Nauki za življenje enoba človeka bolj  utrudi nego li delo.   Kljue, ki se veduo rabi, vedno se svčti.   Ako ti je žisljenje Ijub6 in drago, ne zametuj časa; *-2 čas je stvar, iz katere se dela živJjenje.   Mnogo si izgubil, ako dJj6 Ježiš nego ti je treba, ter ne pomisiiž, da lisica, ako spi, ne vjame koki5ši. Ako je resniea. da je čas najdraža stvar na svi-tu, nu potlej je gotovo, da je potratcni čas (uili naj?efja potrata. Lencba (ak6 poSasi Ifee, da jo siromaStTo, prej  nego si mislimo, dobiti.   Podvizaj  se z delom ter ne eakaj, da bi te ilelo gonilo.  Zgodaj v posteljo in zopet zgodaj ua udge, to je, kar stori človeka zdravega,  imovitega in  modrega. — Pač je nenmno, ako se boljSib Sasov veseliš in nadejaš; le ti se izpreobrai, iu tudi časi se bodo izpreobmili a teboj.
8*
Del&Tiiost ne potrebaje nobenih Mj4; kdor si z željami pomag&ti taoče, v nerarnosti je, gladf unireti. Zsslužka m" brez dela in truda; ako nimaš pre-moženja, pomagaj si z rokami. Delavnost je sreče mati; pridnemu di Gog Tse. Delaj uae Janes, ker ne Te5, fcaj te jutri od dela jadržnje. Prigovor pravi: Jeden danes je bolji, nego Ji dv» jntri; zatorej ue odiagaj ni&sar na jatri, kar uii danes lehko storiS. Delo iiapravlja človetu veselje, premoženje in spoitoranje. B6ži pred veseljem, in veselje bo hitelo za teboj. Pridna predica inia droje srajc. A v delavnO3ti moraž biti staoo?iten; gostači, ki se pcgostoma selijo, dreresca, ki se vedno prosajajo, ne rasM nikoli takii veselo, kakor takrat, če bi na jedoem mestu ostala. Trikrat seliti se, U> je toliko, takor jedenktat pogorčti. HofaS svoja opmik imeti dobro optavljena, opravi je sam; hoSeš je imeti slabo oskrbljena, daj je opraviti drugiin. — Majhen pregrešek večkrat inuogo kvare napravi. Zaradi jeduega izgabljenega žreblja časi konj podkef izgubi; kc mu podk?e izmanjka, pokfari se ves, a s konjem tudi jhike. Vse to bi se ae bilo zgodilo, ako bi bil j&sdeo o pravem Casu pazil na podkve.
Konečno si Se to zapiimni: Skušnja je zeM draga upilnica. Dober svit je lahko dajati, ali treba je, da se izpolni. Komur uf svetovati, terau ni pomagati.   Kdor poslusati ne8e, mora trpeti.