mestni župnik Alojzij Čižek v Slovenjgradcu, notar Matija Marinček, župan v Šoštanju, inž. Franjo Pahernik v Vuhredu, tovarnar Franc Pototschnig v Slovenjgradcu in lekarnar Karol Rebul v Slo-venjgraden. Namestniki: Župan Franc Marčič v Slovenjgradcu, župan Ivan Predan v Marenbergu, živinozdravnik Peter Rihtarič v Šoštanju, Ivan Gnzej, župan v Št. Janžu, Ivan Arah, župan v Starem trgu. Pregledniki: Upravitelj Lovro Vavpot v Slovenjgradcu, ter ravnatelj Franc Vrečko v Slovenjgradcu. Predsednik društva je v svojem govoru nagTašal važnost historičnega dne kraljeve poroke ter omenjal, da pričenja človekoljubno novo ustanovljeno društvo svoje živahno delovanje ravno tega dne in v spomin na kraljevo poroko. Primarij dr. Vinko Železnikar je očrtal smernice, v katerih bo treba iz zdravstvenega stališča delovati proti tej pogubonosni bolezni v slovenjgraškem pol. okr., ter izjavil da je pripravljen predavati o tuberkulozi na željo občin in prebivalstva. Priglasilo se je že več ustanovnikov s pri-
o Prevalje. Koroško sokolsko okrožje priredi dne 18. junija okrožni zlet v Prevalje. Društva in gostje se bodo sprejeli ob %8. uri na kolodvoru. Nato je vežba za nastop in ob 15 uri javna telovadba na dvorišč« gostilne »Ahac«. Po telovadbi se vrši veselica na istem prostoru. Vabimo vse prijatelje »Sokola«. da se v obilnem številu udeležijo te prireditve. Odbor.
— Ruše. (Samomor.) Tukaj je izvršil včeraj 70 letni krojač Franjo Wutte samomor. Obesil se je v svoji sobi na obešalo za obleko tako, da je sedel na spodaj ležečem zaboju. Tri dni pred .smrtjo je bil še prav vesel, romal od krčme do krčme, (ki jih tudi pri nas ne manjka!) ter popival in popeval. Kaj ga je nenadoma napotilo v smrt, ni znano.
Iz Zg. Polskave. Na predvečer kraljeve poroke je naša šola blestela vsa razsvetljena, da se je nje sijaj videl daleč v okolici in po Pohorju. — Ker ob takih svečanostih sicer običajne cerkvene proslave s šolsko mladino ni čilo, . se je na ta način dal izraz in dokaz ljudstvu, kako je šola torišče za vzbujanje in negovanje ljubezni na-pram domovini in dinastiji. Glede preziranja slovesnega dogodka z gotove strani. omenimo samo, da se so slišala med ljudstvom vprašanja: »kaj le to so 86 slavili razni jubilejni dnevi pod habsburgovci, je bilo vse drugače; takrat so tudi zvoniki in farovži bili iluminirani, raz katerih so tudi plapolale črnožolte zastave!
— Strnišče. Dan kraljeve poroke smo tudi tukaj prav lepo slavili. Že v sredo popoldne je plapolalo mnogo zastav raz z zelenjem okrašenih barak, zjutraj pa je priredila polnoštevilna godba Krim. Korpusa budnico. Ob 6. uri je bila v naši cerkvi slovesna sveta maša in je v nje začetku zaigrala ista godba »Bože pravde«, na koncu pa »Lepa naša domovina«. Ob-
širna baraka je bila polna vernikov, pa tudi Rusov, zlasti višjih častnikov. Ob 10. uri so imeli Rusi cerkveno opravilo pod milim nebom, ki se ga je udeležilo tudi mnogo katolikov. Vsem tem je posebno ugajalo, da je prota v svojih molitvah tolikokrat omenjal kraljevo dvojico in kraljevino SHS. Po opravilu je imel komandant Rusov navdušen domoljuben govor v proslavo pomembnega dne, potem so kadeti defilirali. — Popoldne pa smo pokopali blagega mladeniča Pavla Bizjak, ki je umrl nagle smrti komaj 18 let star. Zaposlen je bil v pletarni. Oče ga je prišel obiskat, a našel ga je na mrtvaškem odru. Pogreb je bil veličasten in naj tolaži sorodnike. Bodi mu lahka zemlja slovenska, ki jo je vroče ljubil.
Sv. Marjeta n. Dr. p. Za tuk. Sokola sta darovala naša rojaka g. notar Otmar Golob iz Kozjega 400 K in g. Joško Golob, učitelj na Vuzenici 200 K. Živijo posnemovalci!
Hoče. (Letina.) Ozimina je po nekaterih poljih slabo prezimila in so jo morali na posameznih podorati in jarino posejati. Na nekaterih legah pa sta se rž in pšenica prav lepo razrastla in je upanje na srednjo žetev. Trava je v rasti zaostala in to vsled dolge zime in mraza. Sedaj se je začela lepo razvijati. Nekateri so radi pomanjkanja krme že začeli s seneno košnjo. Krompir in koruza sta prišla razmeroma precej pozno v zemljo. Binkoštni dež jima je mnogo pripomogel in takoj po praznikih se je pričelo povsod z okopavanjem v. Drevje, ki je prvo cvetelo, namreč v času deža, vetra in mrazu, se je osipalo in močno iztrebilo. Le pozne sorte so lepo odcvetele in se oplodile. To so pa veči noma bolj rane jablane. Hrušek bode malo. Slive se napihujejo in močno odpadajo. Marelice so še precej ostale, tako tudi orehi. Crešnje so redke in počasi dozorevajo. Sadja torej ne bo toliko, kakor smo se ga v času cveta nadjali. Ljudem silno primanjkuje domače pijače, jabolčnika in pomagajo si s hladno necukrano kavo. — Vinska trta je povsod močno nasadila, ker je les lani popolnoma dozorel. Upanje je na obilno trgatev. Pač pa so vinogradi v rasti 14 dni zadi in če ne bo prav toplega poletja in mile jeseni, letos ne bo vina lanske in predlanske kakovosti. Da bi nam le dal Bog ugodno vreme in nas zavaroval pred točo, tedaj bomo že še za silo preklatili.
Slov. Bistrica. Proslava kraljeve poroke v Slov. Bistrici se je izvršila na veličasten način. Mesto je bilo v zastavah. Nekaj nemških hišnih posestnikov si še ni nakupilo državnih zastav
—	imeli so pač male zastavice. Zjutraj ob 5. uri je budila meščane godba s. spremstvom vojaštva in požarne hrambe. Ob 8. uri je bila slavnostna maša, katere so se udeležili uradniki, vojaštvo in druge korporacije. Po maši se je občinstvo zbralo pred mestno hišo in občudovalo naše vrlo disciplinirano vojaštvo pri pri defiliranju. Vojaštvo je vodil in zapovedoval s posebno vnemo priljubljeni kapetan Markovič. Predpoldne in popoldne so nabirale naše narodne dame gospe Anica Pučnik, Milka Kolenc, Danica Pirkmaier in gdč. Franja Puc za Dečji dom v Mariboru. Ravno tako deklice s prodajo cvetlic. Nabralo se je okrog 15.500 K. — Vsa čast požrtvovalnim damam in deklicam. Imena darovalcev bomo objavili. Zvečer je bila bakljada, katere se je udeležilo vojaštvo Sokoli z naraščajem seveda z lampijoni
—	domača godba — požarna hramba
z bakljami in nebrojna množica občin stva. Skoraj vse hiše so bile razsvetljene Po bakljadi se je občinstvo zbralo v. drevoredu na glavnem trgu kjer se je" vršila ljudska veselica. Župan je imel kratek nagovor na čast kralj, slavljencema. S Skratnimi živijo klici je občinstvo navdušeno pozdravilo to lepo slavje. Nato se je razvila prosta zabava z godbo in petjem . . . Omeniti moramo, da še nekatere hiše do danes niso nabavile državnih zastav — kar je vsekakor žalostno. Prihodnjič objavimo imena tistih, ki imajo pač obilo denarja za druge luksuriozne stvari, ne pa za državne zastave. Ravno tako se še bodemo bavili z obrtniki, ki nalašč niso imeli tako razsvetljenih oken, kakor je to potrebno ob takih prilikah. O — saj jih poznamo!---------
Slov. Bistrica. (Predpis dohodnine za leto 1921.) Davkovplačevalce slovenjebistriškega okraja izrecno opozorimo, da ležijo spiski o predpisu dohodnine za leto 1921 na občinah in pri davčnem uradu v Slov. Bistrici do inkl. 15. t. m. v vpogled. Končni rok za vložitev prizivov je 30. t. m. Iste je treba kolko-vati s 5 din.
Gospodarstvo.
Zakaj je treba kositi travnike v polnem cvetu?
Pri nas gleda večina gospodarjev na to, da pridela čim več, ne pa tudi na to, da pridela čim najboljšo krmo, to je krmo s čim večjo redilno vrednostjo.
Mozirje. Naš kaplan v torek popoldne } o pa zato, ker ne vedo, kake prednosti
še ni vedel na večkratna vprašanja odgovor, ali se bode vršila kakšna slovesna maša ob priliki poroke našega kralja. Res lep dušni pastir. In takšnemu človeku prepuščamo stariši otroke v uk, da jih naj v narodnem in verskem duhu vzgaja. Za katoliški shod v Nazarjih pa se je na vse pretege trudil in mozirske Marijine device so pletle vence za udeležence na shodu, na katerem se je udrihalo črez narodnjake, državo in vlado. Daleč smo prišli. Škofijski ordinarijat pozivamo, da poprej ko mogoče odstrani tega kaplana ter nam pošlje kateheta, kateri bode oznanjeval božjo besedo in ljubezen do bližnjega. Vsaka sila do vremena. Sedaj je mera polna.
Razbor pri Loki. Kako se tudi hrib-ska deca lepo zaveda vzajemne slovanske dolžnosti, vidimo na dejstvu, da je razborska enorazrednica pri Zidan-mostu nabrala za gladujočo rusko mladino 306 K in odposlala potom Zidan-moškega orož. poveljstva naslovu.
Razbor pri Loki. Javljamo vam, da smo proslavili dan poroke našega narodnega heroja N. V. kralja Aleksandra s cerkvenim bogoslužjem in šolsko veselico. — Na dan 11. 6. pa smo se oddolžili kolegijalnemu čustvovanju umrlemu tovarišu Josipu Zornu v Loki s postavitvijo nagrobnega spomenika. Vznesen nagovor tovariša Velkavrha porosil je marsikatero oko. — Isti dan smo prisostvovali tudi diletantski predstavi »Treh sester« na Razborju.’ Igralo se je z uživ-Ijenimi vlogami vseskoz dovršeno! Delež eden sto kron prebitka smo prejeli za uboge šolarčke Razborja.
Od sluge do maršala.
Pustolovsko življenje kitajskega generala.
Kitajski general Čang-co-liu je nemiren duh, a hraber, lokav in podjeten. Oče mu je bil revež. Sin bi moral postati ve-teriner. A kot mladenič je bil mobiliziran proti Japoncem. Dezertiral je in po daljšem beganju našel zavetišče v samostanu francoskih nun, Sv. Jožefa. Tam je bil pastir in sluga in se je končno dal krstiti. Po končani vojni se je pričel brigati za »spas svoje duše« in se je vrnil v rojstni kraj. Prinesel je s seboj 6 pušk, doma je našel 6 pustolovcev in vrgel se je z njimi na četovanje. Kmalu je tako zaslovel, da so se mu pridružile razne bande iz Mandžurije. Tako je postal banditski poglavar cele mandžurske pokrajine. —
Minilo je 11 let. Japonci so marširali v Rusijo. Za lep denar je postal Čang-co-liu zaveznik Japoncev. Vojna je končala, Čang-co-liu je postal bogat in močan- Kitajska vlada ga ni mogla več ignorirati, dobil je čin polkovnika in tigrov red III. razreda. A tatarski maršal, ki je zapovedoval v Mukdenu, se ga je zbal in ga je dal poslati v Mongolijo.
L. 1911 je izbruhnila Kitajska revolucija. Tatarski maršal se pobuni, podkralj Liu, danes predsednik kitajske republike, pokliče Čang-co-liua, naj se vrne v Mandžurijo in potolče tatarskega maršala. A zmagala je republika. To Čang-co-ilua ni motilo: dal je sekati glave v imenu — republike. Bil je imenovan generalom in je postal — tokrat uradno — gospodar Mandžurije. A on se ni poošabil, svoje nekdanje banditske sodruge je imenoval za kapetane in poročnike v redni vojski. Proglasil se je podkraljem Mandžurije in maršalom.
Pride boljševiški vpad. čang-co-liu želi iz Pekinga 30 milijonov in vojsko, da požene boljševike. Prišli so milijoni in vojska — a neka tajna prerokovanja, ki so mu oznanjala slab konec, so ga zadržala od vsakega koraka proti boljševikom. čang-co-liu spravi 30 milijonov v žep, napravi boljševiško ministrstvo in vojaški svet, zbere t vojsko 300 tisoč ljudi in poskuša dalje svojo srečo.
Tokrat ni imel sreče, Wu-pei, njegov stari nasprotnik, ga z vladnimi četami potolče. Gotovo pa s tem še ni konec Čang-co-liuijevih pustolovščin.
ima krma z visoko redilno vrednostjo. Da pa to dosežemo, moramo kositi trave v cvetju. Ko se pojavi na travah prvo cvetje/je v glavnem njihova rast pri kraju in le še iz redilnih tvarin gradijo organe za razplojevanje, z drugimi besedami: dozorevajo. Škrobove sestavine, dušične tvarine prehajajo iz stebel in listja v zrno, v semenje. Vse redilne snovi, ki prihajajo po koreninah in steblih še nadalje v rastline, se porabljajo povečini za plod. Vsebina redilnih rastlinskih snovi je vedno manjša, čim bolj zori semenje. Stanične stene v rastlinah postajajo vedno trše, drvenaste, in mi vemo, da takega sena živina nikdar ne uživa z onim užitkom kakor mlado nežno in mehko krmo, ga tudi težje prebavlja, vsled česar takšna krma prehaja neprevarjena skoz živalski organizem, pri čemur živina izgubi mnogo svoje sile. Gospodar nima nobene koristi od tega, da je dobil nekaj več sena ali otave.
Veliko večji končni hasek imamo, če krmimo živino krajši čas z manjšo količino dobrega mladega sena, nego če jo krmimo delj časa s staro krmo. Cim starejše seno kosimo, tem mani dobimo otave. Zato je čas cveta najboljši za košnjo bodisi sena bodisi otave, ker tako dobimo krmo, ki ima največjo množino prebavnih redilnih snovi. To velja za vse trave in detelje, ki se pri nas sejejo. Zlasti ima dobro in srečno spravljena otava večjo množino beljakovine in masti nego seno in manjšo množino drvenastih, neprebavljivih sestavin.
Stare resnice — in vendar jih je treba zopet znova povedati.
Občni zbor kmetijske podružnice v Mariboru.*
V nedeljo 14. maja dopoldan se je vršil na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru občni abor kmetijske podružnice, ki šteje 184 članov. Udeležilo se je občnega zbora 30 članov ter 7 nečlanov. Na dnevnem redu je bilo poročilo načelnika, volitve novega odbora ter volitev 5 delegatov aa glavni občni zbor kmetijske družbe v Ljub-Ijaai itd.
Iz načelnikovega poročila smo posneli, da je moral voditi posle načelnika, tajnika in blagajnika načelnik sam, da za podružnico in kmetijska predavanja ni bilo pravega zanimanja, da morda predavatelji kmetijski strokovnjaki ne uživajo pri članih podružnice in nečlanih pravih simpatij, ker so po meščansko oblečeni, da prodaja tvrdka Klanjšek v Vetrinjski ulici 40 za podružnico kmetijske potrebščine, ki jih dobi podružnica od kmetijske družbe v komisij o po ceni, določeni po podružničnem načelniku in trgovcu Klanjšeku. S čistim dobičkom se delita podružnica in Klanjšek in sicer odpade na prvo 20%, na drugega 80%. Nadalje smo slišali, da Klanjšek prodaja modro galico po lastni ceni 38 K za kg brez vsakegado bička, češ kar pa zborovalci menda niso hoteli prav verjeti, Slišali smo nadalje, da je podružnica dala učiti enega fanta tkalstva, da se je podpiralo perutninstvo ter nameravala ustanoviti živinorejska zadruga, za kojo je okrajni zastop dovolil večji znesek podpore, do ustanovitve pa ni prišlo menda radi neagilnosti odbora. Pri blagajniškem poročilu, katero je podal načelnik, je bilo slišati o poldrugem milijonu prometa, ni pa se navedlo nobenih številk o dobičku ali o izgubi. Tudi se ni volilo pregledovalcev računov, pregledal pa je račune med zborovanjem en duhovnik, ki se je v to sam ponudil, poročal o rezultatu, abso-sutorija nikdo ni zahteval, pa se o tem tudi ni glasovalo. Ta točka se je odpravila jako naglo in površno, čeravno bi blagovni promet podružnice zborovalce najbolj zanimal, ker s tem bi se med kmeti najbolj vzbudilo zanimanje za podružnico.
* Ta dopis nam je vsled neljube pomote zaostal do danes. Op. ur.
Interesantne so bile volitve podružničnega novega odbora. Pojavile ste se dve kandidatni listi, ena napredna, ena klerikalna. Pri volitvah je zmagala klerikalna kandidatna lista z dvema glasoma večine, dobila je po 15 glasov, dočim je ostala napredna kandidatna lista s 13 glasovi v manjšini. Isto razmerje glasov se je pokazalo pri volitvi delegatov za glavni občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani.
Protokoiarično se je ugotovilo, da sta dva udeleženca občnega zbora volila za cerkveno 'premoženje brez pooblastil, da občni zbor v smislu družbenih pravil sploh ni imel kvoruma. Ravnatelj Žmavc pa je na izvolitev kot odbornik pri slučajnostih resig-niral.
Burno je začelo postajati zborovanje proti koncu, ko je živinozdravnik Pirnat jako glasno branil izvolitev novega odbora brez kvoruma zbora in ko je hotel en drug zborovalec iz reakcijo-narnega tabora doseči, da bi si nasprotujoče si stranke podale roke. Zadnji se je smatral v to upravičenega kot nekdanji topničar pok. Avstrije, kjer ga je baje vse ubogalo. Ni uspel.
Kmetijska podružnica v Mariboru kot na sedežu bodoče oblasti je za kmetijstvo jako važnega pomena, večjega nego one izven Maribora. Zato je nujno potrebno, da dobi agilen, inicijati-ven, vsestransko delaven odbor, sesto-ječ iz mlajših, vsestransko usposobljenih članov. V dosedanjem odboru je vladalo pravo mrtvilo, čemur pa se ne smemo čuditi, če pomislimo, da v odboru ni bilo niti enega kmetijskega strokovnjaka, akopram jih je samo na vinarski šoli vse polno. Ne odrekamo sedanjemu načelniku dobre volje, toda volja sama ne zadostuje, če ni strokovnega znanja.
Napredna kandidatna lista, ki žal ni prodrla, je vsebovala kot načelnika kmetijsko visoko naobraženega veleposestnika iz lončkih vrst in štiri kmetijske strokovnjake, katerim vsem je delo za kmetijski napredek vse, politika pa le postranska stvar.
Ker bo z ozirom na prej navedena dejstva moralo priti do ponovnega občnega zbora in ponovnih volitev, opozarjamo že sedaj člane podružnice, da si izvole novi podružnični odbor, ki bo popolnoma kos svoji nalogi. Kmetijska podružnica ni torišče za uganjanje politike, zato priporočamo tudi našim političnim nasprotnikom,- da se v bodoče pri volitvah odločijo za najsposobnejše može, ki jih imamo, od katerih že vnaprej vemo, da bodo v prospeh našega kmetijstva vse storili.
Kmet.
g Naknadno zatrošarinjenje žganja, skuhanega trošarine prosto za domačo potrebo. Kdor mora oddati izvesten del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot plačilo zato. ker mu je posodil kotel, mora po določilih točke 78. šl. 116 trošarinskega pravilnika predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Prijava se mora vložiti pismeno (na . navadnem papirju). V njej je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Izrecno se povdarja. da mora vložiti prijavo in plačati trošarino tisti, ki je žganje proizvedel in oddal, in ne oni. komu se je žganje oddalo. Ker se mora vložiti prijava in vplačati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, kolika bo dejanska jakost izdelanega žganja, se vzame po odredbi generalne direkcije posrednih davkov za Podlago odmere trošarine povprečna jakost tega žganja s 25%. .Za vsak liter žganja ki se da lastniku žgalne priprave kot plačilo za posojo kotla, se plača torej ne glede na dejansko alkohoinost oddanega žgaenja izza 1. junija 1922 p0 5 din. trošarine. Zb žganje, ki se je skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo, a se potem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganje vedno le po dejanski jakosti.
Kako podnebje ljubi koruza? Koruza zahteva mnogo toplote in pogosto deževje. Zahteva po toploti je pri koruzi enaka kakor pri vinski trti. Kjer dobro uspeva vinska trta, sigurno uspeva tudi koruza. Zadovoljuje se celo z nekoliko hladnejšim podnebjem, samo če ni izpostavljena spomladnim in zgodnjim jesenskim mrazom. Toplo poletje in dol-
ga lepa jesen so glavni pogoji za dober napredek koruze. Kar se tiče deževja, je povdariti, da ji preveč vlage škoduje, ker se prevlažna zemlja premalo pregreje. Koruzi treba manj vlage nego pšenici, mora pa vzdržati tudi daljšo sušo, ne da bi propadla. Nočno roso koruza izvrstno izkorišča in so po rosnih nočeh koruzna stebla vlažna, skoro kakor zalita z vodo. To je zato, ker je koruzno listje kakor lijak pripravno za zbiranje rose. Tako je mogoče, da koruza tudi v suši dalje vzdrži. Naša domovina leži v kli-matsko-geografskem pasu, kjer koruza izvrstno uspeva. Izvzete so samo nezavarovane lege nad 600—800 metrov nad morjem. Tam koruza ne more več dozoreti, ker bi jo trebalo zelo pozno sejati, a zelo zgodaj jeseni trgati. Kjer koruza ne uspeva več sigurno, je bolje, da se mesto nje goji krompir, ki ravno v takih krajih najbolje uspeva in bogato rodi. V splošnem je podnebje v naši državi takšno, da je koruza ena izmed najsigurnejših naših setvin.
Kdaj je treba škropiti vinograde? Pri škropljenju vinogradov je najvažnejše, da se vrši o pravem časn. Osobito vel za to o.pr vem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej nego okuži peronospora trto po svojem prvem poletnem semenu (trosili). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (življenjeslovjem) peronospore, so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodneje liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10 do 12 dni. To je inkubacijska , (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pa pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so še le nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane, to je škropljene s strupljeno bakreno soljo (galico, bosnopasto itd.), ki jim ne da izrasti. Ka.korhitro izkale, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta je pred njimi vama, škropljenje učinkuje toraj le preventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. majnika. Ako bode po preteku 10 do 12 dni zopet deževalo, je pričakovati okrog 6. do 8. junija prve, poletne trose peronospore na najspod-nejšib listih trt, ki so vidni na spodnji strani listov v obliki rahlih belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trtnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do 8. junija. Le če vlada suho vreme, čakate lahko tudi dalje, a ne čez 10. junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje tri tedne za dragim. Trikratno škropljenje zadostuje v normalnih letih popolnoma, V mokrem poletju škropimo pa v krajših presledkih štirikrat na leto.
Vinski cene v inozemstvu: V Avstriji: 6—7%-na vina iz 1. 1918. in 1919 po 500—600 aK, lanska po 1000— 1200 aK. —VMadžarski: rdeča in bela 12—14 odstotna po 45.50—55 mK, zelenkasto-bela po 30—40 mK. — V R u m u n i j i: 8—9 odstotna po 5 lejev. — V Nemčiji je v vinski trgovini popoten zastoj. — V Franciji: cene stalne, tona rdečega vina 1150—1200 frankov. 7—10 odstotna vina 94—115 frankov za bi.
m Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. t. m. se je pripeljalo 258 svinj in 1 kozo. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad. K 300—550 ; 7—9 tednov 600—830; 3—4 mesce 1300—1400; 4—6 mesce 1500— 1600; 8—10 mesce 2000—2200; 1 leto stari komad K 4000—4200; koze komad K 670.
Politični pregled.
* Dan poroke našega kralja Ale-sandra z rumunsko kraljičino, sedaj našo kraljico Marijo, dne 8. t. m. se je izvršil nad vse lepo in sijajno po celi državi. Vsi državljani smo občutili veliki pomeu tega dne. čutili smo, kaj pomeni za nas naša narodna vladarska hiša, ki je vzrasla iz ljudstva in katere najvišji cilj je blagostanje in.
treča naroda. Čutili smo, kaj pomeni %a državo poroka vladar ja-junaka, ki je vso strašno dobo vojne preživel kot
Fr. Milčinski
Move knjig©.
Tolovaj Mataj.
_ ________________ ^ _ ................ Ilu-
priprost vojak med 'svojimi vojaki. Z (striral Iv. Vavpotič. Druga izdaja ^19^2. veseljem smo čitali poročila o poročnih ■ Založila tiskovna zadruga v Ljuo.jani
slavnostih,, ki so bile sicer sijajne, vendar pa izvršene z vsemi našimi starimi jngoslov. šegami. Mi Slovenci smo še posebej ponosni, da sta. mladoporočenca takoj po poroki šla uživat prvih dni svojega zakona v naš divni gorenjski Bled. Z veseljem smo tudi izvedeli, da je bilo eno prvih dejanj kralja po poroki, da je podaril en milijon dinarjev v kulturne in zdravstvene namene in da se je zavezal darovati zanaprej v enake namene vsako leto 800 tisoč dinarjev. Tako vidimo v svojem kralju vzor moža in vladarja, ki zna pravilno pojmovati cilje svoje-, ga življenja: _ srečo in blagostanje in napredek svojega naroda. Zato tudi naše slovensko ljudstvo želi mladima poročeneenia na našem vladarskem prestolu vso srečo iz nebes in jima kliče: Živela kralj Aleksander in kraljica Marija!
*	Poročnih slavnosti v Beogradu so se udeležili zastopniki skoro vseh držav sveta. Bil je tam...sin angleškega kralja, princ jorški, bil italijanski princ iz Vidma, bil rumunski kraljevski par, bil češkoslovaški min. predsednik, bil zastopnik Francije maršal Franke Depere in bili so odlični zastopniki iz neštetih drugih držav.
*	Važne politične konference so se ob priliki slavnosti v Beogradu vršile tamkaj med zunanjimi ministri male antante. Sklenjeno je bilo, da nastopi toala antanta skupno in enotno tudi na konferenci držav v Haagu.
*	V narodni skupščini v Beogradu so prične v kratkem razprava o letnem proračunu za 1. 1922. Razprava bo končana do konca julija. Tudi bo med tem sprejet novi volilni zakon za volitev narodne skupščine.
*	Bolgarski komitaši so zadnje čase večkrat izvršili vpade v ozemlje nase države in požigali, morili in ropali. Da se temu napravi konec, je naša vlada odločno zahtevala od bolgarske vlade, da napravi na svoji meji red. Ko je končno naša vlada zagrozila, da bo sama s svojim vojaštvom napravila red, se. je Bolgarska udala in privolila, da obe vladi odpošljeta na mejo skupno komisijo, ki bo razmere preiskala,
se preiščejo in kaznujejo krivci.
*	Radičevski republikanci so mino-lo nedeljo v Zagrebu streljali na Sokole, ki so slavili tam svojo župno slavnost. Ker hrvatski protidržavni elementi trajno delajo nemire v državi in napadajo državi zveste ljudi, je vlada sklenila, temu odločno napraviti konec. Zagrebške dogodke od minule nedelje strogo preiskati ter krivce eksemplarično kaznovati.
Strani 152. Cena brošuri 12 Din., po pošti 1 Din. več.
Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice,"ki jih je med vojno izdal Fr. Milčinski, so vzbudile tako pozornost in priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane. Sedaj je izšel drugi natis v novi opremi. Milčinski je priznan mladinski pisatelj in zato na novo izdajo „Tolovaja Malaja" ni treba posebej opozarjati. Knjiga se naroča nri tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Nove knjige. Ivan Lapajne: Jugo-slovenski posojilničar in zadrugar. Drugi popravljeni in pomnoženi natis »Slovenskega posojilničar ja«. Navod o poslovanju jugoslovenskih zadrug. 144 strani v VIII. Založil pisatelj. Tiskala br. Rumpret v Krškem. Cena 20 Din. (80 K — vezanemu iztisu) oz. 18 Din. (72 K — broširani knjigi). Knjiga se priporoča, upravnikom in snovatejjem raznovrstnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. Izročila sprejema Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v p. in predsednik »Okrajne posojilnice« v Krškem.
Mlinarjev Janez ali uplememtba Tchareanov,« pripovesf iz srede petnajstega stoletja iz časov Celjskih grofov, je izšla v 6. natisu v založbi Goričar & Leskovšek v Celju. Cena knjigi 7 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah. ‘Dejstvo, da je knjiga doživela že 6.-natis, govori dovolj za priljubljenost te ljubke domačo pripovejsti.
x Zakon o obči upravi. — Zakon o oblastni in erezki samoupravi. Zbirka zakonov ITT. snopič. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Str. 78. TO. Cena 5 Din., po pošti 35 para več. — Pravkar izišla knjižica z zgoraj ome-
njenima. zakonoma, katerima je pride-jana še Uredba o razdelitvi države na oblasti, bo izredne važnosti za vsakogar, ki se zanima za politično življenje. Prinaša namreč zakon, po kate-‘rem se bodo v bližnji bodočnosti vršile volitve v oblastne in srezke skupščine. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
Pred sodiščem.
Kriva pMsega.
56-letna najemnica Ana Kozel iz Podbrezje nri Ptuju, je bila obtožena radi hudodelstva goljufije, storjenega s tem, da je dne 80. novembra 1921 v neki civilni zadevi pred okrajnim sodiščem v Ptuju pod prisego krivo pričala. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe.
Prokleti fm unci . . .
Pođnrcglednik finančne kontrole Karol Kebrič je dno 9. 3. imel nalog pri posestniku Francu Čehu v Gočovi. okraj Sv. Lenart v Slov. gor., popisati zalogo tobaka. To no je Čeka tako razburilo, da je razžalil javnega uslužbenca z besedami: »Prokleti finanej. nimate nič drugega k delu, kak po kočah stikati, jaz ne plačam nič. vzemite mi trafiko sebo. če ne Vam jo obesim na hrbet in Var. vržem z njo vred na cesto.« Čeh je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. zak. na 100 D. globe.
«	Župana razžalil.
Posestnik Franc Belšak v Vare ji, okraj Ptuj. je dne 14. aprila čupana Rudolfa Tušeka, ki mu je poslal poziv k občinskemu posredovalnemu uradu, razžalil z besedami: »Ne sprejmem, no paTe daj sem, s tem si ravno dvakrat r.. obrišem.« Belšak je bil obsojen na 200 Din. globe.
Drobiž.
Boj z leopardom. V Afriki se je nedavno dogodil slučaj, ki je brez primere v zgodovini Tova na divje zveri. Bilo je to v Tanganjiki, pri vasi Kilosi. Ogi-omen leopard je tamkaj dolgo vznemirjal prebivalstvo vasi, ne da bi mn kdo mogel priti do živega. V vasi sta se mudila dva bela lovca, major Bradstock in major Turnlev, ki sta postavila leopardu zanjko tako, da sta izkopala jamo in postavila na vsako stran po eno puško, ki bi se morali takoj sprožiti, ako bi se jih leopard dotaknil. Ko se je zmračilo, sta nepriča-povano počila dva strela. Neki domačin je ves zasopel pridirjal k lovcema in jima povedal, da je zverina padla v jamo. Lovca sta se takoj napotila K jami, Turnlev je šel naprej, 10 metrov za njim pa Bradstock. Kar skoči leopard iz jame in se zakadi v Turnlepa. Kmalu sta padla oba v jamo. Ko je Bradstock prihitel svojemu tovarišu na pomoč, je videl, kako je Turnlev z nadčloveško močjo držal zverino, da ji ni prišel pod zobe. Bradstock je takoj pomeril, ubil leoparda s tremi streli in rešil iz težavnega položaja svojega tovariša, ki je imel že več težkih, če prav ne smrtnonevamih ran.
Mati z otrokom v naročju pod vlakom. Pri Komarovcu na progi Opava-Svinov se je vrgla mati z de tetom V naročju pod vlak, ki je prišla iz Opave. Nesrečni materi je stroj^ odtrgal glavo, otročičku pa se ni nič ži-lega pripetilo. Kaj je mlado mater pripravilo do groznega dejanja, se ni moglo dognati.
— 25 milijonov frankov je izplačala rumunska vlada naši kraljici Mariji iz državne (rumunske) blagajne ko--poročno darilo.
£«*«■■■»«■>*•■■«-i ■»•■•a


Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
R« .... . .o.^anvvaaaaaaaaaaaoaa*«''.
p E X ■ O ¥
BKSBBS!C9l3S988Cn3RBROBBSQEESBEEBSBR8BEflEilSHRS3SB9	aBBBBBF
izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše. | torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. 5 Cene nizke, postrežba točna.
mmmm

GO e+' • —<
oo S ^
e •§ ?
%Tf a u
mi s
«5 ni
o § j "
t oj * -o S m -g ® § -S 2 >
ia ^	- 73 '5'
-2 s c tj
l9 < °
° -u) jo *7/5
rt
<L> C CJ

UM
ha
© w ...
M g .
T, > s
B ^ >
H 'S ro
Iba
@
M
E®S3
ša
i®
m
1
Ki
©
©


Prasi© ge
®OI@Sl¥©
8 oralov zemlje, sadonos-n'k in gozd. Ivan Gosar,
Stari trg 71, Slovenjgradec.
37
Delniška glavnica: Din 30,000.009*—
il'liilillilllllil!
Rezervna glavnica: Din 15,000.000*—
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb.
*'	Maslov za brzojaven JADišJIliSiCiL	-	32
Minirali
Fllll SIKSEI ŠIITE UH
@2 Cortland Street
N@w York City
Sprejmejo se za takojšni nastopa
2 natakarja donašalca;
2 natakarice donašalke .
1 točaj obenem kuhinjski mesar;
1 točaj	(
v r@s3avraeij§ wa	38
Glavnem kolodvoru v Ljubljani.
'w
Zenitna ponudba
Fant, 33 let star, ima stalno službo, želi znanja s poštenim dekletom v svrh o ženitve. Resnične ponudbe pod „Nedolžne rožice11 na upravo lista.	40
POZIV
Opravilna številka A 53/22/5.
dedičem, velilojemnlkom in upnikom inosemca.
Ivana Urschitz, komornica, stanujoč v Schladmingu, pristojna v Slatino, pol. okraj Ptuj, jugoslov. državljanka je umria dne 3. aprila 1922. Sporočilo poslednje volje se je našlo v pismeni oporoki z dne 3. aprila 1922. Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se poživljajo, da napovedo svoje zahteve do zapuščine najkasneje dol.avgusSa US22 pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina Izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali od tega poverjeni osebi.
Dediči, ki stanujejo v tuzemstvu, so zaprosili, da naj se zapuščina obravnava pred sodiščem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vnanji dediči in volilojemniki se poživljajo, da napovedo svoje zahteve v navedenem roku ter da naznanijo, ali zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako bi inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, obravnavala zapuščina tu, in sicer le z dediči, ki se zglase.
Okraj, sodišče Schladmineg, dne 5. junija 1922.	39

Vi bi radi
imeli Sep®	perli®, §€sm*a§©, ss@-
gavice, robce, čevlje, klobuk ‘m še povrb
vedno dosti denarja
a
pa
za razne druge potrebščine
T© dosežete le tedaj, če bodete kupovali vso manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske in
otroke pri tvrdki:
J. ^ia Šoštarič, Maribor, IlieksagBdr, c. 13
ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke.
__________________NI
VABILO na
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 11. aprila 1922 je sklenil ^višati delniško glavnico
od K 2,500.000 na K 3,000.000
ter pooblastil upravni svet, izdati 2.500 komadov novih delnic po 200 K nom., glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 300.
2.	Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic.
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku družbe od 1. jul. 1.1. naprej.
4.	Kupnino je vplačati v gotovini pri podpisu.
5.	Rok ža subskripcijo delnic se prične 6. junija in traja do vštetega 20. junija 1922.
6.	Prijave sprejemajo podružnice Slavenske banke d. d. v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti In Gornji Radgoni.
7.	Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
V Mariboru, dne 30. majnika 1922.	36
Upravni svet
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.



.. " ■ ... ‘	....... V ■ •	:
POZIV

§c ^nbskrSpciš novih dlsinic XIi. emisij®.
S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil prbvesti zvišanje delniška glavnice
©d K	na K 80,000.00®'-
z izdajo
75.000 novifc delnic s»o K 4000.— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	) Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 650.— tel quel. Odlomki delnic se ne vpoštevajo.
2.	) Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 850.— tel quel. Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. 1.
3.	Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji.	41
4.	Subskripcija se vrši od 15. do 30. junija 1922.
5.	Kot subskripcijska mesta so določena:
a)	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu.
b)	Hrv. Slav. zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu.
c)	Beogradska ujedinjena banka v Beogradu, Hotel Moskva, č) Živnostenska banka, fllialka na Dunaju.
d)	Živnostenska banka v Pragi.
6.	Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene s polkuponom št. 22 in se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922.
7.	Ažijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke.
8.	Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V LJUBLJANI, 7. junija 1922.	UpraVftiSVG&i


Ušt Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni	Vekoslav Sjpindle