ILUSTRIRANI UST ZA MESTO IN DEŽELO
Preis - cena 1 L
DRUŽINSKI TEDNIK
E Leto XV.
V Ljubljani, 2. decembra 1943.
štev. 48 (733) E
danes:
Iz majhne iskre vstane velik ogenj.
Slovenski rek
• DRUŽINSKI TEDNIKs
Izhaja ob Četrtkih. 0 red d ištTO ! n uprava * Ljubljani, MikloSičtva 14/111. PoStnt predal St. 845 Telefon 6t. 83-32. — Račun poStne hranilnice * Ljubljani 6t. 15.393	— Rokopisov ne vračamo,
nefrankirantb dopisov ne tprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v cnamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 lir, */s leta 20 Ur, V3e leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njeu prostor (v filna 8 mm in Širina 65 min)'7 Ir: v oglasnem delu 4 50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir Mali ogia-• 1: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Fr; večkratnem naročilu popust.
| D&tto&to tlu&CZM |
NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
E	(Gl. str. 5.)
Uspešen nemški protinapad pri Kijeva
Fuhrerjev glavni stan. 30. novembra. DNB. Vrhovno jK>veLisivo oboroženih sil javlja:
Sovražnikovi sunki proti našim po: ložajem na Pere-kopsfei ožini so ostali brez uspeha. Pri Nikopolskem mostiču iin v velikem Dnjeprovem loku so bili _ včerai sovražnikovi napadi v splošnem nekoliko slabši. Močnejše napade «0 izvršili Sovjeti severovzhodno od Krivega Boga ter v vdornem prostoru iužuo od Kremenčuaa. Pri uspešnem protinapadu ie bilo uničenih nli zaplenjenih 30 topov.
Na prostoru pri Cerk as ih se ie povečala silovitost ogorčenih in izpre-memb polnih boiev.
Lastno naiKidalno podjetje zahodno od Kijeva ie dovedlo do nadaljnjih krajevnih uspehov
V napadalnih in obrambnih bojih na -področju pri Kijevu 111 Zitomiru so čete vojske in vojaške SS pod vodstvom aeneralneaa polkovnika Tlotha z gibljivim vojevanjem prestreale sovražne armade kj eo pričele s prodornim napadom in so jih vrsle 9 proti: nai>a-dom nazaj proti vzhodu. Sovjeti so tamkaj v easu od 9 do ‘>8 novembra izarubili več ko 20.000 mrtvih, 4800 ujetnikov. 603 oklepnike. 1005 topov. 1042 strojnih pušk 275 metalcev min in 455 protitankovskih pušk.
Na bojišču pri Gonilu se nadaljujem hudi boji Jugozahodno in zahodno od mesta so naše čete v hudih boiih prestregle napredujoče močne sovražne bojne skupine. Mnogoštevilni napadi severno od Golma eo se izjalovili. Pri tem ie utrpel sovražnik zaradi učinkovitega obrambnega ognja m silovitih protisunkov občutne izgube
Jugozahodno od Nevela so zlomile naše čete z napadom žilav sovražnikov odpor in so ponovno osvojile ozemlie in naselja
Na Murmanskem bojišču je posodica nekega nemškega okorišča v bojih iz faližžufl odbila, sovražni napad.
V letalskih boiih ie bilo včerai pri dveh lastnih izgubah uničenih 49 sovjetskih letal. Major Rali. skupinski poveljnik neke iate lovskih letal, ie izvojeval 28. novembra na vzhodnem boiišču svojo 250. letalsko zmago.
V južni Italiii ie pričel sovražnik včerai po siloviti topniški pripravi in podprt z močnimi letalskimi silami s svojim pričakovanim napadom na naše vzhodno krilo v dolini reke Sangro. Na ostalih odsekih so bili„ zavrnjeni krajevni napadi slabših sovražnikovih sil.
Po dokončnih ugotovitvah ie bila pri napadu nemških torpednih letal na sovražno ki<liisko soremljavo dne 20. novembra pred alžirsko obalo po'opliena še četrta velika ladia tako da so se zvišale skupne ‘sovražnikove izgube pri tem napadu na Štiri prevozne ladje s 50.000 tonami nosilnosti.
Včerai so vdrle severnoameriške letalske jate v zaščiti oblakov v Nemški zaliv in so napadle mesto Bremen. Nastala ie Skoda na poslopiih in manjše človeške žrtve V srditih letalskih tvorbah ter od protiletalskega toinništva je liilo sestreljenih 33 sovražnikovih letal. med niimi mnogo težkih šti.rimo-tornih bombnikov Še^t nadaljnjih letal ie izgubil sovražnik nad zasedenimi zapadnimj ozemlji.
Nemški lovci za dolge polete so včerai sestrelili nad Atlantikom neko veliko sovražno vodno letalo.
V pretekli noči so vrgla sovražna motilna letala br«7. načrta nekai bomb na zapadno nemško področje.
Nemške podmornice 6o potonile v hudih boiih v Atlantiku v Sredozemskem morju in v Črnem morju osem ladij s skupno 30.000 tonami nosilnosti, dva rušilca. 1 fregato in eno podmornico. Neka lahka križarka je bila s lornedniiri zadetkom poškodovana..
Nadalie so zbile naše podmornice ri fKKV-ražnih letal, ki so ščitila ladijske Boremlinve.
Ix vojnih nornčil nemškega vrhovnem noveliništv« v preteklem tednu:
Na Perekopski ožini se je izjalovilo več sovražnih napadov. Na področju (iomla st! na nepreglednem ozemliu med Dnjeprom in Pripjetom bijejo hudi boji Mesto samo ki. ie že dali časa v naisprednejšj bojni črti. smo po oopolnem uničenju izpraznili. ^
Na iužnoitali ianski fronti ni pomembnejših boiev. Sovražnik skuša •/. močnimi silami prodreti k našim postojankam na severozahodnem robu doline Sangro. naše čete pa zavračajo njegove napade Nemški bombniki so v noči na 26. november napadli London in Dover.
27. novembra so severnoameriški bombniki prileteli nad Nemški zaliv in bombardirali mesto Bremen. Z rušilnimi bombami so porušili več bolnišnic. zavetišč za starce in kulturnih zgradb. Naše protiletalsko topništvo le sestrelilo 41 napadajočih letal. Isti dan so prileteli britanski bombniki nad Stuttgart in nad državno prestolnico. Odvrgli so več zažigalnih iu rušilnih bomb Povzročili so nekai škode Naše protiletalsko' tounižtvo ie se-a,relilo 39 bombnikov.
Apel prezidenla generala Rupnika
V ponedeljek 29 novembra ob 19.40 je govoril po ljubljanskem radiu pokrajinski prezident divizijski general g. Leon Rupnik. Njegove besede, vojaško kratke in klene, so veljale organiziranju Zimske pomoči.
Prezident je dejal:
Ljubljančani!
Začenjam pokret za zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti brez dela, brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati.
V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo preskrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tu ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imo-vitejšega napram ubožnemu, brez lastne krivde ubožnemu. Teh dobrosrčnih ljudi je večina, hvala Bogu, manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse, kar bi sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne
bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribaviti potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Časi so izredni. Izredni časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba je teh izrednih sredstev, izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali neprisiljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed:
»Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!«
Z božjo pomočjo grem na delo in vem, da bo imelo uspeh.
Obveznost prepustnic za »Jadransko Primorje" odpravljena
Der Oberste Kommissar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« je odredil, da se ukine obvezna posest prepustnic na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«. Kdor se zadržuje na področju operacijskega ozemlja »Jadransko Primorje«, mora imeti stalno pri sebi veljavno,
s fotografijo opremljeno uradno osebno izkaznico. Predpisi, ki prepovedujejo vstop v lokalno blokirane kraje ali dostop na javne ceste, trge in pota ponoči (po policijski uri), se ne spreminjajo z ukinitvijo obvezne posesti prepustnic.
Narod, ki ino izgubil, B»o preneiial ofesisjsda
Fuhrerjev nagovor na častniški naraščaj
Fiilireriev glavni stan. 29. nov. DNB. Fiihrer ie govoril pred skoraj 20.000 na novo imenovanimi mladimi častniki. ki so postali sposobni, da z nai-večio odgovornostjo vodiio sinove nemškega naroda kot voiake. Pred mladim častniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, letalstva in voiaške SS ie utemeljil Fiihrer vzroke Nemčiji vsiljenega ogromnega boja za biti ali ne biti za svobodo in življenje nemškega naroda. Pojasnil je. da so židovske sile. ki stoie za britansko politiko, imele pri tem ko so povzročile to vojno, predvsem cilj skupaj s Sovjetsko Zvezo uničiti Nemčijo, da bj bila s tem lahko vsa Evropa Prepuščena boljševizmu. Če bj Nemčija te vojne zase in za Evropo ne dobila, tako ie rekel Fiihrer. bi prišlo stepsko barbarstvo nad našo celino in bj jo kot nosilca in vir človeške kulture popolnoma uničilo. Da ie to končna volja, onih. ki so to vojno pričeli in zakrivili o tem sami ne dopušča io nobenega dvoma več. Obenem misli An-giiia. da bo s to vojno znova vzpostavila v Evropi svoio staro teoriio o ravnotežni sil kakor ie to že tolikokrat krvavo storila. V resnici je na tokrat Velika Britanija le orodie v rokah one pojave, ki se že preko 150 let bori v Evropi za svoio nadvlado: orodie mednarodnega židovstva Slednje se s premetenim prikrivanjem poslužuje dozdevnih britanskih državnih interesov da bj na ta način tein lažje ob koncu v Angliji in v vsej ostali Evropi razširilo kugo židovsko-boljševiške revolucije.
.V. nasprotju z uničevalnimi načrti. ‘a 1]h. narekuje židovsko sovraštvo nemških nasprotnikov, ie Fiihrer pokazal na neomejeno odločenost nemškega naroda, zmagati v tem svetovnozgodovinskem boju s skraino vztrajnostjo in s skrajnim naponom vseh sil. Opozoril ie nove mlade častnike, da spada danes k junaštvu in k trdoti vojaka tudi izpoved prepričan ia politično izšolanega moža. ki ve. čemu se bije boj. Zakaj prav v tem strahovitem boju mora vsakega posameznika prevevati spoznanje, da ne gre le za voiaske spore med posameznimi državami temveč za gigantsko borbo med narodi in plemeni v kateri bo zmagal en svetovni nazor in bo drugi neusmiljeno uničen To pomeni, da bo narod, ki io bo izgubil, prenehal obstajali. /.akai od te voine pričakovati kai drugega kakor zmago ali noraz. bi bilo blazno. Zato mora slednjega nemškega vojaka prevevati prepričanje. da se ta grozna voina ki so io hoteli nemški sovražniki, ki so io oni zakrivili in io Nemčiji naprtili, sploh drugače ne more končati kakor z nem ško zmago. Nemci so pod vse'”'’ • tako tvarno kakor osebno sposobni, vzdržati pred koalicijo svojih sovražnikov in zato ie tudi razumljivo da bodo Nemci na koncil^ to vojno dobili.
Na velikih in mogočnih dobah nemške zgodovine ie pokazal Fiihrer mladim častnikom, da ie zmaga le takrat
kronala nemške zastave, kadar ie bil narod prežet z eno samo neomajno vero v večno Nemčijo. Nemškemu narodu. kot tako često v preteklosti, tudi danes ne bo v niegovj borbj za svobodo in za bodočnost previdnost ničesar podarila. Vse si mora s trdnostjo svojih sinov izvoievati na boiišču in v domovini v najtežjih preizkušnjah svoje sposobnosti. Prav v najtežjih urah preizkušnje Pa ie važno, da črpajo možje, ki so i>oklicani za vodstvo, svoio vero v zmago iz svojega svetovnega nazora in da io s svojim zgledom in s svojim vedenjem znajo prenesti na svoje spremljevalce. Zato mora biti častnik obenem tudi nosilec politične volie v vojski Vsak častnik se mora vedno zavedati, da ie tam. kjer stoji in kjer se bori. usoda nemškega naroda in države zaupana njegovim rokam.
Oeneralfeldmaršal Keitel ie zaključil zbor z izjavo zaupanja v Fiihreria. ki ie našla navdušen odmev v tisočih mladih grl.
Dr. Gobbels o angleškem terorističnem bombardiranju
. Berlin. 29. nov. DNB Ob otvoritvi filmskih ur Hitlerjeve mladine v zimskem polletiu 194:1/44 je imel minister za propagando dr. Gobbels naslednji govor:
Nemški mladeniči in mladenke!
Ce govorim danea v petj vojni zimi 1943-44 ob otvoritvi filmskih ur Hitlerjeve mladine, delam to predvsem zato. da bi zavzel pred lastnim narodom in pred svetom stališče k trenutno najbolj perečemu problemu, namreč k vprašanju letalskega terorja in njegovih posledic za nemško domovi, no To ie tem boli potrebno, ker se očividno nasprotniki udajaio napačnim in varljivim upom glede izgle-dov tega podlega, cinično surovega načina bojevania. ki ie obenem tako tipično angleški. Mislijo, da bodo s tem strli vojno moralo nemške domovine in odnesli nad nami lahko i>i poceni popolnoma nevojaško zmago, ki jim doslej na boiišču ni uspela in jim tudi nikdar ne bo.
Kakor v prvi svetovni vojni z blokado. ki nai bi povzročila lakoto tako se bori v drugi svetovni vojnj Anglija s fosforjem in požigi proti ženam in otrokom, ki so vsled tega. ker se ne morejo braniti, za britanske aent-lemane vsekakor boljši cilji, kakor pa oboroženi nemški voiaki. katerim se. kakor iznova dokazuje naše bojišče v južni Italiii približajo le neradi in z obotavljanjem.
Sedaj ie poleg ostalih velemest prišla na vrsto tudi državna prestolnica.
Zračite zaklonišče, vedno uporabno.
da bo
Sovražnik io zasipa z rušilnimi in za-žigalnimi bombami, nalaga sloje fosforjevih bomb na kulturne spomenike, bolnišnice, cerkve in delavske okraie in triuinfirajoče izraža svoje upanje, da prebivalstvo tega stalno ne bo moglo vzdržati, temveč se bo zrušilo in bo s tem povzročilo tak konec vojne, kakor si ga sovražnik tako želi, namreč konec z brezpogojno kapitulacijo, s katero bi bilo naše življenje zastavljeno. našev prebivalstvo prodano, naši možje izročeni kot sužnji boljševizmu in vsako nemško upanje v bodočnost za zmerom pokopano.
V imenu prestolnice in njenega prebivalstva ter v imenu vsega nemškega naroda lahko odgovorim na vse to le z odločnim: Nikoli! Niti zamisliti si ni mogoče položaja, v katerem bi se odločili za tak obupen korak. Tem podlim uničevalnim nameram sovražnika se bomo uprli z voljo odpora, ki je sploh ne bo mogoče zlomiti.
Te dni je pisal londonski tisk, da ima berlinsko prebivalstvo sedaj v svoji roki odločitev o koncu voine. mi pa vemo. kai to za nas pomeni in kakšni morajo biti naši zaključki. Če je sovražnik prepričan, da ie v tem trenutku izid voine odvisen od našega vedenja, potem ie naš sklep že storjen. Angleški strahopetci slave svoje pilote kot »razbijalce stanovanjskih blokov«, pri čemer ie značilno, da so vzeli ta izraz iz besednega zaklada zločincev. S tem javno priznavajo. da britansko letalstvo nima naloge. kakor so prej vedno trdili, nai poškoduje nemško vojno industrijo, temveč, da izpremeni v prah in pepel naše stanovanjske okraje, da krvavo muči naše prebivalstvo in da na najbolj barbarski način umori naše žene in otroke. To vemo in to si bomo tudi zapomnili. Ves svet je že iz pregovoril svojo sodbo o tem podlem in ciničnem načinu boja. Nemški narod odgovarja nanj v Londonu. Oni. ki kličejo Boga za pričo, medtem, ko more žene in otroke, in ki upajo, da bodo pri nas za to dobili še kje kakega skrivnega zaveznika, pač slabo poznajo nemški narod. Kjer ie bilo mogoče prei še nekaj razumevanja ali spoštovanja, tam vladajo danes samo še zgražanje, jeza in narodni bes. V Nemčiji ni nobene močnejše zahteve, kakor je zahteva. nai se zločincem s Temze enkrat z obrestnimi obresti povrne vse to. kar so nam prizadeli in kar nam še povzročajo. Tozadevno ie nemški narod lahko pomirjen. Dan in noč se z vročično pridnostjo delajo priprave za maščevat.ie in če bo nekega dne izbruhnilo nad Anglijo, potem se nai britanski narod zahvali zločinski drhali. ki ponoči in v megli napada naša mirna mesta in izpušča na nas požare in uničenja ter s tem trpljenje in smrt naših žena in otrok
Minister je nato pozval mladeniče in mladenke, im j se K-n že jo vredni tega časa, ki ie sicer im muli ! oleča. Pa tudi uajvečia doba v ueniški. Z20-•iioviiu,
Razit
roi
Živimo v dobi, ko stara človečanska načela nič več ne drže. To se pravi, eni delajo, kakor da so ob veljavo, drugi jim pa pritrjujejo, ti iz slepega prepričanja, oni iz preračunljivosti ali pa iz strahu. Tretjih, tistih, ki družijo značaj z razumom, je zdaleč najmanj. Tragično je to, a naravno: še zmerom je množica sodelovala s sedanjostjo in ploskala tistim, ki se se ii zdeli mogočni; pri vseh narodih, v vseh časih je zrl v bodočnost le osamljen pionir.
Neke nedelje je bilo, po kosilu, v kavarni. V kotu so sedeli trije znanci, dve dami in gospod. Ker je bila samo sosedna miza nezasedena, sem bil nehote priča njihovega pogovora.
»Ali že veste, da so pobrali N. N.?« vpraša prva, že priletna gospa, po srcu nacionalistka, politično pa poosebljena preproščina, ki nasede sleherni propagandi. »Saj se ga morate spomniti — pri X. Y. je bil v službi in zelo ,fest‘ človek je bil.«
»Sem slišal,« pritrdi drugi, soliden starejši gospod, po prepričanju oprezen diplomat, ki je zmerom na strani večine. »In veste, kdo ga je? Naši, ne Nemci.«
»Lepi junaki!« vzklikne porogljivo tretja, na oko ne baš nesimpatična srpanska devica tako imenovane slovanske orientacije. O politiki ima sicer toliko pojma kakor moja po- , strežnica o Saturnovih obročih, vendar ji to ne brani, da ne bi sodelovala pri slehernem političnem razgovoru in udarila po vseh. ki se ne dajo utesniti v njeno obzorje.
»Sramota!« pritegne prva, vsa zaripla od ogorčenja.
Pogovor je zastal: ženirali so se soseda. Vsi trije namreč vedo, da nisem sicer nič slabši Sloventc kakor najzavednejši med njimi, da pa v vsem drugem hodim svojo pot.
»Kaj pa popoldne, gospodična?« je stari gospod diplomatsko obrnil pogovor drugam. »Greste kaf“*Y kino?«	v„
»O, ne, v kino pa ne,«: je zviPSa zagostolela. »Zakurila sem si v sobi. popoldne bom še otomano primaknila k peči in legla, potem pa knjigo v roke. Tako lep roman berem, ne vem, kako se že avtor piše, sicer je a vseeno, glavno je vsebina. Kadar >erem, se za ves svet ne zmenim.
b	__ ________ _________________
Zdaj sem že pri koncu in tako pretresljivo je, da me je snoči ganilo do solz. Ah, ko bi vedeli, kakšen užitek je lep roman v toplo zakurjeni sobi, ko je zunaj mraz in brozga in sneg, Samo tragično se mora končati, ker je tudi življenje tako tragično, in sploh...«
»Sra-mo-ta!« se je v drugo ogorčila stara gospa. Dobra duša namreč nekoliko počasi misli: v duhu je bila še zmerom pri prvem pogovoru. Solidni gospod in literarna gospodična sta se osuplo spogledala, potem se jima je pa zabliskalo. Nasmehnila sta se.
Meni ni bilo do smeha. Opoldne me je bilo zaneslo mimo pošte: dolga vrsta siromašno oblečenih ljudi s culami v rokah ali svežnji na hrbtu jo v mrazu, brozgi in snegu stopala s
S obešenimi glavami mimo Stražnika, 'olenjski begunci...
Njim ne bo toplo zakurjeno danes popoldne. Ne bodo ležali ria otomani. In tragičnih .romanov tudi ne bodo utegnili brati. Tragedija je že njihovo življenje.
Dostikrat vidim te tri znance, žty mnogim njihovim .debatam* sem bil priča, ali niti enkrat nisem še nikogar od njih slišal govoriti o strahotah. ki jih preživlja naš človek na deželi. Nekajkrat me je premoglo, da sem impulzivno vpadel v njih platonsko besedovanje: vselej so pri priči obmolknili kakor dogovorjeni, niti ena črta se ni zganila na njihovih obrazih, srepo so gledali mimo mene, kakor da me ni. Ena je fanatična Slovanka, drugi se drži .močnih* bataljonov, tretja je prepričana nacionalistka: le Slovenca iščeš med njimi zaman.
Strah? Račun? Zaslepljenost?
Vse troje: razkroj. Razkroj duše, glave in srca.
V časopisih bereš to in ono o krščanskih ljudeh. O tistih, ki bi človek rekel, da morajo vedeti, kaj je vera in kaj nevera, saj druge o tein uče. In ki moraio vedeti, da veje. na katerih sediš, ne kaže žagati.
In vendar jo žagajo. Ne samo po časopisnih vesteh. Sami to vidimo in slišimo, ki imamo še oči in ušesa. Strumno in vztrajno jo žagajo, kakor da imajo od kosa. Neprizadetega opazovalca bi to samo po sebi ne zanimalo; zanima pa psihološki in nravnostni problem.
V dobi, ko so stara človečanska načela še veljala, je značajen človek obvestil svojega predstojnika, kudu-je mislil, da je n.fc.-;ova vest v navzkrižju s tem ali onim predpison ali zahtevo; sporočil mu je, da mora
izvajati posledice. Saj so, kajne, stari predpisi obsojali umor in nasilje kot nekrščansko orožje?
Novi čas ni več tako staroverski. Možatost ni pridevek sedanjih dni. Ostani lepo skrit nav toplem in na varnem, je geslo našega _ časa; po-irtajra i .močnim' in čakaj, kako se bo obrnilo. Če bi zoper tvoje pričakovanje .šibkejši' zmagal, si zavarovan. saj se ni bati, da bi kulturnik segel po nekulturnem orožju in te postavil na prag, kaj šele pred sodišče.
Strah? Račun? Zaslepljenost?
Vse troje: razkroj duše, glave in grča.
Na drugem krilu stoje tisti, ki so zmerom imeli narod na jeziku. Hladnokrvno računajoč gledajo ob strani, kako se bodo dogodki razvili.
»Ali ne gre tudi za vašo kožo, priia.-.ji? Mar niso na Grčaricah, v Kočevju in Mozlju ubijali vaše ljudi?«
»Že, že, vendar... Boljše je, veste, da počakamo. Naši nazori so drugačni, zato še ne moremo iti zraven. Preveč po svoje delajo, nas pa premalo vpoštevajo.«
»Mislite, da vas bodo bolj vpošte-vali, če boste stali pred vrati? Tak vas res ni žalostna zgodovina Jugoslavije ničesar naučila? Da je šel Radič v Beograd, ko je bil čas, se ne bi bile k vladnim jaslim nateple druge in tretje garniture srbskih in drugih politikov: sodelovanje Hrvatov bi bilo T>ostalo dragocen korektiv jugoslovanski notranji politiki. Vi ste danes med Slovenci tako rekoč na istem, kakor je bil Radič v Jugoslaviji...«
»Mogoče. Toda Radiča so, kakor veste, izigrali, mi pa ne maramo, da bi nas izigrali.«
»Izigran je danes samo narod. Izigran je naš kmet, izigran od pokvarjene mestne in trške gospode. Ali vam res instinkt ne govori, da drvimo v protirevolucijo? Če je tako. kakor pravite, je vaš korektiv še prav posebno potreben. Ne čakajte, če nočete, da bo vse zamujeno.«
»Ne bo zamujeno. Stvar je treba temeljito proučiti.«
Proučiti! Vode preplavljajo bregove, naš človek pa .pročuje' in beseduje...
Strah? Račun? Zaslepljenost?
Vse troje: razkroj duše. glave in srca.
Bilo je kmalu po 8. septembru. Zamišljeni in v skrbeh so sev skrivali ljubljanski,voditelji', prepuščajoč narod njegovi usodi.
»Kie hodite, da vas ni nič več videti?«
Dve mno se je izmaknil. »Težki časi so. Ne zahajam nikamor več. Kaj bi se sestajali in govorili? Saj je vseeno!«
»Vseeno? O Grčaricah pripovedujejo... Ali ni tudi vaš sorodnik med žrtvami?«
»E... e... nič določnega ne vem. Sicer pa, kar je. je. Zdaj ni mogoče več popraviti. Proti toku se ne da plavati.«
»Poprej ste drugače govorili...«
»Poprej!... Zdaj so drugi časi. Saj vidite, da je vse na strani OF. Prilagoditi se bo treba...«
»Prilagoditi? Tudi vi?! ...«
»Ne zamerite, mudi se mi. Zbogom!«
Strah? Račun? Zaslepljenost?
Samo strah in račun. Razkroj razuma. Samo razuma. Duše in srca nikoli ni bilo.
♦ * *
Zakaj bi slepomišili: komunizem nas je razkrojil. Leta in leta nas je izpodjedal, spretno in neutrudno ka; kor termiti leseno pohištvo: na zuna.i smo bili krepki in čvrsti, znotraj pa votli. En sam sunek in sesedli smo se.
Na srečo nas je samo omamilo. Kosti so bile še cele. Vzdignili smo se in začudeno pogledali okoli sebe: še smo živi! Pretegnili smo se: živeti hočemo!
Sovražnik nam je videl v srce. Brizgnil je vanj svoj strup. .Narodna osvoboditev' nam je vzela vid. Srce se je krčilo, narod je krvavel, svobode ni bilo.
Minili so meseci. Dozoreli smo za drugi strup. .Socialna pravica' nam je vzela še sluh. Duša je krvavela, narod je umiral, pravice ni bilo.
Minili sta dve leti. Narod se ie jel prebujati iz omame. Tedaj smo dobili tretii strup. Gledali smo in nismo videli, poslušali in ne slišali, tipali in ne čutili: vse je laž, vse izmišljeno, nikakršnih grozot. Strup nam je ohromil možgane.
Razkroj duše. glave in srca: takšna je bilanca 32 mesecev okupacije. Sieni, gluhi in brez uma drvimo v pogubo.
Vi vsi, ki še niste popolnoma slepi, gluhi in brez uma: kako dolgo boste se stali ob strani in čakali prekrižanih rok?	K.	B.
Pesek za gašenje, ki je Ljub Ijančanom brezplačno na razpolago, se sme rabiti le za protipožarne namene, ne pa za zavarovanje oken in drugih odprtin pri zaklonišču. Pesek za gašenje ob napadu iz zraka najbolje namestimo v papirnatih vrečicah od 2 do 5 kg ali v primernih zabojčkih.
NALOGE IN CILJI .JeSSSiHS
Oči, ušesa in roke izvršilnega odbora OF
V prejšnji številki smo opozorili na šentjernejsko noč. ki so jo pripravljali in jo še zmerom imajo v načrtu ljubljanski komunisti. Danes bomo — z izvlečkom iz članka, objavljenega v zadnjem »Slovenskem domu« — pokazali na tiste, ki je njih naloga, uresničiti te načrte.
Komunizem se pri nas ni razmahnil morda zaradi silnih komunističnih vojaških dejanj. Ce pregledamo vse te komunistične akcije pri nas za dve leti nazaj, vidimo da so bili ti nastopi vojaško, zlasti v okviru splošne evropske vojne, toliko pomembni in uspešni, kakor da bi muha pičila slona, čeprav so komunisti venomer mlatiti slamo zaradi teh akcij, češ da bo prav zaradi teh kmalu vojne konec. »Osvobodilni« napadi so bili storjeni večinoma na potniške vlake, v katerih so se vozili otroci in matere na Dolenjsko po živež. Kadar bi se bilo treba spustiti v odprto bitko, so jo komunisti vedno pobrisali in dali pobiti, take, ki za komunistično revolucijo niso bili kaj prida pomembni.
Komunistični vojaški cilj je bil v glavnem samo eden: prihraniti si toliko vojaške sile, da bi ta v ugodnem trenutku planila po vseh nasprotnikih, jih poklala in z izvedbo revolucije prevzela oblast. Da bi svoj najbolj preizkušeni in zanesljivi rabeljski kader, ki naj bi to opravil, ohranili, so pošiljali naprej druge, češ, za pod kroglo si že dober. To so pokazali degodki po 8. septembru, to je pokazala splošna mobilizacija in »vojaški« nastopi po njej. Prisilni mobiliziranci vedo to krvavo jasno povedati. Komunistična vojska Je v pojmovanju našega ljudstva navzlic vsem propagandnim prizadevanjem ostala roparska tolpa, nikdar se nikomur niti sanjati ni hotelo o tem, da bi jo smatral za kako redno, kaj šele narodno vojsko.
S svojo »vojsko«, njeno ureditvijo in njenimi uspehi torej komunisti niso mogli ljudstvu niti imponirati, niti mu vzbujati strahu, zlasti ne potem, ko so vaške straže, brezimni izraz našega narodnega zdravja in heroizma, imele prve spopade z njimi in bi bile to »vojsko« v nekaj mesecih likvidirale, če ne bi bili načrti najbolj junaške cesarske armade na svetu določali drugače.
če se je torej Osvobodilni Fronti vendarle
posrečilo, da Je dve leti držala v šahu in stra- | ni vedela, kakšen j’e položaj v tistem kraju.
hu vse naše ljudstvo, je to zasluga neke druge ustanove kakor pa njenih oboroženih tolp.
Ta ustanova so terenski odbori.
Komunistična organizacija je razvila svojo silo in vpliv s pomočjo teh in po delu teren-cev vrgla svoje mreže na široko med ljudstvo.
Vsak poveljnik se je obrnil na terenca, ki mu je vse natančno razložil, kje naj vzame in kani naj se obrne da bo varen. Terenci so obveščali komuniste, kje so protikomunistični oddelki, terenci so obveščali komuniste, kod kdo hodi, kje naj pripravijo zasedo in ga ubijejo.
Terenci so bili tisto gonilo, ki je spravljalo v - Terenci so priporočali izvršilnemu odboru Iju-tek ves komunistični obveščevalni, organizacij- di, katere je treba likvidirati, katerim je treski, zastraševalni in uhijalni stroj. Terenci so : ba izropati ali zažgati. Vsega zločinskega dela
bili tisti veter, ki je gnal kolesa vsega komunističnega gibanja, delovanja in obveščanja. To je bil veter, ki Je imel naročeno pihati tako, da je zajemal vse in gnal vse v eno smer.
Terenci so bili ljudje, ki so jim komunisti vse obljubili, po večini pohlepni, stremuški tipi, ki Jim je komunistični nauk dopovedoval, da bodo postali bogovi, in so zato postali rablji svojega naroda. Sanjali so o bodočem raju na račun svojega soseda, znanca ali celo sorodnika. OF je dovolila, da so delali, kar so hoteli, samo da so služili njej. Za protiuslugo so morali razprezati mrežo komunistične obveščevalne službe: kaj kdo dela, kaj govori, ali je pravoveren ali krvioverec, kaj je dal, komu Je dal in koliko je dal.
Ti ljudje so pravi krivci za pokolje v Ribnici, Kočevju, Grčaricah, Mozlju, Vel. Laščah in drugod. Ti ljudje so krivi, da danes naš človek ne ve, kako bo prihodnjo spomlad oral in sejal, ker nima s kom in kaj. Ti ljudje so pošiljali v hribe hrano, orožje, obleko, ljudi, iskali poti in zvez, da so se mogli njihovi gospodarji v gozdu preživeti in sa varno gibati. Ti ljudje so zbirali in pobirali ter naročevali pobirati denar in druga sredstva za »osvobodilno« gibanja.
Ti ljudje so bili oči, ušesa in roke izvršilnega odbora OF. Od teh ljudi ni Šel nihče v gozd, nihče ni zagrabil za puško. Sedeti so doma in sede po večini še zdaj, prišepetavali, prigovarjali, grozili natihoma ali javno, širili vsakovrstne govorice, delali razpoloženje in pošiljali druge v gozd. če si takega človeka pri vsej njegovi gorečnosti vprašal, zakaj se ne gre tudi sam borit in spreminjat besedi v dejanja, je rekel, da je potreben tam, kjer Je, na terenu.
Izvršilni odbor OF sam ni mogel vedeti, kdo Je proti OF, kdo proti njej dela, ali je nasprotno usmerjen. Komunistična tolpa, ki J3 prišla v neznan kraj, se ni vedela kam obrniti,
OF in vsega uničevanja so krivi terenci vsaj teliko kakor izvrševalci.
Ti ljudje so bili vseh vrst, vseh spolov in poklicev. Delali so se poštenjake, obsojali zločine, kazali izmučene narodne obraze, od besedi sodelovanje se jim je rignilo kakor lačnemu oslu. Ljudje so jim verjeli, dajali in jih zagovarjali: res so malo na rdečo stran, ampak pošteno narodno mislijo. Javnost Je bila prepričana, da Je glavna kuhinja Osvobodilne frente v gozdu pod smrekami, nihče pa ni pomislil, da se vse gorje koti v skrivnostnih krožkih terencev po Ljubljani, po vaseh in trgih.
Ko pa Je prišel sramotni dan rdeče izdaja nad slovenskim narodom, so ti ljudje postali župani, tajniki, občinski odborniki, vojaški referenti, poveljniki mest ter še kaj bolj čudnega na »osvobojenem ozemlju«. Prikazali so se na dan kakor močeradi po dežju.
Zdaj poznamo vse krivce strahot, ki Jih je storila narodu ali jih priklicala nad-enj Osvobodilna fronta. Vse: od izvršilnega odbora, oa vrhovnega plenuma, od zbora »ljudskih zastopnikov« pa do zadnjega terenca v kateri koli slovenski vasi. Ker poznamo krivce in krivdo, mora biti naslednji korak kazen. Neizprosna, neusmiljena-, hladnokrvna kazen, preračunana po obsegu krivde, kakor Je bilo preračunano ubijalsko delo terencev.
Sila samoobrambe nas Je prignala do tega, da moramo uporabljati enako, če ne Še hujšo silo. Kdor Je pripravil revolucijo, naj doživi enako protirevolucijo. Danes je prvi zakon pravica, ne odpuščanje.
Tudi pravični in dobri imajo pravico živeti. Braniti to življenje Je nas vseh najvišja dolžnost. Zato naj čiSčenje slovenskega terena postane čiščenje terencev, šele potem bomo lahko govorili o iztrebljenju komunizma in njegove zločinske organizacije.
Predaja krompirja
Od 1. do 6, decembra 1943 bodo prodajali no 2 kg krompirja na odrezek številka *4t in »5« živilske nakaznice za nabavo krompirja sledeči trgovci: Gregorc. Tvrševa: Konzumno ■društvo.,Vič: Kmetijska zadruga. Maistrova: Šarabon. Zaloška: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev. Vodni-, kbv trg; Niklsbacher. Tvrševa: Jelačin. Aškerčeva: Zaplatil. Galievica: Kačar. Vodnikova; Skupna nabavna in prodajna zadruga. Tvrševa: Smrkolj. Vošnjakova; Gospodarska zadruga. Tvrševa: I. delavsko konzumno društvo. Kongresni trg; Pezdir Rado. Vodovodna cestaj Šlamberger Fani. Sredi-ška: Mahnič ^Josip, Zaloška: Mencinger Štefan, šmarlinska: Pengov Osvald. Karlovška cesta; Leskovic Meden. Jurčičev trg: Mežan Janko. Medvedova ulica: Martinc Franja. Tvrševa; Bart! Henrik. Rožna dolina. Predjamska: Pečnik Stanko Tvrševa (nre-ko bloka): Lubšina Franc, Tržaška: Vodnik Viktor. Zapuže (preko blokaI: Mohar Franc Celovška cesta: Pezdir Ivan. Gradišče; Vrhove Franc. Jernejeva ulica; Adamič Marija. Bohoričeva ulica: Marinko Terezija. Prisojna ulica; Mužina Alojzij. Zgornja Šiška.
Prodaja se bo vršila Po sledečem redu: 1. t. m. črke A do D. 2. t. m. E do I. 3. t. m. J do N. 4. t. m. O do S Vter 6. t. m. T do Z in zamudniki.
Odrezke odrežejo trgovci.
Opominjamo vse upravičence, da kupijo krompir v označenih dneh. ker ga po tem roku ne bodo mogli nabaviti na odrezke številka 4 in 5.
Tudi črni borzi bije dvanajsta ura!
Poleg drugih nadlog nas je vojna osrečila tudj a črno borzo in njenima zvestima pajdašicama prekupčevanjem in verižništvom. Skraja so cvetele te smrdljive cvetke le v temi in so uganjale svoje nečedno početje po zakotnih krčmah in kavarnicah. Roka pravice je večkrat trdo zgrabila v te vrste in dela pokoro za varnimi zapahi še danes marsikdo ter premišlja o svojih protičloveških grdobijah. Že zdrava pamet — da kar molčimo o čutu časti — bi narekovala njihovim pajdašem, da krenejo s svojih krivih potov. Pa ne! Na obsojenčevo mesto sta planila dva, po moškem je nadaljevala ženska isto umazano obrt. Lahko bi postregli kar z imeni. Tako sa je samo še podražilo blago, češ, ri-izko se je zvišal. Zdelo se je, da bijejo oblastva brezupen boj z nepo-končljivim zmajem, kateremu zrasle namesto ene odsekane glave kar sedem mlajših in še požrešnejših.
Po razsulu Badogliove vojske in po begu njegovih podkupljivih oblastnikov, ko so imela oblastva drugod polne roke dela, pa se je ta golazen upala celo na gvetlo, javno pri belem dnevu ©0 se sklepale kupčije in se na debelo tovorilo in javno prodajalo prepovedano blago, kakor da ni več zakonov, ne oblastev. Ko glas vpijočega v puščavi so se izgubili uradni opomini.
Napad rdečih tolp na Grahovo pri Cerknici
.	V	noči	s	23. na 24. november so ko:
za nedovoljenim dobičkom v trdnem munistične tolpe izvršile nečloveški
Kar leze in gre, se je vrglo na lov
prepričanju, da se tudi sedaj ne more nikomur nič hujšega pripetiti kakor kratek dopust za oddih na javne stroške.
Povemo vam pa jasno in na ves glas: v strahotni zmoti ste! Podobni
ste tistim nespametnim meščanom davnega objestnega mesta Vrbe, ki v svoji nespameti niso poslušali možič-ka, opominjajočega jih k pokori in grozečega jim, da bo odprl pipo na sodčku, ki ga je nosil s seboj, še smejali so se mu in ga zasramovali. Celo ko je že odprl pipo in so začeli butati valovi ob hiše, so ljudje rajali naprej, seleč se v višje prostore, dokler jih ni zagrnilo sedanje Vrbsko jezero.
Ljudje božji, meščani! Ne pustite se motati po njihovem malopridnem zgledu -in strezntie se, dokler je še čas! Naravnost vam povemo, tudi črni borzi bije dvanajsta ura! Kakor so nam zaupali na n a j p r i s t o j -n e j š e m mestu, je tisti dan pred vami, ko bo potrkala t r d a i n neizprosna roka pravice na vsaka in tudi vaša vrata in terjala od vsakogar obračun, od mnogih krivcev pa glavo.
Čiščenje no ljubljanskih šolah
Kakor poroča torkov »Slovenec«, so dijaki na naših srednjih šolah začeli sami obračunavati s svojimi komunističnimi tovariši.
Tako so pretekli teden vrgli_ iz razreda V. c državnega učiteljišča .dijakinjo, ki se je zadnje mesece mudila izven Ljubljane in po poročiln dopisnika »Slovenca« govorila na komunističnih »mitingih«.
Druga je prišla na vrsto klasična gimnazija. Bilo	je	po	fizikalni	uri, v
VIII. razredu,	ko	je	stopil na oder
neki dijak in izjavil: »Tovariši! Borba je dosegla višek! Mi se borimo za pravično slovensko stvar. Naša zastava je neomadeževana. Ne drži se nas kri nedolžnih Slovencev. Toda komunisti zahtevajo	žrtve.	Dobro!	Dobili
jih bodo! Toda	iz	lastnih vrst,	i« vrat
svojih terencev. Ti sc tudi v našem razredu. Zato zahtevamo, da se odstranijo.« Govornik je prebral pet imen. nakar so prizadeti pobrali svoje stvari in odšli.
Istočasno kakor osmošolci klasične gimnazije, so izključil, tri komuniste šestošolci II. moške realne gimnazije na Rakovniku.
Daljo beremo v listih, da so na drugi moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) 20. novembra t. 1. izključili iz šole zaradi komunističnih nemirov in izgredov učence ll.a razreda.
Zakon narave je, da akeja rodi reakcijo, revolucija protirevolucijo.
Nakazovanje racionim-nih živil v decembru
V mesecu decembru bodo delili trgovci racionirana živila potrošnikom za ves mesec naprej, razen maščob, M jih bodo delili zaenkrat samo za pol meseca.
Ljubljanski potrošniki sinejo kupovati samo pri onem trgovcu, pri katerem so oddali glave novembrskih živilskih nakaznic.
Na podeželske živilske nakaznice ni mogoč nakup živil v Ljubljani. Izjema so gamo dodatne nakaznice SD I, 1L 111, s katerimi lahko nabavljajo upravičenci kruh pri pekih.
A. Na živilske nakaznice, ki jih je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, bodo delili trgovci naslednja racionirana živita:
1. Na navadno živilsko nakaznico:
dnevno 150 g kruha ali 124 g krušne
moke (t. j. mesečno 3.844 kg moke); mesečno: 1 kg riža, i kg testenin, 2 del olja (na odrezke za maščobe od L do 10. decembra); delitev ostale količine maščob bo objavljena naknadno; 500g sldatkorja, 500 g soli, 100 g pralnega mlia, 50 g paradižnikove mezge na odrezek »051«, 50 g trdega sira na odrezek »652«; v kolikor pa ne bi dobili potrošnika dovolj sira pri svojih trgovcih, naj ga nabavijo pri mlekar-
2. Na dodatne živilske nakaznice SD I, II in HI za razne vrste delavcev;
dnevno 100 g kruha ali 82.Gg krušne moke (t. j. mesečno 2.560 kg moke) ekih slojnioah na Pogačarjevem trgu. ua vsak odrezek, kij nosi oznako »S D
napad na uničeno vas Grahovo pri Cerknici. Očividci, ki so se rešili pripovedujejo:
Okrog 10. zvečer so se tiho in nepričakovano vtihotapili v vas tolovaji. Stražar, ki je stal na straži pred hišo g. Alojza Kraica je v svitu izstreljeno rakete opazil sto korakov pred seboj štiri komuniste. Takoj nato so počili prvi streli. 17 mož domobranske posadke se ie zaradi sovražnikove premoči umaknilo v neznano smer. Njih usoda je še neznana. Druga posadka. razmeščena v hiši Jerneja Drobniča, se je nekaj časa hrabro upirala, potem se Pa izmuznila iz nasprotnikovega objema v gozd. Tudi usoda teh še ni znana.
Potek boia kaže. da so tolovaji v glavnem navalili na domobransko posadko v Kraičevi hiši. ki stoj j nasproti cerkve sredi vasi. V njej se ie borilo okrog 33 fantov pod poveljstvom g. Franca Kremžarja iz Ljubljane. Kmalu po deseti uri se^ je v vas pripeljal g. Rado Petrovič, poveljnik cerkniške posadke in se pridružil Kremžarjevi posadki.
Okrog 1. ure ponoči so začeli tolovaji z vso silo streljati na Kraičevo hišo. A brez uspeha. Okrog 4. ie priletela v liišo granata in na mestu ubila Rada Petroviča. Ob 8. zjutraj se je tolpi posrečilo vdreti v spodnje prostore hiše in zajeti 13 fantov. Posadka v eorniih prostorih se ie junaško borila dalje. Ker si tolovaji niso upali v prvo nadstropje, so prinesli v hišo slame in hišo okrog 9. zažgali. V goreči hiši in pod točo topovskih strelov je 20 domobrancev z nadčloveško močjo vzdržalo še do opoldne. G. Kremžar ie bil trikrat hudo ranjen., a okrog 11. se ie še pokazal skozi okno. Potem se iz hiše ni več oglasila puška. Fantje so živi zgoreli...
Ko ie bil boi končan, so komunisti privedli zajetih 13 domobrancev, uh pred Kraičevo hišo ustrelili in pometali v ogenj. Tudi lastne ranjence so žive sežgali.
Pokrajinski gospodarski svet opozarja ljubljanske obrtnike, ki preie-majo bone za bencin, da iih dobe meseca decembra po naslednjem redu: slikarji in pleskarji 3. decembra, urarji in knjigovezi 4 decembra, mehaniki 6. decembra, kleparji in ključavničarji 7. decembra, elektrotehniki in steklarji 9. decembra. Upravičenci, tri nakazila ne bodo o nravem času dvignili, ne bodo mogli za mesec december svojega obroka več dobiti.
Pokrajinski ravnatelj pošte, brzo-java in telefona sporoča, da ie odprt redni poštni promet med Ljubljano in Škofljico. Pošta v Škofljici bo zaenkrat sprejemala samo navadno pisemsko pošto, priporočenih pisem pa ne.
Uprava ljubljanske policije poziva prebivalstvo, naj sodeluje pri vseh pripravljalnih delih protiietalske zaščite in se pokorava ukrepom, ki jih izdajajo njeni organi. V ta namen morajo hišni lastniki poskrbeti, da so zaklonišča zmerom v redu in urejena po navodilih protiletalske zaščite. Predvsem naj pripravijo v zaklonišča orodje, s katerim si ljudje po potrebi lahko izkopljejo izhod, in opremo za gašenje.
26. novembra t. I. so začeli voziti potniški vlaki na progi Ljubljana — Škofljica po naslednjem rednem voznem redu:	Odhod iz Liubliauu ob
7 50. 12.3! 1«. Prihod v Škofljico ob 8.08, 12.48, 18.18. Odhod iz Škofljice ob 8.10. 13.30. !8.43. Prihod v Ljubljano ob 8.28. .13.47. 19.01. Vsi ti vlaki se redno ustavijo tudi na Rakovniku in Lavrici.
Ljubljančani morejo prijaviti popravila svojih čevljev še najkasneje do 6. decembra t. 1. čevljarji moraio lega dne oddati do abecedi ureiene dopolnilno sezname svoiih strank Odseiui za obrtništvo v Čopovi utici St V zato pozneje ne bodo več mogli sprejemati prijav zamudnikov.
Mestni stanovanjski urad poziva vse ljubljanske hišne posestnike, naj takoi prijavijo vse stanovanjske prostore v svojih hišah. Oglase naj se na mestnem poglavarstvu. Mestni trg št. 2. soba št. 38. kjer bodo dobili potrebne tiskovine, ki jih moraio vestno izpolniti.
»Mornar na konju«, izredno zanimiv
življenjepis velikega pisatelja Jacka Londona, ie izšel kot štirinajsta knjiga zbirke »Dobra knjiga«. Dobite io v vseh boljših knjigarnah ali pa pri založbi sami.
Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo, ki usnju no škoduje. Efaks, Napoleonov trg.
Osebne vesli
UMRLI SO:
V Ljubljani: Anton štefe, lastnik tovarne čevljev »Jadran«; Gustav Vidic, upokojeni skladiščnik; Franja Železnikarjev*, vdova žel. zvaniČnika; Branko Kostič, ravnatelj Združenih opekarn; Dora Civelj; učiteljica v pokoju; ing. Frane Zelenko.
V Borovnici: Franc Hrovatin
V št. Vidu: 71 letni kmetovalec Valentin Meličar.
V Dobrempolju: Ela Drobnirarjeva.
I«, »SD II«, »SD 111« ter mesečno 600 g riža na odrezke za živila za juho (pri težkih in najtežjih delavcih).
■i. Na posebno dodatno živilsko nakaznico za kruh (za zavoda rje in noseče žene):
dnevno 150g kruha ali 124g krušne moke (t. j. mesečna 3.844 kg moke).
4. Na dodatno živilsko nakaznico »GMa« (za otroke do 3 let):
mesečno: 1000 g riža, 500 g sladkorja ter 750g marmelade (500g na že določeni odrezek ter 250 g na odrezek »1«).
5. Dodatni živilski nakaznici »CJMb« in »GMc« (za mladino od 3 do 18 let) in nakazilo za osebe nad 65 let starosti:
mesečno 500 g marmelade.
6. Na dodatno nakaznico za kruli za bolnike:
dnevno 100g kruha ali 82.6 krušne moke (t. j. mesečno 2.560 kg moke).
7. Na dodatno nakaznico za meso za bolnike:
dnevno 100g mesa pri običajnih mesarjih.
8. Na »posebno nakazilo« in »nakazilo za bolnike« smejo izdajali trgovci
racionirana živila v količini, ki je na nakazilih vpisana, in sicer samo na nakazila, ki jih je izdal Prevod ali Mestnj preskrbovalni urad v Ljubljani.
B. Na živilske nakaznice, ki so jih izdali ostali preskrbovalni uradi, ki so redno oskrbovani z racioniranimi živili, bodo dobili potrošniki pri trgovcih v svoji občini:
1. Na navadno živilsko nakaznico:
vsa živila kot v Ljubljani, v kolikor dopušča zaloga, razen paradižnikove mezge in trdega sira.
Na dodatne živilske nakaznice SD I. II in ll| za razne vrste delavcev;
vsa živila kot v Ljubljani.
3. Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za olroke do 3 let):
mesečno 1000 g riža, 500 g sladkorja in 500 g marmelade.
4. Na nakazilo *r. marmelado 111 otroke od 3 do 9 let:
mesečno 350 g marmelade.
5. Na posebna nakazila in nakazi' za bolnike:	j,
vsa živila, ki so na nakazilih P sana.
Listek ..Družinskega tednika"
Čudovita živalca termit
Napisal dr. Heinz Graupner
»Nekoč ie živel mlad kraljevski par v majceni leseni hišici: ta hišica ie '>ila pa še vklenjena v stekleno ječo. zakaj ta kraljevski par iz rodu termitov ie bil v rokah svojega naihui-šega sovražnika: človeka. Vendar niso slabo ravnali z njim. narobe: človek ie želel, da bi termitski kralj in ter- j mitska kraljica ostala živa. iedla in »e plodila, tako da bi lahko ustanovila termitsko državo. Človek bi namreč rad življenje termitov dognal do vseh. še tako neznatnih podrobnosti, da bi odkril .Ahilovo neto* termitov, tisto mesto, kjer ie ta žilavi rod ran-ijiv in umrliiv
Stol razpade v prah
Profesor dr. Cioetsch iz Breslauva se že dolgo bavi s problemom, kako bi človek bil kos termitom. Te majcene živalce so v tropih in subtropih najhuiši uničevalci, ki so se kdaj lotdi človeških zgradb. Njihova najliubša ipd ie les. in ker imajo termiti čudno navado, da žro les cd znotraj navzven. I se prav lahko zgodi, da sedeš na stol. ki se na zunaj zdi čisto trden, pa se pod teboj nenadno sesuje v prah. Ta stel ie namreč imel samo še zunanie stene, vse drugo so si že privoščili termiti.
Zato torej ie človek uiel kraljevski termitski par in ga posad'1 v leseno izbico. Samo. če bomo namreč spoznali skrivnostno in skrito živlienie termitov, jih bomo morda naposled le ugnali v kozji rog. In kraljevski par je res izpolnil človekovo željo: ustanovil ie državo termitov.
Termitska država na fotografiji
To vseeno ni tako samo po cebi Umevno, kakor se zdi na prvi loglej. Tokrat se ie namreč v Evropi prvič posrečijo vzgojiti termite v suženjstvu, v znanstvenem laboratoriiu in iih celo I fotografirati.	I
Termitska država nastane, če se dva ustanovitelja srečata na ženito- | vanjskem nohtu med sto in sto tisoči tovariši termiti, se zaročita in poročita. se iznebita peruti in si noiščeta ! stanovanjce. Nebo iu bogato obdari z otroki, 'sni sega število njihovih po-j tomcev v sto in sto tisoče. Dele se v delavce in delavke in v vojake obojega spola. Med delavci so .pristni* in .nepristni*. .Pristni' se v neki dobi svojega življenja nehaio razviiati in ostanejo vse svoie Življenje delavci. .Nepristni* so pa samo ličinke, ki se lahko še dalje razvijalo.
Naiven opazovalec bi mislil, da ter-mitske države vendar ni tako težko uničiti. Saj gre na videz samo za uničenja gnezda, ki ie pri raznih tropskih vrstah termitov tudi več metrov visoko. Če izgubi živlienie kraljica, bi morali biti tudi drugi njeni podaniki zapisani smrti. Vendar ni tako. Če pride namreč ob živlienie kraljevski par. se orično noraiati nadomestne spolne živalce, ki uničeno državo na novo. ustanove.
Profesor Goetsch ie naredil zanimiv poskus s kolonijo termitov, ki ie štela 1044) članov. Med temi 1040 žuželkami so bili: en kraljevski par. 4 nado-’"',”'‘	ta	30	ve.
jakov. Kolonijo ie učeniak porazdelil po raznih umetnih gnezdili iz mavca, lesa in stekla. V vseh gnezdih, kier je bilo več ko 4 članov, so se oblikovale nadomestne spolne živalce in sicer v času od desetih dni do dveh mesecev. Brž ko se ie Pa oblikoval pristni ali nadomestni kraljevski par. se je ohlikov.uiie nadomestnih spolnih živalic nehalo. Vzrok tega porajanja nam popisuje profesor Goetsch
v svo»etn znanstvenem delu o termitih.
Čudež prehrane
Spolne živalce termitov izločaio snovi, ki jih njih tovariši — delavci in ličinke — želiuo ližejo. Ličinke in delavci, ki so hkrati tudi negovalci, se oškodujejo za .poslastico* tako. da spolno živalco skrbno krmijo. In tako se spolna živalca razviia dalje, iedoč hrano, ki se tvori v posebnih žlezah delavcev-termitov.
Če kdo razdre ali noruSi termitsko gnezdo in pri tem uniči kraljico, negovalci na lepem ne vedo. kam bi s hrano, ki io sami proizvajajo, in zato drug drugega hraniio z njo. Zdaj se jame eden od obeh negovalcev razvijati ned vplivom hrane v nadomestno spolno živalco, žleze prično iz očati .poslastico* — nadomesten kralj ali nadomestna kraljica sta tu.
Vendar s tem .čudeži prebrane' pri termitih še niso končani. Vojaki se oblikujejo, če je v gnezdu dosti trupel in !->ičec. ki iih termiti pojedo. V tistih gnezdih, kjer ni trupel in ne
ISODNO ZmaNJE
Olga Rogerjeva je bila lepo dekle in poleg tega še zelo nadarjena. Igraje se je naučila več jezikov. Vsak, ki je videl to črnolaso, vitko dekle s sinjimi očmi, je bil prepričan, da jo čaka še velika sreča.
Olgini starši so živeli na Dunaju. Ko je bila še majhna, ji je umrl oče in njena mati je prevze.a po njem dobro uspevajoče podjetje v svetovno-znanem zdravilišču Pištijanu. Svojo hčer je zelo skrbno vzgajala. A nadarjene in temperamentne Olge ni vzdržalo doma. Vleklo jo je v svet, mamili sta jo bogastvo in slava.
Ko ji je bilo sedemnajst let, je postala plesalka iu kmalu nato zvezda nekega velikega varieteja. Kot slavna plesalka je prepotovala pol sveta. Videla je Berlin, London, Pariz, Rim in druga evropska mesta. Kjer koli se je pojavila na odru. je imela velikanski uspeh. Burni aplavzi so ji zmerom znova dokazali, da si je osvojila srca gledalcev. Lela in leta je tako živela v slavi in sreči. Potem je poleti 1934. odpotovala k svoji materi v Pištijan. Žal ni slutila, da se bo tu odločila njena usoda.
Kar je tu doživela, se ji je zdelo ko prekrasna pravljica iz tisoč in ene noči. Seveda sirota ni pomislila, da se tudi pravljice včasih tragično končajo in preliva glavni junak ob njenem koncu bridke solze.
Med gosti, ki so preživljali poletje
v zdravilišču, je bil tudi neki eksotičen knez, rangpurski maharadža, ki se je po daljšem bivanju v Berlinu za nekaj časa nastanil s svojim spremstvom v najrazkošnejšem zdraviliškem hotelu. Maharadža je bil eleganten tridesetleten mož, ki so ga, kakor mnogo indijskih princev, vzgajali v Angliji in se je od Evropcev razlikoval samo po rjavi barvi polti. S tem indijskim pravljičnim princem se je Olga seznanila na nekem plesu. Plesala je z njim in se takoj zavedala, da bo to znanje veliko doživetje njenega življenja. Maharadži je lepo in pametno dekle, s katero se je dalo tako prijetno kramljati, ugajalo. Ni dolgo okleval, temveč ji je takoj razkril svoja čustva. Olga se je na vrat
jajčec, tudi ni vojakov. Narobe se na v državi, kier ie bilo mnogo žrtev, oblikujejo celi polki voiakov. Posebno hranilo, ki ga iedo ličinke, povzroči, da se ličinka razvije v vojaka.
Upoštevajoč dognan ia profesorja Goetscha. zdaj vemo da še ni dovoli, če razrušimo termitsko državo in uničimo kraljevski par. Še zmerom namreč ostane nekaj drobnih ouiezdec. ki se oblikujejo samostojno dalie v morda še nevarnejše kolonije. Z a zdaj še ne vemo. kako bo mogoče termite ukrotiti, vendar bo znanost gotovo prej ali slej ubrala pravo in uspešno pot. Odkar se ie namreč posrečPo termite umetno goiiti v laboratorijih, imamo vse možnosti preizkuševania v rokah. Primerjali bomo tudi odpornost impreenirauega in neimpregniranega lesa ali blaga, kakor to delamo pri gradnji letal. Predvsem bodo pa znanstveniki skušali obvarovati pred kvarnim uničevanjem termitov v tropih vse lesene dele raznih stroiev. ki so bi tj doslej skoraj vselej žrtev nenasitnih malih požeruhov.
(Po berlinskem Signalu)
na nos zaljubila vanj in postala njegova prijateljica. Knez ji je v hotelu najel vrsto prekrasno opremljenih sob, ji nakupil najkrasnejših toalet in jo odel v bajno razkošje. Na Olginih prstih so se lesketali velikanski smaragdi in briljanti, njene reke so krasile zlate zapestnice, okrog vratu je pa nosila briljantne ogrlice, vredne celo premoženje.
Olga je bila popolnoma srečna. Se bolj ko vse razkošje, v katero jo ie pravljični princ obdal, jo je osrečila kneževa ljubezen. Ljubimec ji je venomer zatrjeval, da se nikdar več ne bo ločil od nje in da jo bo odpeljal s seboj v svojo marmornato palačo, kjer bo postala njegova žena. Olga je ponosno pripovedovala o tem svoji materi in drugim znancem.
A usoda je hotela drugače. Ko ie nekega dne Olga prišla v hotel, da bi maharadžo obiskala, so ji sporočili, da je odpotoval. Sprva tej novici sploh ni mogla verjeti in je s tresočim se glasom vprašala, ali ji ni pustil svojega naslova. Ravnatelj hotela se ji je ljubeznivo nasmehnil in ji pedal neko pismo. Olga je hlastno raztrgala ovoj. Upala je, da bo v njem našla pojasnilo za ljubimcev nenadni odhod, a zmotila se je. V pismu je našla kup bankovcev, sicer pa niti vrstice. Olga je nekaj časa nemo strmela v denar, potem je pa brez besede odšla iz hotela.
Od tega trenutka se je Olga vidno izoremenila. Sicer tako veselo dekle zdaj ni hotelo nikogar več videli in s’išati in je imelo samo to željo, da bi bila sama. Zaman jo je skušala mati potolažiti. Njeno razočaranje je bilo prebridko. Po ure in ure je nemo posedala v kotu sobe in se predajala svojim otožnim mislim. A čim bolj je premišljevala, tem manj je razumela, kako jo je mogel maharadža tako na lepem zapustiti. Ali je samo hlinil svojo ljubezen? Ali ji ia obetal Imjno bodočnost samo zato, da bi jo omamil? Ali si je hotel njeno ljubezen kupiti? Da, tako je bilo! Pismo z bankovci ji ie dovolj jasno pričalo, da je bila slepa, ko je v njem videla kaj več ko moža, ki svojo prijateljico plača. Nikdar je ni ljubil, sicer je zdaj ne bi megel zapustiti in jo še osramotiti z denarjem povrhu.
Olga je zasovražila ta denar, za katerega je bila dala pravo ljubezen. Zagnusili sq se ji dragulji. Po vsaki ceni se jih je hotela iznebiti. Da bi pozabila svoje gorje, je pričela vese-
ljačili. Po cele noči je preplesala in se do omedlevice opijanila. Indijcev denar jo je pekel, zato je z njim plačevala visoki zapitke in gostila svoje mnogoštevilne prijatelje. Ko je deuar do zadnje pare izdala, je pričela prodajati nakit. Ko je tudi tega zapravila, je lepega dne ostala brez pare v žepu. Tedaj je v nekem pištijanskem baru postala barska dama.
Neke noči je spet veseljačila z nekim posestnikom z dežele do petih zjutraj. Kakor zmerom je bila tudi tokrat razposajena. Nenadno je pa vstala in ne da bi se poslovila, odhitela iz bara.
Kmalu nato je nočni čuvaj opazil na nekem mostu žensko postavo, k: je hlastno odvrgla plašč in klobuk ter skočila v deročo reko. Bila je Olga. ki je v valovih našla odrešitev.
Filatelija
Hove zmmke
Napisal D. Gruden
(Glej tudi prejšnjo številko)
Madžarska:	Za drugo obletnico
smrti Stefana von Hortvja ie izšla temnoviioličasta znamka za 30 + 20 f.
Monako: Dopolnilna portovna znamka za 5 fr. modra.
Nemčija: Ob 10 letnici nemške zimske pomoči *So izdali znamko z ljubkim motivom iz družinskega živlienia (mati z otroki), .le, rdeče barve; vrednost: 12 + 38 pf.
Nizozemska: Nadalinie vrednote iz nove seriie frahkovnih znamk: lent sivomodra. IVa temnokarmin. 2+2 temnozelena. 5 svetlozelena. Na teh vrednotah so prikazani razni germanski simboli, na višiih pa portreti slavnih pomorščakov: 7'h temnordeča (Michial Adrianozoon de Ruvter). 10 zelena (.lan Evertsen) 12*/* modra (Maar-ten Harpetszoon Tromp). 15 vijoličasta (Piet Hein).
Norveška: Izšla ie rdeča znamka za 20 brov s pribitkom 30 orov v korist norveških prostovoljcev.
Romunija: Na papirju z novim vodnim znakom (M v obliki križa in krona) so izšle znamke s sliko kralja Mihaela. Doslei so se poiavile šele vrednote za 2. 5. 10 in 50 lejev — Spominske znamke za Transnistriio (Zumstein št. 810 do 812) so se tudi pojavile na papirju z novim vodnim znakom. Razen tega so primaknili še dopolnilno znamko temnooranžne barve za 3 leje. tako. da obsega ta nova serija sedai vrednote za 3. 6. 12 in 24 leiev.
Za begunce iz Transilvanije ie namenjen pribitek znamk dobrodelnega značaja: 10 + 134. 32 + 118. 30 + 114. 62 + 138 in 91 + 109 leiev
San Marino: Znamke za dvajsetletnico fašizma bodo po dosedanjih vesteh dobile natisk: >28. iulii 1943«. 30.000 serii ho dobilo natisk »Gover-no provvisorio«.
Slovaška: Ob otvoritvi železniške proge Presov-Strazska so izšle prigod-ne znamke za 70 in 80 h in za 1.30 iu 2.— Ivs.
Srbija: Nove portovne znamke imajo sliko srbskega grba in napise le v cirilici. Vrednote: 3 dinv vijoličasta, 4 modra. 5 zelena. G oranžna. 10 temnordeča. 20 modra.
Španiia: S sliko jadrnice St. Maria sta izšli dve znamki za 5 ent (modra in rdeča) ki nai proslavita 450letnico vrnitve Krištofa Kolumba v Barcelono. Modra znamka ie izšla tudi v posebnem bloku štirih znamk in z dodatkom 2.80 nesete.
V korist sirot poštarjev sta izšli oranžnoknrminasta znamka za 5. oranžna za 10 ent in modroviioličasta za 1 pts.
Za »Avimtamentoc so izdali sepija sto znamko za 5 ent Ista znamka ie v veselie filatelistov izšla tudi v blo kih. enkrat v modri, drugič v vinsk rdeči barvi.
Švedska: Za 50letnico ustanovit' društva švedskih strelepv sta izšli znamki za 10 in za 90 brov. Prva ie vijoličasta in enkrat vodoravno drugič navpično nezobčana. druea pa ie zohčana navpično'in ie modre barve.
Švica: V korist švicarskega Rdeče "a Križa in za stoletnico nrve znamke ženevskega kantona so ob priliki na redne razstave znamk v Ženevi (GEPH) izdali spominski blok znamk Nominalna vrednost 2 X 5 = 10 ent pribitek ie znašal 2.90 fr Osnutek ie napravil Bernh. Reber iz Berna, tisk je oskrbelo podjetje Courvoisier S. A (La Chaux-deFonds). Napisi so ,_na prednii in na hrbtni strani troiezični Blok predstavlja posnetek prve znamke ženevskega kantona Turčiin: Lptošnia seriia dečje pomoči obsega tele znamke: 0.50 K ui-ioličasta karmin. 0.50 K sivozelena kanuin. I K modra karmin. 3 K rde ča/karmin. 15 K rumena/črna'karmi i in 100 K mod rovi ioP čas’11 karmin. — Teh šest vrednot so združili tudi v po seb..im bloku s pri"odnim napisom: »Sefkat Puilari« v rdeči barvi in >23 NISAN 1943 Coeuk Ersigeme Kuru muc v črni.
Po dosedanjih obvestilih bo letošnji M;chel dotiskan šele ianuaria in bo izšel v zelo omejeni nakladi.
D. Gruden
Ponarejeni Franck v prometu!
Opozarjamo s tem vso javnost, da se nahaja v prometu potvorba našega »Pravega Francka«, kavnega dodatka »Pravi Francke v škatlah po */* kg, ‘U kg in ‘U kg z znakom mlinčka iz delujemo izključno mi in je znan kot kavni dodatek v vsakem gospodinj stvu že več desetletij kot izdelek prvo razredne kakovosti.
Ovitek potvorjenega blaga je skoro za las enak našim originalnim ška tlam, a se razlikuje od originalne škatle po tem. da ie na sprednji stra ni mlinček tiskan v črni barvi, dočim je barva našega mlinčka temnomodra kot trakovi in površina okoli napisa »Franck«.
Vsebina ponarejenega ovitka sploh ni nikak kavni dodatek (cikorija), tem več nekakšna zmleta, sipka mešanica.
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da tega ponarejenega blaga ne kupuje da ne bi mesto našega kvalitetnega, izd ” dobilo le brezvredno mešanico
Proti ponarejevalcu bomo uvedi: sodni postopek.
FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D.
prej
Hinka Francka Sinovi d. d.
Zagreb
VELIK MEDVED na kolesih se proda Primerno darilo za Miklavža ali Božič. Naslov pove uprava »Družinskega tednika«.
OKVIRII
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE
} KLEIN s
} LJUBLJANA, Wolfova 4 j,
<1 O R 6
HAPISAL d. MOLLE*
(Glej začetek v prejšnji številki)
»Že od nekdaj sem si želela takšnega moža. kakor ste vi.« mi ie brez ovinkov dejala. »Hej!« je zavpila na kulija. vozečega nieno rikšo. Kakor vsi kliliii, ni hotel teči vštric z menoj, ker kuliii ne maraio. da bi se gostje med seboj pogovarjali.
»Zakai takšnega kakor sem jaz?« sem io vprašal. Tedai ie prišla mimo karavana velblodov in nekaj trenutkov nisem videl drugega kakor tolsta živalska telesa in umazane obleke gonjačev.	y
»Ker ste drugačni.« mi ie zaklicala. Razumel sem. Bil sem drugačen kakor moški, ki iih io poznala v Ameriki. Ne znam plesati, tudi ne zahajam rad v nočne klube iu sem rad sam. Zmerom sem bil tak.
Pred nama ie kipelo v nebo mogočno nebeško svetišče. Nikoli ni lepšo kakor zgodai zjutraj, ko se vsaka črta tako iasno odraža od sinjega neba. Kittv ie molčala. Hitro ie dihala. Bila ni kakor druge .turistke', ki hočejo svetišče takoj fotografirati z vseh sirani. ali im pred svetiščem ujeti na ploščo .skupinski posnetek'.
Tedai mi ie prišlo na misel, da bi bila Kittv morda žena zame. Žena. ki sem sanjaril o niei. ko sem ležal v Mongoliji v svojem skromnem šotoru. ženu. ki bi me ljubila iji razumela moje delo.
*
Zdaj Spet plešeta. Če bi vedela, da meseta na ognjeniku! V nekaj sekun-
dah bosta zavoniala dim. tedni bo ladjo tudi ze zajela panika. Zgoraj so mornani ze pripravljali rešilne čolne. Kajpak iih ie bilo premalo. Mali obalni parniki med Takujem in Dairenom nimajo nikoli dovoli rešilnih čolnov.
Drugi častnik ie ves razburjen tekel v radiotelegrafistovo kabino. Če bi bilo mogoče slišati, kaj sta se pogovarjala za tenkimi stenami, kai ie hitelo med jambori čez morje. Jii ujeli tri črke: S-O-S. Tri pike. tri črte, tri pike. S-O-S. .Tientsin' gori. Gramofon še zmerom igra in Kittv še pleševZ Russelom. Ne sluti, da se bo naša ladia kmalu potopila in da bo premalo prostora v rešilnih čolnih. Nekateri ne bodo mogli vanje. Kassel ne morda tudi iaz ne. Kittv — kai bo s	Opozoriti io moram, polili-
cati. Kittv me ie ljubila. In rešila mi je bila živlienie.
Da. brez Kittv danes ne bi bil več tukaj. Brez Kittv bi bil izdihnil nekje med Kalganom in Hsingkingom sredi peščene puščave. Tedai. ko se me ie bila lotila kolera v nekem majhnem mongolskem gnezdu, .laz — in kolera! Nikoli se ie nisem bal. Mislil sem. da sem imun. ker sem bil pazljiv. In nato — prišlo ie tako iznenada...
V Pekingu si še zdai pripovedujejo to zgodbo. Bila sva poročena kakšne pol leta. in tistikrat sem bil prvič sam na potu. Nisem hotel vzeti Kittv s.seboj. V krajih, kier sem delal, še nikoli ni bila bela ženska. Kittvni starsi v Oaklandu so bili nesrečni, da je ostala v Pekingu in se poročila z geologom. ,To ni živlienie zate*, so ji pisali. .Kaj boš tam počela? Vajena si Amerike, rada se zabavaš. Peking. Peking! Lepo za nekaj tednov — toda ne za zmerom.'
Kitty se pa ni dala pregovoriti. Sai me ie vendar ljubila. In iaz — zdai ne vem več. kako srečen sem bil tedai. Odpovedala se ie vsemu. Svetov-njaškemu, udobnemu življenju in vsem zabavam. Najela sva hišo na Hatemen-Streetu in živela sama s ki-
tajsko služinčadjo. Hotel sem imeti mir za delo.
»Kittv. ali ti ne bo oresamotno?« sem io bij tedai vprašal. »Vajena si drugačnega živlienia. mnogo iiudi, zabave. glasbe in razkošja.«
Ovila mi ie roke okrog vratu. >D\vight — vse to ie bilo nekoč. Danes sem s teboj iu ostanem s teboi.«
In tedai. kmalu nato ie prvič jokala. Ko sem ii bil povedal, da ie ne morem vzeti s seboj. »Kittv. to ie nemogoče. Odnelial se bom sam z nekim mongolskim dečkom. Motila bi me pri delu.«
»Obljubil si mi bil. ko sva se poročila.«
»Morda te tedai n.sein imel tako rad kakor danes. Napori so zate Prehudi.«
»In Če se ti bo kai zgodilo?«
Zasmejal sem se. »Sai ni moie prvo potovanje. Kaj nai se mi zgodi? Va-ien^ sem tega.«
Na vse to sem moral venomer misliti. ko sem ležal v umazanem šotoru. Pred očmi .ni.ie mrgolelo. Usta sem imel izsušena, in čutil sem kako mi srce utripa. Gonjači velblodov so me sočutno pogledovali. Bili so vrli dečki, toda niso mi mogli pomagati. Trije so bili že ušli. Bali so se bili. da ne bi nalezli kolere. Vsi bodo ušli in pustili, da bom *nkai umrl. Umrl. Iu Kittv? Kai se ho zgodilo s Kittv?
In zdai stojim na goreči ladii in ne pokličem Kittv. Stojim in gledam kako pleše z Russelom. ju Kittv ie tedai prišla k meni in storila nekai tako junaškega, kakor dotlei še nobena bela ženska na severnem Kitajskem.
Vsi moji prijatelji so mi nozneie pripovedovali, kako ie bilo. Kittv iih ie bila nenadno sredi neki noči poklicala po telefonu. Da ie sanjala o meni in ve. da se mi ie nekai zgodilo. Prijatelji so se ii smejali. Poznamo to: mlada žena ie prvič, odkar ie poročena, sama doma. dolgčas ii ie l)o možu, odtod slabe slutnje. Kai naj bo z Divightom? Saj ni njegovo prvo
potovanje, v treh tednih bo živ in zdrav doma.
In Kittv ie jela kričati in iokali. prijatelj; so zmignili z rameni in zaprli telefon. Histerične ženske v Pekingu niso priljubljene. Leno je če si miren, sproščen in da te nič in nihče na svetu ne more razburili Tega se naučiš od filozofskih Kitajcev.
Drugo jutro so se pa vseeno razburili. Kai. Diviehlova žena namerava za možem? Ali ie zblaznela? Sama ženska? To ie samomor! Tega ne moremo dopustiti!
Kittv ie Pa vseeno sama odpotovala. Sam bogve. kako ie bila to dosegla. Ugovori so io samo še podžigali Biti ie moralo strašno, in nato ie odpotovala s karavano, iu vsi v Pekingu so bili prepričani, da se nikoli ne bo vrnila.
In kako da me ie bila našla —
sam Bog ve. kako. Večkrat mi ie pripovedovala vendar ie še danes prav ne razumem. Našla me ie v mongolski puščavi, sedemdeset mili od naibližie vasi. Našla me ie. ko ie bilo že skoraj po meni. Z revolverjem v roki ie prisilila gonjače, da so me navezali na velbloda, sicer bi bili pobegnili. Kittv — in revolver. Glovek bi se smejal, če ne hi bilo tako žalostno. V gledališču je zmerom vselej zaprla oči. če so na odru streljali In zdai ie sama držala v roki revolver!
■Iaz sam ne vem ničesar o teh dogodivščinah in o teh nočeh, sai sem ležal v globoki omedlevici. Hsingkin-ški zdravniki so mi pa pozneje pripovedovali o Kittvnem junaštvu: noč za nočjo ie sedela ob moii postelji. Poslala ie strežnice spat in sama bdela ob meni. Kittv. vaiorm zmerom razkošja in udobnega živlienia!
»Če bi ne bilo vaše pogumne žene. ne bi preživeli teh dni. Mr. Gordon.« mi ie pozneje rekel šef zdravnik. »Kadar jo srečamo, se ii globoko odkrijemo. Vzemite io zdai s seboj domov in glejte, da se bo odpočila. Potrebna ie počitka skoraj boli kakor vi sami.«
Nato sva se vrnila v Peking; tam
so naju sprejeli kakor dva človeka, ki so o njiju mislili, da sta že zdavnai mrtva. Zgodba o Kittvnem junaštvu se ie že ponrei razvedela. In tedai se ie pričelo Kittv ni bila kriva. Vsega sem bil sam kriv.
Pekinška družba io je .odkrila'. Dotlej sva živela mirno živlienie. Zvečer sem sedel ob svojih knjigah Zdai ie potalo vse drugače Kittv ie postala senzacija kolonistov Ali poznate življenje belih v Pekingu? Naiveč so to tiudie. ki imaio nrav malo dela: diplomati. nekai premožnih trgovcev, bogati turisti Vsako popoldne čajanka, vsak večer povabilo. In nato priromajo v hišo k'taiski trgovci in raz-j>rostro svojo robo. Ni ti treba kupiti. Lahko si io samo ogledaš in snet greš. Na vseh pekinških prireditvah ie tudi takšen potujoč muzej — in res vidiš stvari, ki manikaio v marsikaterem svetovnem muzeju. Tu najdeš zaklade cesarskih oalnč ki so po bogve kakšni poti priromali v trgovino teh spretnih trgovcev. Med njimi so dragocenosti nekdanjih mandarinov. ki so obubožali in morali marsikaj prodati.
Kittv ie že od nekdai imela Skrivno strast za kitajsko umetnost Pri nobeni večerji ie ni manjkalo Ni minil dan. da ne bi bila kam povabljena. Vsi so hoteli Kittv videti in io proslavljati. In Kittv ie bila srečna. Povsod je le bilo dosti Ni bila noči-murpcjša od drugih žensk, toda kie jp ženska ki ii ne l*i bilo všeč. da io raste? Rila ie kraljica te sezone In iaz? Počutil sem se neprijetno, skoraj slabo. Ostaial sem raišj doma pri svojih knjigah Nisem razumel, da ima ženska, kakor ie Kittv. pravico do živlienia.
Tedai so mi prišle na uho prve govorice. Niti poslušal iih nisem. Neumnost! Kittv, ki ie živela samo zame. Bit sem besen če so me prijatelji opozarjali. Tedai ie pa prišla zadeva z Russelom
Drugi častnik !e stopil k meni.
(Dalje prihodnjič)
DNLLINSKI TEDNIK
2. XII. 1943.
Nadloga vzhodaoahiškega pragozda
POHOD	TROPSKIH
Slastna omaka afriikih črncev. — Živi mostovi
Bilo je v začetku deževne dobe. pravkar je bila pojenjala strahovita nevihta. Iz vseh potokov, prekopov in jarkov je lila umazana voda in se razlivala po površini. Tedaj je nenadno čez nas razgrnila svoja krila tropska noč in nam pokazala v vsej svoji krasoti nočno afriško nebo. Z vrha griča, na katerem so moji črnci postavili koče, sem mogel videti v takšnih jasnih nočeh daleč naokrog. Kako neskončno samotna in tiha je bila pokrajina okrog mene!
Moja naselbina je bila od najbližje železniške postaje oddaljena pet in trideset kilometrov, a tudi cesta ni vodila do nas. Z glavno cesto, po kateri je človek lahko prišel do postaje, nas je vezala strma, kamnitna gozdna pot.
Poleg mene je sedel moj pes Jago. Venomer je migal z glavo. Godilo se mu je prav tako kakor meni. Na tisoče m tisoče moskitov ga je oblegalo, čeprav sem pustil goreti tem komarjem zoprno dišeče oglje. Ta pripomoček proti moskitom diši podobno ko kadilo, a le malo pomaga.
Medtem se je popolnoma stemnilo. Od časa do časa se je nekaj zasvetilo. Moj nočni čuvaj je s svetilko in korobačem v roki pregledoval, ali je v nroji naselbini vse v redu.
Okrog dveh ponoči sem se nenadno prebudil. Zdelo se mi je, kakor da bi nekaj padlo na tla. Zaslutil sem nevarnost in mehanski segel po revolverju, ki sem ga imel pod zglavjem. Previdno sem sedel in prižgal svetilko. Posvetil sem skozi mrežo, ki me je varovala moskitov, in obsvetil psa, ki je bil iz neznanega vzroka skočil na mizo in pri tem najbrže nekaj vrgel po tleh.
Zakaj je neki Jago skočil na mizo? Ali se plazi po moji sobi kobra? Morda je prišel tat v hišo? Ali so pa delavci iz rudnikov v sosednji vasi izvedeli, da nosim s seboj veliko množino denarja, ki bi ga sicer moral oddati v banki, a tega nisem mogel storiti, ker že dolgo nisem bil v glavnem mestu Freetownu.
Previdno sem odgrnil mrežo proti moskitom in s svetilko v roki posvetil po sobi. Tedaj sem takoj uganil, zakaj je Jago skočil na mizo. Tla moje sobe so bila dobesedno pokrita z roji črnih mravelj. Kako je mogoče, da moj nočni čuvaj živalic ni opazil, ko so potovale čez vrt?
Evropec, ki si na afriških tleh postavi naselje, ve navadno o tropskih mravljah veliko zanimivega povedati. Preden živali odidejo na dolgo pot, pošljejo naprej majhno skupino izvidnic, ki so z moštvom v stalni zvezi. Človek, ki ima potrpljenje, da zasleduje njihovo neumorno delo, mora strmeti nad njihovimi zmožnostmi in nadarjenostjo za organizacijo. Izvidnice prehodijo prostrana polja in gozdove in pregledajo, kje čaka armado, ki pride za njimi, mastnejši plen. Manjši z vodo napolnjeni jarki ne delajo tropskim mravljam nobenih preglavic. Živali se oprimejo druga druge in ležejo tako sklenjene čez vodo. Tako narede most in armada mravelj koraka čeznje na drugi breg. Če so izvidnice našle obilen plen in poskrbele za uspešen napad nanj, pošljejo nazaj svoje obveščevalne oddelke, ki obveste armado. Kmalu nato se pomika po točno začrtani nekako osem centimetrov široki poti armada mravelj!
Tropske mravlje poskrbe, da v afriških gozdovih le redko vidiš ležati mrhovino, čeprav vsak dan pogine mnogo majhnih in večjih živali. Zgodilo se je že, da so mravlje na poti svojega prodiranja starega ali ranjenega leoparda, ki se jim ni o pravem času ognil s poti, napadle in dobesedno požrle. Že pik ene same tropske mravlje zelo boli. Ni čudno torej, da pik tisočerih živali umori celo leoparda.
Često prodro izvidniške čete mravelj tudi v naselbine Evropcev. Ti se obvarujejo nadležnih živali tako, da postavijo noge miz in omar, v katerih shranjujejo jestvine, v skodelice, napolnjene z naftalinom ali vodo, v katero kanejo nekaj kapljic petroleja. Pogosto se pa zgodi, da omare ali mize nekoliko premaknejo in njihove noge ne stoje več natanko v sredi skodelic, temveč se dotikajo njihovega roba. Tako lahko ponoči mravlje, še preden jih kdo opazi, izropajo vso zalogo jestvin.
A črne tropske mravlje igrajo v življenju domačinov še neko drugo važno vlogo. Iz njih pripravljajo črnke svojevrstno omako. V la namen postavijo v grmičevje steklenice, ki so do polovice napolnjene s palmovim oljem. Črne mravlje olje hitro izvo-hajo in prično lesti v steklenice. Do mačini počakajo, da jih napolnijo, potem steklenice znptd in pripravljajo iz njihove vsebine okusno dišečo omako. Ta omaka iz mravelj in palmovega olja pa ni samo dobro dišeča in okusna, temveč tudi zdravilna. Do-ačini zdravijo z njo revmatizem in .shias.
Ko som torej zagledal na tleh sobe ■elo mravelj, sem poklical nočnega
čuvaja. A ni se odzval. Ker stoje hišice mojih hišnih poslov šestdeset metrov od moje hiše, mi ni ostalo drugo, ko da pokličem kuharja Joa. A tudi ta se ni oglasil. Očitno so vsi spali.
Spet sem posvetil po tleh. Mravlje so že pričele plezati po nogah moje postelje. Jago je cvilil od bolečin; mravlje so ga bile že uklale.
Tedaj sem skoraj nežno prijel revolver, ki mi je v tropskih krajih že večkrat vrnil občutek varnosti, odgrnil mrežo, ki me je varovala moskitov, in dvakrat ustrelil. Jago me je začudeno pogledal, očitno ni razumel mojega početja.
Nekako čez eno minuto sem zaslišal glasove v sosednjih hišah. Jago je napel ušesa in me pogledal. Tedaj sem zaslišal, kako je moj kuhar zavpil: 2-Takoj pridem, gospod!« Zdaj so se tudi drugi prebivalci moje naselbine prebudili in opozorili na nevarnost tudi delavce. Še preden sem se dobro zavedel, so moji ljudje nanosili okrog in okrog naše naselbine vej in listja, samo cesto mravelj so dva metra na široko pustili prosto. Veje in listje so polili s petrolejem in jih zažgali. K sreči ni bilo vetra.
Nenadno so mravlje postale nemirne. Zaslutile so nevarnost. Čez nekaj minut so se pričele pomikati nazaj. V moji sobi čez nekako pol ure nisem našel niti ene mravlje več. Jago je skočil z mize in mi jel hvaležno lizati roko.
Pokazalo se je, da je bil moj sluga iz neprevidnosti postavil poleg omare z jestvinami mojo palico, po kateri so mravlje lahko prišle do sladkoria in ga popolnoma požrle. Ko sem potem poklical k sebi kuharja in mu zapovedal, naj mi privede slugo, je možu postalo neredno: dečka je bil že sam kaznoval in ga pošteno premikastil.
Kdo jc smel nositi krzno
V srednjem veku je bilo strogo določeno, kdo sme nositi krzno in kdo ne. Hermelin in soboljino so smeli nosili izključno samo knezi, grofi vse ostalo krzno, nižje plemstvo kune, meščani pa samo volčje, lisičje in druge cenejše krzno.
Na Angleškem so imeli zakon, po katerem je bila noša krzna vsem osebam, ki so imele na leto manj ko sto funtov šterlingov dohodkov, strogo prepovedana.
KRIŽANKA
1 23456789
Neumorna članica enega izmed nemških protiletalskih oddelkov na delu.
Ali severni medvedi vedo, da imajo črn smrček?
Morski psi so poslastica za severne medvede. Lov nanje je pa precej težaven in dela medvedom velike preglavice.
Kanadski lovci, ki so že večkrat opazovali, kako severni medvedi pridejo do svoje žrtve, vedo povedati naslednje:
Morski psi se radi sončijo na ledenih ploščah. Kakšnih petdeset metrov daleč od njih preži severni medved. Morski psi, ki se jim v soncu blešči, miže in samo od časa do časa odpro oči. Severni medved jih napeto motri in si brž ko vidi, da morski pes od-
ipre oči, s šapo pokrije svoj smrček, ki je črn in se edini odraža od ostale beline. Ta igra traja včasih po več ur, naposled se pa le medved priplazi tako blizu, da nič hudega ne slutečega morskega psa zgrabi. Kanadski lovci so zato prepričani, da se medvedi zavedajo svojega črnega smrčka.
Premožnejši potujejo počasi
Medtem ko hoče Evropec čim hitreje potovati, so v Maroku mnenja, da morajo hitro potovati samo siromaki. Premožnejši Maročan si bo uredil tako, da ho v enem dnevu opravil čim krajšo pot.
PRIPOMBA. V gornji križanki je skrita 5«
; posebna uganka: poiskati je treba v njej devet samostalnikov, ki se dado opredeliti tudi [ ket koledarsko-časovni pojmi (kakor n. pr.i * ROŽNIK hrib pri Ljubljani — mesec). 1*a I ugotovitev sicar ne bo dosti olajšala ugibanja.
’ bo pa podvojila zadoščenje ob v-n-oem uspe-' liu reševanja.
Ponten besed
Vodoravno:	1. Računski pojem. :|
Slovenski glasbenik. — 2. Moško-krstno ime. Izraz nezadovoljstva. —-
3. Nikalnica. Skrči gotovino. —
4. Slovenski časnik izpred prve svetovne. vojne. Oziralni zaimek. —
5. Čarovnik. Delo češkega pesnika K. H. Mache. -— 6. Medmet bolečine. Slovenski obzornik. — 7. Mlade rastline. Dve črki iz besede »pristav«. -8. Znamka pisalnega stroja. Izraža domnevo. — 9. Državni poglavar. Defoejev junak.
Navpično: 1. Krajevni prislov. Na nebu. — 2. Stikališče obeh skrajnosti. Zapečati kupčijo. — 3. Medmet. Maroško pristanišče, ki je zaslovelo leta ,1911. — 4. Dve črki iz besede »prstan«. ;Kačji glas. — 5. Kratica visokošolsko izobraženega kmetijskega strokovnjaka. Del hiše. — 6. Moško krstno ime.
IVeznik. — 7. Oblika svojilnega za-;imka. Pisemska kratica. — 8. Del ; voza. Vrtne cvetlice. — 9. Velelnik Jjudi. ki mislijo, da ura ni naš gospod. Glasno žalovanje.
Cm figa?	na ydfe ©
| Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči« fl Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd |
ŠAH
Problem st. 278
Sestavil W. KopfstahI (1898)
Deli: Kc2. Ta7. Lcjt. Sa3 (4). Crni: Kb4, Pb6 (2).
Mat v treh potezah
Zdajci je zaslišal rahel šum, zagledal jc močan žarek luči in planil je pokonci.
Oslepljen od jarke luči je stekel po stopnicah navzgor in ugledat pred seboj prav zalo in ljubko dekle.
Prijel jo je za roko, in ko jc zaslišal njen zvonki glas, je bilo njegovo,, veselje nepopisno.
♦ Rešitev križanke
} Vodoravno: 1. inteligenca. — 2. ♦Zalta; lojen. — 3. otec ( = oče); Psa. !— 4. bič': Hal (angleško ljubkovali©
' ime za Harryja, ki je pomanjševid-nica Henrika). — 5. r. k. (= rimskokatoliški); s. r. (= svojeročno); la; >R. F. (= Republique Francaise). —■ 16. oho: oda. — 7. želod: vodeb. — 8. el; La; en; me. — 9. nikar; Kihot.
— 10. eter; srne. — 11. car; sal (== sol); »Tan« (car Saltan).
Navpično: 1. izobraženec. — 2. na-tik, elita. — 3. tleč; ol; ker. — 4. etc. (= itd.); sholar. — 5. La.; brodar.
— 6. i; a. — 7. gl. (= glagol); člo-;vek. — 8. Eol; Adonis. — 9. njih;
; A. D. (Anno Domini = v letu Gospodovem); hrt. — 10. cesar; Emona. ■— 11. analfabeten.
Rešitev problema št. 277
1. Db8—o3, Ka4—b5; 2. Dq3—c3,...: [3. Dc3—c4 (c5) mat,
► 1..... Ka4—b4; 2. Dq3—d3. a5—a4;
»3. Lel —d2 mat.
Odrasli ljudje imajo utrjeno grlo
Odrasel človek česlo je izredno vroče jedi. Tako na primer s slastjo sreba iuho. ki ima 70 stopinj, in iu 09' vročo zelenjavo in krompir, j Majhni otroci, ki še nimajo »utrjenega grla«, pa nagonsko odklanjajo jedi. ki imajo več ko 40 stopinj toplote.
K» je minilo prvo presencienje, sla sedla, in Omar je izvedel, da ji je ime Earida. Tudi njo so prej nekaj dnevi poročili z nekim plemičem, ki je pa ob povratku s svatbo padel s konja iu se ubil. Pokopali so jo z njim vred. Neki pogrebec je pa v grobnici slučajno pozabil svojo leščerbo; tej sc bosta morala zahvaliti, čc »e bosta
sploh rešila iz tega strašnega labirinta.
Ko jc Farida končala svojo povest, je odpeljala Omarja v neki drug rov in mu pokazala v tla vzidano ploščo, rekoč: »Preje sem jo bila opazila; postala sem pozorna zato, ker jc na njej uapjs v tako čudnih črkah.
i ismo je bilo indijsko. Orna, je z lahkoto čital to pisavo. Bral jc: »Ko sc bosta Omar in Farida na tem mestu srečala, naj trikrat potrkata na ploščo!« Presenečeno sta se spogledala, ubogala sta skrivnostno povelje, in plošča se jc jela neslišno premikati.
Dalje prihodnjič
Pokopališče za moške — pokopališče za ženske
Na otoku Inishmurrayu, ki leži * donegalskem zalivu severozahodno o.(* irsko obale, imajo posebno pokopališče za ženske in posebno za moške. To jo edini kraj na vsem božjen svetu, kjer so iz doslej še nepojasnjej nega vzroka vsakemu spolu zgradi*’ svoje pokopališče.
Oče je bil vedno nasproten nienim službam v pisarnah, vendar je še nekako molčal, dokler je vsakega prvega prinašala domov denar in tako sopomagala do gospodinjstva. Vendar je natanko vedela, kako nestrpno čaka, tvuaj se bo odločila za Slavka Brdnika in se z njim poročila. Ni ji nikoli prikrival svojih nazorov, da je edina dolžnost dorasle hčere, da se čimpreje poroči ter tako razbremeni starše za stroške in odgovornost. Mimo tega je bil ves čas neomajno prepričan, da ne bi mogla nikdar in nikjer najti primernejšega moža, kakor je Slavko Brdnik, sin njegovega najbolišega prijatelja, strojevodje Lojzeta Brdnika, ki ima v Mostah sicer res majhno in tesno, toda svojo lastno hišo z vrtom, ki bo nekoč postala Slavkova last; Slavko sam pa je železniški poduradnik, človek v državni službi, kateri bo sledila pokojnina. Ne, Nadin oče ne bi hotel zamenjati tega tako zaželjenega zeta za nobenega, še tako imenitnega gospoda.
Dokler je imela Nada službo in je vsakega prvega odštela v redu svoj prispevek za gospodinjstvo, je bil oče še nekako, čeprav nerad, pri-
e ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N
VAN KAIT
Medicina!ni zobni prašek
trden. Vendar je trepetala pred trenutkom, ko ji bo oče postavil s svojo jasno zahtevo nož na prsa: »Poroči se z Brdnikom, ali...« Kajti tedaj bo moiala prevzeti nase vse nasledke svojega sklepa. Stala bo na cesti brez strehe, službe in sploh vseh sredstev. Ko bi vsaj mogla začasno najti kakšno zaposlitev! Vsaj toliko, da bi si kje najela najskromnejšo sobico in enkrat na dan hrano. Potem naj bo kakor koli! Koliko jih je, ki žive tako!
V mislih na vse to je tavala po mestu, čakala na izid časnikov, hlastno prebirala ponudbe služb in trkala na vsaka vrata, kjer je bilo le količkaj upanja na uspeh. Pa — zaman. Tudi če je prišla prva tja, kjer so potom oglasa ponujali službo, so ji povedali, da je že oddana. Oglas je bil objavljen torej samo zaradi lepšega. Le pri nekem trgovskem zastopniku bi bila nemara sprejeta, če bi se bila javila tako, kakor je gospod želel.
»Vi bi torej radi k meni v službo?« ji je dejal, ko je stopila v njegovo
pravljcn potrpeti in počakati na to poroko. Toda zdaj? Že takoj, ko je izvedel, da bo znova brez posla, ji je dejal:
»Če bi me bila poslušala, vsega tega ne bi bilo. Mislim, da boš zdaj vedela, kaj li je treba storiti? Če nočeš kakor jaz hočem, sva končala.«
Samo to je rekel in nič več, pa je Nada le predobro razumela, kaj je še hotel dostaviti: »Ali se poročiš z Brdnikom, ali pa nisi več moja hči in mi ne hodi dalje pred oči! Redil te ne bom!«
Nada se je te poroke od vsega začetka branila, vendar sprva brez pravega, globljega vzroka. Ni se 'ji preprosto še hotelo v zakonski jarem, ko je ni k Brdniku vleklo nobeno hrepenenje. Pozneje, ko je v svojih službah in z njihovim posredovanjem prihajala v stike z drugačnim svetom, kakor je bil očetov in Brdnikov, ko je pričela spoznavati ljudi z različ-nejših strani in ko je spoznala, da obstajajo tudi še druge stvari razen ozkih domačih vsakdanjosti, je pričela čutiti v sebi celo že zavesten odpor proii tej poroki. Vsak dan bolj le spoznavala duševno in duhovno omejenost svojega »ženina«, obenem pa ugotavljala, da je sama dosti bolj inteligentna; celo bolj od večine svojih tovarišic po pisarnah, io spoznanje se je nazadnje stopnjevalo do prepričanja, da bi jo bilo sram imeti tako omejenega moža, katerega bi sama v vsem prekašala.
Poslej se je družila z njim samo kolikor se je nujno morala. Zaradi ljubega domačega miru. Vendar bi se bila v sedanjem zares obupnem položaju nemara le vdala, da ji ni tako nepričakovano stopil na pot Dušan Skobal. Nada je bila zbegana in vsa v sebi razklana. Ni si še mogla razjasniti, kaj je prav za prav to, kar jo vleče k Škobalu. Niti iega še ni vedela, ali je njeno čustvovanje začetek resnične ljubezni, ki je dotlej sploh šc m poznala. Eno pa je kljub temu vedela vsak trenutek jasneje, cia se zdaj z Brdnikom ne more in noče poročiti, pa če jo oče zaradi tega ludi vrže na cesto. Rajši pogine za plotom, ko da bi prodala svojo prostost za to, da bi bila telesno preskrbljena. Da, rajši se celo zavrže, popolnoma zavrže.
la sklep je bil zdaj v njej neomajno
VAN KAIT
ZOBNA PASTA
»Kaj naj ti dam, sirota, ko sama nimam ničesar!« je vzkliknila Nada. »Morda bom že jutri prav tako brez strehe kakor ti. Toda ne, ti imaš duplo, v katero se moreš zateči, a kam naj se zatečem jaz?«
Veverica se je spet spustila na vse štiri, ko da je razumela njene besede, in odhitela nazaj v goščo. Nada je zaihtela tako močno, da se je morala ustaviti in šiloma umiriti. Boječe se je ozrla naokoli, če jo kdo vidi, pa ni bilo nikjer nikogar. Na Tivoli je z večerom legala megla, mrzla in predirljiva. Nado je streslo. Otrla si je solze in si potisnila krzneno čepico niže na čelo. Potem se je vrnila v mestno središče in odšla spet v ulico, v kateri je bila škobalova pisarna.
Prav nič ni mislila na to, da pojde spet tja in tudi na Skobala ne. Noge so jo samogibno nosile po zadnje dni tako priljubljeni poti. In ko je šla mimo hiše, se je ludi prav tako samogibno ozrla v nadstropje. Žarnica s sredine ulice ji je žarko razsvetlila obraz, da jo je v od solz pordelih očeh skoraj zaščemelo. Vendar se ji je zazdelo, da je zagledala za šipami v oknu pred razsvetljeno sobo tenjo človeka, ki se je premaknila. Prevzelo jo je občutje veselja in strahu obenem.
pisarno in povedala, da je brala njegov oglas v časnikih. »Tako?« Ogledal si jo je najprej od nogo do glave, jo izpraševal vse mogoče in nemogoče čisto zasebne stvari, celo to, če ima ljubčka, in nazadnje rekel: »Oprostite, da zdaj nimam časa za daljši razgovor. Opraviti moram vazen posel in potem pričakujem obisk trgovskega prijatelja «
»Ali naj se dglasim nemara popoldne?« je vprašala Nada.
»Popoldne?« je pomislil gospod. »Ne, tudi popoldne ne bom imel časa. Veste kaj, pridite zvečer ob osmih v gostilno »Pri bodečem ježu«. Takrat bova imela oba dovolj časa za razgovore.«
»Prosim!« je dejala Nada vsa zardela, se poklonila in odšla. Se preden je odšla, ji je pa krepko stisnil roko in jo potrepljal po licu.
Zvečer Nada ni šla k »Bodečemu jezu«. Vedela je, kakšno uradnico potrebuje gospod. Tako daleč še ni, a tudi če bi bila še deli, bi tako’ službo odklonila. Če ne bi bilo prav nobenega drugega izhoda in bi se morala prodajati, bi se za drugačno ceno in v drugačnih okoliščinah. Sicer pa — ali ni za skrajni primer tam nekje za Gradom tudi še Gruberjev prekop? Nado je za trenutek obšla resna misel nanj.
»Kako nesmiselno je vse moje življenje!« si je dejala. »Moja otroška leta so bila brez sonca. Leta šole je izpolnjevalo učenje in garanje doma. Potem je prišla služba s tistimi revnimi in sramotnimi beliči, skrbmi in siromaštvom. Pa ko bi mi bila ostala vsaj prostost! Še io so mi vzeli. Potisnili so predme Slavka Brnika in rekli: »To je tvoj zaročenec! Samo z njim smeš iz hiše!« Zdaj pa se končuje celo to. Samo cesta je še pred menoj.«
Nadine oči so zalile solze. 'Obupa-na, trudna in premražena jc odtavala v Tivoh. šla je skozi Tičistan. S smreke ie pritekla k njej veverica, sedla in dvignila prednji nožiči kvišku, ko da )o prosi miloščine.
VAN KAIT
KREMA ZA BRITJE
pri njem Mara? Saj Mara ni taka, da bi mogla biti nanj jezna zaradi tistega večera, ko jo je prezrl in ga vsega posvetil njej. Vse to bi bilo čisto naravno. Zakaj pa tudi ne? Ona sama ga je odbila. Nič takega mu ni rekla, da bi mogel misliti na io, da bo kdaj njegova. Čemu bi potem še mislil nanjo, čemu bi tekal za njo in jo klical.
»Da, tako je!« si je dejala. »Vse drugo je neumnost. Kako bebasta sem!«
Prav tisti trenutek se ji je zazdelo, da je nekdo daleč za njo zaklical njeno ime. Ali je res, ali se ji je le zazdelo? Nemara je rodila tisti glas samo njena želja? Ali naj se ozre? Kako neumno bi bilo ozirati se, ko pa je čisto gotovo, da je nihče ne zasleduje in nihče ne kliče. Ne, ne bo se ozrla.
»Gospodična Nada!«
Spreletel jo je nemiren trepet. Pač, kliče jo. Zdaj se ne more več motiti. Nekdo jo kliče po imenu. Njo, katero drugo Nado pa naj bi klical tu? In on jc, nihče drugi. Vendar se je še vedno borila z oklevanjem, ali naj se ustavi in ozre ali ne. Ustavila se je in ozrla šele ko je že spet razločno zaslišala klic:
»Gospodična Nada!«
Klic je prihajal zdaj že čisto iz bližine in tudi glas je bil nedvomno Škobalov. Samo on ima tako zvonek in mehak, skoraj božajoč glas.
Videla ga je, kako se ji med ljudmi približuje z naglimi, prožnimi koraki.
»Kaj, če je on in me je opazil?« si je dejala v mislih. »Ne, ne sme vedeti da hodim tod mimo! Kaj me je sploh spet privleklo sem? Saj vendar nisem mislila...«
Oklenila se je naglo in pričela hiteti dalje po ulici, da bi se čimpreje oddaljila. Vendar je imela občutek ko da beži pred tistim, česar si želi. Zakaj potem beži? Ali m nemara vse to skupaj sploh otročje? Saj odrasli ljudje vendar ne počenjajo takih norčij.
»Da, zares,« je vzkliknila skoraj na glas, »tako se obnašam kakor goska. Moralo bi me biti sram.«
Nehala je bežati. Stopala je dalje lagodno, ko da je na sprehodu.
»Kaj pa je potem, tudi če me je res videl? Nič Ali se ne bi smela ozreti v njegova okna?«
Potem ji je šinilo v misel, da bo nemara prišel za njo, če jo je opazil. Za trenutek si je vroče zaželela, da bi prišel, čeprav ni vedela, kaj naj bi mu v tem primeru rekla in kaj naj bi počela. Hip nato je pa bila že prepričana, da je njena misel neumnost. Čemu naj bi prihajal za njo? Toliko se pač ne zanima zanjo. Morda je celo že sploh pozabil na tisti večer pred nekaj dnevi Kaj pa je bilo vse skupaj takega, da bi se moral venomer spominjati nanj? Preživel ga je skupaj z nekim nepomembnim dekletom, z revno, brezposelno tipkarico. Pil je z njo in govoril, ponudil ji bratovščino in jo spremil do doma. Koliko takih poznanstev je že sklenil. Nemara tudi že po tistem večeru.
Misel na to jo je znova hudo vznemirila. Prevzel jo je podzavesten strah, da je nemara res med tem časom, kar se nista videla, spoznal že spet katero drugo in so njegove misli posvečene njej. Morda je tista nova znanka celo zdaj pri njem v njegovi pisarni? Morda jo prav ta trenutek objema in poljublja? Ali pa je spet
VAN KAIT C H A M P 0 0
se morava pogovoriti. Kdaj boš prišla?«
»Kam?« je vprašala nezaupljivo
»V pisarno.«
»Ne, v pisarno ne pridem. Lahko bi me kdo videl. Ne maram nepotrebnega govorjenja«
»Potem povej sama, kje se lahke snideva! Najrajši bi te našel jutri zvečer takoj po osemnajsti uri, ko grem iz pisarne. Če nočeš k meni. me počakaj spodaj na ulici. Morda na oglu?«
»Da, jutri je oče zvečer v službi. Bom prišla,« je obljubila.
»Ampak zagotovo?«
»Čisto zagotovo.«
»Kje pa hočeš vstopiti v tramvaj?«
»Takoj tu; na prvem postajališču.«
»Pa stopiva tja!«'
Stopil je na njeno levico in jo spremil do postajališča. Toda prav iedai je že privozil njen voz in naglo sta se poslovila. Nada prej sploh ni imela namena peljati se s cestno železnico Rekla je Škobalu to samo tako, da bi opravičila svojo pot po ulici njegove pisarne in da bi mu čimprei pobegnila. Ko je pa bila v vozu, ji je bile žal, da se je tako naglo poslovila od njega. Na vse zadnje bi bila morda celo tvegala ostati z njim ves večer četudi ni lagala, ko mu ie dejala da je oče doma Kadar je pa bil očr zvečer doma, ni nikoli izostajala predolgo. Vedela je natanko, da bi jo spraševal za vsak korak kakor preiskovalni sodnik Samo če bi reklo da je bila s Slavkom Brdnikom, b utihnil in zadovoljno pokimal
»Torej jutri zvečer!« si je dejala ko je stala v vozu, držeč se z desnico za usnjeni pas na stropu in zi l< mimo sopotnikov v nočno vrvenje pod cestnimi žarnicami. »Jutri zvečer’ Kaj neki hoče govoriti z menoj? h čimpreje in pošteno «
Pričela ie napeto premišljevati, o čem bi utegnil Dušan Skobal govoriti z njo? O ljubezni? Soj mora vendar vedeti, da noče postati ena izmed številk v njegovi zbirki ljubic Ne, tudi v sedanjem položaju ne! Al pa ji bo ponudil zakon? Smešno
Srce ji je pričelo burneje utripati S silo ga je mirila
»Pozdravljena!« ji je zaklical še preden jo je čisto dosegel. »Skoraj bi mi bila pobegnila «
»Kako ste me pa zagledali?« ga je vprašala, ko da ne ve, in mu ponudila roko.
»Prosim te, ne vikaj me! Pila sva bratovščino in to velja. Moral bi biti užaljen.«
Povesila ie glavo in rekla:
»Tako težko mi je reči ti ti.«
»Vidiš, da gre!« je vzkliknil in se zasmejal, »Videl sem te skozi okno, ko si šla mimo naše pisarne. Ali me ti nisi opazila pri oknu? Pomahal sem ti, da počakaj, pa si zdrvela dalje ko da ti gori pod petami.«
»Prav nič se ne zavedam, da bi se bila ozrla,« je lagala Nada, »Če sem se, sem storila to’ kar tako, po naključju, zato te tudi nisem mogla videti. Sicer pa, kako naj bi vedela, da stojiš pri oknu prav ti?«
»Kam greš? jo je prekinil v besedičenju.
»Na tramvaj in domov,« mu je odgovorila.
»Pusti to! Ostani v mestu! Stopila bova kam na večerjo. Ali ti ni Mara sporočila, da se oglasi pri meni? Govoriti moram s teboj čimpreje in pošteno.«
»Ne, Mara mi ni nič sporočila Sploh je nisem več videla od tistega večera,« je povedala Nada. »S teboj pa danes res ne morem. Oče je doma in saj veš, kako bi bilo, če bi se vrnila prepozno.«
»Potem moraš na vsak način k meni jutri Tu na cesti zdaj ne moreva razpravljati o stvareh, o katerih
EVO PRALNI PRAŠEK
Take stvari se še v pravljicah več ne dogajajo Ali pa bi ga vzela, čr bi zares hotel?
Nada je pričela znova razmišliat in si ie nazadnje rekla:
»V/.ela bi ga! Torei gu Ijubun?« To je bilo spet novo vprašanje, k je terjalo globlje razmišljanje. Odgovorila si ie nanj po slutnji:
»Na vse zadnje bo to nemara res ljubezen«
Toda takoj nato se ie domislila, dr je Skobal nemara poizvedoval o nje in izvedel za njen sedanji položaj To jo je spet vznemirilo Prevzemala jo je skoraj groza pred tem, da b: vedel da ie brez posla, da io oče sil poročiti se z Brdnikom in da bo nemara že jutri na cesti brez strehf in sredstev »Ne, tega Skobal ne sme vedeti,« si je dejala »Če bi vedela, da ve iutn sploh ne bi šla na sestanek Kaj pa, če bi mi ponudil pomoč? Kakšno? Vzdrževalnino? Ha-ha-ho Njen smeh ni bil izraz šale, marveč boleče bridkosti »Bila naj bi torej plačana ljubica Ljubica po poklicu «
Srce jo je zabolelo.
»Torej v vsakem primeru plačana ljubica, če se poročim z Brdnikom ali če se vdiniom Škobalu.«
(Dalje vrihodniir.)
HU*M*OR
Otroška
' Dedek, ali si bil ti tildi v Noetovi barki?«
'•■Ne, srček moj.«
>l\ako pa da potem nisi utonil?«
Zakonska idila
Žena s palico v roki: »Takoj pridi izpod mize!«
Mcž: >še na misel mi ne pride. Pokazal ti bom, kdo jo gospodar v hiši.«
llbogi šef
»Kaj, sani pišeš na stroj? Kje imaš pa tajnico?;
»Poročila sc je.«
»S kom?«
»Z menoj.«
V tramvaju
Gospod K od raž vljudno vstane in ponudi dvema damama prostor z besedami:
»Dovolita, dragi dami, da ponudim starejši izmed vaju prostor.«
Zakonska
Zena: 'Kam pa tako pozno. Janko?«
Mož: »še ne ve mi
Žena: »Kar mirno mi povej, saj ti •a'ko ne verjamem.<
Narobe jo je razumela
Metka: »Pomisli, koliko mož bo nesrečnih, ko se bom poročila.«
Ančka: »Za božjo voljo, saj boš vendar vzela enega samega moža.«
Prijatelj dobre kapljiie
»Poglej, Janez,« pokliče gospa Močnikova svojega moža, »naš Tinek že sam teka po kuhinji.«
»Saj res,« se razveseli mož, pošlji ga no po pol litra vina.«
Pohvala
-Ali je vaš mož kot zdravnik zelo priljubljen?«
5 Da, njegovi pacienti gredo zanj celo v smrt.«
' elika izbira
Kupec: »Rad bi pripomoček za rast
las.«
Trgovka: »Kakšne barve lase bi pa radi imeli?«
Moderno
'Moja hči je stara šele osemnajst let, pa je že zaročena.«
Piava reč! Moja jih ima komaj sedemnajst, pa je že ločena.«
Ljubeznivost
»Ta -' .vek je idiot.«
»Ne bodi hudoben, saj so idioti prav tako ljudje kakor ti.«
Velike zmožnosti
»Zakaj si pa odpustil svojega knjigovodjo?«
»Ker ni prav nič znal, a je bil vsega zmožen.«
V 24 U R A H
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno cisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Inteligenca
Gospod Plankar pride v trgovino z električnimi potrebščinami in zahteva dve žar vi.
»Za 25 ali za 40 voltov?« vpraša prodajalec.
»Hm,« zamrmra v zadregi gospod Plankar, »ali mi ne bi rajši povedali, koliko to znese v lirah?«
Škotska
»Že ves teden me strašno zob boli. Še znorel bom od bolečin.«
»Zakaj pa ne greste k zobozdravniku?«
»Ker bo moj sin čez dva meseca doštudiral in postal zobozdravnik.«
Usmiljenje
Paznik kaznjencu: »Vaš., žena se mi res smili.«	i
Kaznjenec: »Katera? Saj veste, da sedim zaradi mnogoženstva.«
Pijanfeva logika
»No, Janez, kako si pa včeraj prišel iz gostilne domov?«
»Vse je šlo po sreči, samo doma na stopnicah ini je nekdo na roko stopil. Ta je moral biti pošteno okajen.«
Copata
»Jože, zakaj si pa svojemu psu čuvaju postavil tako veliko hišo?«
»Včasih pridem pozno domov, pa mi žena noče odpreti. Tedaj lahko prespim pri Tarzanu.«
Profesorska
»Minka, nič vr~ nisem zadovoljen z vami. Sobe mi nikdar več v redu ne pospravite. Poiščite si drugje službo,i
»N, kvasi neumuesti, Janez, saj sva se vendar poročila.«
V parterju je dražje
Škot sedi s svojini osemletnim sinom v gledališču, in sicer na galeriji. V odmoru si ogledujeta gornje prostore gledališča in prideta tudi na balk ... šin se radovedno obesi čez naslanjalo, da bi pogledal v parter Tedaj ga oče prime za ovratnik in razburjeno vzklikne:
»Za 'nižjo voljo. Fred, da mi ne padeš v parter! Tam spodaj je dražje.«
Pri modistki
Stranka:	Rada	bi	klobuček po naj-
novejši modi.«
Modistka: »Prosim, izvolite sesti «
Stranka: »A nimam dosti časa.«
Modistka: »Samo trenutek, gospa, moda se namreč pravkar menja.«
Natančen pregled
Zdravnik pacientu, ki stoji pred rentgensko ploščo: »Preveč želodčne kisline imate, jetra so bolna in vaša ura za deset minut prehiteva.«
Na -Midišču
Sodnik: >Zakaj niste najdene dena) nice takoj oddali na policijo?'
Obtoženec: Našel sem jo zvečer, p je že bilo prepozno, da bi hodil n* policijo.«
Sodnik: . Kaj pa drugo jutro?«
Obtoženec: »Je bila že prazna.«
ne B g g
S/ u« S t&
ALI
S TI
KAJ ŽELI MOŠKI OD VLJUDNE ŽSMSKE
Najprej naj pripomnimo, da moški od ženske ne pričakujejo toliko ljubezni kakor ljubeznivosti in vljudnosti. V tem je bistvena razlika med moškim in žensko. Zenska povsod in vselej zahteva ljubezni, tudi tam. kjer je ni in kjer je ne more biti. Moški se pa po navadi zaveda, da ie ljubeznivost, iskrena in prisrčna, večia in boljša od hlinjene ljubezni. Kaj si torej želi moški od ženske, da jo lahko spoštuje in ceni? Poslušajmo:
1. Ne puščajte nas na sestankih čakati več ko četrt ure...
2. ...in če enkrat slučajno točno pridete, nam nikar sredi ceste ne naredite .prizorčka', ker smo pet minut zamudili.
3. Ne bodite zbadljive! 7badliiv je lahko kvečjemu moški, pri ženskah ie pa zbadljivost neznosna
4. Ne govorite nam: »Vi. moški...«, zakaj vsak moški ima rad, če qa ženska gleda kot osebnost in ne kot ovco sredi črede. (Moški namreč niso tako vzajemni kakor ženske, ker so individualisti.)
5. Nikar venomer ne udrihajte čez naše prejšnje .ljubezni'. Pomislite, da ie tudi vas kdo prej rad pogledal — čeprav je bilo to morda še v študentovskih letih — in da vam qotovo ne bi bilo všeč. če bi vas pri njem neka druga ženska obirala.
6. Čc bi bili radi sami z vami. ne pripeljite s seboj prijateljice. In kadar bi radi bili doma, nas ne silite v kavarno. Pustite nas spati, če bi radi spali, in daite nam iesti, kadar smo lačni!
7. Če se v kinu nežno doiihotapimo do vaše ročice, nas ne odrivajte s takšno silo. da vsi okrog slišijo. In če se pozabimo dotihotapiti do cenjene ročice — najbrže ie film tako napet — nam pozneje nikar besno ne očitajte, da vas zanemarjamo.
8. Če vas je naše drobno darilce razočaralo, nam tega ne kažite tako oprijemljivo, temveč rajši darilce na skrivaj zamenjajte v trgovini.
9. Kadar sedimo s prijatelji za mizo, nas nikar pred njimi ne obirajte do kosti in nas ne analizirajte vpričo njih.
10. Vendar nas pa pred njimi tudi ne povzdigujte v nebo. To ie nam moškim orav tako neredno, kekor če pripovedujete svojim znalkam, da imamo rajši nočne sraiee kakor pi-džame.
11. Nikar ne glejte tako ljubeznivo promenadnih gospodkov, tistih nepomembnih in polizanih mladičev, ki se ne znajo ponašati z drugim kakor s podloženimi rameni in dolgimi jopiči. Pustite nas živeti v veri, da cenite naš značaj, morda tudi naš talent in uspeh, in to celo tedaj, če smr čedne zunanjosti. In če nas narava ni obdarila z lepoto, nam ne zatrjujte vf"nmer, da ne gledate na zunanjost; takšno zagotavljanje ie netaktno. Pustite nas rajši v veri. da smo prikupni, in če nismo lepi, da smo zanimivi.
12. Ne govorite venomer o denarju in ne očitajte nam. kako lepe obleke imajo druge ženske in koliko denarja so potrošile zanje. Moški radi dajemo, vendar nas boli, če opazimo, da pričakujete od nas denar. Daite, da vas obdarimo in ne plačujemo!
13. Če nas pa že ne ljubite, bodite vendar ljubeznive z nami. Ne bodite osorne in redkobesedne, če vam ni do nas. Ne ravnajte slabo z nami, če vam ni do naše naklonjenosti. Smehljajte se! Dovolite nam utvaro, da bi se vam utegnili vseeno kdaj vtihotapiti v srce, čeprav se zavedate, da nas nikoli ne bi mogli ljubiti. In če nas res. prav zares ne ljubite, dovolite, da vas mi ljubimo. Bodite _nam sestre, če nam ne morete^ biti žene. In kadar nas žalite, ne pričakujte, da vas bomo mi odpuščanja prosili... (n)
' V
A'
mm ■""■-■■
v * ' s
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v let rubriki, plačamo 10 lir
labolčni zavitek
Napravi testo iz -Vi kg enotne moke,
1 icdilne žlice olja. 1 vaniliievega sladkorja, 1 noževe konice jedilne sode, malo soli in toliko mrzle vode. da dobiš srednjemehko testo, ki naj počiva ‘A ure. Testo razvaljaj in razvleci, namaži z marmelado, potresi z nastrganimi jabolki na rezine, cimetom, 1 vanilijevim sladkorjem in eno žljco sladkorja; zvij ga, daj v namazan pekač in speci.
Zavitek ie prav tako dober kakor predvojni.	Draga
»Matevž«
Skuhaj posebej fižol in posebej krompir in oboje zmečkaj. Daj v lonec malo tople vode, stresi v to krompir in fižol in mešaj, da nastane pire. Dodaj popra, soli in na maščobi zarumenele čebule. Serviraš kot samostojno jed s solato ali pa k omaki.
S. V.
Zelo okusno zelje
Zreži sveže zelje na široke rez;ance, popari in odcedi V kozico dai maščobe, precej čebule, nekoliko listov zelene in zelenega petršilia in nekaj časa praži, dodaj odcejeno zelje jn praži do mehkega. Zdaj dodaj še Slamičev »zelenjavni cmok« in 1 do
2 Magqvievi kocki, pomokaj, zalii in kuhaj še 20 minut. K temu serviraš krompir ah žgance.	P.	K.
Perutninska kri
Kri je zdrava, zlasti za slabokrvne ljudi, ker vsebuje dosti beljakovin in železnih soli. zato ie škoda, če jo zavržemo, kadar koljemo perutnino. Kri. ki jo pri klanju vlovimo v posodo in zakrkne, zrežemo na drobne koščke in opražimo na maščobi, na kateri smo prej zarumenili nekoliko sesekljane čebule. Opraženo kri osolimo in opopramo in ponudimo s kruhom. Lahko jo pa tudi zakuhamo na iuho.	P.	A.
*
Za vsak prispevek, objavljen, v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dviqnete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko sc nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične aospodinje, Ljubljana, poštni predal 253.
voda se izprazni. Polaqoma, z vzgojo, dobi dojenček mišico zapornico v oblast, otrok se zave. da ie mehur poln in do ootove meje lahko vodo zadrži za par sekund, dokler qa ne nese mati na posodico.
Kako in kdaj naj se prične z vzgojo dojenca na čistočo? Pri zdravem dojencu pričnemo lahko že prav zgodaj — okoli 4.-5. meseca: čas izberemo po razvoju dojenca in sicer takrat, ko drži glavico dobro pokonci in se mu je že tudi hrbtenica nekoliko utrdila. Dojenčka, ki mu še glavica pada naprej ali nazaj, ne smemo dajati na posodico, ker škodujemo telesnemu razvoju. Za vzgojo čistoče ie važno, da ima dete vedno isto posodico, ki mora biti iz higiienskih razlogov seveda samo njegova last in. da 1a posodica stoji vedno v isti sobi na istem kraju. Sprva ni potreba, da dojenček sedi na posodici. Sedenie na posodi za dojenčka ni udobno, večkrat ie posoda mrzla, tišči ga rob. sedenie. zlasli če traja dolgo časa. ga utruja. Polagoma zasovraži dojenček posodo in se spusti v iok samo, da jo zagleda. V strahu pred njo se napravi trdega in ga ni mogoče posaditi zlepa na posodo. Skrbno bomo pazile, da do te nesimpatiie pri do-lenčku sploh ne pride. Sprva zado-stuje, da ga pred vsako hranitvuo takoj, ko se zbudi, dvignemo, nesemo k posodici, primemo za steqenčka, naslonimo s hrbtom na nas in d.t.mo nad posodico, qovoreč pri tem vedno ene in ste zloqe: A-a-a-a-a-a-a-a, ali: lu-lu-lu-lu-lu-lu ali kak drug zlog. Zlogov in kraia posodice ne smemo menjavati, ker je to za uspeh _ zelo važno. Sprva dojenček ne bo ničesar razumel, in če napravi v posodico, se mu je to poč posrečilo. Ob taki priliki mu pokažemo v posodico in ga pohvalimo. Za prijazne besede ima dojenček že zqodaj razvito razumevanje. Seveda ne moremo zahtevati od dojenčka, da bo že po treh dneh
(Ti trije moueil so risani izrecno ta *L>ru^.mski tednik« In niso Diii Se objavljeni.)
Če še nismo oblekle zimskih plaščev— morda imamo tople jesenske plašče ali kostime — je zdaj prišel čas, da mislimo nanje. Naša slika nam kaže nekaj modernih zimskih plaščev, ki niso samo lepi, temveč tudi topli. Prvi model nosi siv zimski plašč, krojen zelo ohlapno. Okroq vratu ima majhno rjavo krzno. Tak plašč ie qorak posebno, če oblečemo spodaj kostim ali volneno jopico. — Vitkim ženskam se lepo poda plašč, ki qa vidimo na druqem modelu, le temnozelene barve in ima riave krznene žepe. Zapenja se visoko ob vratu. — Pripraven ie tudi tretji, ohlapni svetlorjavi plašč, pošit po celem prednjem delu života in na rokavih z nizkim krznom ali plišom.
vzgoje čist, zato bo treba mnoqo potrpljenja. Šestkrat in še večkrat dnevno smo ga držale nad posodico zaman, sedmič se je posrečilo. In zopet dneve in dneve brez uspeha — mnogo potrpljenja porabi pri tem mati. Polagoma bo pričel dojenček razumevati, samo pogied na posodico in znani zlogi qa bodo spomnili na njegov opravek. Nespametne so telesne kazni pred koncem prvega leta, dojenček ne razume, zakaj je kaznovan. lstotako nespametno in celo zdravju škodljivo je dolgotrajno sedenie na posodici, na katero ga nekatere matere navežejo kar za celo uro. pa še dalje: »Češ, sedel boš, dokler ne napraviš!« Dete sedi na posodici, igra se z ropotuljico in sploh pozabi, čemu sedi! — Ko ga začne boleti v sednici, sc bo skušal rešiti posodice, a ne more, ker ie privezan, ali ker ga mati s silo drži na posodi. Tako bo dete posodico zasovražilo in že samo pri pogledu bo pričelo kričati in se braniti. Z napačno vzgojo smo dosegle ravno nasprotno: otrok nam bo močil še dolgo.
Ko bo dojenček sigurno sedel prosto, qa smemo šele posaditi na posodico, a ne več ko za 'h— 1 min. Pri tem mu ne damo nobene igračke, ampak ga z znanimi zlogi: a-a-a-a-a opominjamo, čemu sedi. Iz istega razloga so neprimerni udobni stolčki, na čigar sedež ie pritrjena posodica. Otrok ne loči ta stolček od navadnega stola, izpraznjevanje se sicer reš vrši v posodo, a popolnoma pod-zavedno. Tudi tako se dojenček ne bo privzgojil čistoči.
Sprva moramo posaditi dojenčka, če je buden, vsako uro. oziroma takoj. ko se zbudi. Iz spanja dojenčka ne kličemo k tem opravkom, ker postane sicer vsled motenia spanca nervozen. Ko ie starejši, lahko raztegnemo čas polaqoma na 2—3 ure, ker se je kapaciteta mehurja vsled rasti povečala. Doloo časa mora mati sama dajati dojenčka na posodico. Sele z 12.-14. meseci se prične dete samo oglašati in prositi za posodico
z znanimi zlogi: a-a-a-a-a. Tako podnevi. Ponoči se normalno dojenček sam odvadi močenja posteljice, eni prav zgodaj z 10. meseci, druqi zopet pozneje. Najkasneje mora biti dete z 20.—22. meseci tudi ponoči suho. Pri tej vzgoji mora biti mati zelo potrpežljiva, ne sme takoj ski-peti v jezi in udariti, če so hlačke mokre. Mokre hlačke niso nobena nesreča, s prijaznim prigovarjanjem se doseže mnoqo več ko zqrda. To bi bil pravilen potek vzgoje k čistoči.
Mnogokrat pa stvar ne gre tako. kakor bi si me želele. Včasih je temu kriva nerazumna mati, ki ne vztraja v potrpljenju in zahteva v svoji ambiciji od svojega dojenčka vse preveč. Nasprotje od teh mater so matere, ki se jim dojenček vse preveč smili. »Kaj qa bom mučila s posodico revčka, sai lahko operem, na bom že pozneje privadila.« Zopet druge ma-iere so brezbrižne, ne ljubi se jim in ne vzamejo si časa za vzgojo dojenčka, in dete ostane zanemarjeno. Mnogo mani pogosto leži vzrok, da se dete ne privadi k čistoči, v detetu samem. Tu igra predvsem duševna nerazvitost veliko vlogo. Nekateri otroci se preveč zamislijo v svoio igro, drugi so trmasti, tretji brezbrizni itd. Celo vrsto napak., deloma privzgojenih. deloma prirojenih bi lahko ob tej priliki naštela. To je seveda stvar vzgoje in skrbnega opazovanja. Pri otrokih — trdovratnih močilcih po 1 letu — bi svetovala materam sledeč poskus: Tri dni si mora mati vzeti čas samo za dete. Sobo močno zakurimo, da je zelo topla. V termo-steklenico pripravimo 1 liter, otrokove najljubše pijače: sladek čaj, malinovec. limonado ali kai drugega. Otroku oblečemo samo copatke in sraicko brez hlačk, da bo dobro vidno za dete in mater, kdaj prične dete puščati vodo. Otroku dajemo v kratkih presledkih na 1 uro piti preeei pripravljene tekočine. S tekočino ne štedimo, dete naj veliko pne, da bo dosti »učne snovi«. Posodico pripravimo na običajno mesto. Ko vidimo.
da ie dete pričelo puščati vodo, ga hitro nesemo na posodico. Ko napravi ostanek v posodo, ga poiivalimo. Lužico obrišemo in krpico ožmemo V posodo. Čez pol ure nesemo dete zopet nad posodico in ga držimo nad njo govoreč pri tem iste zloge: a-a-a-a-a-a. Če bomo pazili, »ujamemo« vedno o pravem času. Otroku pokažemo vodo v posodici, ga pohvalimo in nagradimo s kako malenkostio (škatljico. leseno kocko etc.l. Če napravi prvič lužico na tla, mu damo lahek udarec po stegenčku in vpričo niega ožmemo krpico v posodico, govoreč. da to spada v posodico in ne na tla. Otrok to vidi in ker ie mnogo »učne snovi«, si to zapomni in prične razumevati, čemu je posodica, Drugi dan ravnamo istotako. Tretji dan oblečemo detetu hlačke in zmanjšamo količino pitne količine. Četrti dan je navadno že dete čisto. Če »začuti mehurček«, postane nemirno, teče k materi, ki ga mora dobro opazovati in takoj razumeti. Par tednov pozneje se bo dete samo oglasilo: »a-a-a-a-a-a«.
Težja je priučitev čistoče ponoči. Navadno postane dete samo od sebe čisto okoli 14.—20. meseca. Zato z vzgojo k nočni čistoči počakamo do konca 2. leta. Če se dete moči ponoči tudi po tei dobi. pričnemo z vzgojo. Najprej zmanjšamo količino tekočine pri večernem obroku. Nobenega mleka. kave. kompota. Večerja mora biti suha: polenta, rezanci, praženec, omlete, riževa kaša. Tudi sadja mu ne dajemo zvečer, ampak po kosilu, ker sadje vsebuje veliko vode. 2e samo na ta ukrep preneha mnogo otrok močiti posteljo. Če to ne pomaga, ga zbudimo enkrat ponoči, navadno 2—3 ure po začetku spanca. V splošnem pa močenje posteljce prvi dve leti ne vzamemo prestrogo. Drugo je, če je bil otrok že čist in je ponovno pričel močiti posteljo S takim otrokom moramo k zdravniku, ker ie temu krivo obolenje.
Iz teh kratkih poročil boste, drage matere, uvidele, da ie zqodnia telesna čistoča dojenčka predvsem zasluga spretne in razumne matere, v veliko manjši meri »pridnega« dojenčka. O pravih močilcih postelje Vam poročam prihodnjič.
Dr. Tavčar-Konvalinka
Kako vsgajam svojega miljenčka k snagi
Pri vzgoji dojenčka ie zelo važna skrb matere, navaditi svojeqa miljenčka kar moqoče zgodaj na čistočo. Lina ima srečo, s 7.-8. meseci, da še preje, se ii posreči obdižati tekom dneva hlačke svojega malčka suhe in po 10. mesecu tudi že posteljico. Druga mati ima v tem velike težave. Dele je staro 2—3 leta in še več in vendar se še vedno moči. ne samo podnevi, ampak tudi ponoči.
Oglejmo si potek normalne vzgoje k čistoči pri zdravem dojenčku. Pri novorojenčku in mladem dojenčku se vrši izpraznitev mehurja reflektorno. to ie oodzavedno. brez lastne volje. Ko ie mehur do gotove mere napol-nien, se odpre mišica zapornica in
Zakonski slovar, kakršen ne bi smel biti
Po besedah, no kratkih stavkih, na videz nepomembnih in neznatnih, skratka po govorjenju kai hitro lahko uganeš, kako dolgo sta zakonca porojena in kako se razumeta. O. ni po-
trebno. da hi se prepirala, in si lucata v obraz žalitve- pogosto ie molk dovolj. da sklepaš. ali ie zakon srečen ali ne. Nekateri zakoni pa niso ne srečni ne nesrečni, temveč so kakor
mlačna niha:	čeprav	bi	raisi	imel
toplo, io vendarle poješ. Oglejmo si. kakšna ie govorica v takšnem zakonu, in sklenimo, da naš zakonski slovar ne bo takšen.
Ko sta še zaročena:
Kako mu ona pravi:
Če je zamudila sestanek:
Če on ne ie:
C’e on preveč ie:
Ce ima novo sunioveznieo:
Če mora na sejo:
Če mora žena k šivilji:
Če on pove dovtip:
Moi nailiubši.
Če bi te še dolgo čakal. l)j umrl.
Tako sem žalostna, ker ne ieš!
Kako imenitno te ie videti, ljubil
Kakšen okus imaš!
Ali boš mislila name?
Ko sta prvo leto poročena:
Ljubi moi.
Dve leti pozneje: štiri leta pozneje:
Ljubi
Smešno, toda jaz jNin.aš čut« za čas, sem vselej prvi. | ljuba nioia.
Tudi jaz nisem več lačna, ljubi
Sreča te dela lačnega.
Sovražim to šiviljo. ki te iemlie meni!
(Občudovahio se smeji.)
Kupila sem ti sa-moveznico. ki si jo včerai občudoval.
Kako bom žalostna. ko te ne bol
(Spremi ženo k šivilji.)
Zbolel boš!
Zredil se boš!
Tone.
Deset let pozneje:
Tone (in kadar ie slabe volie, sploh ne govori z niim.)
Neverjetno, vselej zamudiš!
Menda ti vendar jaz ne kvarim teka?
Še nisem videla človeka, ki bi imel tak tek V<> ti.
Smešno, da imaš same, pikčaste samovezniee.
Naibrže nisi zaradi mene kupil novo samovez-nico.
Ne vračaj se prepozno!
Kako .hecno', no-vedati ga moram mami!
Glei. da bo obleka nekoliko daljša, se ti bolje poda,
Kdo ti ga ie pa povedal?
Je ne čaka.
Je. ne da bi ga pogledala.
Požrešen si!
O. novo samovez-nieo si imel? Ne spominjam se.
Razumem, seia ie seinl
Oh. sai veš. šivilje. obleke...
Nikoli ne boš resen!
Na svidenje iutri zjutraj!
Spet nova obleka! Kdo bo pa plačeval?
Ali se smejati?
m o r a m
V vaših rokah tiči vaša ljubkost
Pokažite mi roko in povedal vam bom, kakšni ste in kako se počutite. Živčnost, neuravnovešenost in pomanjkanje obvladovanja se zrcalijo v razburjenih in lahkomiselnih gibih rok. Človek z napadalnim in strastnim značajem se izda po odsekanih, kratkih gibih rok, ki učinkujejo na gledalca po navadi odbijajoče. Ni dovolj, da imajo roke lepo omiko Th doTgS prste, da se zde lepe. Preprosta, rekli bi ,praktična* roka učinkuje izredno prijetno, če je negovana in čista. Zato ima lahko tudi ženska, ki dela v kuhinji in gospodinjstvu, prikupne, da, ljubke roke.
Gojite pa predvsem tudi gibanje svojih rok; naučite se, položiti roko prožno in mehko na naslonjalo stola ali v naročje.
Priporočljivo je, da opazujete gibe rok pred zrcalom, vendar samo instinktivne in ne priučene gibe. Kmalu boste opazili, kaj vam je na gibanju všeč in kaj ne. Skušajte ustreči svojemu okusu in se ne bojte, da bo vaše gibanje izumetničeno. Kinaiu vam bo novo gibanje rok prešlo v meso in kri in 1)0 postalo tako naravno, kakor čo bi vam bilo prirojeno,
PriuCite se mehkih, lahkotnih gibov. Raven gib je nedvomno najneposred-nejša pot do predmeta, ki bi ga radi prijeli, toda ni tudi vselej najlepša. Ni treba, da bi se priplazili kakor kača do predmeta, ki ga nameravate prijeti, toda prav tako ni treba, da šinete z roko kakor s strelico, če hi radi dvignili kozarec in ga ponesli k ustom.
Dobra vaja za po gibanje rok: iztegnite roke predse, s komolci tesno ob telesu in zapestji navzgor, in krepko stisnite pesti. S to vajo si bosta kmalu pridobili nadzorstvo nad mišicami rok.
Če hočete gibom svojih rok vdihniti nekaj mehkobe, iztegnite roke predse, tako da so prsti čisto mehki in vise navzdol. Zdaj opisujte z rokami od zapestja navzdol okrogle mehke kroge. Kmalu se boste odkri-žali sunkovitosti v gibih rok. Nikoli rok ne umivajte najprej z mrzlo, nato z vročo vodo, temveč narobe. Pazite, da si l>oste roke vselej po umivanju do suhega izbrisali, da vam polt na rokah ne bo pokala. Priporočljivo je, če po umivanju uporabljate mastno kremo, ki jo nalahno, toda pošteno vtrete v polt.
Če sp mislite lotiti dela. ki bo zelo umazalo nohte na rokah, si jih poprej namažite s ključavničarskim milom; preprečilo bo. da bi mogla umazanija za nohte in vam obvarovalo roke.
*♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Ilerausgebe
>r: K, Bratuša, lournnlist; vernntwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerci: Merkur, A. G - ^ liV1 tiska rno^* od^o^a r i^O Mihalek —''vsi 'v Ljubljani. Ljubljana. - izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ta tiskarno ou„o\ana
O. Mihalek — alle in