imv
KURIR
NOVO MESTO 31. jan. 1980 leto X *št. 2
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Dragi naš tovariš Tito!
Ne preganjanja v stari Jugoslaviji, ne kruta, a junaška borba Vas ni strla in veseli smo, da se tudi bolezni ne pustite ugnati.
Vsi delavci Industrije motornih vozil v Novem mestu vam pošiljamo mnogo toplih želja za čimprejšnje popolno okrevanje!
Delavci Industrije motornih vozil Novo mesto
L_________________________________________________________________)
Predvsem: ustvarjalno dejavnost!
Dogovarjene politike stabilizacije se moramo lotiti z vso odgovornostjo in resnostjo
Na skupni seji predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, ki je bila 11. januarja, je bilo poudaijeno, da dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije zahteva še več sistematičnega in vestnega, stalnega dela.
To mora biti merilo za gopodarjenje in ravnanje vseh — od temeljnih organizacij združenega dela do federacije. Kajti le z organiziranim in okrepljenim delom ter s polno zavzetostjo vseh delovnih ljudi in občanov bomo lahko uspešno uresničili velike naloge v družbenogospodarskem razvoju in v nadaljnjem izboljšanju našega gospodarskega sistema. K temu pa moramo vsi brez izjeme prispevati svoj popolni delež.
Le politična enotnost vseh socialističnih sil, naših narodov in narodnosti, je največje zagotovilo za uresničevanje sprejete politike.
Ocene in ukrepe obeh predsedstev je sprejel tudi centralni komite ZKJ na 9. seji in ugotovil, da je v današnjem splošnem položaju potrebna kar
najbolj zavzeta dejavnost ZK, vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih teles in organov, organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, da bi uspešno izpolnili naloge, ki stopajo pred nas.
K A M P
Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji prašajo me: kam?
Prašajte raj' oblak neba, prašajte raje val morja,
kadar mogočni gospodar drvi jih sem ter tje vihar.
Oblak ne ve in val ne kam, kam nese me obup, ne znam.
Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem
in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabiI to gorje.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Kdo izmed nas še ni slišal za majhno gorenjsko vasico med Radovljico in Jesenicami, za vasico, kjer je skromna cerkvica sv. Marka, za vasico kjer se je leta 1800 rodil največji slovenski pesnik — France Prešeren.
Življenjska pot ga je vodila v Ljubljano, Dunaj na študij filozofije in prava. V času svojega pripravništva v Ljubljani je srečal žensko, ki ji je namenil ne malo svojih čudovitih pesmi. Mnoge njegove prelepe pesmi so sad te neuslišane, velike ljubezni do ženske, ki ga je grobo zavrnila. Ljubezen do Julije Primic pomeni v njegovi poeziji dobo ljubezni, dobo ki je rodila sadove kot so Gazele, Sonetni venec, Krst pri Savici in razodeva začetek, vrh in razkol
te najbolj izvirne erotično duhovne zamisli našega slovstva.
Naj naštejemo le nekaj naslovov pesmi, ki jih vsak Slovenec spozna že po prvih verzih: Zdravljica, Balade in romance, Slovo od mladosti, pa njegove osti zabavljivih napisov, kdo ne pozna Sonetov ljubezni, pa Sonetje nesreče in enkraten Krst pri Savici.
Nemajhen napreden delež je France Prešeren s svojim delom prispeval v času narodnega prebujanja našega naroda. Skupaj z Matijem Čopom in drugimi se je bojeval za enoten slovenski knjižni jezik in za njegovo kultiviranje. Mnoge izmed idej tedanjega gibanja je Prešeren zapisal v Zdravljici, v kateri izraža zahtevo po osvoboditvi izpod
tujega gospostva ter po združitvi vseh Slovencev, kar bi prineslo „oblast in z njo čast ”
France Mihelič: Prešernov portret (1945, Črnomelj)
Prešeren je v takratnem času odigral pomembno vlogo, v svojem pesništvu je čudovito združil duhovno-estetsko hotenje romantike s svobodomiselnostjo. svobodoljubljem in nacionalno idejo.
V minulem letu smo izrekli veliko besed, še več je bilo napisano o našem jeziku ki ga nemalokdaj kvarimo z neumestnimi germanizmi, s tujkami in raznimi popačenkami, ki postajajo nekakšna modna muha na škodo našega materinega-slo-venskega jezika.
Je prav tako? Gotovo da ne. Stvar vsakega posameznika in celotne naše skupnosti je da ta proces popačenja našega jezika ostro zavremo.
Kako delati v letu 1980, da bomo uspešni?
V vsako novo leto stopamo polni načrtov, dobrih želja. Načrtujemo, planiramo.
Leto 1980 lahko že sedaj, na samem začetku, označimo kot leto, v katerem se bomo z vso vestnostjo trudili za dosledno izvajanje zastavljene politike gospodarske stabilizacije.
Vendar pa to za nas ni nič novega; potrditi moramo, da se s stabilizacijskimi ukrepi in usmeritvami ne srečujemo prvič, vsekakor pa so zdajšnji stabilizacijski ukrepi precej strožji od prejšnjih.
Naj povzamemo iz resolucije izhodiščne naloge:
—	večja rast izvoza blaga in storitev ob manjši uvozni odvisnosti;
—	izboljšanje strukture proizvodnje in novih naložb z ugodnejšimi plačilno — bilančnimi učinki, večjo učinkovitost nalaganja v prednostne dejavnosti, večjo povezanost s surovinsko podlago;
—	manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in skrbnej-šo usmeritev k domačim energetskim virom;
—	proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša s tem večjo kvaliteto;
—	izboljšanje lastne akumulacije tozdov in zmanjšanje odvisnosti razširjene reprodukcije od posojil;
zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast OD in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe;
ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo stvarnejših razmerij med cenami posameznih izdelkov (družbena kontrola cen);
administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo preseči z
ustreznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organov.
V zvezi s politiko stabiliza-cijj , ki bo značilna in vodilna v letu 1980, smo se pogovarjali s tov. Karlom Vardijanom, direktorjem finančnega sektorja.
Tov. Vardijanu smo zastavili nekaj vprašanj:
— Ali mislite, da smo se v minulem letu dovolj „stabilizacijsko” obnašali?
„V tem času šele zaključujemo zbiranje finančnih podatkov za sestavo zaključnega računa, ki bo pokazal finančni uspeh našega skupnega dela v letu 1979.
Lahko pa trdim, da nas je sistem oblikovanja cen za naše proizvode prisilil v stabilizacijsko obnašanje s tem, ko v teku celega leta nismo spremenili prodajnih cen. To se bo odražalo v finančni uspešnosti poslovanja, saj vemo, ds so se močno povečale cene reprodukcijskega materiala, energije, uslug, kakor tudi OD in prispevki, ki jih plačujemo iz OD.
Verjetno smo vsi skupaj premalo naredili za povečanje produktivnosti in zniževanje stroškov. Sprejeli smo razne akcijske programe, ki pa jih nismo izvajali kot bi morali. V vseh tozd je predvsem pomanjkljivo tekoče spremljanje stroškov in porabe materiala. Za tekoče spremljanje le-teh potrebujemo informacije, ki pa jih
s sedanjim sistemom evidentiranja ne moremo zagotavljati.”
— Kje so bili v minulem letu pozitivni in kje negativni rezultati?
„Ugodne rezultate vidim predvsem v doseženem povečanju izvoza in povečanju celotnega prihodka v primerjavi z letom 1979.
Neugodna gibanja pa opažam v prvi vrsti v manjšem doseganju dohodka, velikih obveznostih iz dohodka ter obsegu porabe sredstev za OD, ki nimajo osnove v ustvarjeni proizvodnji.
Organizacija dela v proizvodnji ni na primerni ravni, normativi so ponekod ohlapni, veliko pa je še del in nalog, ki niso normirane. Zavedati se moramo, da lahko razpolagamo in delimo samo ustvarjeni dohodek.
Porast življenjskih stroškov in na to vezano gibanje osebnih dohodkov lahko realiziramo le z večjo produktivnostjo in z večjim ustvarjenim dohodkom.”
— In kakšni bodo stabilizacijski ukrepi v letu 1980?
„Pogoje gospodarjenja v letu 1980 nam določajo predvsem resolucija o izvajanjo družbenega plana Jugoslavije v letu 1980, resolucija o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1980, kakor tudi nekateri najnovejši zakonski predpisi, ki se sprejemajo v začetko leta in veljajo takoj.
Predvsem je potrebno poudariti osnovne zahteve, ki jih navedeni dokumenti postavljajo pred nas:
1.	gibanje sredstev za osebne dohodke mora biti nižje za 5 indeksnih točk od indeksa doseženega dohodka.
Primer za delovno organizacijo IMV v obdobju 1. 9. 1979: dohodek	indeks 123
osebni dohodek indeks 132, kar pomeni, da smo že v preteklem letu za 9 indeksnih točk presegli družbeno dogovorjeni obseg sredstev za osebne dohodke.
2.	Skupna porabe v gospodarstvu se lahko poveča v masi za največ 15 % v primerjavi s preteklim letom.
3.	Poraba sredstev za reprezentanco, dnevnice, potne stroške in avtorske honorarje bo ravno tako omejena s konkretnimi določili v posebnem zakonu.
4.	S posebnimi zakoni je
omejena poraba sredstev za investicije, vendar le-ta ne omejuje investicije, ki so že v teku.
Zahteva se maksimalno povečanje izvoza ob hkratnem omejevanju uvoza.
Resolucijska določila predvidevajo za leto 1980 rast družbenega proizvoda za 6 % ter zaposlovanje za 2,5 % v SR Sloveniji.
Izvajanje vseh teh določil bo kontrolirala SDK in družbenopolitične skupnosti. Zato je nujno, da se takoj v začetku leta organiziramo za izvajanje letnega plana, ki bo zagotavljal izvajanje navedenih stabilizacijskih ukrepov.
V delovni organizaciji pripravljamo vrsto ukrepov, ki so sestavni del gospodarskega načrta, o katerem bodo razpravljali vsi zaposleni ter jih v razpravi dopolnjevali in sprejemali.
Da bi zagotovili tekoče spremljanje rezultatov poslovanja, moramo čimprej vse podatke o materialnih in finančnih tokovih pripravljati za uporabo v lastnem računalniku, ki je že instaliran.
Včasih je bil gospodar tisti, ki je imel kapital, danes pa je tisti, ki ima informacije.
Za sprejemanje poslovnih odločitev so prvi pogoj informacije o rednem stanju in gibanju v vsakem trenutku. Tudi samoupravljanje ne more v polni meri zaživeti, če delavci in njihovi delegati v samoupravnih organih ne razpolagajo s pravilnimi podatki o stanju in gibanju sredstev, o stroških, o rezultatih poslovanja.
Veliko sredstev je bilo vloženih v razširitev materialne osnove dela, ki jih je potrebno že odplačevati. To nas prisiljuje, da v optimalni meri izkoristimo razpoložljive kapacitete, dosežemo večji obseg proizvodnje in s tem takšno akumulacijo, ki bo omogočala odplačevanje sprejetih obveznosti in porast osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela.”
c----------------------------^
Katra, Katrc3»»»
Zmo do zma pogača, dinar na dinar palača! Pod-ložka do matice, matica do vijaka, del do dela — in glej jo, „katrco“!
Ko bi začeli zbirati dele „katrce“ po naši proizvodnji, kaj mislite, koliko ,,ka-trc“ bi lahko iz njih sestavili? In ko bi se zavedali, da transportne poti niso tekmovalne steze, bi lahko prišla iz proizvodnje kakšna „ka-trca” več ...
V__________________________
--------------------- N
PREDSEDNIK REPUBLIKE
JOSIP BROZ TITO
N A J S R D A C N IJ E ZAHVALJUJE NA ČESTITKAMA
i Zeli sve najbolje U NOVOJ 1980. GODINI
V _______________________________)
Novo prodajno mesto v Prištini
V drugi polovici lanskega leta je poslovalnica Novi Sad navezala poslovne stike s podjetjem „Agrokoso^a—comerce“ iz Prištine. V začetku je šlo izključno za pokrivanje potreb Agrokosova—co-merce z našimi gotovimi izdelki in rezervnimi deli, pri čemer smo v največji meri skušali ustreči potrebam kupca s prioritetno dobavo in hitrim zagotavljanjem izdelkov, ki so na trgu sicer manjkali.
Pozneje je bilo sodelovanje prenešeno na vodstvo tozd IMV Commerce, ki se je s partnerjem iz Prištine dogovorilo in zapisalo osnove za dolgoročnejše, bolj vsestransko in medsebojno odvisno sodelovanje.
Agrokosova—comerce	je
ugotovilo, da ima njihov servis v naselju Kosovo polje prostih nekaj servisnih delovnih mest, katerih število se bo še poveča-
MiseJ in delo Edvarda Kardelja
Priporočamo vam, da naročite knjigo Franca Šetinca „Misel in delo Edvarda Kardelja", ki je pred kratkim izšla pri Prešernovi družbi. Knjiga na dostojen in vsakomur razumljiv način uvede bralca v celotni vsestransko pomenljivi svet Kardeljeve misli in življenja.
Knjiga je dragocen pripomoček za politično delo v sindikatih in y vrstah SZDL, predvsem pa je namenjena vsem mladim ljudem pri poljudnem študiju, zlasti delavcem in kmetom. Pisana je tako, da jo lahko razume vsakdo, to pa je tudi njen glavni namen!
Knjigo, ki ima 262 strani in stane samo 70 dinarjev, lahko naročite pri Prešernovi družbi v Ljubljani. Pišite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana (ali pa knjigo naročite po telefonu: št. 061—21—440.
lo, ko bodo dogradili novo servisno stavbo.
Tedanje število IMV vozil v Prištini in naša načrtovana nadaljnja prodaja sta bila povod, da nismo servisa zaupali drugemu partnerju, ki ima bolj reprezentančne in sodobneje opremljene servisne obrate, ampak so se odločili poglobiti sodelovanje s servisom „Agrokosova".
Naš partner je neposredno zainteresiran, da bi število IMV vozil na področju Prištine in SAP Kosovo naraščalo čimhi-treje in doseglo čim večji fond. Zato nam je priskočil na pomoč z odstopom lokala za prodajo gotovih izdelkov in rezervnih delov. Že prvi rezultati našega dela v Prištini in sodelovanje z „Agrokosova— comerce" so dokazali obema partnerjema, da sta stopila v najprimernejšo obliko sodelovanja. Priznati sicer moramo, da smo dali tržišču SAP Kosovo precejšnjo prednost pred ostalimi prodajnimi področji, vendar to opravičujemo z dejstvom, da smo ga doslej nehote, zaradi oddaljenosti, nekoliko zapostavljali.
Doslej smo šolali kadre Agrokosova—comerce za tehnologijo dela v servisu in poslovanje z rezervnimi deli ter mu organizirali priročno skladišče rezervnih delov, kar je pogoj ga afirmacijo in uspešno sodelovanje servisa. Pri tem moramo samokritično priznati, da naši delavci niso postopali po dogovoru in spoznanju, daje potreb-
no novo prodajno področje, ki v štartu zaostaja za ostalimi, bolj negovati in spremljati z več občutka in več iniciative.
Upamo in verjamemo, da si bo tudi vodja poslovalnice gotovih izdelkov v Prištini, tov. Baki Kastrati, kot delavec IMV prizadeval, da s svojimi predlogi
in požrtvovalnostjo pritegne k sodelovanju vse tiste, ki so doslej živeli v prepričanju, da se lahko določene naloge opravijo brez truda in naporov.
Predvidevamo, da bomo v prihodnosti kaj več zapisali o pomembni vlogi posameznikov pri upeljevanju in izpolnitvi novega IMV servisa in prodajne točke v Prištini.
VIDA KERIN
Volitve v IMV tozd ZIF Ljubljana
Smo v letu 1980, v katerem so potekle mandatne dobe članom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji.
Tudi v naši TOZD so se omenjenim članom iztekla mandatna obdobja, 26. 12. 1979 so bile v TOZD Zastopstvu inozemskih firm Ljubljana izvedene volitve kandidatov za nove člane delavskega sveta, v katerega smo volili 7 članov, delegata za izvršilni odbor DS DO, delegata za DS DO, samoupravne delavske kontrole, v katero smo volili 3 člane, komisije za delovna razmerja - 3 člane ter OOS TOZD, v katero so bili izvoljeni 3 kandidati.
Tega dne se se pričele volitve v poslovalnici na Titovi 172-a, nato se je volilna komisija, v kateri so bili 3 člani TOZD, odpravila v našo poslovalnico na Poljanski 12, po opravljenem delu v tej poslovalnici
pa se je odpeljala v Novo mesto, v Skladišče rezervnih delov Renault, ki spada v našo TOZD v Ljubljani. Po končanem delu v Novem mestu se je volilna komisija vrnila v Ljubljano.
Na podlagi rezultatov opravljenih volitev je volilna komisija ugotovila, da so bile volitve uspešne, saj je od skupno 37 zaposlenih v naši TOZD volilo 32 delavcev, pet pa jih je bilo upravičeno odsotnih.
Volilna komisija je svoje delo končala s poročilom o poteku volitev in o končnem rezultatu glasovanja.
Izvoljeni so novi člani v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v naši TOZD, od katerih pričakujemo kar največ aktivnosti in predvsem dobrih rezultatov njihovega dela v naslednjem mandatnem obdobju.
NADA MARN
Mi u novoj menzi
Dobili smo novu menzu, prostranu, čistu, svetlu, opremljenu sa savremenim uređajima za kuvanje, novim stolovima i stolicama, a na stolovima cvije-če. Konačno ostvario nam se san, da čemo i mi jednom doručkovati u primemoj prostoriji.
A kako smo mi to primili i kako smo se ponašali prvih dana za vreme doručka? Mogli smo sve da vidimo, posmatraju-či sami sebe i druge i da zaključimo da se takva slika može retko gde videti.
Pogled na zgradbo, v kateri bo v spodnjih prostorih poslovala naša poslovalnica gotovih izdelkov in rezervnih delov.
Duge vrste, ljudi se guraju, galame, večina jih ide preko reda, opšte metež, otpadci svugde, flaše od sokova pod stolovima, omot od mlaka pogodan da se na njj ga stane i najednom čuješ neki prasak. Puši se naveliko, kao da je menza primeran prostor za to.
Postavljeni su i napisi na kojima piše da se posle doručka vrati pribor, da se ostaci od doručka uklone sa stola i bace u koš, kako bi drugi koji dođu seli za čisti sto.
Neki se podsmevaju tome, u tom smislu kao da ih time nećemo naučiti kulturom, kada je oni več imaju, e pa kada je imaju onda to ne pokazuju, a sigurno flaše, čaše od jogurta, papire, hleb i drugo ne bacaju kod kuće po sobama, kuhinji, kupatilu, dvorištu, zato što je to njihovo. A čija je menza? Sviju nas! Deo vremena, provedenog na poslu, provedemo u njoj i namesto da u miru i sa užitkom doručkujemor sami sebe svojim ponašanjem pri-nuđujemo da dugo čekamo u vrsti i da sedimo za prljavim stolovima.
Analizirajući sve to možemo sami zaključiti, daje ona menza koju smo imalu pre, i koju smo svi tako kritikovali, bila sasvim dobra za nas.
SPASENKA LAZ AROV
Prisrčne čestitke jubilantom
Tudi letos kot vselej doslej smo v našem kolektivu podelili jubilejne nagrade za minulo delo. Letos so denarne nagrade prejeli jubilanti, ki so dopolnili 10, 20, 30 let skupne delovne dobe ali prav toliko (10, 20, 30 let) v IMV.
Vendar je bilo vse skupaj izvedeno malo drugače kot je običajno: ni bilo rdečih nageljnov, govorov in proslav, pač pa je vsak jubilant prejel kuverto. Tisti, ki so dopolnili 10 let, so dobili denarno nagrado v višini 3.335 din, za 20 let 5.000 din in za 30 let 6.750 dinarjev.
Vsem jubilantom ob njihovih jubilejih iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo delovnih uspehov in da bi delali med nami še vrsto let in na mlajše, manj izkušene, prenašali svoje delovne izkušnje. Za vse, kar pa so že naredili za našo skupnost s svojim plodnim delom, pa se jim prisrčno zahvalimo!
Poglejmo, kdo in kje so slavili jubileje:
TOZD
Razvojni inštitut
10 let delovne dobe:
Dvornik Franc, Maijetič Jurij, Muhič Alojz, Pavlovič Jože, Prus Ivan, Šiško Jože II., Štrazberger Alojz in Žeijav Feliks.
20 let delovne dobe:
Jordan Martin in Bobnar Elka.
TOZD
TOVARNA OPREME Mirna
10 let delovne dobe:
Horvatič Ana, Ilovar Dragica, Trlep Franc, Tratar Cvetka, Vovk Alojz, Zoran Jože, Žibert Jože, Ažnoh Janez ml., Belen-tin Jožefa, Bevc Marija, Brate Ana, Erbus Elizabeta, Kene Jožefa, Kirm Martina, Korelc Jože, Kurelt Ivanka, Brlogar Franc, Knez Darko, Perc Milka, Petje Ana, Ramovš Fani, Straj-nar Barbara, Strmole Marija, Uhan Gabrijela, Urana Justina, Vidmar Rozi, Brcar Jože II in Dim Pavla.
20 let delovne dobe:
Blažič Marica, Smrekar Jože, Bartolj Franc, Bartolj Jože, Brcar Jože, Brzin Dragica, Erpič Štefka, Gačnik Franc, Matkovič JOže, Tintor Amalija, Tomšič Ludvik, Tratar Anton in Zakrajšek Ana.
30 let delovne dobe:
Strmole Anton in Škufca Malči.
TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREZICE
10 let delovne dobe:
Dobrina Karl, Hervol Stanko, Horvatič Vlado, Ivanjšek Ivan, Lavrinšek	Anton,	Mešiček
Đurđa, Matjašec Jožica, Sotler Jože, Strgar Lidija, Šumljaj Zvone, Tomše Irena, Černelič Anton in Šetinc Jože.
20 let delovne dobe:
Piltaver	Franc,	Pavlovič
Roman in Grojzdek Franc.
30 let delovne dobe:
Beribak Stanko, Novak Ivan, Petrišič Karl in Veble Stanko.
TOZD TOVARNA OKEN IN KOVINSKE GALAN -TERIJE ŠMARJETA
10 let delovne dobe:
Horvatič Ana, Ilovar Dragica, Trlep Franc, Tratar Cvetka, Yovk Alojz, Zoran Jože in Žibert Jože.
20 let delovne dobe:
Blažič Marica in Smrekar Jože.
30 let delovne dobe:
Petelinkar Ivan.
TOZD
TOVARNA AVTOMOBILOV
Za 30 let delovne dobe:
Gregurič Peter, Adlešič Jože, Badovinac Tončka, Derlink Janko, Dolenc Andrej, Godnja-vec Franc, Gramc Jože, Jeriček Janez, Kržan Jože, Kukovec Milan, Lipovec Milena, Meserko „ Ivan, Novak Avgust, Osojnik Jože, Sever Franc, Strajnar Albin, Šinkovec Jože, Urbančič Marjana, Žibert Dušan, Bizjak Alojz, Muc Martin, Mali Matija in Gričar Franc.
Za 20 let delovne dobe:
Andolšek Franc, Berk Gvido, Boijan Alojz, Brdik Ivan, Dular
Dvajset let življenja v IMV
V	uredništvu smo želeli, da vam v tej številki Kurirja predstavimo vsaj kakšnega izmed jubilantov, ki so polnih 20 let svoje delovne dobe dočakali v našem kolektivu.
V	Razvojnem inštitutu smo poiskali tov. Elko Bobnar, ki že nekaj let vestno dela kot tehnična risarka v tej TOZD. In ko smo tu spraševali, koga naj obiščemo, so vsi predlagali tov. Elko Bobnar. Našli smo jo sklonjeno nad risalno desko, zatopljeno v delo in začeli pogovor.
„Tov. Bobnarjeva, danes so vsi jubilanti prejeli nagrade in zvedeli smo, da ste med njimi tudi vi.sŽeleli bi vas vprašati le nekaj: kakšna je bila vaša pot v IMV, saj ni majhna stvar živeti z enim podjetjem 20 let.”
„Res je. Človek kar težko verjame, da je minilo že toliko časa od tedaj, ko sem leta 1959 prišla v IMV. Moje prvo delovno mesto v IMV je bilo zame kot žensko napornejše kot to, ki ga opravljam sedaj. Takrat sem bila namreč edina kurirka v podjetju. Vso pošto sem vozila na pošto s kolesom, ne glede na vremenske pogoje in bila sem edina kurirka, tako da mi dela nikdar ni manjkalo. Čez nekaj časa sem šla delat v arhivo, kjer je bilo delo fizično mnogo manj naporno. Tam sem imela delovno mesto blizu konstrukcije in sem se seznanila z delovnim
mestom in nalogami tehničnega risarja. Zaželela sem si, da bi tudi jaz lahko opravljala to delo. Seveda pa je bil pogoj — znanje. Nisem oklevala in leta 1964 sem se vpisala v tečaj tehničnega risanja. Kmalu nato sem ponovno zamenjala delovno okolje in seveda delo in šla v Razvojni inštitut, kjer sem še danes in opravljam delo tehnične risarke. Lahko se pohvalim, da se v tej TOZD počutim zelo dobro, saj smo vsi med seboj dobri delovni tovariši, vedno pripravljeni pomagati drug drugemu.
Ko sem pred 20 leti prišla v IMV, ki je bil tedaj veliko manjši od današnjega, smo le sanjali o tem, da se bo ta naš IMV tako razrasel. Kljub vsem tem letom ob neprestani pospešeni gradnji in neprenehni rasti IMV, kljub težavam, ki so nas na tej poti spremljale, nisem niti za hip pomislila na možnost zaposlitve kje drugje in verjetno bom tu dočakala hidi pokojnino!”
Tudi tov. Dana Zupan iz TOZD Commerce je med tistimi, ki so prejeli jubilejne nagrade. Tov. Zupanova je dobila nagrado za 30 let skupne delovne dobe.
Tov. Zupanovo smo dobili v prodajnem oddelku za gotove izdelkj. Bilo nam je kar neprijetno, saj sem padla v toplo, tovariško in slavnostno vzdušje.
Bil je ravno čas malice in vsi sodelavci tov. Zupanove, skupaj s tov. Šepcem, so bili zbrani za eno mizo in prijetno kramljali in obujali spomine.. Prijazno so me „položili” medse. Po končani malici je tov. Zupanovi predal sodelavec šopek rož in ji čestital v imenu vseh ob njenem jubileju. Dana, kot jo kličejo sodelavci, kar ni mogla zadrževati veselja in sreče. Vsem se je prisrčno zahvalila, vsem mlajšim sodelavcem pa je zaželela, da tudi oni svoj visok jubilej praznujejo v naši delovni organizaciji.
Tudi tov. Zupanovo smo prosili za nekaj besed o njenem delu in življenju v naši DO.
„Daleč je že tisti 1. september 1956, ko sem prvič prestopila prag takratne Moto-montaže. Takrat sem bila na spisku zaposlenih vodena pod št. 72. In tako, kot nas je bilo takrat malo zaposlenih, je bilo tudi podjetje bistveno manjše. Poleg upravne stavbe je bila še trgovina z rezervnimi deli in bencinska črpalka. Najprej sem delala kot fak turistka, - pisala sem račune za gorivo in rezervne dele. Vsa takratna večja podjetja so se tedaj oskrbovala z gorivom pri nas. Nato sem delala kot tajnica takratnega šefa komerciale, pokojnega Romana Kobeta.
Po dveh letih pa sem šla na tehnično razvojni sektor in tu sem ostala 15 let, kot tajnica pri kakratnem tehničnem direktorju tov. Črneliču. 27. 8. 1971 sem prišla v Prodajno servisno organizacijo, današnji TOZD Commerce, kjer delam še danes.”
Naslednji naš sogovornik je bil tov. Franc Šinkovec iz TOZD tovarne prikolic. V naši delovni organizaciji se je zapo-slU 1. 9. 1959.
„Moje prvo delovno mesto je bilo pripravniško, kjer sem se dodobra spoznal z materiali. Pogoji dela v skladišču so bili tedaj dokaj slabi, saj ni bilo niti koščka asfaltnih površin, pa tudi skladišča so bila v začetku majhna, kmalu pa smo dobili nove prostore za skladiščanje v sedanji novi karosemici. Po nekai letih sem delo zamenjal in šel na montažo kombijev, kjer sem delal dve leti, nakar sem bil predlagan za preddelavca na montaži kombijev. Preddelavec pa sem bil tudi v tovarni prikolic, kjer sem delal na končni montaži kot kontrolor in nazadnje začel delati v skladišču v tovarni prikolic.
To delo je dokaj zahtevno in odgovorno, saj pripravljamo med drugim tudi materiale za Belgijo.”
J. Š.
Prav gotovo je tudi menza eden tistih skupnih prostorov, kjer se najhitreje pokaže srčna omika in tovarištvo do sodelavcev - vedno pa ni tako in o marsikomu med nami ne bi mogli povedati lepe besede glede njegovega vedenja v menzi.
Alojzija, Francko Alojz, Gajič Ljubo, Godina Franc, Gorenc Janez, Gorenc Jože, Gregorčič Ivan, Grubar Franc, Hren Stane, Hrovatič Ignac, Jalovec Janez, Jarkovič Martin, Jenič Franc, Kastrevc Jože, Kosmač Franc, Kraševec Anton, Lindič Franc, Lipovec Marjan, Lukšič Franc, Luzar Anton, Mihalič Anton, Mihalič Vladimir, Mlakar Franc, Muren Jože, Pave Karel, Pavlič Janez, Perše Ivan, Perme Lado, Poldan Jože, Poldan Ljudmila, Rajk Leopold, Ravnohrib Andrej, Saje Anton, Staniša Franc, Šašek Franc, Simič Josip, Škofca Božo, Škulj Marija, Tram te Jože, Štamfelj Ivan;
Urbančič Anton, Vidmar Franc, Vegelj Jože, Vodopivec Anton, Zupančič Franc, Železnik Angelca, Miklavčič Vlado, Piltaver Franc, Jakič Janez, Može Martin, Oštir Jože, Srebrnjak Jože, Bartolj Martin in Bakarič Kuzman.
Za 10 let delovne dobe:
Ambrožič Ivan, Andrejčič Jože, Bartolj Alojz, Berkopec Janez, Brajdič Drago, Brulc Marija, Bukovec Anton, Ci-mermančič Fani, Češek Franc, Češek Štefanija, Debevc Alojz, Derganc Branko, Djurdjevac Katica, Domitrovič Jože, Duh Franc, Fabjančič Marija, Franko Terezija, Fridl Srečko, Gazvoda Jože, Gazvoda Jože, Golob Janez, Golobič Franc, Gorenc Ivan, Gorenc Jože, Gorenc Jože, Gorenc Vinko, Gorišek Janez, Granda Stanislav, Gričar Nada, Grozina Majda, Hadjur Dragutin, Hočevar Ivan, Hrovat Anton, Hrovat Jože;
Jakobčič Anica, Jeler Martina, Jeralič Jože, Jerman Branko, Jurgalič Ivan, Kaplan Janez, Kastelic Franc, Kastelic Stanislav, Kavšek Janez, Kerin
Alojz, Kerin Ivanka, Kirn Julijan, Klajder Janez, Klemenčič Marjeta, Klevišar Martina, Kapar Rudolf, Koprivc Jože — Br., Kordiš Tone, Kos Anton, Kotnik Anica, Kovačič Jožefa, Kralj Franc, Kralj Mirko, Krištof Mladen, Križan Stjepan, Krnc Anton, Kuhar Francka, Kovačič Marjan, Kukman Jožica, Lenič Jože, Liberšar Franc, Liberšar Marija, Libergar Martin, Livk Štefka, Lončarič Stjepan, Ludner Anton, Luzar Vilma, Markovič Stjepan, Matko Mihaela, Mihelčič Anton, Mikolič Marija, Mlakar Janez, Majstrovič Frančiška, Malenšek Rudi, Novak Alojz;
Novak Štefanija, Oštir Ivan, Paderšič Frančiška, Pavlič Milan, Peskar Alojz, Pešič Anton, Pinenlič Viktor, Piskule Rudi, Piškurič Janez, Poreber Janez, Povh Jože, Povše Jože, Povše Stanko, Pust Anton, Pust Jože, Rajer Franc, Rajk Franc, Rangus Jože, Rihtar Alojz, Rodič Irena, Rožič Jožica, Sečkar Štefan, Simončič Jože, Simončič Martina, Sive Janez, Sluga Janez, Smrke Karol, Stanič Marija, Šavom Ivan, Šime Anica, Šime Franc, Šuklje Alojzij, Stopar Martin, Težak Barbara, Tkalec Josip, Tomažin Vinko, Tršinar Alojz, Tucman Jože, Turk Janez, Turk Jože, Urbančič Viktor;
Vovk Branko, Zagorc Anton, Zagorc Franc, Zorko Franc, Zorko Jože, Zupančič Franc, Žabkar Martin, Žarn Jože, Žerjav Drago, Žlogar Marija, Žlogar Milena, Žulič Martin, Župane Peter, Župevc Alojz, Foršek Darinka, Žalec Jože, Čelič Rafael, Špehar Jože, Jamnikar Franc, Pirnar Andrej, Bukovec Frančiška, Ogulin Alojz, Šircelj Anton, Ponikvar Anton, Lukšič Franc, Kalin Franc, Hrovat Jože, Zupančič
Janez, Lekše Lado, Kambič Anton, Gorenc Anton, Kuljaj Julka in Luzar Anton.
TOZD TOVARNA AVTO-MOBI LOV! Obrat Suhor
10 let delovne dobe:
Ambrožič Janez, Badovinac Jure, Bojane Franc, Bučar Jože, Črnugelj Ivan, Damjanovič Janko, Dragovan Ivan, Drkušič Drago, Fir Stanka, Fir Franc,, Jaklič Jože ml., Janžekovič Alojz, Nemanič Janez, Okički Ivan, Kobše Ivan, Kraševec Janez, Kraševec Jože, Malič Drago, Muc Martin, Nemanič Jože, Papič Anton, Plut Anton, Popovič Danica, Šuklje Stanka, Težak Martin, Zepuhar Vida, Zevnik Jože, Povrženič Anica in Videtič Jože.
20 let delovne dobe:
Ambrožič Alojzija, Avguštin Anton, Ciglar Peter, Goleš Ilija, Južna Darko, Kambič Jože, Košir Ivan, Štubler Stane, Žugelj Zvone, Štublar Jožefa, Šuštaršič Ivan in Draginc Anica. 30 let delovne dobe:
Jerman Olga in Renko Valerija.
TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ
Delovna doba 10 let:
Brajkovič Rezka, Stefanič Alojz, Bukovec Anica, Jakša Bariča, Skukan Veljko, Sus Jože, Švajger Janez 1929, Jakljevič Marija, Jerman Zorica, Kosec Vlado, Pešelj Gregor, Filipčič Jože, Mihelič Božidar, Štrukelj Anton, Blažina Mira, Kunič Marija, Klepec Marija, Prelog Amalija, Pavliha Anton, Prijanovič Marija, Rom Danica, Šiška Mira, Švajger Milena, Basarac Miha, Grahek Vera, Kovač Mato, Lozar Jožefa, Lovrin Jože, Skukan Jelena, Željko Marija in Pintarič Cvetka.
Delovna doba 20 let
Kramarič Andrej, Butal; Ana, Belko Jožefa, Butala Anton, Štukelj Edim, Vajs Anton.
Delovna doba 30 let
Kosec Janko, Simonič Matija, Šuštaršič Jože, Jerman Mara, Saje Anton in Planinc Alojz.
SEMIČ:
Delovna doba 10 let:
Vlahovič Anton, Željko Ivan, Jakša Alojz, Djuraševič Niko in Malnarič Anton.
Delovna doba 20 let:
Mihelj Edvard, Rožman Marija, Šinkovec Ivan, Zupančič Jože, Štrukelj Jože in Kukar Matija.
Delovna doba 30 let:
Florjančič Ivan, Tomaževif Zdravko in Mirtič Alojz.
TOZD TOVARNA PRI KOL
10 let skupne delovne dobe:
Ambrožič Srečko, Andrejčič Martin, Avguštinčič Alojz. Avguštin Stane, Bratec Karel Cunk Cvetka, Češek Franc Drenovec Jožica, Duh Manja. Djukič Gajo, Fink Jože, Fi Marija, Gregorič Amalija, Grn Janez, Guštin Miha, Hrastar Antonija, Humek Antonija Jurečič Lado, Kastelic Anton, Kic Franc, Klobučar Stane Mavsar Stane, Miklavčič Ljudmila, Simončič Martin, Smerke Marija, Šutar Ivan in Zidarič Alojz.
10 let delovne dobe v IMV:
Bartolj Janez, Bele Franc, Bogovec Dosta, Bučar Martin, Divjak Jože, Gazvoda Jože, Gazvoda Jožica, Gorenc Alojz, Gregorčič Franc, Hočevar Jože, Hrovat Janez, Jalovec Alojz, Jeriček Albina, Kirn Alojz, Knafeljc Frančiška, Komljanc Janez, Lenarčič Alojz, Lenarčič Marija, Modic Blaženka, Mrvič Alojz, Novak Alojz, Pirman Alojz, Plantan Drago, Poljane Alojz, Sekulič Zora, Šime Alojz, Šneberger Ivan, Torbica Mirko, Tramte Anton, Turk Jernej, Udovč Jože, Vidmar Jože, Vovk Franc, Zoran Cveto, Zorko Janez in Zupančič Marija.
20 let skupne delovne dobe: Bernardič Janez, Dolinšek Anton, Dular Marija, Hosta Stane, Jenškovec Alojz, Krevs Jože, Lukek Ivan, Radovan Jože, Šašek Martin, Turk Janez, Umek Anton, Vaupič Anton in Mramor Jože.
20 let delovne dobe v IMV:
Kašič Alojz in Šinkovec Franc.
30 let skupne delovne dobe:
Kavšek Jože in Radovan Janez.
TOZD COMMERCE JUBILANTI ZA 10 LET DELOVNE DOBE PRI IMV:
Beljanski Djordje, Bebič
’ (Nadaljevanje na 8. strani)
Naš računalnik ima največjo zmogljivost na Dolenjskem
v____________________________J
Kar na lepem so se v Tovarni avtomobilov, pravzaprav v novem aneksu, ki je končno le sprejel prve uslužbence, pojavili ljudje v belih delovnih haljah. To je bilo v našem kolektivu nekaj novega, saj smo imeli do sedaj vsi le modre delovne halje in prav tako so ti „dohtarji”, kot so jih imenovali fanlje v tovarni avtomobilov, bili še bolj opazni med nami.
Vendar pa to žal niso „dohtarji”, ki bi jih vsekakor potrebovali več kot jih imamo, to so fantje in dekleta iz računskega centra. Prav oni so bili tisti srečneži, ki so v novih prostorih dobili ugodnejše in sodobnejše delovne pogoje. Njihova selitev in nabava novega računalnika pa nas je pripeljala k njim na obisk.
Najprej smo prosili direktorja finančnega sektorja tov. Karla Vardijana za nekaj osnovnih podatkov o novem računalniku, kar bi utegnilo vse zanimati.
Tov. Vardijan nam je povedal nekaj o uporabi računalnika v poslovnem sistemu.
Računalnik je tehnično sredstvo, ki nam ogomoča, da številne informacije obdelamo
in razporedimo v veliko krajšem času, kot smo to lahko opravili z dosedanjimi sredstvi.
Razvoj računalništva je upošteval vedno večje potrebe po informacijah, ki so potrebne v velikih poslovnih sistemih, zato se je povečal obseg d ožnih obdelav ob sočasnem skrajšanju časa obdelave.
Naš računalnik je eden najnovejših modelov in ima zmogljivost 1024 K (K - rač. enota). Vsi računalniki, instalirani v dolenjski regiji, ne dosežejo te zmogljivosti. Uporaba računalniške zmogljivosti je predvsem odvisna od samih koristnikov.
Na računalniku je mogoče razpisovati celotno proizvodnjo in jo spremljati od porabe
materiala do predaje izdelka kupcu.
Pogoj za to pa je, da vnesemo podatke o strukturi proizvodov v računalnik in tekoče zajemamo vse spremembe. Če bi dah v računalnik variantno kosovnico za prikolice, ki imajo sedaj urejeno konstrukcijsko dokumentacijo, bi v novi sezoni vnesli samo spremembe in dobili razpise dokumentacije v največ treh dneh. Po dosedanjem sistemu pa bomo za isto delo potrebovali najmanj 4 mesece.
Hkrati pa lahko računalnik uporabljamo tudi za naslednjo obdelavo informacij:
—	kadrovska evidenca,
—	obračun OD,
—	evidenca pretoka materiala vseh skladišč,
—	evidenca osnovnih sredstev z obračunom amortizacije in revalorizacije,
—	vodenje salda kontov in
—	vodenje glavne knjige.
Osnova je v tem, da računski
sistem lahko tudi krmili proizvodnjo ob pogoju popolne avtomatizacije, kar je cilj do leta 2000.
Po projekciji raznih institutov bo v letu 1988 80 % del pri sestavi karoserij v avtomobilski industriji krmilil računalnik. Za uporabo informacij, obdelanih s pomočjo računalnika, pa je potrebno postaviti določeno organizacijo ter spremeniti odnos do dela v toliko, da moramo vse podatke zajemati dnevno in točno.
Pri nas smo nekoliko v zamudi prav pri organiziranem zajemanju podatkov in določitvi vrstnega reda obdelave informacij na računalniku.
Središče računalniškega centra, ki ga vodi tov. Anton Dunato, je IBM A 370 — 138, računalnik, na katerem obdelujemo vrsto podatkov. Možnosti za izkoristiti računalnik je ogromno, vsekakor pa računalnik potrebuje tudi usposobljene ljudi. V našem centru je trenutno zaposlenih 15 ljudi, potrebovali pa bi jih še nekaj, da bi računalnik res lahko popolnoma izkoristili.
Morda še ena zanimivost: računalnik je tako občutljiva stvar, da mu škodi celo cigaretni dim, obenem pa zahteva prav posebne pogoje v prostoru, v katerem se nahaja: n. pr.
imeti mora posebno vlago, določeno temperaturo itd.
Naj sedaj še na kratko napišemo, kaj vse sodi v to verigo obdelave podatkov.
Tračne enote služijo za shranjevanje podatkov na trakovih in pri nas imamo 4 take enote. Za shranjevanje podatkov služijo tudi diskovne enote, kjer so organizirani podatki v različne forme. Ta oblika shranjevanja podatkov je najboljša, najhitrejša in najenostavnejša.
Najpomembnejši člen v verigi pa je terminal, ki služi za komuniciranje s centralno enoto — zanj lahko rečemo, da ima nalogo možganov in v njem se podatki obdelujejo. Potem je tu še printer, na katerem se izpisujejo podatki v določeni formi. In nenazadnje sta tu še čitalec diskete in čitalec kartic, od kjer je možno odčitati podatke.
In po vrstnem redu naštetih členov iz te verige poteka tudi delo. Ko imamo nek podatek zabeležen na disketi ali kartici, ga preko ustreznega čitalca odčitamo na ustrezno enoto za beleženje podatkov, ker le-ta čaka zabeležen na nadaljnjo operacijo. Podatek nato pokliče centralno enoto, ki ga obdela v željen rezultat, ki pride izpisan na posebnem obrazcu.
Smučarji!
S hitrim razvojem smučanja v zadnjih letih se je zanimanje za beli šport povečalo tudi v naši delovni organizaciji. Pred dvemi leti smo prvič organizirali smučarski tečaj, ki je lepo uspel.
Vsled zanimanja za tovrstno aktivnost razpisujemo 7-dnevno smučanje na Voglu od 22. 3. -29. 3. 198 a
Smučarski paket vsebuje polni penzion v sobah s tušem in WC, prevoz do žičnic, neomejeno uporabo vseh žičnic in zavarovanje, za 2.333.— din po osebi. Hkrati bo organizirano tudi učenje smučanja za tiste, ki bodo to želeli.
Vse informacije lahko dobite na tel. št. 85. Prijave zbirajo v DSSS (pisarna tov. Turka), ob prijavi pa se vplača tudi 500.-din akontacije.
Pohitite s prijavami, število udeležencev je omejeno!
Z najnovejšo tehniko se je treba skrbno ukvaijati - samo poglob ljeno znanje nam lahko pomaga, da bomo kos zahtevnim napra-
vam.
Ali so bolni - zares bolni?
Lani smo samo zaradi bolezenskih izostankov izgubili več kot milijon delovnih ur ali preko 150 delovnih dni — Kjer je naš boj proti nedelu, izmikanju dela in kraji dohodka na račun poštenih in pridnih delavcev? — Imena „namišljenih bolnikov" hočemo videti, da bodo računi med nami čisti!
Ob izteku starega in začetku novega leta je čas, ko naredimo obračune našega dela, kje nismo dosegli zaželjenih razul-tatov in podobno. Pri analizi oziroma izdelavi tega obračuna ne moremo mimo vseh postavk, ki negativno vplivajo na naše poslovne rezultate. Ena izmed takšnih postavk, ki zaskrbljuje in opozarja, je prav gotovo naš odnos do bolezenskih izostankov in izgub, ki izhajajo iz tega.
Zavedamo se, da smo samoupravna družba, ki delovnemu človeku posveča vso pozornost in skrb. Ta pozornost je opredeljena tudi v pravici do koriščenja vseh zdravstvenih uslug, vključujoč tudi izostanke, namenjene zdravstvenim pregledom in zdravstvenemu okrevanjo obolelih delavcev. Zato naše razmišljanje ne posega v omejevanje opredeljene pravice do zdravstvenega varstva, temveč ravno nasprotno: z organizirano zdravstveno službo moramo stremeti za nadaljnje razširjanje in dosledno uveljavljanje vseh pravic na področju zdravstvenega varstva.
Zavedamo se, da lahko le zdrav delavec prispeva k svojemu in splošnemu družbenemu in samoupravnemu razvoju. Zato se moramo celo bolj kot doslej zavzemati in prizadevati, da sleherni oboleli delavec po čimkrajši poti pride do zdravstvene usluge in v času bolniškega staleža popolnoma okreva in se zdrav vrne v svojo delovno sredino.
Razširjanje pravic ter njihovo učinkovito uveljavljanje pa je odvisno od postopnega razreševanja problemov, povezanih z vsemi tistimi neodgovornimi delavci, ki zdravi ali z namišljenimi boleznimi polnijo našo zdravstveno ambulatno ter neupravičeno obremenjujejo ustvarjeni dohodek svojih sodelavcev.
Z vso upravičenostjo lahko trdimo, da zdravstveni prebedi ter izostanki na račun bolniške pri številnih delavcih niso povezani z boleznijo. Povezani so z nedelom, z izmikanjem delu ter z neopravičeno krajo dohodka, ustvarjenega s pridnim in poštenim delom ostalih delavcev. Vendar se o tej kraji družbenih sredstev kaj malo pogovarjamo, pa čeprav smo samo v lanskem letu na račun bolniških staležev
izplačali nad 4 milijarde starih dinarjev.
Višina izgub zaradi bolezni, nesreč in ostalih kategorij bolezenskih izostankov je zato zaskrbljujoča. V letu 1979 smo imeli samo zaradi bolezenskih izostankov izgubljenih preko milijon delovnih ur ali preko 150 tisoč delovnih dni, kar pomeni, da je bilo vsak dan na bolniški preko 500 delavcev.
V tozd Tovarna avtomobilov Novo mesto je izgubljenih okoli pol milijona delovnih ur, kar v poprečju pove, da je bilo vsak dan na bolniškem staležu okoli 230 delavcev ali z drugimi besedami: daje bil na bolniški v lanskem letu vsak posamezni delavec 28 delovnih dni. Če od tega odštejemo bolniški stalež vsled porodniške, kot posebne kategorije, znaša bolniški stalež na zaposlenega vseeno še okoli 24 delovnih dni. Podrobnejša analiza nam pokaže, da je bil bolniški stalež do 30 dni, to je tisti stalež, ki ga moramo kriti iz dohodka tozd oziroma plačati sami, preko 300 tisoč delovnih ur. Ta analiza pa nam kaže tudi, da smo imeli veliko takih bolnikov, ki so bili na bolniški samo nekaj dni, vendar pa večkrat, kar pomeni, da so take bolezni navadno sumljivega izvora in stalež nepotreben.
Stanje v tozd Tovarna prikolic Novo mesto nas še bolj opozarja, saj je poprečni bolniški stalež na zaposlenega okoli 32 delovnih dni, odnosno brez porodniške okoli 27 delovnih dni na zaposlenega.
Tozd Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta ima v poprečju najvišji bolniški stalež
na zaposlenega, saj znaša le-ta okoli 38 delovnih dni, po odbitju porodniške pa se spusti na 26 delovnih dni po zaposlenemu.
Kje so vzroki za tako stanje?
Vzrokov je več: od naše zavesti do upravljanja z družbenim premoženjem, odnosov do sodelavcev, organizacije zdravstvene službe, angažiranja družbenopolitičnih organizacij, do učinkovitejše kontrole tako službe kot samoupravnih organov tozd in delovne organizacije.
Vsem tem vzrokom moramo v bodoče posvetiti večjo pozornost tako pri analiziranju kot pri sprejemanju konkretnih ukrepov. Analiza vzrokov bo opravljena naknadno, vendar pa bi morali že danes, zlasti sedaj, ko si vsa družba prizadeva za stabilizacijo našega gospodarstva v vseh sredinah, narediti temeljite ocene in odkrito pokazati na tiste, ki neupravičeno koristijo bolniški stalež. Kdo pa mora to narediti? Mi vsi, kajti denar, ki gre za to, gre iz našega žepa! Velikokrat pravi tisti, ki je neupravičeno na bolniški: „kaj pa to tebe briga, saj plača podjetje moj bolniški stalež”, ne zaveda pa se, da moramo vsi delavci ta denar ustvariti s svojim lastnim delom, da bi lahko tak človek živel na račun tujega dela.
Mislim, da bi morale tudi družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja, zlasti pa sindikat nekaj o tem problemu reči. Probleme izostankov moramo postaviti na prvo mesto v naših akcijskih usmeri-
tvah, stabilizacijskih programih.
Svojo aktivnost za zmanjšanje neopravičenih bolniških izostankov moramo usmeriti predvsem v:
1.	splošno družbenopolitično in samoupravno akcijo dvigovanja samoupravne zavesti o škodi, ki jo povzročajo neopravičeni izostanki v ustvarjanju dohodka;
2.	boljšo organizacijo, kvalitetnejše delo in ustvarjanje boljših pogojev dela zdravstvene službe;
3.	učinkovitejšo kontrolo vseh organov in služb tozd in delovne organizacije nad vsemi delavci, ki so v bolniškem staležu.
V glasilu „Kurir” bomo v nadaljevanju prikazovali te izostanke vsak mesec tako, da bomo vse delavce sproti seznanjali, hkrati pa bomo morali napisati tudi poimenski seznam tistih, za katere smatramo, da se njihova „bolezen” pogosto pojavlja.
Ing. BRANKO KOŠIR
Največ zdravil zaužijemo v Sloveniji
Po podatkih zveze zdravstve nih skupnosti Jugoslavije se uvrščajo stroški za zdravila izdana na recept, na seznamu porabe v zdravstvenem zavarovanju na tretje mesto, s čimer so takoj za zdravljenjem v ambulantah in bolnišnicah.
Poraba zdravil se je v Jugoslaviji povečala za 23 odstotkov, medtem ko se je v enakem času v Grčiji in Italiji le za 12, v Španiji za 15, na Nizozemskem pa za 16 odstotkov.
Še leta 1974 je odpadlo od vseh stroškov zdravstvenega zavarovanja 3 milijone in 591.000 dinarjev za zdravila, že štiri leta kasneje pa se je ta vsota več kot podvojila. Leta 1974 je izdal prebivalec za zdravila na leto približno 133 dinarjev leta 1978 pa že 264 dinarjev. Leta 1978 smo za zdravila največ potrošili Slovenci: približno 391 dinarjev poprečno na leto.
S*'*s
Priprava „gradiva” na vhodu v IBM naprave — brez tipkanja tudi tu ne gre . . .
J
Šli bi smučat, avtobusa pa ni in ni...
Danes se delovni človek v proizvodnji vedno bolj osvobaja težkega fizičnega napora. Težka dela, ki so človeku jemala velik del energije, opravljajo danes stroji in delavec postaja uprav-ljalec, kontrolor stroja. S tem pa se bistveno menja sistem človekovih gibov. Na mnogih delovnih mestih jj vse manj potrebna moč in naprezanje mišic, vedno večjo vlogo v delovnem procesu pa imajo hitrost, natančnost gibov, velika koncentracija, spretnost. Na delovnem mestu ah sedimo ali stojimo, intenzivnejšega gibanja pa skorajda ni.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Čampelj Vinko, Di-mitrijević Gradimir, Dubajić Anica, Gregorčič Zdravko, Ivanetič Jože, Kerin Vida, Kovačič Dragica, Malenšek Stanislav, Negovanovič Frančiška, Rački Ljubomir, Stojanovič Slobodan, Šajn Martina, Šušteršič Jože, Šutar Majda, Turk Jože, Veličkovič Olga in Pevec Zvonko.
JUBILANTI ZA 10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE:
Božanič Branko. Djukič Dragica, Gazivoda Borislav, Jovanovič Miroslav, Kranjac Mirko, Lindič Alojz, Marinkovič Franc, Matun Dragutin, Pejič Radovan, Reljan Marija, Srak Oto, Vagurič Ljubomir in Ačimovič Vladan.
JUBILANTI ZA 20 LET DELOVNE DOBE PRI IMV:
Podržaj Ivan in Švajger Branko.
JUBILANTI ZA 30 IN VEC LE1 SKUPNE DELOVNE DOBE:
IMV KURIR izdaja delavna organizacija Industije motor-nih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava:	Novo
mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ĆZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto.
In prav zato se delovni človek vse bolj zaveda pomena športne rekreacije, katere namen je omogočiti sodobnemu človeku, delavcem, da zadovoljuje biološko in psihično potrebo za gibanjem, da koristneje izrabijo prosti čas in s tem očuvajo zdravje, vitalnost, življenjski in delovni optimizem.
Ena izmed nalog organizacije združenega dela je tudi, da prav s športno rekreacijo nudi delovnim ljudem možnost za zadovoljevanje teh potreb.
Tudi v naši delovni organizaciji imamo nekaj možnosti za rekreacijo, čeprav jih ni morda
Furčič Branka, Kahriman Bogoljub in Kašič Martin.
JUBILANTI ZA 30 IN VEC LET SKUPNE DELOVNE DOBE:
Bišof Josip, Blažke Ferdo, Dvornik Berislav, Ilič Radomir, Šafran Mato, Rifelj Alojz, Seničar Jože, Zupan Dana in Jakše Anton.
TOZD TEHNOSERVIS
10 let delovne dobe:
Bakšič Jože, Blatnik Fanika, Borse Slavko, Debevc Ivan, Erlah Anton, Gačnik Jože, Grablovec Alojz, Gradišar Slavko, Hočevar Janez, Iglič Miha, Jakša Stanko, Jenkole Franc, Kerne Franc, Kikelj Janez, Kržan Franc, Kirar Ivan, Kure Zdravko, Metelko Lado, Miklič Zvonimir, Mlakar Cveto, Molan Darko, Muller Jože, Nose Stanislav, Novak Viktor, Pavlič Milan, Pavačič Anton, Prali Branko, Prali Miha, Selak Fanika, Šapanja Milan. Špelič Vlado, Štefanič Tine. Tomaževič Valentin, Turk Franc, Udvanc Anton, Vesel Peter in Žibert Jože.
20 let delovne dobe:
Cerovšek Drago, Grahek Drago, Lavrič Peter, Suhorepec Peter, Šenica Alojz, Štrumbelj Anton, Radanovič Vasilij in Zoran Franc.
toliko kot bi si jih želeli. Prav zato pa delovni ljudje pričakujemo, da so vsaj tiste oblike rekreacije, ki so več ali manj zaživele in za katere je zanimanje res veliko, organizirane boljše in bolj odgovorno. Velikokrat odgovorni pravijo, da za rekreacijo ni zanimanja, vendar to ne drži. Delovnemu človeku je treba ponuditi pač tiste oblike rekreacije, ki si jih sam želi in te oblike dobro organizirati.
To, kar se je zgodilo v nedeljo, 13. 1. 1980, gotov ne bo pripomoglo k množičnosti in popularizaciji rekreacije v naši delovni
30 let delovne dobe:
Grguraš Josip, Gros Franc, Hudoklin Viktor, Lavrič Franc, Prelog Jože in Šramel Ivan.
Skupne službe:
Seznam jubilantov z 10 let delovne dobe:
Andrejčič Frančiška, Antončič Viktor, Bradica Anica, Cvelbar Majda, Domitrovič Milena, Hrovat Jožica, Juvane Martina, Klepec Ana, Košmrlj Martin, Lah Marija, Lavrič Marija, Marn Mihaela, Majzelj Alojz, Mihajlovič Terezija, Medle Jožefa, Oštir Alojzija, Pavlič Marija, Popovič Darinka, Predovič Veronika, Radojčin Mara, Reba Mila, Sadek Rudi, Slapnik Janez, Turk Marjeta, Vehar Maijan in Žvan Franc. Seznam jubilantov z 20 let delovne dobe:
Barbič Janez, Borsan Anton, Dular Andrej, Fir Milena, Kulovec Ivanka, Kulovec Jože, Kotnik Lado, Tomc Mladenka in Zrimšek Marija.
Seznam jubilantov s 30 let delovne dobe:
Kastelic Jožica, Pečnik Franc. Pečnik Marica, Levičnik Jurij, Okroglič Jožica, Pršina Jože, Todič Bosiljka, Simonovič Blagoje, Vidovič Jakobina, Kovačič Anton in Živanovič Jovan.
organiz aciji. Za kaj gre?
Vsi smo se razveselili plakatov v začetku januarja, ki so nas vabili na smučanje, tudi prestavitev smučanja na nedeljo nas ni motila. Vsi smo vedeli, da je vzrok za to več kot opravičen, saj proizvodnja na račun naše rekreacije v tem času stabilizacijskih ukrepov ne sme več trpeti Zato smo si vsi želeli vsaj v nedeljo čimprej priti na sneg in malo razgibati svoje kosti
Zjutraj ob 7. uri naj bi bil odhod. Naj bi bil, pa ga ni bilo! Vseh 45 smučarjev, ki smo se zbrali in vneto, polni upanja čakali avtobus, smo ostali brez rekreacije. No ja, ne popolnoma, saj smo najbolj vztrajni in željni smučanja čakali in upali da se bo avtobus le prikazal vse do 9. ure (na - 16 C). Zal zaman.
Želeli bi vedeti, zakaj tako, kdo je odgovoren za ta neljubi pripetljaj, ki je spravil v slabo voljo in vzel zaupanje 45 čakajočim smučarjem. Zakaj se sploh lotiti in organizirati nekaj, če potem vse obvisi v zraku in povzroči le nezaupanje in negodovanje med ljudmi?
Še veliko več kot 45 smučarjev je v naši delovni organizaciji in vsi smo veseli in zadovoljni, ko se pojavijo plakati, ki vabijo na sneg. Želimo pa si dobro organizirane rekrecije, ne pa vlečenja za nos.
Upamo, da se v bodoče to ne bo več dogajalo in da bo akcija, ki je začeta, tudi izpeljana do konca, vsem v zadovoljstvo.
ZAMAN ČAKAJOČI SMUČARJI
Strelci vabijo k sodelovanju
Morda še ne veste, da imamo v naši delovni organizaciji organizirano tudi strelsko družino „Lojze Dragan1*, ki vztrajno in vestno trenira. Vendar pa ima zdaj le 15 aktivnih članov, ki jih vodi Slavko Gradišar. Med najaktivnejšimi in najbolj prizadevnimi so strelci Anton Ancelj, Marjan Vehar. Draga Bon, Stana Goltez in prizadevni vodja Slavka Gradišar.
Prav slednji se je oglasil v našem uredništvu in izrazil željo, da bi preko „Kurirja" povabil k sodelovanju še druge člane našega kolektiva. Želeli bi organizirati tudi žensko ekipo in se z njo začeti pripravljati na tekmovanja. Bližajo se tudi športne igre motorne industrije Jugoslavije, ki bodo letos v Novem mestu in prav bi bilo, da bi se teh iger udeležili čim številnejši in dobro pripravljeni.
Zato vabimo vse tovarišice in tovariše, ki jih ta šport privlači, da se včlanijo v strelsko družino. Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri tov. Slavku Gradišarju (int. tel. št. 42).
Lahko pa pridete kar na enega izmed naslednjih treningov, ki so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure na strelišču doma JNA.
— Seveda, moram iti v bolniško, dokler sem še zdrav.
Prisrčne čestitke jubilantom