e u Slovenskih goricah esaaBfflHaBHM »Kako mu pristoja mašniška srajca!« so se pogovarjale kmečke matere v nedeljo DO večernicah, ko so videle stopiti Marti- novega študenta, ki je študiral za gospo- da, prvič pred oltar. Oblečen je bil v belo mašno srajco, zakaj pomagal je peti doma- čemu gospodu pete litanije. Ženske po cerkvi so dvigale glave, se suvale, se vzpenjale druga čez drugo in si odobravajoče kimale, ko je sočni glas štu- denta Franca planil pod cerkveni obok, zaplaval pod ladjami ter se odbil zadaj pri orglah. Se nalašč ga je nekoliko tresel in ojačil, da bi farane čim bolj razveselil. Martinova mati je sedela v prvi klopi pred oltarjem. Roke je imela sklenjene in s: je zakrivala z njimi obraz, a vendar ni mogla skriti prekipevajoče sreče, ki je dušila njeno srce in gladila njene kosti. Topila se je v blaženosti, rožljala z ogrom- nim molkom, ki ji je ovijal pesti, ter se včasih ozrla po cerkvi in se nasmehnila stotini očem, ki so se opirale vanjo, pa zo- pet v n jenega sina. ®t®amater Predsedstvo zveze slovenskih fotoama- terskih društev prosi organizacije in funk- cionarje, ki so prejeli te dni njegovo okrožnico, naj skrbno proučijo njeno vse- bino in naj pošljejo čim prej svoje odgo- vore in predloge. Nekoliko izvodov okrož- nice je interesiranim amaterskim organi- zacijam in amaterjem še na razpolago. — Spremembe pravil, ki jih je sprejel usta- novni občni zbor, je banska uprava že potrdila. Pravila v novi obliki se razpoši- ljajo, čim bodo razmnožena, skupaj s pra- vilnikom Osrednje slikovne zbirke. Fotoklub Ljubljana: Družabni kopalni iz- let k Sori bo v nedeljo 13. avgusta. Odhod iz Ljubljane do Medvod z vlakom ob 7.05. Prijave v klubu do prihodnjega torka, za jed in pijačo ves dan plača odrasla oseba 15 din, otroci prosto. Sloviti nemški mojster amater Michael Neumuller iz Linza, ki smo njegove slike občudovali na ljubljanskih internacional- kah, se je ustavil te dni z gospo soprogo in nekim prijateljem na poti v Dalmacijo v Ljubljani in porabil priliko, da se oseb- no seznani s člani tukajšnjega fotokluba. Veliki nagradni natečaj »V čaru svetlo- be«, ki ga prireja tvrdka Franke in Hei- decke, izdelovateljica kamer Rolleiflex in Rolleicord, ima zadnji rok 31. t. m., na kar naše amaterje, ki so se pri prvem nagradnem natečaju iste tvrdke v zelo močni mednarodni konkurenci izvrstno odrezali, še posebej opozarjamo. Pogoje dobite v vsaki fotografski trgovini. Na ne- davni fotografski razstavi v Splitu je iz- med 14 nagrad deset odpadle na posnetke z Rolleiflex in Rolleicord! Tudi ,tsp3mmsMu posnetki morajo biti takšni, kakor pravilno poudar- ja zadnja številka »Photoblatter«, da se iahko povsod pokažejo, čim bolj živi so po svoji vsebini, tem naravnejša in traj- nejša je njihova spominska vrednost. Iz tega razloga bi bilo popolnoma zgrešeno, ce bi zaklical sredi veselega razgovora: »Pozor! Sedaj vas bom malo fotografi- ral! Ostanite za trenutek mirni!« Po tej metodi ne nastajajo resnične spominske slike. Posnel boš samo otrdele, izumetni- čene postave. Ne fotografiraj tudi tova- riša ali tovarišico na potovanju, ko stoje togo pred kakšnim zgodovinskim poslop- jem zijajo v kamero. Resnične spominske slike s trajno vrednostjo nastajajo le iz trenutnega dogajanja in s tehničnega sta- lišča jih ni težko delati. Predvsem je tre- ba snemati s pripravljeno kamero, iz da- ljave 5 do 6 m do oseb, z ustanovitvijo na 4 do 6 m, z zaslonko 5.6 do 8 (6.3 do 9), zaklop pa naj bo pripravljen v skladu s svetlobo in gibanjem na eno stotinko do ene petdesetinke sekunde. Cvetlične in sploh barvne motive je snemati z barvnim tvorivom najbolje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, če gre za rdeče ali rumene barve; v opoldanskih urah in pod jasnim, modrim nebom, če gre pretežno za modro barvo v motivu. iFstog^aflfa tsi umetnost Medtem ko se bomo pri nas še nekaj časa prepirali, ali je prištevati vsaj neko vrsto fotografije med umetnosti, so to stvar v Nemčiji rešili tudi s pravnega sta- lišča. šlo je za nekega znanega, amaterja, ki sestavlja po naročilu neke založbe zbir- ke fotografij v knjigi, za kar potuje često tudi daleč v tujino. Ker ima avtor iz teh del stalen vir dohodkov, se je glasilo vpra- šanje, ali naj bedo ti dohodki podvrženi dohodninskemu davku, oziroma z drugimi besedami: dali je smatrati takšno delo- vanje za stalno obrt ali za svoboden po- klic. Odločujoči činitelji so vprašanje re- šili v zadnjem smislu. Enako kakor pisa- telj, se je glasila razsodba, je tudi tisti, ki "knjig ne piše, temveč jih fotografira. Izvrševalec svobodnega poklica, in to tudi v primeru, da dela po naročilu kakšnega založnika in ne ponuja svojih del od pri- mera do primera. Preko tega pa je bilo •odločeno, da vrši fotograf v takšnem pri- meru kakor pisatelj poklic, ki je posvečen čisti umetnosti. Utemeljitev sodbe pravi, da ni nobenega dvoma o tem, da je mogo- če poedinemu posnetku priznati umetni- ško vrednost. Posebno zanimiva je nadalj- nja razširite*' pojma na delovanje, ki tiči v iskanju umetniško lepih in dragocenih pokrajin ter poslopij, pri čemer imata kompozicijske slike in razsvetljava večji pomen nego fototehnično mehanično po- dajanje. Razvijalci za poletni čas so tisti, ki za temperaturo niso preveč ob- čutljivi, to se pravi, da ne spreminjajo do- sti svojega razvijalnega značaja, če so ne- koliko stopinj toplejši ali hladnejši, dalje morajo delati čim bolj jasno, brez osena, in potrebujejo le malo alkalija. Izmed obi- čajnih razvijalcev ustrezajo tem zahtevam najbolje adurol, amidol, paramidofenol in pirokatehin. Amidol, ki je priporočljiv za- voljo črno-modre barve, v kateri razvija, zlasti tudi za papirje, alkalija n. pr. prav nič ne potrebuje. Na slabem glasu je pač zavoljo svoje male trpežnosti — toda po krivici. V julijski številki Knappove revi- je »Foto-Beobachter« beremo, da ga na- pravi dodatek 5 ccm mlečne kislino na vsak liter prav tako trpežnega kakor vsak drug razvijalec. Treba ga je le po vsaki uporabi filtrirati. »Kako si srečna, Mica, Jezus, da še sa- ma ne veš! Gospoda boš imela pri hiši. Ta te bo že spravil v nebesa. Nisi zastonj ro- dila«, so ji pravile pred cerkvijo sosede ter silile k nji, ona pa se je smehljala ter tu pa tam zamahnila s svojo žuljavo pestjo, kakor bi hotela pokazati, da to ni nič tako važnega. Toda v srcu ji je plala radost, ji osvetljevala oči in ji gnala po telesu vro- čino, in če se je katera izrazila o njenem sinu zelo laskavo, ji je dejala: »Saj je Franc že pravil, da te bo povabil na primi- cijo. Prihodnje leto konec julija bo imel novo mašo. Ne pozabi! — Te bo že še po- vabil sam.« In gospodinja se je nasmehni- la, vsa zardela od blaženosti. »Če je tako, Mica, mu lahko poveste, da bom dala štirjak vina, tele in še kako ma- lenkost,« je dahnila vesela in se ozria sa- mozavestno po sosedah, kot bi jim hotela pokazati svojo pomembnost. Od tiste nedelje se v fari ni nehalo go- voriti o primiciji, zlasti še zato, ker je bo- goslovec Franc jel hoditi kmalu potem po vaseh. Ustavljal se je v hišah ter vabil ljudi. Najprej je obhodil najbližje sorodnike, ki so dobili na primiciji važnejše funkcije. In kakor bi slutil, da gospod Franc pride, so bili vsi doma, ko je prišel v hram. Oče penjali na prste ter napenjali ušesa, da bi čuli govore. »Jezus, kako so suhi in bledi!« je Šep- nila kmetica svoji sosedi, kažoč novoma- šnika, ko je s sklonjeno glavo poslušal go- vorjenje šolske deklice, ki mu je izročila tudi šopek. Za njo je govoril domači žup- nik ter slikal strmečim faranom pridnost novomašnika, trud in skrbi, ki jih je mo- ral prebroditi, preden se je dokopal do časti viteza Kristusove cerkve. Ko pa je govorila prednica Marijine družbe, se je med govorjenjem zmotila, da ni vedela na- prej, pa je v zadregi privlekla iz žepa svoje bele svatovske janke zmečkan pa- pir, ki ji je znova razvezal jezik. Po končanih nagovorih se je ljudstvo združilo v procesijo in z novomašnikom na čelu je šla procesija k cerkvi, kjer je bila kratka molitev, nato pa so se ljudje razšli. Tri tedne po prihodu novomašnika v domačo faro je bila primicija. Pred rojst- nim hramom primicijanta BO medtem zgradili leseno uto ter jo opletli z zelenjem od vrha do tal. V nji so se zjutraj na dan nove maše zbrali gostje. Ko so se najed- li in napili, je dal ceremonijar, ki ga ime- nujejo cimoner, znak za odhod. Medtem je je sedel navadno za mizo in listal po ča- sniku; mati je luščila pri peči grahec, otro- ci pa so opravljali vsak svoje delo, da bi ne mogel nihče godrnjati zastran njihove pridnosti. Posadili so ga za mizo, dali na- njo slatinar najboljšega vina, krožnik pe- čenega mesa in začel se je pomenek o gospodarstvu, o šoli, o življenju v mestu in slednjič tudi o velikem dogodku, ki čaka faro: o njegovi novi maši. Potem je izre- kel svoje vabilo in gospodar je poklical v hišo vso družino. »Težko bo. težko, go...« Ni vedel, kako bi nazval študenta in mu je že hotel reči gospod, pa se je spomnil svojih sorodni- ških zvez z njim in je rekel: »Franc. Slabi časi so zdaj in tudi boš imel obilo boljših od nas. Ne rečem, da bi ne šel rad Pri- micija je velika stvar, ali kot rečeno, bolj- še ljudi povabi, bogatejše, da ti bo kaj koristilo. Ko je imel novo mašo Petrov, so dali gostje toliko skupaj, da je lahko s ti- stim vse leto v mestu živel Ampak tam smo bili kmetje!« se je zagovoril, toda ta- koj je popravil: »Jaz sem seveda dal, ko- likor je bilo pač treba, da bi se ne osme- šil. Zdaj pa je drugače. Ali pravim ti, le želarjev ne vabi veliko. Ta ti da malo, na primicijo pa pride od hiše vse, kar lahko hodi.« Potem so se pogovorili. Sinova bosta stregla pri mizi za častne goste, hčeri pa bosta svatevci. Zastran dajatev lahko osta- ne tako: naj dado, če imajo, če ne, pa ne. In ko je Franc odhajal, mu je gospodar stisnil roko z besedami: »Ne boj se, da bi bili zadnji. Menim, da boš zadovoljen « Prišla je jesen, za njo zima, in tako je poteklo leto in fara se je lepega dne znašla pred časom, ko se začno primicije. Bilo je obilo govorjeno vse to leto. Lju- dje, ki niso bili vabljeni, so vedeli veliko povedati o enem in drugem. Vedeli so na- tančno, koliko bo darovala katera hiša in izračunali so. da bo primicijant razpolagal z desetimi polovnjaki vina, s par telicami, z dvanajstimi teleti, s tremi pitanimi svi- njami. Mnogo pa so govorili tudi zastran svatevc. Marsikateri so osporavali pravi- co,' da nosi venec, in tu pa tam se je našel celo fant. ki je pripovedoval, kako je hodil ležat k nji. Mnogo solza je izteklo, mnogo vzdihov je padlo v gluho noč in mnogo kletvic je trepetalo nad kmečkimi hrami. Ali venci so ostali beli kljub opravljanju, in tiste, o katerih so farani govorili naj- slabše, so se na dan nove maše odrezale najboljše. Neke nedelje so oznanili domači gospod s prižnice, da se pripelje gospod novoma- šnik v torek domov. In še tisti dan popol- dne je nastalo v fari živahno vrvenje. Fantje so postavili ob cesti pri meji fare slavolok, ki je segal čez cesto. Bil je ople- ten z zelenjem, okrašen s papirnatimi trakovi, na deski, vrhu katere je bil velik križ, nad njim pa novomašniška krona, napravljena iz zelenja, pa je bil napis: »Vsa fara se danes raduje, ko sprejema vas v sredo med se. Ponižno pred vas poklekuje in prosi blagos'ova zase.« Obakraj ceste so stale do prve vasi smrečice, bukovje, veje akacij; in tu pa tam je plapolaal med vejevjem zastavica, ali pa se je smejal papirnat trak, ki so ga dekleta v naglici obesila tja. Prišel je torek. Prihod novomašnika je bil napovedan za četrto uro popoldne. To popoldne je delo večinoma počivalo. Ne- štete kope razstav požete pšenice so se dvigale iznad bodečih strnišč. Tu pa tam je bila njiva še nepožeta. Par snopov je ležalo na ogonu, v razgonu pa je ležal voder, ki ga je žanjica pozabila tam, ko je bežala, da bi ne zamudila sprejema. Na vratniku je marsikje stal voz. Mlatiči so šli po rž, ko pa je začelo v cerkvi zvo- niti, so ga pustili, kjer je pač bilo, ter zbežali k sprejemu. Pred slavolokom so se ustavili duhovni gospodje, občinski veljaki ter svatevce, za njimi pa ostali farani, kakor je pač ka- teri prišel. In zgodilo se je, da sta se kak- šni ženski celo sprli zaradi prostora. Ti- sta, ki je prišla pozneje, bi rada odrinila prvo in beseda je dala besedo. Ko pa se je iz daljave prikazala kočija, sta utihnili in prednica Marijine družbe je ponavlja- la vsa v skrbeh v svoji glavi govor, ki ji ga je napisal gospod župnik. Kočija se je ustavila pred slavolokom. Ljudje so utihnili in oni zadnji so se vz- prišel iz hiše novomašnik, ki je pokleknil na hišni prag ter prosil svoja roditelja blagoslova. Prva je stopila k njemu mati. Pokrižala ga je na čelo, pomočila rožma- rin v blagoslovljeno vodo ter ga poškropi- la po glavi. Ponosno so se smejale njene oči, ko je šla s pogledom od gosta do gosta in hrbet se ji je vzravnal še za spoznanje bolj. — Za njo je pokrižal in poškropil sina tudi oče, nato pa sta oba z ženo sto- pila ob njegovo stran, za njimi pa so se v istem hipu prikazale njegove sestre, oblečene v belo. Te so nosile na beli blazi- nici novomašniško krono in šopek. Pri- stopil je »cimoner«, položil novomašniku na glavo krono in ljudstvo je pokleknilo, ko je dal novomašnik svoj prvi blagoslov. Zopet se je uredil sprevod, na čelu ka- terega so korakali godci ter urezavali takšne poskočnice, da so nekaterim gospo- dinjam noge poplesavale po cesti. Posled- nji v sprevodu je šel novomašnnik s svo- jimi starši in sestrami, ki so nosile nje- govo krono pred njim Pred cerkvijo so svatovce sestavile špalir, skozi katerega so šli gostje in pred cerkvenimi vrati je zo- pet pozdravil novomašnika domači župnik. Ljudstvo se je gnetlo v cerkev. Matere so prinesle s seboj tudi majhne otroke in gneča je rasla, stiskala ljudi, tlačila de- co, da je kričala. Povsod se je bila borba za boljše prostore. V zakristiji se je medtem oblačil novo- mašnik. Zopet so mu na glavo posadili krono, s katero je šel na prižnico, od ko- der je prvič pridigoval. Ko je bila pridiga končana, se je začela nova maša, ki je bila izredno slovesna. Kup duhovnih gospodov je hodilo pred ol- tarjem. Stregli so in mu pomagali oprav- ljati sveto daritev. Po maši so šli gostje na novomašnikov dom zopet v sprevodu in zopet jim je krajšala pot prijetna godba, katere dolž- nost je bila poslej, skrbeti gostom za raz- vedrilo. Pri vratih ute je stal »cimoner« ter razvrščal goste. Glavna miza je bila za odličnike in bližnje sorodnike novoma- šnika, stranske so bile za svatevce in za navadne goste, v ketu ob godcih, ki so sedeli na nekoliko vzvišanem prostoru, pa je bilo mesto za študente, ki se ta dan lahko najedo in napijejo po mili volji, ka- kor pravi pesem: »Če pa nova maša je, jupajdi, jupajda, tam tud' dobra paša je, jupajdija- da. Med gospodo tam sedim, jupajdi, ju- pajda, z mastno piško se mastim, jupajdija- da.« Ko so gostje zasedli svoja mesta, se je dvignil primicijant ter začel molitev. Po molitvi so godci zaigrali in »cimoner« je dal znamenje za obed. Vloga »cimonerja« je izredno naporna. Njegova naloga je, da uredi primicijo tako, da gre vse brezhib- no, da ničesar ne manjka in da je dovolj dobre volje. Med obedom so se začele go- vorance. Dvigale so se tudi svatevce, ki so nazdravljale novomašniku, in godci so ure- zali ob vsaki zdravici svoj marš. Polagoma se je privlekel nad hrame ve- čer. Tiho je prišel izza bregov, se zasme- jal na listju drevja in odmev njegovega smeha je zatrepetal v srcih svatevc, štu- dentov in bogoslovcev, ki so plesali pred uto »čindero«, edini dovoljeni ples, ki ni- ma na sebi nič pregrešnega. — Rahlo je le- gel na travo, zagrinjal v svojo koprena- sto meglico oddaljenejše vasi in dramil v razgretih glavah tisoče misli, morja hre- penenj, da so telesa svatevc postajala voljna in mehka, kakor testo za veliko noč, — da so oči študentov dobile oni značilni ostri izraz in se je roka nalepila na roko kakor gosenica na list Nato je noč zastrla vas Molče so se pari zgubljali v mrak, zapuščajoč uto, v kateri so starejši duhovni gospodje govorili nav- dušene govore. Po gozdu se je lestelo odpadlo listje, pokale so preperele veje in zdaj pa zdaj se je skozi razpaljeni zrak začul radosten vzklik, cmok poljuba ali klic. če sta se dva slučajno zgrešila. To so čudovite, božanske noči, katerih se spominjajo svatevce vse življenje in vedno toplo, ljubeče. Ta večer ni razrednih razlik Študent se ne sramuje razpokamh rok kmečkega dekleta, kak mestni gospod poljublja od solnca ožgano lice svatevce in ji govori lepo, prelepo, kakor se ji še sanjalo ni. Toliko je radosti ta večer, to- liko utešenih hrepenenj in nobenih ob- ljub, zakaj kdo koga pozna. Prihodnje jutro so šli gostje v najbližjo sosedno faro. kjer je imel novomašnik ma- šo, potem pa so se ustavili v vrhu v zi- danici, kamor jih je povabil bogat kmet, proti poldnevu pa so šli domov, kjer se je ponovilo vse, kar se je godilo prvi dan. Tako je šlo štiri dni, dokler se ljudje ne naveličajo in dokler ne poide vse, kar so pripravili za primicijo. ^^ KQpRIVEC Pet minut vzgoje Sinček—edinček Imam nečaka, ki je pravkar stopil v »leta nerodna«. Ta mož na vsa usta kri- tizira vse ln vsakogar. Vnet član je mla- dinske organizacije, ki prireja izlete, ta- borjenja, in nad vse rad se s svojimi paj- daši klati po prirodi: napol so indijanci, napol navadni ljudje, napol otroci, napol odrasli. Naj bo tako ali tako, koristno ali neumno v očeh odraslih, svoje početje vza- mejo le na moč resno, dejanja in besede svojih »bratov« kritizirajo hudo ostro. Pri tem prav nič ne izbirajo besed, neusmilje- no udrihajo po glavah svojih bližnjih. Menda pa ta »tomahavk« mlade kritike (ali zabavljanja) nihče ne vihti tako vneto kakor moj nečak. Kar lasje so se mi je- žili, kadar je svoje pajdaše vlačil v blato. Bolestno jim je razgalil duše, da bi bil sam sebi videti tem imenitnejši. »Beži no,« je zabavljal, »s takimi sinčki edinčki ne moreš ničesar početi. S pravi- mi fanti, da, to že. Ti vedo, kaj je disci- plina, da disciplina mora biti zaradi uspe- ha celote. Temu ni treba šele ukazovati: stori to, stori ono! 2e sam ve, kje je tre- ba prijeti, nič se delu ne izmuzne. S pra- vimi fanti moreš narediti, kar hočeš. Ni- česar in nikogar se ne boje, tudi dežja se ne boje, čeprav so malo mokri, prehla- dijo se vendarle ne. Sploh pravi fantje ve- do, kaj je sloga in soglasje: znajo skupaj delati in delati drug za drugega. Skratka, to niso sinčki-edinčki.« V izraz »sinčki- edinčki« je vložil tak prezir, da so se mi ubogi edinci kar zasmilili. Vprašal sem ga: »Zakaj prav za prav praviš vsem fan- tom, ki so za nič, sinčki-edinčki?« »Ker so to po večini res sinčki edinčki, ki so jim doma stregli od spredaj in zadaj, potem pridejo pa med druge fante in mi- slijo, da se jim tu mora prav tako goditi. Ce prinese na izlet sekiro s seboj, to ni naša, ampak njegova sekira. Ce mu rečeš, naj gre drva nabrati", da bomo mogli ku- hati večerjo, se namrdne pa reče: zakaj pa jaz? In če vodnika slučajno nI in mu kot namestnik vodnika ukažem, naj gre po drva, mi zabrusi v brk: Kdo pa si ti, da ml boš ukazoval? Ce mu mati da potico s seboj na tabor, je ne razdeli kakor ostali, ampak jo hrani zase. K sreči se potem hi- tro skvari, da jo lahko v slavnostnem sprevodu nesemo pokopat. Njegova opre- ma v šotoru je najboljša, toda ne smeš dvigniti koča, pod njim je hlev. Skratka prav nobenega smisla za skupnost nima. Zadovoljen je Ie tedaj, če lahko po mili vo- lji ukazuje.« Poskušal sem mu dopovedovati, da pre- naglo sodi. Hitro me je prekinil: »Kaj boš govoril, ko pa dobro vem, ka- ko je s temi sinčki-edinčki. Veliko sem imel z njimi opraviti. Na izletu se prvi utrudi, prvi začne sitnariti, ko drugi ju- naško stiskajo zobe in premagujejo ovire. Prvi teden že piše domov kartice, polne domotožja, krompirjeva juha .je seveda prehuda zanj. Da mora „za druge" drva cepiti ln kotle čistiti, se mu za malo zdi, čeprav mora tega dela opraviti prav to- liko kakor vsak drug. Ne, nobenega smi- sla za skupnost nimajo. Zato pa pravim vsem, ki so jim podobni, sinčki-edinčki.« Dokazoval sem mu, da niso vsi edinci takšni, da ne izvira vse, kar je navajal, iz dejstva, da so ti otroci edinci. Ko sem mu postregel s primerom, je modro zaključil: »Izjeme le potrjujejo pravilo!« Zal ima ta mali mož v marsičem prav. Sedaj se gotovo spet ubija na taborjenju s svojimi sinčki-edinčki, ki jih skoraj pre- zira. V manj ostrih besedah bi znal opi- sati edince vsak mladostnik, ki je z njimi v skupnosti živel na izletih, kolonijah, na taborjenjih, pa tudi v šolskem razredu, če- prav tukaj manj, ker solidarnost ne pride toliko do izraza kakor tam, kjer si mo- rajo vse sami pripraviti, od strehe nad glavo do hrane. Tudi učitelji in vsi, ki imajo posla z mladino, vedo povedati za posebnosti edincev. Tudi vojaki v jarku so mnogokrat spoznali posebno lice voja- ka sina-edinca. Na da. se zanikati, da imajo edinci, če že ne vsi, pa vsaj mnogi, prav poseben značaj, katerega osnovna poteza je po- manjkanje smisla za skupnost. Poseben značaj se je moral razviti zaradi tega, ker edinec sam dorašča v družini, ker je te družine osašče in — gospodar. Nobenemu otroku toliko ne strežejo, mu ne posvečajo toliko pozornosti, toliko skrbi kakor edin- cu. Ker je edini otrok, je strah zanj tem večji, ker je edini otrok, je vsa skrb, ki bi bila porazdeljena med več otrok, posve- čena njemu. Ker je edini, je deležen tudi več materialnih dobrin, kakor je to pri otrokih istega stanu običajno. Ker je edi- ni, je deležen večje ljubezni in mehkejše postelje. Ker je edini, je iz vsega početka navajen, da zanj ni »konkurence«, da vse, kar starši premorejo, velja le zanj. Ker je edini, nima dovolj stika z vrstniki, odra- šča bolj v okolici odraslih, med katerimi uživa privilegiran položaj. Vse to povzroča, da se tak otrok v druž- bi ne znajde prav, da so v šoli težkoče z njim, ker zahteva od učitelja več pozorno- sti, součencev pa ne upošteva kot enako- pravne, še manj kot enakovredne, še tu, v šoli, si hoče ohraniti svoj privilegirani položaj. Njegov smisel za skupnost je okrnjen, nerazvit, zato se ji ne preda ka- kor drugi otroci. Občutljivejši je, ker so starši takoj reagirali na vsako njegovo najmanjšo bol, pa tudi na vsako njegovo — sitnost. Ce bi iz vzgojnih vidikov urejali število otrok v družini, bi morali reči: edincev nikar! Toda edinci so tu in včasih starši nočejo ali ne morejo imeti vsaj še dru- gega otroka. Tem bi bilo treba posebno mnogo dopovedati o vzgoji. Ce veljajo ne- kateri principi za dobro vzgojo sploh, ve- ljajo za vzgojo edinca le tem bolj: dosled- nost v vzgoji, nepopustljivost v otroku ko- ristnih ukrepih, manj pozornosti za vsako željico in nemarnost, čim večja vzgoja k samostojnosti in pomoči drugim, k obzir- nosti, red, red, red in zopet — red. Po svoji najboljši vesti mnogi starši vse to store, vendar pa se otrok kljub temu ne otrese vseh tipičnih lastnosti edinca. Te lastnosti edincev si moremo še omiliti, če poskrbimo, da bo čim prej in čim več v družbi vrstnikov. še celo pri tistih edincih, ki imajo prav vse proslule lastnosti edinca, kakor jih je moj nečak opisoval, je možno omiljenje. Ce pride z mladino taborit, na izlete, če bo skupaj z njo živel, skupaj z njo delal, se mu bo verjetno odprla pot do skupnosti. Posebno če bo imel dobre učitelje v šoli in dobre vodnike v mladinskih društvih. Tu- di zaščitne sestre v domovih, zdravstvenih kolonijah itd morejo veliko koristiti pri vzgoji takih otrok. Vse to je priznal celo moj mali zaleteli nečak, ki je potrdil, da so se nekateri »že obrusili«. ano# NAGRADNA KRIŽANKA Besede pomenijo: _ Vodoravno: 1. kraj na Dolenjskem, 5. obrtnik, 10. moško krstno ime, 12. pomlad v češčini (tudi moško krstno ime). 13. du- hovnik, 14. gostinski lokal, 16. oblika oseb- nega zaimka 17. mesto v Italiji, 19. žen- sko krstno ime, 21. pastir v srbohrvaščini, 23. veznik, 25. predlog, 26. ilo, 27. kazalni zaimek. 29. židovsko žensko ime, 30. iz. obražen. Nagrado v znesku 100 je žreb tokrat nakloni! Ivanu Zupančiču, šolskemu upravitelju v p., Ljubljana, Do- lenjska cesta 28. Troje nagrad v knjigah pa si dele Drago Gregorin, jurist, Litija, Cilka Antonovičeva, Dobova, in Mi«6e Šin- kovec, Sv. Lenart v Slov. goricah. Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da kri- žanko izreiete iz lista, jo pravilno izpol- nite In izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice Reševalci v Ljubljani. Mari- bora in Celja, lahko izrezek iz lista t izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovib« podruž- nic. Po žreba izbrauema reševalcu pri- pade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v 1 knjigah, Navpično: 1. Prešernov prijatelj, 2. naj- manjši delec snovi, 3. majhen top, 4. eden, 6. medmet, 7. glavni junak (hkratu na- slov) romana ruskega pisatlja Arcihaševa, 8. mesto v Rumuniji, 9. Rim v italijanščini, 11. poškodba, 14. grda ženska. 15. oblika srbskohrvatskega glagola roniti, 18. trta, tudi log, 20. zver. 22. ali v srbohrvaščini, 24. predlog, 27. kazalni zaimek, 28. osebni zaimek. din Rešitev križanke Vodoravno: Lomonosov, ubod, kalo, ba- za, Omer, Vida, Igo, robec, Asta, salo, zet, anatema, Eva, Ema, Rado, ukor, Arad, mana. Navpično: lubadar, obad, Mozart, oda, ako, samica, Oleg, Voronov, Ob, oaza, Este, eta, Avar, nada, Meka, Amon, era, ara, od, um. NAVADA Prijatelj predstavi svojemu tovarišu - zdravniku svojo ženo: Dovoli, da ti predstavim svojo ženo. — Drago'ml je, gospa; izvolite se sle«. NEUMNE SANJE Danes se mi Je sanjalo, da si ml po- plačal ves dolg naenkrat! Tudi meni ae včasih sanjajo neum- nosti!