Soedizione l> abbonamenfo poriilt
Prezzo • Cena Ur 0.50
Štev. 164
V Ljubljani, v četrtek, 22. julija 1943-XXI
i Leto VIIIJ
Izključna pooblaSčenka ca oglaSevanJe Italijanskega in tujega |	Uredolttvo lo oprava* Kopitarjeva i, Ljubljana. f
brnite, Urorat Union« Pubblicitd Itaiiana S. A«, Milano.	£	Bedaztone, Amralolstrazionei Kopitarjeve 4. Lnbiaoa. =
Concessionaria esclnviva pet la pnbblldU dl provealenia itaiiana ed esteras Union« Pnbbliciti Itaiiana & A« Milana &
Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem je rodil tehtne
vojaške ukrepe
t." '
i* i.
Bollettino No 1152:
Gravi perdite nemiche sul fronte siculo
228 carri armati distrutti, 2 caccia e 3 mercantili affondati, 6 velivs!i abbattuti
II	Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
Nel settore centrale del fronte siculo le trnppe dellAsse hanno sgombrato — dopo aspri combattimenti — Caltanissetta ed Enna por-tandosi su nuove posizioni.
Dal 10 al 20 luglio 282 carri armati nemici sono stati distrutti ed un centinaio danneggiati oltrtf ai molti perduti dali avversario durante le operazioni di sbarco.
Velivoli del nostro 5° stormo di nssalto compivano una audace azione sul porto di Anglista colpendo gravemente un mercantile di grosso tonncllaggio cd una nave da trasporto. Venivano abbattuti in combattimento due appn-recchi avversari; 3 dei nostri non facevano ri-torno.
Bombardieri pesanti tedeschi attaccavano nella notte sul 20 il porto di Malta: risultano rolpiti, le attrezzaturc portuali e setie navi mercantili delle quali due sono da ritenere affondate.
Motosiluranti germaniche hanno colato a pieco nclle acque della Sicilia due cacciatorpe-diniere e un piroscafo da tremila tonnellate, silurando innoltre un mercantile di media stazza; tutte le Rinita sono rientrate alla base.
Incursioni avversarie su Napoli e su loca-lita della Campania, della Calabria e della Sardegna causavano scarsi danni e poche vitti-me; sono stati^ abbattuti dalle batterie della di-fesa due aerei^ n Napoli, »no nei pressi di Salerno, uno nei dintorni di Decimo (Cagliari). *
A seguito rlelle incursioni citate dal bollet-'tino odierno sono stati finorn acertati a Napoti e provincia 13 morfi e 45 feriti.
Budimpešta, 22. julija, s. Angleži in Ameri-kanci, piše vojaški kritik lista »Magyarszag«, niso pričakovali, da se jim ho italijansko ljudstvo postavilo po robu s tako srditostjo. Tudi v tem so Angleži in Amerikanci pokazali, da ne poznajo značaja in duha italijanskega naroda. Amerikanri ,
•	ne poznajo velikih in plemenitih kreposti italijanskega plemena in njegove odporne sile, ki jo podžiga trdna domovinska ljubezen.
Sedaj začenjajo Angleži in Amerikanci na sicilskih poljih razumevati, da se italijansko ljudstvo no ukloni in zato so novodobni divjaki hoteli udariti p0 Rimu v zmotnem prepričanju, da bodo tako omečili moralo prebivalstva.
Rim ne odjenja, temveč se upira, bori in odgovarja na Chuichillove in Rooseveltovo poslanice s skrajnim prezirom. Na Siciliji, piše včlan-kar dalje, se razvija velika bitka: Angleži in Ameril’anci so bili prisiljeni ustaviti svoje napredovanje, medtem ko osno letalstvo zadaja hude udarce anglaSko-ameriški mornarici na Sredozemskem morju. Če pomislimo, da je bilo v osmih dneh potopljenih za 8GI.OOO ton angleško-amerikanskega brodovja in če se bodo potopitve nadaljevale « tako naglico, bo angleško-ameri- t kamsko mvelistvo moralo začeti razmišljati, ali se I
Rim, 22. julija, s. Kratko poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, ki pravi, da sta obravnaval samo vojaška vprašanja, je prekrižalo vse spletke sovražnikove propagande ter je jasen odgovor na poskus Angležev in Amerikancev, ki so v sedanjih vojaških nastopih iskali samo politične cilje. Neustrašnost italijanskega ter nemškega naroda spričo strahovalnih napadov sovražnika dokazuje vso piškavost takega poskusa. Italijansko
Hitlerjev glavni stan, 22. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Ob Miusu in srednjem Doncu je sovražnik tudi včeraj z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami zaman skušal prodreti v našo obrambno črto. Močni sovražni napadi in sunki so se menjali z lastnimi protinapadi. Boji se nadaljujejo.
Tudi na področju pri Orlu sc huda obrambna bitka nadaljuje predvsem vzhodno in severno od mesta. Na južnem delu tega odseka so bili krvavo odbiti na široki fronti podvzeti sovjetski napadi; krajevni vdori so bili zajezeni.
Včeraj so uničile naše čete 133 sovjetskih oklepnikov.
V	času od 5. do 19. julija je bilo v silovitih napadalnih in obrambnih bojih zajetih 4-5.172 ujetnikov,, oddelki vojske, napadalni oddelki ter protiletalsko topništvo so uničili +827 oklepnikov, letalski oddelki pa so vrgli iz boja več sto drugih oklepnikov.
sploh že izplava nadaljevati boj. V vsakem primeru, končuje vojaški kritik, pa ve ves svet. da se Rim ne ukloni. s
Norosti sovražne propagande
Rim, 22. julija, s. Po poročilih iz verodostojnih zasebnih virov, pravi bedasta sovražna propaganda, je dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter« v Berlinu javil, da je preteklo soboto in nedeljo prišlo do protifašističnih demonstracij v Reggiu Ca-labriji, Messini, Napoliju in v Firenzih.
Napad nemških motornih čolnov na Sirakuzo
Berlin, 22. julija, s. Poročajo, da so nemške ogledne ladjice, ki delujejo v mesinski ožini ter ob vzhodni sicilski obali, vdrle v sirakuško pristanišče ter potopile angleški rušilec vrste »Jar-vis«. Potopljena je bila tudi neka druga 3000-ton-ska ladja. Neka 8000-tonska trgovska ladja je bila torpedirana. Pri tem napadu je samo ena torpe-dovka utrpela nekaj škode in na njenem krovu je prišel ob življenje le en mornar.
prebivalstvo ter zlasti rimsko meščanstvo je kakor nemško ljudstvo jasno izpričalo svojo voljo, da vztraja ter se bije,
Na sestanku sta Duce in Hitler gotovo prerešetala vojaški položaj v Sredozemlju ter na ruskih tleh, kjer se sovražnikove množice pomikajo proti evropski obrambni bojni črti. Pogovarjala sta se o vseh podrobnostih in možnih razvojih ter se kot vrhovna poveljnika eil osi odločila za protiukrepe,
mornarice zanetile požar na nekem vlačilcu. Z njegovim uničenjem 6e lahko računa.
Pod zaščito goste megle je podvzel sovražnik v noči na 20. julija z močnimi silami izkr-revalni poskus ob severni norveški obali pri Vardiiju. V takojšnjem koncentriranem ognju vseli k obrambi obale nastopivših oddelkov vojske, vojne mornarice in letalstva, se je sovražno izkrcevalno podjetje popolnoma ponesrečilo. Sovražnik se je z izgubami v gosti megli umaknil.
Na zahodnem odseku sicilske fronte so nemško - itali janske bojne skupine nemoteno po sovražniku ter po načrtu izvedle zapovedane pokrete. Na vzhodnem odseku so bili številni napadi britanskih čet odbiti in krajevni vdori v takojšnjih protisunkih očiščeni. V boju proti sovražnemu prevoznemu brodovju so bili tudi včeraj doseženi dobri uspehi.
Pri že javljenem napadu oddelka težkih nemških bojnih letal nn Malto v noči na 20. julija so bile zažgane naprave pristanišča Malte in so bili doseženi bombni zadetki na sedmih sovražnih prevoznih ladjah, izmed katerih sta najmanj dve po vsem videzu utiičcni.
Oddelek nemških brzib čolnov je izvedel nočni napad proti pristanišču Siraluize, zasedenem po sovražniku, in je potopil v presenetljivem napadu dva rušilca ter parnik s 3000 tonami. Druga velika ladja je bila s torpedom težko zadeta. , .	*—	-	,,
trebna uničenja delala pozneje manj stalen in manj veder dan miroljubnega srečanja, ki ne mo-
o	obstajati v poniževanju premaganih, temveč temelji in se utrjuje samo v bratovski slogi, pomir- ■ jevalki duhov ter krotilki strasti in zamer.
Kot škof tega vzvišenega mesta smo si z vztrajnim zanimanjem prizadevali — in Vi, gospod kardinal, sle spremljali vse naše korake — da bi našemu ljubljenemu Rimu Jjile prihranjene strahote in »koda bombardiranja. Ne da bi omenjali ogromni zgodovinski pomen tega starodavnega mesta, je Rim za nas sveto mesto katolištva, goreče v novi, še bolj bleščeči slavi Kristusovega imeni, bogato s čudovitimi spomeniki vere in umetnosti, varuh predragocenih listin in ostankov. Rim, v čigar podzemlju so v trenutkih najhujšega preganjanja bila prva pribežališča krščanskega ljudstva in mučencev, ki so posvetili amfiteatre iti cirkuse in ki ho-dftno k njihovim grobovom molit kakor v zibelko krščanstva; Rim, po čigar ozemlju so razsejane ustanove rimsko kurije, številni papeški zavodi, mednarodno ustanovo ter kolegiji, ki so pod našo oblastjo, toliko in toliko svetišč poleg naših prekrasnih patriarhalnih bazilik, toliko knjižnic in del najslovitejših veleumov lepih umetnosti; Rim,, kamor se shajajo ljudje z vsega sveta, ne samo, da bi se učili vere, temveč tudi starodavne modrosti ter gledajo vanj kot v svetilnik omike, ki temelji na krščanski kreposti.
A poleg tega je skoraj sredi Rima — in torej izpostavljeno nevarnostim letalskega napada — naše Vatikansko mesto, neodvisna in nevtralna država, v kateri so zbrani neprecenljivi zakladi vere in umetnosti, sveta dediščina ne samo Apostolskega sedeža, temveč vesoljnega katoliškega sveta. Na vse to smo že jasno in večkrat opozorili ter tistim, ki se jih tiče v imenu človeškega dostojanstva in krščanske črnike priporočili, naj spoštujejo nedotakljivost Rima. Zdelo se nam je dovoljeno upati, da bo upoštevanje tako očitnih razlogov, dalje avtoriteta, ki jo —pa bodisi po nevrednem — imamo, skupno priznanje noše višje nepristra-nosti ter obsežnega in trajnega dobrodelnega delovanja, ki smo ga izvajali na korist vseh brez razlike narodnosti in verske pripadnosti — da nam bo vse to med tolikimi grenkobami prineslo tolažbo, da bomo pri obeh vojskujočih se strankah našli razumevanja za svoje zanimanje za korist Rima.
Toda žal se je naše, tako umestno upanje izjalovilo. In zdaj se je zgodilo tisto, za kar smo rotili, da se ne bi. Tisto, česar emo se bali, četudi pričakovali, je danes žalostna resnica, zakaj ena najznamenitejših rimskih bazilik Sv. Lovrenc izven zidovja, sveta vsem katoličanom zaradi starodavnih spominov in zaradi prelepe grobnice našega češčenega prednika Pija IX., je zdaj po veliki večini uničena. Ko smo gledali razvaline znamenitega svetišča, smo se spomnili besedi preroka Jeremije »Kako je potemnelo zlato, kako se ie spremenila prelepa barva, kako so razmetani kamni svetišča.«
ki jih zdaj zahtevajo za usodo vseh evropskih narodov. Za te ukrepe sta se odločila po tehtnem in stvarnem pregledu celotnega položaja.
Plemenito dejanje vladarice
Rim, 22. julija, s. Vel. Kraljica in Cesarica se je jz bolnišnice italijanskega Rdečega križa vrnila v park Sacchetti in odvedla v vilo- Savoia triletnega dečka, ki se je po letalskem napadu izgubil. Deček, ki pravi, da mu je ime Mario, je zdrav.
Kdor koli bi mogel dati kakšne koristne podatke o dečku, se naproša, da se obme naravnost na vilo Savoia, četudi po telefonu.
Rim, 22. julija, s. Malega Maria, ki se je po letalskem napadu izgubil in ga je Vel. Kraljica in Cesarica spravila v zavetje v vilo Savoia, je včeraj njegov oče že spoznal.
Brzojavka kardinala Bertrama zaradi porušenja bazilike sv. Lovrenca v Rimu
Berlin, 22. julija, s. Predsednik nemškega katoliškega episkopata, kardinal Adolf Bertram, nadškof v Vratislavi, je poslol papežu brzojavko, s katero v imenu nemških katoliških škofov izreka globoko žalost zaradi razdejanja bazilike sv, Lovrenca in zatrjuje, da spravlja ta dogodek ves omikani svet v veliko zaskrbljenost zaradi slovitih umetniških zakladov Rima in posebej zakladov katoliške cerkve.
Nad 500 letal je bombardiralo Rim
Lisbona, 22. julija, s. Po uradnih poročilih iz nasprotnikovega vira je v napadu na Rim sodelovalo več kakor pet sto letal. Vsega skupaj so zmetali za 700.000 kg bomb.
Hud letalski napad na Malto ' A
Lizbona, 22. julija, s. Malta je včeraj doživela najhujši letalski napad v poslednjih sedmih mesecih. Napad je bil zelo zgoščen. Protiletalska obramba otoka je odgovarjala s silnim ognjccn.
Obisk podtajnika fašistovske stranke na Siciliji
Rim, 22. 'julija, s. Podtajnik fašistovske stranke Tarabini se je vrnil na Sicilijo, kjer je obiskal vojaška poveljstva, se razgovarjal s četami v prvih bojnih črtah in pregledarl organizacije različnih fašističnih zvez v prvi črti, stopil je pa tudi v 6tik z otoškim prebivalstvom. Vsem je prinesel pozdrav vzajemnosti in spodbudo stranke v prepričanju, da bodo visoko držali zastavo izročil narodne časti vsi tisti, ki jim je bila zaupana obramba sicilskega bojišča.
Japonska darila v tolažbo rimskim revežem
Rim, 22. julija, s. Admiral Catuo Aba, mornariški in letalski odposlanec japonske cesarske mornarice v mešanem vojaškem odboru sil trojne zveze v Rimu, ter poveljnik Tojo Mitunobe sta rimskemu guvernerju izročila 15.0C0 lir v prid revežem, ki jih je prizadel letalski napad. Za isti namen je general Maikira Simizu, vojaki in letalski pribočnik pri japonskem poslaništvo, izročil' rimskemu guvern^jju 10.000 lir.
Žalostna skušnja iz dejstev še enkrat dokazuje, kako je navzlic varnostnim ukrepom, ki bi jih radi izvedli, skoraj nemogoče izogniti se razdejanju častitljivih stavb na teh svetih rimskih tleh.
Zaradi tega se nam zdi, da smo dolžni znova povzdigniti svoj glas v obrambo najvišjih svetinj ki so v čast človeški in krščanski veličini, tudi zaradi tega, ker je naš sveti namen — ki nas k temu vzpodbada tudi srce — v soglasju z vsemi dobromislečimi varovati in braniti zaklad, ki nam je bil zaupan, da ga varujemo in oddamo naprej za sodbo bodočih rodov. Naša beseda, ki vre iz ranjenega srca, noče biti vzpodbadanje k zameri in k sovraštvu, temveč vztrajno in — radi bi, da bi res bilo — uspešno sklicevanje na čustva za plemenito razumevanje svete usode Rima, nič manj kakor na čustva človečanstva in krščanske ljubezni.
Našim hudo prizadetim vernikom iz rimske škofije, katerih žalostno stanje smo videli na lastne oči sredi novih razvalin, smo skušali priti na pomoč brž in z vsemi sredstvi, 6 katerimi smo mogli razpolagati. Njim pravimo: Pokažite danes še bolj kakor sicer vnemo iz tiste preskušene vere, zaradi katere je apostol narodov hvalil tudi vaše prednike. Zaradi krščanske vdanosti radi sprejemajte bolest in pomanjkanje, nesreča naj bo za vas vzpodbuda k očiščenaju vaših duš, k pokori za vaše grehe, da se boste vrnili ali še bolj približali Gospodu.
Vsem našim sinovom, ki se ozirajo v Rim in v Kristusovega namestnika, ki je kot škof njegov posebno ljubeči oče, naj bodo kjerkoli, zlasti pa tistim, ki jim je skušnja iz lastne bolesti in bolesti bližnjega vzbudila sočutje do mnogovrstne človeške stiske, pošiljamo v očetovski vztrajnosti vabilo, naj povzdignejo zaupljive prošnje h Gospodu, da bi pospešil uro svojega usmiljenja, ko bo odloženo orožje in se bodo duše zjasnile ter bo na razburkani svet spet svetila luč in radost pravega miru.
S tem upanjem v 6rcu dajemo vam, gospod kardinal, naši ljubljeni duhovščini in rimskemu ljudstvu apostolski blagoslov.
Dano v Rimu pri Sv, Petru, dne 20. julija leta 1943, v petem letu našega paneževania. Pij XIL
Vojno poročilo 1152:
Hude nasprotnikove izgube r na sicilskem bojišču *
228 tankov uničenih, 2 rušilca in 3 i parniki potopljeni, 6 letal zbitih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1152 pravi:
Na osrednjem predelu sicilskega bojišča so osne čete po hudih bojih izpraznile Caltanisctto ter Enno in se premaknile na nove postojanke.
Od 10. do 20 julija je bilo uničenih 228 nasprotnikovih oklepnih voz, kakih sto pa poškodovanih, poleg mnogo drugih, ki jih je nasprotnik izgubil med izkrcevalnimi nastopi.
Letala iz našega 5. napadalnega roja so izvedla drzen nastop proti pristanišču v A v g u -s t i ter hudo zadela trgovsko ladjo velike mere in eno prevozno ladjo. V boju sta bili zbiti dve nasprotnikovi letali, tri naša pa se niso vrnila.
Nemški težki bombniki so v noči nn 20. julij napadli pristanišče v Malti. Kaže, da so bile zadete pristaniške naprave ter ? trgovskih ladij, od katerih je 2 treba iineti za potopljeni.
Nemške motorno torpedovke so v s i c i 1 -s k i h v o d a h na mestu potopile 2 rušilca ter 3000 tonski parnik, vrh tega pa torpedirale srednje veliko trgovsko ladjo. Vse edinicc so se vrnile v oporišče.
Nasprotnikovi napadi na Napoli ter na kraje po C a m p a n i j i, C a 1 a b r 1 j i in Sardiniji so povzročili majhno škodo in malo žrtev. Obrambno topništvo je zbilo 2 !e-1 pri Snlcrmu, 1 v okolici De-
tali v Napoliju, cima (Cagliari).
Zapljcnjeno ali uničeno je bilo 2201 topov, 1080 možnarjev, in v istem času je bilo sestreljenih 2344 sovjetskih letal.
Na Črnem morju je nemška podmornica potopila tovorni parnik z 2000 tonami, v Kron-štatskem zalivu pa so obalne baterije vojne
Zaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje vojno po roči ki, so v Napoliju in pokrajini dosiej ugotovili 13, mrtvih in 45 ranjenih.
Papeževa poslanica generalnemu vikarju po bombardiranju Rima
Papež obsoja divjaško bombardiranje
Vatikan, 22. julija, s. Sveti oče je nj. eminenci kardinalu Francescu Marcchetti-Sellvagianiju, škofu v Frascatiju in svojemu generalnemu vikarju v Rimu, poslal naslednje pismo:
»O-Jspod kardinali Vam, ki tako od blizu sodelujete pri naši vladi in pri naši pastirski skrbi za to rimsko škofijo, središče in glavo katoliškega svela ter krščanske misli in vere, bi radi poslali svojo besedo v uri posebne grenkobe, v katero jo pogreznjena naša duša.
Dobro veste, kako nas je žalostni pogled na pustošenja in ruševine, ki se kot žalostni rekord sedanje vojne kopičijo nad neoboroženim in nedolžnim prebivalstvom, že od začetka vojne vzpod-badal, da smo poskusili 6leherno pot, da ne bi niti v spopadu orožja bila docela pogažena in po strasteh zadušena čustva in načela, ki jih narekuje čloVečanstvo. Zaradi tega sino v svojih poslanicah vsem vernikom opominjali tiste, ki se vojskujejo na tej ali oni strani, naj spoštujejo nedotakljivost mirnih državljanov ter spomenike vere in omike, če hočejo ohraniti dostojanstvo svojemu narodu ter čast svojemu orožju. »Pomislite,« smo jim hoteli reči, »kakšno strogo sodbo bodo izrekli bodoči rodovi nad onim, ki je uničil tisto, kar bi bilo treba skrbno varovati kot bogastvo in ponos vsega človeštva ter napredka narodov. Pomislite. da sovraštvo ni bilo nikoli oče miru in da l bo zamera, ki jo povzročajo obsežna, pa jiič po-
Bridke skušnje Angležev in Amerikancev s Sicilijo
in z napadom na Rim
Hude obrambne bitke ob Miusu, Soncu in pri Orlu
Uspehi 2 tednov: 45.172 ujetnikov, 4.827 oklepnikov uničenih ter 2.344 letal sestreljenih. Angleški napadi na vzhodnem odseku Sicilije zavrnjeni
Razdeljevanje živil v Ljubljani in pokrajini
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Za nakup racioniranih in kontigentiranih živil v mesecu avgustu 1943-XXI veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča navodila:
A)	Mesto Ljubljana
Na odrezke živ. nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, se lahko nabavi:
1. Navadna živ. nakaznica (rdečkaste barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; na mesec: 2000 gr živil za juho (1200 gr riža in 800 gr testenin), 500 gr sladkorja, 200 gr masla, 2 del olja (potrošniki, ki so klali prašiče, dobe 6amo 1 decl olja), 500 gr soli, 200 gr fižola na odrezek »701«, 100 gr paradižnikove mezge na odrezek >702«, 100 gr pralnega mila; na teden: (vsako soboto): meso, v količini, ki bo sproti določena proti odvzemu odrezkov >709, 710, 711 in 712«.
2. Dodatna živ. nakaznica SDI (za ročne delavce): na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
0.	Dodatna živ. nakaznica SDI -J- II (za težke delavce): na dan: 200 gr kruha ali 165.3 gr kniš-ne moke ali 300 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr živil za juho (400 gr riža in 200 gr testenin).
4. Dodatna živ. nakaznica SDI -f- II 4* HI (za najtežje delavce): na dan: 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr živil za juho (400 gr riža in 200 gr testenin).
5. Dodatna živ. nakaznica GMa (za olroke do treh let): na mesec: 1000 gr živil za juho (700 gr
riža in 300 gr testenin), 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr na odrezek >2<).
6. Dodatna živ. nakaznica OMb (za otroke od 3—9 let): na mesec: 560 gr marmelade.
7. Dodatna živ. nakaznica GMc (za mladino od 9—18 let): na mesec: 500 gr marmelade.
8. Nakazilo za nabavo marmelado (za osebe, stare nad 65 let): na mesec: 500 gr marmelade.
9. Dodatna živ. nakaznica za kruh za bolnike: na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
10. Dodatna živ. nakaznica za meso za bolnike: na dan: 180 gr mesa.
B)	Občine ▼ pokrajini
Na odrezke živ. nakaznic, izdanih od ostalih občinskih preskrbovalnih uradov:
1. Navadna liv. nakaznica (zelenkaste barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; na mesec: 2000 gr živil za juho (1200 gr riža in 800 gr testenin), 500 gr sladkorja, 200 gr trdih maščob, 2 del olja (potrošniki, ki so klali prašiče dobe samo 1 del), 500 gr soli, 100 gr pralnega mila.
2. Dodatne živ. nakaznice »SDI«, »SDI 4- II« in »SDI + II + III« — pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani.
3. Dodatna živ. nakaznica GMa (za otroke do treh let): na mesec: 1000 ^r živil za juho (700 gr riža in 300 gr testenin), 500 gr sladkorja, 500 gr marmelade.
4. Nakazilo za nabavo marmelade (za otroke od 3—9 let): na mesec: 350 gr marmelade.
Najvišje prodajne cene za marmelado
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi prošnje tvrdk »Vitamin«, »Potnik in drug« in »Malina«, vsi v Ljubljani, od 25. junija 1943-XXI za odobritev zvišanja že odobrene cene za marmelado zaradi višje cene sladkorja, odobril po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno, naslednje najvišje prodajne cene za marmelado:
1	V prodaji na debelo, za marmelado 1. vrste y posodah po 5 kg 100 kg = 1410.— Lir Iranko skladi§če brez mestne trošarine.
2. V prodaji na drobno 1 kg = 17.10 Lir. Iranko prodajalna vključno vse javne dajatve.
Cene se morajo v smislu odredb čl. 4. nared-be od A ma>a 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teli najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942-XX, št. 8, Sl. list št. 8-42.
V nekaj vrstah
  Nesreče na deželi. V Št. Juriju pri Grosupljem se je poškodoval pri padcu 16-letni po* setnikov sin France Škrjanc. Hude poškodbe ima po obrazu. — V Vevčah je bil zaposien pri razkladanju hlodov 59-letni delavec Štefan Jančič. Debel hlod mu je padel na desno nogo in mu jo zmečkal. — V Logu pri Brezovici si je poškodoval levo nogo 19-letni delavec France Smole. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski spložni bolnišnici.
Drobne iz Vinagore, V znanem boljepotnem
kraju Vinagora so pričeli pred kratkim gradili < ‘ vodovod. Delo bodo še to leto končana m bodo tako ljudje prišli da zdrave pitne vode. — Dne
2.	julija je bila na Vinagon velika cerkvena slovesnost, pri kateri so sodelovali skoro vsi okoliški župniki. Pri jutranji sv. maši je imel pridigo Alojzij Sunčič iz Sopote, pri deseti^ pa Miloš Turk iz Desiniča. Slovesno sv. mašo je imel Josip Go-vedič, župnik iz Oroslavja, procesijo je pa vodil Leopold Kolenc iz Marincev. Velika procesija je >6ila tudi na praznik Srca Jezusovega. Vodil jo je zopet g. župnik Leopold Kolenc.
J'
Novo mesto
»Quo vadiš« — znameniti zgodovinski roman,
ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti črtrt -,trani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu iz-ila, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnikl
O	skrivnostih vsemirja,
o	silni in mogočni vesolj-nosti božjega stvarstva, vas bo seznanil
.sin-
Vaclav Skružny razstavlja v gledališki dvorani
Dne 25. julija bodo Ljubljančani lahko videli v gledališki 6likami na Cesti Viktorja Emanuela III. 13 kolektivno razstavo okrog 60 slin, ki jih je ustvaril mojster Skružny od. lela 1937 dalje. V glavnem predstavljajo te slike slovenske pokrajine, češke, kavkaške, med njimi pa tudi lepe motive z Gorenjske in Dolenjske. Ljubljane, Metlike, Škofje Loke, Triglava. Belopeškega jezera, Krke. Kolpe, motive z Večne poti in Gradu, Dravlje, Dolnice, motive iz Prage, iz Tatre in s Kavkaza.
Sedemdesetletni slikarski mojster, katerega umetniške scene gledamo že 25 let na ljubljanskem gledališkem odru, obhaja že 55 letnico gledališkega udejstvovanja. Mojstra pa ne poznajo le v Ljubljani, njegove gledališke scenerije poznajo tudi- po deželi, kjer je našel marljivi delavec vedno mnogo simpatije in naklonjenosti, saj so ga klicali k sodelovanju tudi številni podeželski odri, da jim je s svojo mojstrsko roko napravil lepe scene.
Vso javnost opozarjamo na to pomembno razstavo in vabimo, da jo obiščejo.
Popek Ivan na zadnji poti
Včera! zjutraj jc naša fara spremila ni zadnji poti tragično preminulega sina ed;nca Popka Ivana s Pokojišča nad Borovnico, kateremu je zločinska komunistična roka segla po življeniu in ga iztrgala dobrim staršem v najlepših mladostnih .e-tih ko je bil očetu in materi v edino oporo, ro sv. maši zadušnici v borovniški župnijski cerkvi so domači fantje nesli Ivanovo krsto na pokopališke in jo položili v blagoslovljeno zemljo. Pri odprtem grobu sta se od pokojnega Ivana poslovila g. Kolman, v imenu Ivanovih prijateljev pa g. Debevec.
Lep pogreb je dokazal, kako ljudstvo obsoja zločince, ki še vedno nadaljujejo z zločinstvi in ropanjem po programu komunističnega vodstva. Smrt Popka Ivana, ki 60 ga komunistični zločinski strahopetci ustrelili kar zvezanega, pa je še trdneje združila njegove prijatelje, da ne bodo odnehali z bojem proti komunističnim tolpam in jih sledili ter preganjali tako dolgo, da bo zginil z naše zemlje poslednji morilec.
V zemljiški knjigi zaznamovanih mnogo kupčij
Zemljiška knjiga, ki je nekak gospodarski
barometer za mesto in okolico, je v juliju za znamovala že mnoge zanimive zemljiškoknjižne transukeije, med drugim tudi mnogo prenosov lastninske pravice v smislu sodišču predloženih kupoprodajnih listin in pogodb. V prvi polovici julija je zemljiška knjiga zaznamovala 26 kupnih pogodb, ki predstvaljajo celotno kupno vrednost prodanih nepremičnin v znesku 3 milijone 266.061 lir. Zaznamovani pa sta bili tudi
2	kupni pogodbi, ki datirata za 3 leta nazaj in predstavljata še vrednost 48.420 bivših din. Pred leti je bil na Barju prodan obsežen travnik v izmeri 8430 m1, spadajoč pod katastrsko občino Trnovsko predmestje, za malenkostno kupnino 2500 din ali 950 lir. Kvadratni meter je bil okoli 0.11 lire- V okolici splošno ni že dalj časa zaznamovati nikakih večjih nepremičninskih kupčij. Kmetje drže svojo zemljo in se skušajo na njej žilavo ohraniti. Neradi prodajajo kak košček od svojega sveta. Tam v kat. občini Spodnja Slivnica je bil prodan obsežen travnik zu malenkostno kupnino 950 lir. V splošnem naj navedemo tudi nekatere večje prodaje nepremičnin, tako n. pr.:
Miklič Ivan star., delavec v Rožni dolini VIT-2 je prodal svojemu sinu Mikliču Ivanu mlajšemu, uslužbencu cestne železnice in njegovi ženi Hildi nepremičnino vlož. štev. 522 kat. občina Vič (hiša štev. 2 na Cesti VII v Rožni dolini) za 49.000 lir.
Perša Josip, delavec v mestni klavnici, sedaj stanujoč v Zgornji Zadobrovi štev. 57 je prodal Katarini Drglinovi, gospodinji v Ljubljani Pugljeva ulica št- 25, parcelo štev. 101-5 kat. občina Stepanja vas v izmeri 407 m* za
16.000	lir.
Schindler Frančiška, rojena Polak, posestnica v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 16, jei prodala I-rancetu Krašovcu, posestniku in trgovcu v št. Vidu pri Stični na Dolenjskem in
Perito diimko — Kemičnega strokovnjaka
o elemento dodato esperienze pra-tiche fabbricazione cosmetici o si-mili cercad subito da importante ' fabbrica per fabbricazione cosmetici,
cognizioni lingua tfcdesca. — Offerte (preleribilmente in tedesco) con curriculum vitae e pretese a
Cassetta N. 300 M - UNIONE PUBBUCITA ITALIAKA S. A. MILANO
ali takega,ki ima praktična izkustva v proizvodnji kozmetičnih sredstev ali sličnih išče za takoj velika tvor-nica za1 fabrikacijo kozmetičnih sredstev. Znanje nemškega jezika potrebno. Ponudbe (po možnosti v nemščini) s curriculum vitae in zahtevki naslovite na
njegovi nedl. hčerki Nadi nepremičnino vlož. štev. 28 kat. občina Krakovsko predmestje (hiša štev. 26 na Krakovskem nasipu, tovarniško poslopje in dvorišče) z vodno pravico ob Grada-ščici za 585.000 lir. V hiši je bila svoj čas Zalokarjeva tovorna kvasa,
Kesslcr Slavka, rojena Volkar, posestnica v Ljubljani, Poljanska cesta št. 9, prodala Milki Babškovi, zasebnici v Ljubljani, Predovičeva ulica št. 17, zemljiško parcelo štev. 94-5 kat-občina Kapucinsko predmestje za 38.000 lir.
Miklič Marija, prevžitkarica, Veliko Mlačevo štev. 30, je prodala Mariji Premkovi, služkinji v Boštanju st. 1, zemljiško parcelo štev. 2081-11 travnik kat. občina Spod. Slivnica v izmeri 2548 m3 za 950 lir.
Profesor Enrico Medici iz Tricsteja je kupil posestvo vlož. štev. 710 kat. občina Dobrova za
170.000	lir.
Salezijanski zavod na Rakovniku je kupil
del posestva, spadajočega pod vlož. štev. 95 Karlovško predmestje, obstoječ iz več parcel štev. 109-2, 113-1, 355, 114-1, 117-2, 109-4 in 186-2 v skupni izmeri 22.330 m5 za 600.000 lir. Drugi del .omen jenega posestva pod vlož. številko 95 kat. občine Karlovško predmestje, obstoječe iz zemljiških parcel štev. 52-1 (stara Plankarjeva gostilna ob Dolenjski cesti), dalje štev. 240, 115, 116. 117-1, 114-2, 109-15, 77-26 v skupni izmeri 24.082 m3 pa je kupila tvrka A. Vrhovec & Co., družba z o’, z. v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1 za 500.000 lir. Lastnica tega vsega posestva je bila poprej ga. Počivavnikova.
Belihar Mirko, trgovec v Ljubljani, Ciril-Metodova cesta št. 356, je prodal trgovki Alojziji Velepičevi, stanujoči istotam, nepremičnino vlož. štev. 619 kat. občina Zgornja šiška (hišica in travnik) za 20.000 lir.
2e svoj čas je bilo omenjeno, da je bilo letos januarja in februarja uvedenih mnogo realnih eksekucij v iztirjanje terjatev upnikov proti raznim posestnikom. V januarju je zemljiška knjiga zaznamovala 46 predlogov realnih eksekucij za 74.963.55 lir, v februarju pa _ 27 predlogov za 71.723.41 lir. Bilo je med temi v obeh mesecih 48 predlogov, ki jih jc vložila mestna občina ljubljanska, da se je za svoje, še neplačane mestne davščine vknjižila na. raznih nepremičninah, ležečih v katastralnih občinah Ljubljane. Vknjiženih je bilo dalje na raznih nepremičninah tudi mnogo 'davčnih zastankov.
Zakonca z otrokom iščeta, če mogoče že za
1.	avgust, opremljeno sobo 6 souporabo kuhinje, sobo s štedilnikom ali opremljeno ali neopremljeno enosobno stanovanje. Ponudb., na upravo »Slovenca« pod »Nujno«.
t Prah I. — Brezovica pri Št. Jerneju
Brezovica, 22. julija.
Prejšnjo sredo so pri Sv. Križu pri Kostanjevici pokopali po vsej naši dolini priljubljenega Fanta Praha I. Padel je od strahopejje zločinske komunistične roke, ki ga je s strojnico pričakala v zasedi in ga ubila.
Pokojni je bil član vaške 6traže v Brezovici pri št. Jerneju ter zvest prijatelj junaških fantov, ki so vzdržali najhujše komunistične napade ter obvarovali vasi pred njihovim nasiljem in ropanjem. Njegova smrt je še bolj strnila fantovske vrste, katerim bo ostal junaški Prah vedno svetal zgled požrtvovalnosti in žrtev za dom in vero. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu!
Krka je zahtevala novo žrtev.
Št. Jernej, 22. julija.
Zelena Krka jfe pred dnevi zahtevala spet novo žrtev. Njeni valovi so objeli in vzeli življenje enemu najboljših fantov, 23 letnemu Juriču I. iz Stopič pri Novem mestu. Fant je lovil ribe in je padel v vodo ter treščil na v vodi skrito skalo in se kmalu začel potapljati. Njegovo truplo so našli šele čez nekaj časa in ga odpeljali v Stopiče, kjer so ga pokopali ob lepi udeležbi njegovih prijateljev in znancev.
Jurič je bil izredno dober značaj, družaben fant, ljubezniv ter požrtvovalen, saj je bil ves čas pri krajevni vaški 6traži. Zato je njegova smrt zelo prizadela njegove tovariše in prijatelje. Naj mu bo lahka naša zemljica 1
O	skrivnostih vsemirja,
o	silni in mogočni vesolj-nosti božjega stvarstva, vas bo seznanil
.5111
S štajerskega
V	spomin Martinu Mačkožku iz Št. Jurja je
mariborski dnevnik napisal nekaj toplih besed, iz katerih povzemamo, da je bil fant vojak od nog do glave. Kmalu je postal desetnik in se je udeležil sedmih bojev, kjer je dobil tudi (Ke odlikovanji. Težko ranjen je pisal domov staršem, da mu ni nič hudega, in da jih lepo pozdravlja, samo da jih ne bi vznemirjal. Kljub najskrbnejši negi je Martin Mačkovšek 6. julija v vratislavski vojni bolnišnici umrl. Pokopali so ga na tamož-njem vojašikem pokopališču.
Pozor pred zapornimi baloni. Štajerski listi poro?ajo, da se je v zadnjem času zgodilo več primerov, da so se odtrgali zaporni baloni in se z vrvmi ali žicami zapletli v električno napeljavo. Tisk opozarja posebno mladino, naj sc balonov in vrvi nikar ne dotika, da ne bo smrtnih nesreč zaradi elektrike. Vsakdo, ki opazi kaj takšnega, naj takoj javi najbližji elektrarni, ki bo poskrbela za odstranitev balona.
Naročila za roman v slikah »Quo vadiš« sprejemata tudi podružnica Slovenčeve upr. na Miklošičevi cesti
Nesreče. 57 letni Maks Forster iz Maribora je na cesti med Sv. Trojico v Slov. gor. in Mariborom padel s kolesa in si pri udarcu ob kilometrski kamen pretresel možgane, zlomil obe roki in dobil tudi druge poškodbe po obrazu. — 55letna gostilničarka Marija Cencova ir. Straž-goncex si je pri padcu s kozarcem v roki porezala desnico. Bik je podrl 58 letnega hlapca Jožefa Ferenca iz Jelenč pri Pesnici in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Z vrelo vodo se je oparila 3 letna hčerka delavca Erika Kukovčeva iz Maribora. Deklica je potegnila z ognjišča lonec. v katerem se je kuhal krompir, ee polila z vrelo vodo in se hudo oparila. 8 letni 6in mizarja Emil Cilenšek iz Maribora si je zlomil desno nogo. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Okrevališči za dekleta. Štajerska domovinska zveza je v zvezi z vodstvom Hitlerjeve mladine ustanovila dve okrevališči za 10—14 letna dekleta, in sicer eno na nekem gradu v ptujskem okrožju, eno pa na nekem gradu v ljutomerskem okrožju. Deklela za časa oddiha pojejo, igrajo in nastopajo v športnih tekmah.
Vojaška vzgoja spodnještajerske mladiue. V graškem dnevniku je izšlo poročilo Norberta Jeg-litscha o bisku v taborišču svodnještajerske mladine na Koroškem. Dopisnik pravi med drugim, da se uče vojaškega znanja zastopniki vseh stanov; tam najdeš pripravnike trboveljskih rudarjev. kmetske sinove s Pohorja, študente iz Maribora, poljske delavce iz okolice Brežic in viničarske sinove iz Haloz. Mladina, ki še ni dobro vešča jezika, si po tolmaču pusti pojasniti, česar že prvič ne razume.
t. 8. VAS DIHE:
Skupaj smo odšli iz hiše. Nihče ni spregovoril nobene besede, dokler se Scarlett ni ustavil pred svojim domom. Tedaj je
Vanče dejal:	t	,
»Lahko noči Pa naj ti tisto bodalo ne jemlje spanja!« Scarlett je ves razmišljen pozdravil z roko in odgovoril: »Hvala, dragi Vanče. Se bom skušal ravnati po tvojih nasvetih.*	,	,	,
Vanče je bil že naredil nekaj korakov, a se je potem nenadno spet obrnil.	,	•
»Poslušaj, Scarlett, če bi bil jaz v tvoji kozi, bi sc za zdaj držal daleč proč od Blissove hiše.«	s
XIX. POGLAVJE.
SESTANEK. KI GA NI BILO
Sobota, 14. julija, ob 22.
neath se je poslovil od nas na križišču Ceste 19a in Četrte avenije, Vanče, Markham in jaz pa smo najeli avtomobil m se odpeljali na Vanccjev dom.	.
Bila je ura že skoro dve, a Markham ni bil se nič kaj preveč pri volji, da bi se podal k počitku. Šel je za Vancejem v knjižnico, odprl okao sa stežaj in se zazrl v tiho in temno noč. Dogodki se ni60 /azvijali, kakor si je želel. Spoznal sem tudi jaz, da »u teiki dvomi niso dovoljevali nobenega odločnega ukrspa, dokler stvari, ki so si bile v očitnem nasprotju, ne bi bile, pojasnjene-
Vsa stOar je bila na videz sicer zelo enostavna in število res sumljivih ljudi dokaj omejeno. A kljub .temu je bilo y
vsem nekaj čudno skrivnostnega, zaradi česar m bilo mo0oče storiti še nobenega odločnega koraka. Dokazi so bili preveč nezanesljivi in razni pomisleki preveč v protislovju med seboj. Vanče je bil prvi, ki je spoznal, kako zamotana je vsa stvar, prvi, ki je pokazal na neočitna nasprotja. In s taksno zanesljivostjo je pokazal vprav rta najbistvenejše stvari in s tolikšno točnostjo napovedal, kako se bodo dogodki razvijali, da se je Markham dobesedno umaknil v ozadje in Vanceju dovolil, naj kar on vzame zadevo v roko tako, kakor pač smatia za najpametneje.
Vendar je bil Markham nezadovoljen in nestrpen. V ^ ance-jevem načinu raziskavanja. ki je bil nepoklicen in skoro izkustven, ni doslej mogel ugotoviti ničesar končno veljavnega in razumljivega.
»Nikamor ne bomo prišli,« je pogodrnjal/slabe volje- »Ves dan sem se držal ob strani in sem ti pustil svobodne roke, ker sem bil prepričan, da dobro poznaš te ljudi in da si precej podkovan v egiptologiji in bi spričo tega lahko dosegli lepše uspehe kakor pa s strogim uradnim zasliševanjem. Zdelo se nu je tudi, da se ti je o vsej tej žalostni zgodbi rodila duhovita do-mislica! ki bi nam utegnila stvar pravilno razložiti, domislica, ki mi je šla težko v glavo. A umor Benjamina Kyleja je zdaj še prav tako malo pojasnjen, kakor je bil tedaj, ko smo prvič
i	stopili v muzej.«
»Ti si nepoboljšljiv črnogled, Markham,« je odvrnil Vanče ko si je obhčil domačo svileno haljo.
»Šele petnajst ur je odetega, ko smo našli Sakhinetin kip na Kylejevi lobanji, in moram priznati, čeprav je to mučno za načelnika Okrožne uprave, da se običajna preiskava zločina po tako kratkem času še ni niti začela...«
»Toda v običajnih primerih,« je odgovoril Markham nekoliko zbadljivo, »bi našli vsaj eno ali dve poti, ki bi jih bilo treba ubrati. Če bi Heath vodil preiskavo, bi bil prav gotovo koga
že prijel in zaprl. Potem pa tudi možnosti ni ravno preveč na izbiro.«
»O, to rad verjamem, da bi bil Heath koga že vtaknil v luknjo! Brez tlvoma bi bil zaprl že vse, z Brushem Dingle in ravnateljem Metropolitanskega muzeja vred- Tako običajno delajo: udarijo po nedolžnih, da časnikarje razvesele- A jaz za takšno postopanje nisem preveč navdušen. Sem preveč tenkočutnega srca in si preveč umišljam. Joj, čuteče srce bo morda moja poguba!«	_
Markham je jezno sedel na mizni vogal. Nekaj časa si je dajal duška s tem, da je bobnal s prsti po knjigi »Malleus maleficarum«, vezani v usnje.
»Dejal si mi,« je nato pripomnil, »da boš tedaj, ko se odigra drugo dejanje, napad na dr. Blissa, razumel vso zagonetko in boš morda prišel celo že tako daleč, da boš imel v rokah kakšen dokaz, kdo je umoril Kyleja- Zdi sc mi pa, da nas je dogodek nocojšnje noči bolj ko kdaj spravil v negotovost.«
Vanče je zmajal z glavo.
»Tisto bodalo, ki ga je zločinec zagnal v končnico dr- Blissove postelje, in nožnica, ki je bila najprej skrita, potem pa spet najdena, sta lepo osvetlila neko temno točko.«
Markham ga je radovedno pogledal.
»Mar misliš, da ti je zdaj že znano, za kaj gre?«
Vanče je vtaknil »Regie« v dolg ustnik iz jantarja in si začel ogledovati majhno sliko, ki je predstavljala mrtvo naravo in ki je visela na steni pri peči.
»Res je, dragi moj,« je počasi odgovoril, »mislim, da zdaj le vem, za kaj gre- In če se tisto, kar pričakujem, zgodi $6 uocoj, upam, da te bom lahko prepričal, da sem imel prav. Na žalost
I	je zgodba o tem bodalu samo del tistega, kar si je zločinec zamislil in pripravil. Kakor sem ti pred kratkim povedal, slika še
1	ni bila izgotovljena. Marsikaj je bilo treba še storiti. A zadnja poteza, konec zgodbe mora še priti-«
Tudi naselbina v mestnem logu se lepo razvija
Ljubljana, 22. julija.
Zadnjič smo poročali o lepem razvoju naselbine na Galjevici, kjer sloje poleg nekaterih starih lesenih barak že cela vrsta prav čednih, skoraj gosposkih hišic. Iz istega vzroka jo pred dobrimi 12 leti kakor Galjevica nastala tudi naselbina na Cesti dveli cesarjev v Mestnem logu, namreč zaradi stanovanjske stiske, ki je bila tedaj na višku. V Mestni log pa 6e jo zatekla resnično največja revščina in tedanji mestni očetje so hoteli te brezdomce nekako skriti pred ostalo Ljubljano in so ji določili zapuščen in precej močvirnat travnik. Toda tudi tu se je izkazalo, kaj premore žilavost našega človeka, če le čuti količkaj svoje strehe nad glavo. Ti reveži,^ ki so pripeljali vse svoje imetje na nekaj vozičkih, so dobili od mestne občine po nekaj kvadratnih metrov sveta v najem, od Mestne hranilnice pa nekaj tisočakov brezobrestnega posojila. Sprva so si postavili obupne barake, komaj nekoliko večje kot kurniki, pokrili pa so jih z vsem mogočim; stara pločevina, trhle deske, katranov papir, vse je prišlo tem ljudem prav. Kdor je prvo leto videl to naselbino, je moral zmajali z glavo, ne verujoč, da bo iz te naselbine kaj. Toda že prvo
Z Gorenjskega
12	Gorenjcev odlikovanih. Te dni so se sestali na povabilo delovne fronte žene in možje iz vseh koroških in gorenjskih okrožij, da prejmejo knjižna darila in priznanje za svoje zgledno delo v obratih. Prvič so bili tokrat odlikovani tudi Gorenjci. Poklicni vodja Wutte je ugotovil, da je 28 delavcev v tovarnah predložilo 67 “iz-boljševatnih predlogov in da se je zaradi tega proizvodnja povedala za 28 odstotkov. Z Gorenj; skega je bilo med odlikovanimi 12 mož. V neki kranjski tovarni sta vložila inž. Ludvik Brence in laborant Janez Bertoncelj predlog, s katerim je prihranjenih 300 delovnih ur strokovnjaka. V neki drugi kranjski tovarni je predložil ključavničar Viljem Bišof sedem izboljševalnih predlogov, izmed katerih so nekateri že uporabljajo. V nekem kamniškem obratu je višji mojster Karel Ule vložil pet predlogov, od katerih jo treba posebno omeniti enega, ki poenostavlja pokrovno konstrukcijo nekega vojaškega orodja. Mojster Jurij Lemič iz iste tovarne je predlagal naj se z grad-bo ekshaustorja izsesa prah sniirkc, da je prostor brez prahu. Tudi tovarniški mojster Franc Repnik iz istega podjetja je vložil predlog, s katerim se bistveno prihrani material in obdelovalni čas. Z Jesenic so bili nagrajeni zidar Rudolf Kalan, mojster Ciril Šober in preddelavec Franc Smrekar. V predilnici v Tržiču je predlagal Anton Tadel način, kako se prihranijo blagovni odpadki, česar prej ni bilo mogoče doseči. Tucli mojster Franc Schopf in inž. Dirnbacher iz Kranja sla vložila izboljševalne predloge.
Pogreb nadučitelja > Kovačiča. Predzadnji ponedeljek je v Šmartnem pri Litiji umrl za kapjo nadučitelj v pokoju M. Kovačič. Dočakal je starost 53 let. Pokojnik je bil po vsej okolici znan kot dober vzgojitelj in čebelar. Dolga leta je deloval kot tajnik pri hranilnici in posojilnici. Bil je pevovodja in ustanovitelj več gasilskih čet. Zlasti od leta 1041 je bil na tem področju zelo delaven. Odtlej se je posebno izkazal tudi kot vodja krajevne skupine. Na zadnji poti so ga spremili v torek ob veliki udeležbi prebivalstva. Od pokojnega so je poslovil s prisrčninii zahvalnimi besedami krajevni skupinski vodja Lfvr.®n® \Veiss. Za njim je spregovoril tople poslovilne besede župan in okrožni gasilski načelnik lomaz Homar. Pokojnikovo priljubljenost so dokazali tudi mnogi lepi venci, ki so krasili njegov grob. Gorenjski tednik pripominja, da nadučitelj Kovačič svojega življenja ni posvetil samo svoji družini, temveč vsej narodni skupnosti.
Smrtna kosa. V Ljubnem pri Brezjah je umrl 70 letni čevljarski mojster in trgovec s čevlji Anton Mohorič. Pokojnik je bil daleč znan izdelovalec čevljev, ki je obiskoval skoraj vse sejme. _ V svoji domači vasi v Vosčah pri Radovljici je umrla 80 letna Marija Zupanova, po domače Ada-movka, ki je živela mnogo let v Radovljici. V Mengšu je umrla Katarina Vidalijeva roj. Mavci-čeva, žena tamošnjega posestnika.
Loki je umrla Emilija Polenškova.
Smrtna kosa, V Vodicah sta umrli	!
Rozman in Marjana Knez, v Bukovici pa Manja Kranjc. V Tržiču so umrle Matilda Ahacičcvai Jožeia Dergan in Marjana Pretnar.
Suhe gobe
K* najvisjl dnevni cent kupuje Seyer_ & Komp.
leto so si ti ljudje uredili malo vrtičke poleg svojih barak, zasadili nekaj sadnih dreves in v naselbini je zadihala življenje. Sprva skromno, toda čini dalje bolj krepko. Od leta do leta so prebivalci zboljševali svoje hiše, nekateri so napravili stene iz opeke, pokrjli streho s pravo strešno opeko, zgradili dimnike, belili in tako je nastala kar čedna vasica s kakimi 90 hišami in najmanj toliko družin je dobilo svojo streho. Svet je še vedno last mestne občine in ljudje plačujejo skromno letno najemnino. Tik ob naselbini io bil prej tudi zapuščen, zelo močvirnat travnik, ki ga
je z zamenjavo pridobila mestna občina, nato pa prepustila v obdelavo stanovalcem te naselbine, da bi povečali svoje, res majhne vrtičke. Prebivalci so na travnik navozili smeti, pepela, zemlje ter prej nerodoviten travnik spremenili v en sam lep, plodovit vrt. Ne samo, da ti prebivalci pridelujejo dovolj sočivja zase, kar je dandanes precejšnjega pomena pri prehrani, tudi nekaj fižola, krompirja in zelja za zimo si pridobe iz svojih vrtov. Se več, o nekaterih prav marljivih pripovedujejo, da vozijo solato celo na trg1 in imajo na ta način skromen vir dohodkov. Prejšnji brezdomci in brezposelni so prav s to naselbino dokazali, da utegnejo tudi oni biti koristni člani človeške družbe.
Zgodovina lova v naših gozdovih je pestra in bogata
V turjaške gozdove so prihajali tudi kralji in nadvojvode
V	turjaških gorah, posebno v mokriški skupini, so se nahajala še pred petdesetimi leti pragozdna tla. Jelenov, orjaških kakor tnalokje drugje, je bilo kar trumoma. Zimska doba je pognala iz teh gozdov krdela volkov. L. 1655. so se klatili v tropah po 5, 6 do 12 okoli Turjaka in Čušperka. (Valvasor III., 442.) Ljudje so redili velike kraške pse, pred katerimi so imeli strah celo gladni volkovi, katerim so psi hitro prekrtačili kožuh in jih pognali od človeških bivališč. Volkove 60 po teh krajih preganjali tudi Francozi. L. 1813. so bili v zimskem času mesec za mesecem napovedani pogoni za volkovi. Vsaka hiša je morala poslati na določen kraj moža. Tako pogonsko armado so vodili grajski lovci in franco-skr?astniki.
Manjkalo pa ni po teh gozdnih pustinjah tudi divjih prašičev in medvedov. (Valvasor II., 224.) V turjaškem arhivu se hrani zapisnik o strelščinah, katere so plačevali Turjaški za razno zverjad 1. 1788. Določeno je bilo: za medveda 2 gld. 30 kr., risa 4 gld. 30 kr., divjo mačko 30 kr., lisico 30 kr., vidro 2 gld., podlasico 17 kr., ptice roparice 10 do 15 kr., jelena 2 gld., srno 45 kr., divjega kozla 1 gld. 30 kr., zajca 7 kr., divjega petelina 41 kr., ruševca (škarjevca) 27 kr., belo jerebico 9 kr., kljunača 6 kr., labuda 1 gld., divjo gos 34 kr., žerjava 34 kr. itd. (Argo 1894, 128.)
O	medvedjem lovu po turjaških gorah imamo pa še drug zanimiv spomin. L. 1791. je napotil turjaški grof Ivan Adam iz Kočevja turjaškega grofa Jožefa Marijo, da je napravil velik lov na medvede. Povabljen je bil neapolitanski kralj Ferdinand IV. (1759—1825). Načrt za ta lov je napravil deželni glavar grof Geisruek, izpeljal ga je pa knezov višji lovec iz Kočevja. Na mejah turjaških gora so zažgali na noč 16. marca 1791 dvajset tisoč kresov, 17. marca je bilo razpostavljenih 4500 gonjačev.
Kralj Ferdinand se je pripeljal 17. marca iz Celovca. Ob 10 zjutraj se je začela gonja. Oddalo se je ob tej uri deset tisoč strelov. Osem milj na daleč okoli Sončka — tam namreč se je ustavil kralj — je odmavolo od gonjačev. Bilo je, kakor da
se gozd podira. Zverjad so nagnali skoraj pred grad. Padlo pa ni posebno veliko divjačine: 3 medvedi, 2 volka, 1 košuta, veliko lisic in zajcev. Prvega medveda je podrl kraljev komornik markiz Pierre Truncci, oba druga pa kralj.
Na večgr so prišli na Sonek trije nadvojvode: Ferdinand, Leopold in Karel. Naslednji dan, 18. marca, se je podal kralj k podzemeljski jami Brezen v Mokrcu. Tam se je skrival velik medved, katerega so po mnogih naporih vendarle izvabili iz jame. Ustrelil ga je kralj.
Po končanem lovu se je vračal kralj s spremstvom proti Ljubljanici in se odpeljal v Ljubljano. Do Lipe mu je prišlo naproti 20 ladij, napolnjenih z odlično gospodo. Z glasnim šumom se je vračala iovska družba v mesto, kjer je lovski plen postavila na ogled.
Kralja je lov močno razveselil. Pohvalil je vzorno piireditev lova, »kakor da bi se v Italiji ne dala bolje izvesti«. (Blatter aus Krain 1365, 177.)
Stalno se danes medvsd tu r.e naseli več. Zgodi se pač, da sem in tja zaide od ribniške oziroma kočevske strani v te šume, pa ga kmalu spravijo spoti. Domačini pravijo, da je v medvedovi družini malokdaj prepir, če se pa le pripeti, pride kosmatinec ali pa njegova 30proga v turjaške gore v »pustiv«.
Od nekdaj so tod radi lovili zajca, pa tudi kune so lovili v pasti in s strelom. Tod žive vse kune, t. j. mala podlasica, kuna belica in kuna zlatica in tudi dihur.
Tudi lisic se precej pobije. Ko se ponoči priklati h kokošim in ko začno te vreščati, se prebude ljudje. Gredo in tatico s poleni pobijejo. Lisicam in dihurjem nastavljajo pasti, ki so različno izdelane. Najbolj v rabi je past, imenovana »lisica«, ki je vsa iz železa in tako narejena, da ujeto žival zagrabi za nogo. Taka past se mora z verigo privezati, sicer bi jo ujeta žival odnesla. Lisicam in jazbecem nastavljajo tudi večje pasti, podobne zaboju, ki se v lisičjem ali jazbečjem brlogu pred vhodom zakoplje v zemljo in obloži s kamenjem tako, da žival iz brloga ne more drugje iti ven ko preko pasti, ki jo ujame..
Cerknica okrog svojega nadpastirja
Cerknica, 18. julija 1943.
Dolgo se je že govorilo, da bo tudi v naši fari Prevzvišeni letos podeljeval zakrament sv. birme, samo točnega dne dolgo časa nismo vede-
li.	Ko pa je bilo javljeno, da bo to prav na današnji dan, se je vsa fara začela pripravljati, da bi čim dostojneje in čim prisrčneje pozdravila v svoji sredi 6vojega Nadpastirja, 6vojega vodnika in svojega duhovnega očeta.
Čisto razumljivo je, da so največ skrbi imeli poleg botrov in botre otroci, ki naj bi ta dan prejeli zakrament sv. birme. Premnogokrat je bilo potrebno ponoviti odgovore in vprašanja: kaj je sv. birma, kako škof podeli sv. birmo, kaj je sv. krizma, zakaj škof udari birmanca na lice, itd., vprašanja, ki so otrokom-birmancem vzela marsikatero uro, a ki brez znanja njih ni mogoče sprejeti zakramenta sv. birme.
Botrce in botri so pa 6pet imeli skrbi, kaj in kako urediti vse potrebno, da bo birmancu ali birmanki ta dan ostal v neizbrisnem spominu. To pa je dandanašnji jako težko. Ne mislimo tukaj, da si dober in krščanski otrok ne bi zapomnil do konca življenja dne sv. birme zaradi milosti, ki jih ta dan prejme, mislimo na one »težave«, ki botre in botrce »žulijo« gmotno, ne pa moralno. No, pa kolikor se je dalo ugotoviti tukaj in tam, so se tudi letos botri in botrce prav pošteno odrezali.
S pripravami pa so imela delo tudi dekleta in žene v Cerknici sami, kakor tudi po vaseh, ki so prav skrbno zadnje dni plele vence, tako za okrasitev cerkve, kakor za slavoloke, za katere pa so poskrbeli domači fantje.
V	soboto popoldne ob 4 šo se farani z zastopniki oblasti in duhovščina zbrali pri slavoloku na trgu, da sprejmejo svojega Vladiko. Kmalu po 4 uri se je Prevzvišeni pripeljal iz Begunj,
kjer je dopoldne podelil sv. birmo 302 birmancema.
Nedelja je bila velik praznik. Iz vseh strani so prihajali ali se vozili botri z birmanci. Na trgu so bili postavljeni celo »štanti«, kar je za današnje dni tudi posebnost. Razumljivo, da ni manjkalo niti fotografov, ki so prav pridno opravljali svojo službo.
Ob 9. uri je bila škofova pridiga, nato sv. maša, po maši pa je bilo 302 birmancema podeljen zakrament sv. birme. Na tem mestu moramo omeniti gotovo najstarejšega botra v ljubljanski škofiji 91-letnega Ronkotovega očeta iz Male ulice, ki so vezali birmo Urbančevemu sinu. Stara botra so bili tudi 78-letna Martinova mati iz Cerknice.
Popoldne ob 5. uri pa se je ljudstvo zopet zbralo v cerkvi. Zopet je v žaru luči zablestela nova Perkova slika, ki jo je bil umetnik nalašč za cerkniško farno cerkev ustvaril. Prevzvišeni je to pot blagoslovil novo sliko, nakar je nagovoril žene in matere, ki so kot prve vstopile v nanovo ustanovljeno Marijino družbo. Globoko v srca je segel njegov jekleni govor. S petimi litanijami Matere božje je bil končan oficielni praznik cerkniške fare, k ise je tudi to pot polnoštevilno zbrala okrog svojega Pastirja in mu obljubila svojo vdanost in zvestobo..
V	ponedeljek pa je bila sv. birma v Graho-
vem.
is
Stalno na zalogi
knjige „Slovenčeve knjižnice
Peterlin Alojzij, trafika, Vel. laite
Koleriiir
Četrtek, 22. malega srpana: Mar. Magdalena, spokornica; Menelej, vdova.
Petek, 23. malega srpana:	Apolinar,	škof	in
mučenec; Liborij, škof; Romula, devica.
OI»v<**slit:»
Nekaj semenske ajde je Visoki komisariat
l	mestnemu gospodarskemu uradu spet dal na raz-
ipolago za ljubljanske kmetovalce. Kdor jo želi nasejati, naj pride po nakazilo za ajdo prihodnje dni v mestni kmetijski odsek v Puccinijevi ulici št. 2 ter naj s seboj prinese posestni list in osebno izkaznico. Po tej delitvi semenske ajde ne bo več na razpolago.
Diplomirali so na Glasbeni akademiji: Cvetko Ciril iz kompozicije (pedagoški oddelek), Ogrin Ksenija iz klavirja, Paplcr Albert iz solo-petja( pedagoški o dd.), Perušek Dana iz klavirja (pedag. odd.), Rus Jelka iz solopetja (pedag. oddelek),
Diplomirali so ca Srednji glasbeni šoli: Dražil Srečko iz violine, Heybal p. Pavlin iz orgel, Poljanšek Ivan iz violončela, Stritar Janja iz klavirja. Žnidar Janez iz rega. Iskreno čestitamo!
Matura na O. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je letos vršila prvikrat od 8. do 20. julija. Predsedoval ji je Giovanni Maver, profesor in znani slavist iz Rima. Maturo je delalo 58 kandidatk, od katerih jo je 52 že napravilo, 6 jih pa ima popravni izpit. Maturo so napravile: Božič Danica, Breziger Božena, privatlstka, Cof Ivica (oproščena ustnega izpita), Čander Irena, Detter Marija, Dobršek Ema, Dragan Vera (oproščena), Gaspari Marija, Gerbec Vida (oproščena), Godnič Irena (oproščena), Grampovčan Antonija, Habe Ivana §oproščena), Horvat Vida (oproščena), Ja-kus Irena, Jamnik Tatjana, Jelenc Nada, Kambič Ivana (oproščena), Horvat	Vida (oproščena),
Kastelic Marija (oproščena), Kobi Teodora, Kogej Nada (oproščena), Korun Tatjana (oproščena), Kovačič Marija, Kovačič Vera (oproščena), Kremžar Ana (oproščena), Kunej	Zofija (oproščena),
Krulej Nuša, Kuhar Majda, Legiša Nada, Lešnjak Melaniia, Lindič Dragica (oproščena), Matičič Marija, Michler Helena, Mulec Stanislava (oproščena), Okrupa Metka, Osana Majda, Pavlič Antonija, Pavlič Renata, Pernuš Ana	(oproščena), Pirkmajer Marjetica (oproščena),	Pušenjak Hedvika
Svetel Alenčica, privatlstka, Šenk Olga, Šinkovc Dragica, Škof Jožefa, Šubic Ljubica, Tavčar Nedeljka, Tekavčič Marija, privatistka, Vičič Majda, Vrhovnik Desanka.
Iz zadružnega registra. Pri Vinarski zadrugi z o. j. v Kostanjevici je izbrisan dosedanji član upravnega odbora Ivan Šteh, vpisan pa Janez Sintič, posestnik v Oštercu. — Zadruga »Učiteljski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani«, zadruga z o. j. je spremenila besedilo zadruge v »Učiteljski dom«, zadruga z o. j. v Ljubljani. Izbrisana sta člana upravnega odbora Franc Starman in Ivan Gerdol, vpisana pa sta Josipina Mihelič, upokojena učiteljica, in Fortunet Lampret, upokojeni učitelj v Ljubljani. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi z o. j, Velike Lašče, je bil izbrisan dosedanji pooblaščeni uradnik Jože Brodnik, vpisan pa novoimenovani pooblaščeni uradnik Ivan Tiselj s pravico sopodpisovanja za zadrugo s še enim članom upravnega odbora.
Sprememba regulačncga načrta v šempetrskem okraju y Ljubljani. Ljubljanski župan objavlja v »Službeijem listu« razglas glede spremembe in dopolnitve regulačnega načrta za naselje med Ilirsko ulico, Sv. Petra cesto, Škofjo ulico in Vidovdansko cesto. To spremembo je župan odredil v smislu § 12. gradbenega zakona, ker to zahtevajo važne javne koristi. Načrt in določila za izva;anje sprememb in njih izvršitev bodo v smislu § 9 gradbenega zakona vnovič razgrnjeni na javni vpogled v uradih mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2, II.. soba št. 41, med uradnimi urami za dobo 20 dni, počenši s potekom 15. dneva po objavi tega razglasa v »Službenem listu« (počenši s 1. avgustom). Interesenti lahke vse pripomočke pregledajo in si napravijo prepise načrtov. Pritožbe zoper spremembe morajo predložiti občini najkasneje v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer se ne bodo mogle upoštevati. Fritož-ba pa je dopustna zgolj zaradi kršenja zakonskih predpisov o postopanju ali zaradi ogrožanja javnih koristi po občini.
Bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada v ponedeljek in torek, 26. in 27. t. m., zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke.
Ljubljansko gledališče
O p e r n j
22. julija, četrtek, ob 19: »Madame Butterfly. —
Red Četrtek.
Vrhnika
V	Podlipski 9. lahko naročite roman v slikah »Quo vatli««. Pohitite, ker je rok za naroč-bo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prve dni v avgustu.
Kolumb odkriva Ameriko
Povratek pobeglih.
Nedelja, 6. decembra. — To jutro je dal Kolumb razpeti jadra, da bi nadaljeval pot ob obali, ki je potekala naravnost proti vzhodu. Ob tem obrežju je treba biti pazljiv na številne plitvine in peščine, ki se vlečejo vzdolž obale. Za temi sipinami so dobra sidrišča, do katerih pa sc pride skozi prelive med posameznimi sipinami.
Popoldne je z vso silo zavel vzhodnik in Kolumb je ukazal nekemu mornarju, naj spleza na glavni jambor, da bi pogledal po plitvinah. Takoj je mornar zapazil ladjo »Pinto«, ki je prihajala, guana od vzhodnika. Tako sc je »Pinta« približala Nini. Ker pa je bilo na tistem mestu morje plitvo in ni bilo mogoče zasidrati se, je Kolumb obrnil krmilo proti Kristusovi gori, »Pinta« pa mu je 'sledila.
Tedaj je Pinzon prišel na ladjo Nina, kjer je bil Kolumb, in se začel opravičevati. Rekel je, da se je oddaljil neprostovoljno od njega in navajal razne razloge v opravičbo svojega ravnanja. Toda Kolumb pravi, da je bilo vse to zlagano, kajti Pinzon je v tisti noči storil usodni korak iz napuha in po-zelenja. Pristavlja, da ni mogel razumeti, zakaj se je Pinzon vso pot vedel ošabno in neotesano. Kolumb tudi tokrat ne more prikriti svoje nevolje nad globnimi nakanami satana, ki je hotel ovirati to podjetje.
Kolumb je vedel, da je Pinzon vedel zn pripovedovanje enega od Indijancev, ki so bili nu krovu »Pinte«, da se na otoku Bohio nahaja veliko zlata, vrh tega pa je imel še to prednost, da je poveljeval lažji in hitri ladji. Zato se je sklenil odaljiti in jo na lastno pest mahniti proti tistemu otoku. Pustil je na cedilu Kolumba, ki je hotel še naprej pluti ob obrežju španskega otoka in otoka Ivana, kajti oba otoka ležita ob isti vzhodni črti. Ko pa je prispel na otok Baneque in ni našel zlata,
je Pinzon zaplul nazaj proti obrežju španskega otoka na temelju podatkov, dobljenih od drugih Indijancev, ki so ta otok nazivali Bohio in trdili, du je ha njem obilo zlata in veliko rudnikov. Iz tega namena se je pred 20 dnevi na 15 morskih milj približal Božičnemu naselju. Iz tega sledi, da so bile točne novice Indijancev o pojavu »Pinte«, nakar je kralj Guacanagari poslal tja svoj čoln, Kolumb pa svojega mornarja. Ko pa je čoln prispel do cilja, je Pinta že odplula v neznano smer.
Kolumb pristavlja, da je »Pinta« z zamenjavami zbrala veliko zlata in da so za odrezke trakov Indijanci dajali v zameno precejšnje kose zlata, velike zn dva prsta, nekatere pa velike kakor pest. Martin Alonso je polovico tega zlata pridržal zase, ostanek pa razdelil med svoje ljudi.
Vladarjema pravi Kolumb: »Moram priznati, Moja vladarja, da je Bog v svoji čudoviti volji hotel, da sem jaz na tem kraju izgubil svojo ladjo, kajti ta kraj je na vsem otoku najboljši in najprimernejši za postavitev naselbine, ker je najbliže zlatim rudnikom.«
Kolumb pravi, da je bil izraz tega Indijanca krutejši kakor pa ostalih domačinov, kar jih je do sedaj videl. Ves obraz je imel pomazan s črnilom pač po običaju teh ljudi, ki so se radi barvali z različnimi barvami. Nosil je zelo dolge lase, zbrane v en sam šop in zadaj povezane, čez nje pa je imel poveznjeno neke vrste perjanico iz papiginih peres. Bil je gol kakor ostali Indijanci. Kolumb je bil mnenja, da pripada plemenu Karibov, ki so bili ljudožrei. (Niso bili Karibijci, pUč pa rod Cigayosov. Ta rod je bil od vseh indijanskih najnemirnejši.)
Kolumb je hotel dobiti od Indijanca podatke o Karibih in mu pokazal zemljo, ki je ležala na vzhodu in katero je bil opazil prejšnji dan, preden je zalezel v ta zaliv. Indijanec mu je odgovoril, da je tam veliko zlata, pri tem pa je pokazal na krmo ladje, hoteč dopovedati, da se tam dobi zlato v tako velikih kepah. Domačin je zluto imenoval »tuob«, ni ga pa poznal pod besedo »kaona«, kakor je bilo v rabi pri prebivalcih tistih delov otoka, katere so poprej rnzisknvali, niti ne pod izrazom »nozai«, kakor so zlato imenovali na San Salvadorju in na drugih otokih.
Indijanec je tudi povedal, da na otoku Matinino bivajo izključno le ženske brez mož, in da je tam veliko zlata, pa tudi
bakra, in da leži tisti otok precej vzhodno od Karibov. Govoril je tudi o otoku Goanin, kjer da je veliko zlata. O teh otokih je bil Kolumb že prejšnje dni dobil veliko podatkov od drugih ljudi.
Kolumb pravi, da je v vseh doslej obiskanih krajih opazil, da se ljudje zelo boje rodu Karibov, katere so v nekaterih krajih nazivali Kanibali. Oprijemlje se mnenja, do utegnejo biti tukajšnji prebivalci tisti bojeviteži, ki naskakujejo in napadajo vse otoke in pojedo ljudi, katere ujamejo. V razgovoru s tem Indijancem je Kolumb precej izrazov razumel, toda domačini, katere je vozil s seboj, so ga dobro razumeli navzlic razlikam v narečjih, nastalih zaradi prevelike oddaljenosti naselij.
Indijancu je dal jesti in mu podaril nekaj kosov zelenega in rdečega sukna in steklene bisere, predmete, ki jih imajo Indijanci silno radi. Potem je ukazal, naj ga izkrcajo in mu naročc, naj prinese zlato na ladjo, ako se mu ga posreči dobiti. Zdelo sc mu je, da se tukaj zlato dobiva sodeč po drobcih, ki jih je imel pri sebi domačin.
Ko se je čoln bližal obrežjn, so mornarji zn drevesi, ki so tam rastln, zagledali 55 mož, ki so bili vsi goli in dolgih las, kakor jih nosijo ženske v Kastiliji, na laseh pa so nosili perjanice iz papiginih peres in peres drugih ptičev. Sleherni teh mož je imel v rokah svoj lok. Indijanec pa je stopil na suho in rekel onim, naj odlože loke in puščice ter tudi palice s konicami, katere so nosili mesto mečev. Začeli so se končno približevati čolnu, dočim so se Španci, čim so stopili na kopno, začeli pogajati za nakup lokov, puščic in ostalega domačinskega orožja, kakor jim je bil ukazal Kolumb. O prodaji lokov niso hoteli nič slišati pač pa bi rajši kristjane napadli in jih zajeli. In res so planili po lokih in puščicah v kraj, kjer so jih odložili, potem se pa vrnili z vrvmi, da bi z njimi zvezali Špance. Toda slednji so bili na straži. Ko so videli, do drve Indijanci proti njim, so prešli v protinapad in enega od njih pobili na tla z udarcem meča, drugega pa ranili v prsa s puščico. Ko so Indijanci to videli, pa čeprav je bilo kristjanov komaj sedem, njih pa več kakor petdeset, so jo popihali in vsevprek odmetavali loke in puščice.
J
rjomcaic
fittčvnc/is
97.
rNajmlajši brat ji je vse lepo verjel ter žalosten odšel izpred grajskih ječ na dvorišče. Tam je pobral svojo sekiro, poiskal drvarsko žago šimnovko ter dejal graščakinji: »Na zeleno planino pojdem po križpotno lipo, dq, iz njenega debla naredim bratoma krstili
»Le pojdi, le!« je zaklicala za njim; njene ledene oči so se zlobno nasmihovale, zakaj v svojem trdozlobnem srcu je že sklenila uničiti ga. \
98. 7
.»■'v'	_	'
. V	■	,	.J".	...
'"S«
• 'j
^ ' Drvarček pa je stopal po strmih klancih in klančnih globačah, opirajoč se na sekirino ioporišče. Na piano ravnico se zdajci pri-zibljeta bela voliča, ob njima pa je stopal oni čudni možak.
»Saj to sta moja vola!« je vzkliknil veselo.	-
tBila sta tvoja, včeraj; danes sta pa mo jati de črni mesar.
»Pa bi ju zopet rad imel, ker v planino grem po les, po lipovino, da iz nje naredim bratoma krsti!« ■>.
<- 99.
P
M Črni možak mu je odvrnil: »Nameraval sem ju odgnati k mesarju n dolino! No, če ju pa spet ti potrebuješ, pa narediva zanje! Kaj mi daš za vola?«
Drvarček mu je obljubil, da mu bo vola plačal, ko se bo priženil na limbuški grad. Črni možak mu je veselo stisnil roko: Velja! Vzamem si ono, kar misliš, da bo tvoje, česar zdaj še nimaš in nikoli tudi ne boš imel! Kar udari in vola sta tvoja!«
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir, — Posamezna številka 30 cent«
33. divjaški napad na lepi Napoli
Sovražnik je s tem svojim napadom še enkrat potrdil, kako zoprno mu je vse, kar je lepega in umetniškega
O predzadnjem, 83. letalskem napadu na Napoli prinaša turinska Stampa naslednje podrobnosti:
Napoli je preteklo 6redo okusil še enkrat vso sovražnikovo nasilnost. Bliskovito so se pojavila sovražnikova letala nad mestom, ki se v obliki loka vleče okrog zaliva. Ob luninem svitu in z divjo besnostjo so si izbrala za cilj središče mesta, ceste, 6 katerih je krasen razgled na morje in so daleč od kakšne industrijske naprave, daleč od pristanišča, daleč od vojašnic in daleč od vojaških ciljev.
Chiaia, ena najčudovitejših cesta, ob katerih je vse polno krasnih palač, Villa Coniunale s svojimi mogočnimi drevesi in vozički, ki služijo otrokom za zabavo, gosposka in najsodobneje urejena mestna četrt S. Pasquale s svojimi blestečimi in visokimi poslopji, sirignanski okraj, kjer človek najde kotiček miru — vse to je bilo prvi cilj, ki so ga vzele na piko sovražnikove bombe.
Letalski gangsterji so se z vso besnostjo in divjostjo vrgli nad ta raj. Zgrmelo je na kup desetine poslopij in treščilo na tla na stotine dreves. Kavarna »Vacca«, ki je nekako na sredi Ville Co-munale, je bila razdejana, zadete so bile ceste, mostovi podrti. Evo, to je delo, ki so ga v nekaj trenutkih opravili vandali z onkraj oceana.
Potem je šel sovražnik še dalje. Ni bil še eit razvalin. Cesta Viktorja Emanuela, ki se vleče čez vse mesto ob obali, je bila eden nadaljnjih sovražnikovih ciljev. Tudi tu so padale bombe druga za drugo ter povzročile neizmerno škodo. Podrle so stanovanjske hiše. Zlasti pa se je razbesnel sovražnikov sadizem nad Caracciolovo cesto. Hotel jo je razdejati, čeprav velja za cesto z najlepšim razgledom na svetu... Prav tako pa je sovražnikova besnost vzela na piko tudi drugi stanovanjski okraj. Sovražnik je v svoji otroški zaslepljenosti mislil, da bo vzel živce temu ljudstvu, toda 231 letalskih alarmarv in 83 bombardiranj mestnega središča ni omajalo in tudi bodoča bombardiranja ne bodo omajala trdne odpornosti tega ljudstva. S takšnimi strahovalnimi nastopi in tudi s kakšnim drugim orožjem ni mogoče vzeti odpornega duha Napoliju. Ranjeni in mučeni Napoli je še vedno na nogah z drugimi italijanskimi mesti vred ter je ponosen, da je lahko v prvi bojni črti v tej vojni, ki naj prinese odrešenje. Zločinsko in okrutno sovražnikovo nasilstvo ga ne more položiti na tla. Tudi nove žrtve zadnjih dveh letalskih napadov gredo na račun, ki ga bo poravnal sovražnik. Tokrat so Amerikanci še bolj ko prej pokazali svoj pravi obraz ter razkrinkali 6voje krvoločne namene. Res niso merili na nič drugega ko na to, da razdenejo vse tisto, kar je lepega in prijaznega. Drevesa, kipi, poslopja ob cesti Villa Comunale in ob obrežju Chiaia — vse to je kup razvalin, ki dokazujejo, kako zoprno je sovražniku vse, kar je lepega in umetniškega. Toda okrog teh civilnih žrtev premišljene zlobe stoji vse ljudstvo, ki hrepeni po maščevanju.
Ko so ob tem besnem napadu ameriških gang’ sterjev na Napoli prihiteli na ulice gasilci in drugi reševalci ter potegnili izpod razvalin prve žrtve, je neka ženska, ki 6e je tako rekoč čudežno rešila, zaklicala najprej »Živela Italija!«, nato pa še pristavila: »Če je v Italiji še kaj ubogih na duhu in bojazljivcev, naj pridejo sem, da vidijo, kako brez baška so razvaline, ki so jih naredili zločinci angleškega letalstva. Takoj bodo drugačnih misli.«
Sovražnik je poleg številnih stanovanjskih hiš razdejal tudi cerkev sv. Roka, cerkev Božjega groba in šolo Chnarosa, ki stoji na krasnem, opevanja vrednem kraju, kjer ni prav nobenih vojaških naprav.
Ribiške hišice v Posilipu so kup razvalin. Tu-
di smehljajoče se vasice pod Vezuvom je sovražnik vzel na piko. Najhuje je bila prizadeta Resina, kjer so izkopanine starodavnega Herculanea. Prefekt in zvezni tajnik sta bila med tistimi, ki so
najprej prihiteli na pomoč prizadetim krajem, ter sta dala navodila za reševanje. Inženirski vojaški oddelki in skupine »Unpe« so tudi poskrbeli za naglo pomoč prizadetim, in so bili najhuje ranjeni takoj prepeljani na mesta, kjer so jim nudili prvo pomoč.
Povsod je tudi ostalo ljudstvo prostovoljno pomagalo reševalcem, na drugi strani pa je mirna odločnost prebivalstva pripomogla k temu, da so reševalna dela lahko naglo potekala tudi tam, kjer so jih razvaline ovirale.	V
Lahek pasel »Tigra« z nasprotnikovimi tanki
Primeri, ki kažejo njegove velike prednosti pred najsodobnejšimi
sovražnikovimi oklepniki
Iz Berlina poročajo: V bojih, ki se odigravajo severno od Bjelgoroda, so znova dokazali, da so nemški tanki vrste »Tiger« dosti boljši kakor pa najsodobnejši nasprotnikovi tanki. Vsak dan znova se vidi, kakšno bojno silo skriva v sebi »Tiger«. Pri nekem sovražnikovem protinapadu se je sedmim boljševiškim tankom posrečijo prebiti bojno črto nemške pehote. Po robu se jim je postavil en sam »Tiger«. Po polurnem medsebojnem streljanju je bilo šest sovjetskih oklepnikov že v ognju. Sedmi se je odtegnil uničenju s tem, da jo je hitro popihal. »Tiger« ga je začel zasledovati in prodrl do ruskih prednjih bojnih straž. Na
ozemlju med obema nasprotnima bojnima črtama je na nekem nepreglednem cestnem ovinku naletel nenadno na 30 težkih sovjetskih tankov vrste »T 34«, ki so stali tam in samo še čakali na povelje za napad. Poveljnik nemškega tanka se je odločil navzlic tridesetkratni sovražnikovi številčni premoči sprejeti boj. Po kratkem bojuje »Tiger« uničil 16 sovražnikovih tankov, ostale sovjetske tanke, ki so hitro zbežali na varno, pa je rešilo 6amo dejstvo, da je »Tigru« zmanjkalo streliva. En sam nemški »Tiger« je tako preprečil široko zasnovani sovražnikov poskus prodora. — (MTI.)
/
Duhovita domislica egiptovskih tihotapcev
V trebuhih kamel so hoteli pretihotapiti 18 kg mamil
Egiptovska policija je prišla na sled sila premetenim tihotapcem strupenih mamil. Zvedela je, da karavana kamel, ki je prihajala s Sinajskega polotoka in 6e je med potjo ustavila v Cantari ter tam čakala, da se prepelje čez Sueški prekop, nosi s seboj čudovite stvari, ki jih je znala res na edinstven način skriti, da bi jih lahko pretihotapila. Policija je izvedla podrobno preiskavo, a brez uspeha. A »možje postave« niso odnehali, zakaj prepričani so bili, da je bilo tisto sporočilo, ki so ga prejeli o oni tihotapski karavani, točno. Prvo, kar so potem ukrenili, je bilo, da so vodnika karavane vtaknili v luknjo. Takoj so ga začeli zasli-
ševati, a iz njega niso mogli izvleči ničesar. Šele ko so ga malo bolj trdo prijeli, je mož povedal vse po pravici. Dejal je, da so tista mamila skrili nekam, kamor jih prav gotovo ne bi nihče šel iskat, tudi najbolj bistri obmejni stražniki ne, namreč v trebuhu kamel. Mamila so lepo dali v majhne, neprodušno zaprte škatlice, ki so jih potem dali kamelam, da so jih pogoltnile.
Policija se je seveda hotela prepričati, če je vse to res, kar jim pripoveduje karavanski vodnik.
V	njihovih trebuhih so res nesli nad sto škatlic, v katerih je bilo vsega skupaj 18 kg mamil.
Parižani - najbolj raztreseni ljudje na svetu
Celo živali, ki so danes vendar tako dragocene, pozabljajo na tramvajih
Pariz (CE). Če stop‘iš v poslopje, kjer imajo shranjene predmete, ki so jih našli, oziroma, ki so jih Parižani pozabili v vozovih cestne železnice, moraš res priti do 6klepa, da so Parižani najbolj raztreseni ljudje na svetu. Res si težko predstavljaš, koliko stvarj ljudje vsak dan pozabijo na pariški železnici, še manj pa, koliko so vsi ti izgubljeni predmeti vredni. Izračunali so, da Parižani pozabijo vsak dan na klopeh cestne železnice povprečno po dvesto rokavic, seveda brez para, dalje najmanj devet ženskih torbic, v katerih je poleg drugih stvari povprečno vsak dan 8000 frankov denarja. Poleg tega ljudje pozabijo vsak dan najmanj 40 listnic, v katerih je največkrat precej denarja, pa še nekaj drugega, kar je danes še več vredno ko denar — živilskih nakaznic. Tej lepi zbirki najdenih predmetov je potem treba prišteti vsak dan še po kakih 34 draguljev, zapestnic, prstanov, uhanov, ovratnic in podobnih dragocenosti. Če bi kdo imel vse tiste klobuke, ki jih Parižani pozabijo v vozovih cestne železnice, bi lahko odprl kar celo veliko trgovino s klobuki. Zelo radi Parižani pozabljajo tudi knjige, nalivna peresa, svinčnike in ovratne rute. Pred nekaj dnevi je nekdo pozabil celo pionirsko čelado. Doslej še nihče
ni prišel ponjo, morda iz 6trahu, ker bi se norčevali iz njega. Danes je v Parizu težko kupiti dežnik, ker jih po trgovinah nimajo. Vendar pa vsak dan ljudje pozabijo na cestni železnici nič manj ko 300 dežnikov vseh vrst in vseh barv. Parižani pa pozabljajo tudi živali: pse, mačke, piščance, gosi, zajce, od časa do časa pa se kdaj celo zgodi, da kdo pozabi, da je imel s seboj prašička. Keko v današnjih časih more kdo pozabiti prašička, ali kokoš, je res nekaj nerazumljivega!
0 skrivnostih vsemirja, o silni in mogočni vesolj-nosti božjega stvarstva, vas bo seznanil
,.sm*
MlliIfflMII IHII—llllll
Neodvisna llrvatska meri 110.200 kv. km in je razdeljena na 22 velikih županstev, ki imajo 141 okrožij. Računajo, da je danes na ozemlju, ki pripada Hrvatski, okoii 6 in pol milijona prebivalcev.
Skrivnosti z nevidnega
Vohunski spomini iz prve svetovne vojne
Prcclen sem vstopila, sem ga od vseli strani natančno ogledala, da bi se prepričala, če je res tako zapuščen, kakor se je zdelo, in če ni morda kdo notri. Ko sem ugotovila, da ni ne v poslopju ne okoli njega žive duše, sem zlezla noter, in sicer skozi priprto okno v prvem nadstropju. Bilo je precej visoko, toda posrečilo se mi je splezati do okna po debeli trti, ki je rasla ob njem.
Več kakor uro dolgo sem pre-iskavala poslopje, pa nisem mogla najti prav'ničesar sumljivega ali sploh zanimivega. Kdo drugi bi bil obupal in šel, toda meni ni šlo v glavo, da bi baron Wolf lazil v gluhi noči po stavbi, kjer še podnevi ni ničesar videti- Nekaj mi je pravilo, naj le iščem in iščem, bom že prišla do tistega, kar mora biti skrito v tem paviljonu.
Ko sem že dvakrat ali trikrat oblezla vse kote in prevrgla vse, kar je bilo po njih, sem se domislila, da ima paviljon na vrhu Stolpič, v katerem je nekdaj bil golobnjuk, Golobnjuk je bil zdaj prazen in zapuščen. To se pravi, vsaj od zunaj ni bilo moči domnevati, da bi v njem kaj bilo.
Naglo1 sem zlezla na podstrešje, id ondod pa po ozkih lesenih stopnicah v stolpič. Prostora v njem je bilo kakor v majhni, skromni sobi, toda tisto, kar sem našla ondi, je bilo zame vredno toliko kakor zaklad.
Samo pogled v soho, pa sem videla, da so stari golobnjak spremenili v radijsko oddajno postajo, ki je bila oskrbljena z vsemi najsodobnejšimi pripravami in stroji!
Srce mi je začelo biti kakor kovačevo kladivo. Mislila sem, da mi ga bo razburjenje razgnalo. Previdno sem se približala k oddajnim pri-
pravam, jih ogledovala in si skušala zapomniti, koliko posameznih delov je in kakšni 60. Zlasti željno
pa šem se sklonila nad šop papirjev, ki je ležal na mizi, misleč, da bom tam našla polno skrivnosti in razodetij. Toda na žalost sem morala ugotoviti, da so listi bili popisani s samimi številkami. Bila so šifrirana sporočila, ki so jih po tej postaji sprejemali in oddajali.
Pismo, ki sem ga tisti večer napisala očetu, je bilo dolgo in natančno, kakor ni bilo še nobeno vse te čase, kar sem se mudila pri teti in spoznavala nove ljudi, ki so se shajali pri njej. Lahko si tudi mislite, kako nepotrpežljivo sem pričakovala odgovora od očeta in nadaljnjih navodil od generala Robertsona. Nisem 6icer bila v vohunskem poslu prav nič izurjena in tudi bi me nihče ne bil mogel prištevati med to vrsto ljudi, toda toliko sem pa le vedela, da je moje odkritje moralo biti za naše oblasti važno, če so jim bili važni celo pogovori, ki jih je tetina druščina imela vpričo mene.
. *
Čakala sem deset dni. Zdeli so sc mi dolgi kakor večnost. Ni jih hotelo biti konec, pa jih ni hotelo biti. Nazadnje sem le dočakala pismo, ki mi ga je poslal oče v odgovor na moje sporočilo. Pismu je bil priložen tudi listič, ki mi ga je napisal general Robertson.
V vsem, kar se je zgodilo pozneje, sem ravnala po njegovih navodilih. Ni preteklo dosti časa, pa sem vedela, kako se takim rečem streže.
Tisti večer, ko se je dogodilo tisto, kar bi radi zvedeli od mene, sem ležala oblečena na postelji ter nemirno čakala, kdaj bo ura udarila eno. Potem sem vstala in pogledala, če so ugasnjene vse luči na tisti strani tetine vile, koder je držala pot do lovskega paviljona v parku.
Potem sera po prstih in neznansko previdno odšla na vrt. Tam sera sc previdno ozrla naokoli ter pogledala po hiši. Bilo je vse tiho, in temno, pred sabo sem videlaisumo črne obrise zidov in 6trehe.
•	Bilo je varno in šla sem naprej.
Nekaj trenutkov pozneje sem že prilezla do gostega grma, kjer sem bila že podnevi neopazno skrila velik zavoj. Oprezno sem ga potegnila iz skrivališča ter se previdno splazila k paviljonu, ki ni bil daleč od ondukaj.
V paviljon sem zlezla po tisti poti kakor prvič in še potem nekajkrat. Bila sem že navajena, četudi jo to pot bilo težavneje zaradi zavitka, ki sem ga nosila.
t Čez dve ali tri minute sem bila
spet zunaj. Malo sem počakala in prisluškovala, toda mudilo se mi je, zakaj morala sem biti čimprej v svoji sobi. To se pravi, vsaj tedaj, ko bi se tisto zgodilo, da ne bi nih-če mogel mene ničesar sumiti. _ I
Stekla sem proti vili. Toda nisem še naredila dobrih pet korakov, ko sem zaslišala v grmovju močan šum. Šumelo je listje, ki ga je z vso naglico in prav nič previdno odrival nekdo,' ki se mu je očitno mudilo.
Obstala sem, kakor bi treščilo vame. Prva moja misel je bila: zasačili so mel	.
še preden sem mpgla pomisliti, kako bi se rešila afi zgovorila,^ je že planil iz žive meje visok moški. Ilotcla sem pobegniti, pa nisem več utegnila. Tisti moški, ali da ga kar povem, mladi baron Gustav Wo!t mi je zastavil pot ter mi napciil samokres naravnost v obraz...
V	tistem strašnem trenutku so me misli prebliskavale kakor puščice. Križale so se mi v možganih s tako naglico, kakor je človek navajen to le v sanjah. Pred sabo sem videla najrazličnejše reči, prizore in ljudi. Zagledala sem najprej bele lase mojega očeta, potem junaški moški obraz bratov, zatem zapovedujoče namrščene obrvi generala Robertsona ter neskončne vrste vojakov, ki korakajo po nabrežju, kakor sem to nekoč videla v Portsmouthu.
Toda vse to je trajalo gotovo manj časa, kakor pa ga potrebuje srce za dva svoja utripa. Potem sem vzdignila obraz — zakaj dotlej sem gledala v tla — ter vzkliknila:
»Stran z orožjem! Sram vas bodi, baron, da nespodobno izkoriščate gostoljubnost holandske države. Lahko bi vas bila ovadila^ oblastem, toda ker sem Angležinja in...
Nisem mogla in utegnila stavka končati.
Rdečkasta svetloba je nenadno razsvetlila gluho noč. Skozi okna lovskega paviljona so švignili dolgi ognjeni jeziki. Moj zavitek je svojo nalogo o pravem času izpolnil.
Baron je pozabil name in stekel proti gorečemu poslopju.
21
Zjutraj so med ožganirii ostanki paviljona našli zogljenelo truplo človeka, ki ga ni mogel-nihče prepoznati.
*	;	i
To, dragi tovariš, je bilo moje najpomembnejše in najbolj pretresljivo dejanje v obveščevalni službi. To je bila moja prigoda-, ki mi je prezgodaj osivila lase. Ne samo zaradi tega, ker sem tedaj bila še mlada in v delu neizkušena, temveč tudi...
No, zdaj vam lahko povem zakaj še, ne da bi mi bilo treba zardevati: ker sem imela rada, strastno rada imela barona Gustava Wolfa. ...c
Najbolj Izvirna In najbolj zanimiva knjiga letošnjega leta
QUO VADIŠ
ROMAM V SLIKAH
ki bo izšel v začetku avgusta.
Oblika: četrt strani »Slovenca« ali »Slovenskega doma« ali pol strani »Domoljuba«. Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem, debelem papirju.
Cena :
Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lir Trdo v celo platno vezana na najboljšem
papirju.............85	lir
(Samo nekaj Izvodov)
Za naročnike »Sloven- — skega doma« velja mehko vezana ... 25 lir Po tej ceni jo dobe tudi vsi novi naročniki. - Mesečna naročnina za »Slovenski dom« znaša 11 lir. čas za prednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta.
Naročila sprejema: Uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA«, Ljubljana, Ljudska tiskarna.