G L li s i L u j O c I A L 1 s T i C M a L VE Z L jELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70'3-24 Stev. 5 (463) LETO X. NOVO MESTO, 5. FEBRUARJA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta Komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Slovenski poročevalec* v Ljubljani S PLENUMA OKRAJ NE GA KOMITEJA ZKS NOVO MESTO SINDIKALNI DVE TRETJINI URESNIČEVANJE NAŠE POLITIKE Okrajni komite ZKS je razpravljal o osnovah o novega sekretarja OK ZKS je izvoljen Franc Pir Legan, Franc Šetinc in Ludvik Kebe — Sprejeto V sredo, 28. januarja, se je v Novem mestu sestal plenum okrajnega komiteja ZKS, na katerem so pregledali in sprejeli osnove družbenega plana okraja za 1959 ter kadrovsko-organizacijske spremembe v OK ZKS. Plenuma sta se udeležila tudi člana Izvršnega komiteja CK ZKS Vida Tomšič in Viktor Avbelj; oba sta sodelovala v razpravi. krojnega družbenega plana za leto 1959 — Za kovič-čort, novi člani sekretariata OK: Ing. Jože načelo: nobenega odstopanja od »dveh tretjin« Tri načela so bila predvsem Upoštevana pri sestavljanju osnov letošnjega okrajnega družbenega plana, je v začetku utemteljevanija poudaril referent Franc Pirkovič, ko je člane OK ZKS seznanil t glavnimi pokazatelji nadaljnjega razvoja gospodarstva v okraju: nova razdelitev dohodkov, upoštevanje vseh novih predpisov in realno planiranje. Predlog plana je vsklajen z republiškim pianom in z načrti gospodarskih organizacij. Z ozirom na nizko ra.zvitost proizvodnje v okraju je relativno visok, saj predvideva porast bruto proizvodnje za 11 odut Priprave na 8. marec Praznovanje letošnjega mednarodnega dneva žena bo poteklo v prav posebnem vzdušju; postavljeno je * okvir prireditev ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. prva taka proslava v okraju Je že bila 25. januarja v Črnomlju. Večje slavje za 8. marec pripravlja metliško gensko društvo na Suhorju, kjer bodo odkrili ploščo v spomin na žensko konferenco med NOB. Dan borbenih žena proslavimo letos povsod, na vasi, v tovarni in v mestu! Praznujmo ga v duhu proslav ob 40. obletnici ustanovitve naše Partije, ki je posvečala borbi za osvoboditev žene vso skrb in dosegla tudi na tem področju zmago. VREME ZA CAS OD 5. DO 15. FEBR.: Nestalno, s pogostnimi snežnimi padavinami. Sredi februarja jasno s hudim mrazom ponoči. V. M. in povečanje narodnega dohodka prav tako za 11 odstotkov V kmetijstvu predvideva letošnji plan povečane proizvodnje za 6,6 odst., v trgovini za 17,2 odst., obrti za 19 odst. med-tem ko bo v gostinstvu predvidoma za 4,5 odst. manjši od lanske'realizacije. Povečal naj bi se delež proizvodnje v izvozu; v industrij, podjetjih za 10 odst.- iz kmetijstva za 27 odstotkov in v gozdnih izdelkih za 12 ods. Medtem ko je lani delovna storilnost v okraju padla za en odstotek, j0 bo treba letos povečati za 10 odst., te hočemo biti kos nalogam, kj so pred nami. Dosledno uvajanje plačevanja po učinku dela bo moralo letos uvesti v okraju 55 večjih podjetij. Osebna potrošnja mora letos narasti za 6,5 odst., medtem. ko bo šlo 20 odst. več sredstev kot lani za dvig življenjske ravni. Več sredstev ljudskih odborov in gospodarskih organizacij bo šlo za razvoj trgovine, obrti, gostinstva, šolstva in za gradnjo stanovanj. Zoženje Investicij v korist najracionalnejših naložb, ki naj dajo hiter in visok proizvodni učinek, bo pri tem osnovno vodilo. Slavko Doki — predsednik 0K LMS Na prvi seji novoizvoljenega okrajnega komiteja LMS so pretekli teden izvolili za novega predsednika mladinske organizacije našega okraja tov. Slavka Dokla, tekstilnega tehnika iz Novega mesta. Tovariš Doki je bil doslej zaposlen v tovarni NOVOTEKS, od 1. februarja dalje Pa je profesionalni delavec v mlad. organizaciji. Tovariš Pirkovič je zalem navedel vrsto številk Iz posameznih poglavij družbenega plana, ki bodo predmet razprave na seji OLO sredi tega meseca, v celoti kažejo, da je plan napet jn da bo zahteval zlasti vso pozornost pri uresničevanju večje storilnosti in prehodu na plačevanje po učinku. Fizičen obseg' industrijske proizvodnje se mora letos dvigniti za 15,8 odst. Medtem ko novih podjetij letos ne bomo ustanavljali, bo šlo v "rekonstrukcije 8 podjetij: Elektrarna Brestanica (nov turboagregat), Rudnik Kandlža-rica (dograditev vpadnika), Opekarna Brežice (sušilnice), Tovarna zdravil KRKA (nov. prostori), BEUT (dopoln. »trojne opreme), MOTO MONTAŽA (dograditev proizvodne hale), Tovarna papirja In celuloze DJURO SALAJ (razšlr. proizvodnje z obraftom za beljenje celuloze) in NOVOLES (nov obrat za proizvodnjo vezanih plošč). Za uresničenje planu bo nujno potrebna krepka pomoč organizacij V razpravi pp referatu tov. Pirkoviča je sodelovalo več članov komiteja. Načeli so vprašanje- »zaostalosti Doltnj- (Nadaljevanje na 2. Btranl) TUDI NAJMLAJŠI Zveza društev prijateljev mladine v jubilejnem letu AVTO CESTA VABI Čeprav nas je zadnje dni — na veliko veselje otrok seveda! — spet malo pobelilo, razmišlja mladina novomeškega okraja o letošnji akciji na gradnji avto ceste v Srbiji in Makedoniji. Ze 1. marca, torej čez dobre tri tedne, bo odpotovala iz n ašega okraja VI. MDB »Katje Rupena« na delovišče v Srbijo. 120 kmečkih fantov in deklet bo nadaljevalo lani začeto delo mladine našega okraja. Spet bodo pesmi ob tabornih ognjih v bratski Srbiji in Makedoniji družile srca mladega rodu naših narodov v delu na velikem objektu BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Več o načrtih naše mladine berite na 8. strani današnje številke! Da tudi ta organizacija prispeva svoje delež k letošnjim slavjem, je bila pred dnevi 6klioana izredna s^i8 okr. odbora ZDPM. Na seji so sprejeli več sklepov. Med drugimi bo organizacija utrdila dosedanja dr-uštva na terenu In ustanovila še nova na Vinici ln Semiču ter 'poživila dejavnost v Mirni peči in Črnomlju. Posvetili bodo več pažnje osnovanju ob6insikih zvez DPM, ki razen v Vidmu-Krškem še ne delajo nikjer v okraju. Komisija za vzgojo staršev bo razširila dejavnost šole za starše izven Novega mesta, zlasti v večja središča kot Metliko, Črnomelj, Brežice, Žužemberk. Trebnje «n Krško. Občanske pionirske komisije, ki jih bomo morali v tem letu utrditi, pa bodo Imele skrb, pripraviti skupaj z ostalimi organizacijami, ki 4majo povezavo e pionirji, večje prireditve in nastope. Tako bodo tudi letos šahovska tekmovanja v odredih, občinah ln v okrajnem merilu. Fizkultura bo dala svoj prispevek s tem, da ■ bodo prirejena po odredih tn šolah tekmovanja v mnogoboju ln malem rokometu ter nato še v sektorjih za naslov sektorskega ln okrajnega prvaka. Izredno veliko pionirjev bo zajelo glasbeno - pevsko tekmovanje P ion. pev. »borov, ki bodo pripravili nastope doma v odredu, v občini ln v okrajnem me- rilu, ko bo pred 23. majem velik p ion. pevski nastop pa Grmu. Nič manjše- W^e»elje pio-nirjev-tehmwv.;JQ$63 Prijavil] pri svoj Hi odredih, ln teh. krožkih »a«11. republiško ln okraj, tekmovanje LT. Seveda bodo ustanovljene še razne sek- sclje zgodovinskega študija, razen tega pa aktiv predavateljev, ki bodo iz vrst vidnih politikov, borcev In komunistov Dolenjske. Tj bodo našim "lo-nlrjeim pripovedovali na pohodih In ob tabornih ognjih o dnevih" borfoe ln ustanoviti/"* Partije ter SKOJ. • Tak bo dar Zveze druSt. prijat, mladine movomeškega okra. ja ob letošnjem visokem jubileju naše Partije. -jt- v Senovo in Štirinajsta v, Ljubljenka in ponos slovenskih partizanov — XIV. udarna divizija je pozimj let* 1943/44 v nezadržanem zaletu krenila na Štajersko. Nemški okupator, ki se je čutil popolnoma varnega, je bil Iznenađen. Štirinajsta je prodirala, padale so postojanka za Postojanko. V noči od 8. na 9. februar leta 1944 so zapokale puške in zarcgljali mitraljezi na Senovem, Senovški rudnik je pomenil za Nemce mnogo v takrat že močno skrahiranem rajhu. Brestaniška elektrarna Jim je dajala elektriko. Štirinajsta je Senovo osvobodila in nadaljevala zmagovito pot. Nemce je, ko so se zbegani od nenadnega napada malo opomogli in se vrnili v Senovo, ča&alu razdejanje. Rudnik je bi! popolnoma uničen, vse naprave v njem demolirane. Med prebivalstvom po vaseh na Bo-horju in Kozjem je zažarel ponos. Plamen botja se je razžlvel, zmaga štirinajste je bila kot osvežujoč veter. V spomin na to praznujejo Senovčani 8. februar kot svoj občinski praznik. Februarski dnevi so mrzli, toda kljub temu je ljudem ob spominu na slavno preteklost toplo pri srcu. Dogodki iz leta 1944 so že daleč, letos bo poteklo petnajst let. V Senovem ni več ruševin, vse je obnovljeno. Rudnik in elektrarna spet obratujeta, od krogci prebite strešnike na strehah hiš so že davno zamenjali, Zrastle so nove stavbe. Brez strahu in skrbi kaj bo jutri, odhajajo možje in fantje v rove in se pozdravljajo s starim rudarskim pozdravom: »Srečno!« Senovo ni več črni rudarski revir. Svetlo Je celo l j!' svetlo kot marsikatero drugo mesto. Življenje teče naprej, Senovčani delaj« se združujejo in udejstvujejo v raznih or-ranizacijah, ->ojejo in ierajo na odrih Po men kujejo se, kaj bodo gradili jutri. Kako: malokje so zrastli s svojo občino in so ko ena družina. Ob levi, strani ceste proti rud niku stoji spomenik. Kakor obelisk se dvig: v zrak, na črni ploskvi so vklesana imenr padlih. Siva zgrbljena starka, mati padle«;: partizana, obstoji včasih pred njim. Njem oči so suhe, vse solze je že izjokala. Kdo ve kje leži njen sin? Padel je, tod* vseeno ži vi naprej. V novih stavbah. v vlakih premo ga, ki drdrajo Po tirih proti brestaniški po staji, v veselem vrfSfu otrok in pomenki> fanta z dekletom. V vsem tem je tudi njega. V vsem tem je del Štirinajste i« sn" min nanjo, spomin na vse. ki so padli t Lepšega spomenika, kot delo, ki opravljajo iz dneva v dan, Senovčani nisi mogli postaviti. (Na sliki: rudniška separacija na Se-nov.škem po napadu XV. udarne divizije 8. februarja 1944. Več berite r občinskem prazniku Senovega na 3. 5 in 7. strani današnje Številke) V Sindikati v Črnomlju skrb za delovnega, človeka in povečanje proizvodnje na prvem mestu To Jo bil glavni poudarek v poročilu in razpravi na plenumu sindikatov v Črnomlju. Iz poročil« predsednika upravnega odbora sindikalnega sveta je bilo razvidno, da go se sindikalne organizacije v podjetjih m ustanovah resno ukvar- jalo s tem, da bi zboljšale življenjske pogoje delovnih ljudi in povečale storilnost dela. Predsednik zbora proizvajalcev ObLO, tov. inž. Peternel jo v razpravi zlasti poudarili, da je ena izmed osnovnih nalog sindikalnih organizacij, da izkoristijo zlate rezerve, ki tičijo v pravilni i« smotrni organizaciji dela in da povečajo skrb za delovnega človeka. Razložil je, kako so z boljšo organizacijo dela povečali proizvodnjo v rudniku Kamižariea. Na nizko storilnost dela v naših podjetjih vpliva zlasti to, da je veliko naših delavcev na pol kmetov. Svoje fizične moči Iz- gubljajo pri delu na svojem posestvu, v podjetju pa m dajo tistega delovnega učmk.. kot ga d& delavec, ki je zaposlen samo v podjetju. Za de lavce, ki so potrebni zdravn: Ške pomoči, naj bi v Črnomlju ustanovili ambulanto, kjer b delavec res prejemal zdravniško pomoč in se čimprej uspo sob 11 za delo. Opaža se, da bolezni pogosto nastopajo ob se zonskih kmečkih delih, košnj; oranju in trgatvi. Podjetja imajo v tem času največji odstotek obolelosti delavcev. Plačevanje delavcev po enot proizvoda je bilo ena izmed osnovnih poudarkov v poročilu in plodni razpravi. Jože Skof DO 2. FEBRUARJA: 1403 NOVI NAROČNIKI Akcija podaljšana! Od 1. januarja do 2. februarja letos so si naročili DOLENJSKI LIST 1403 novi naročniki. Ker okrajno glasilo SZDL v novopriključenih občinah še-vedno ni povsod poznano, podaljšujemo na željo organizacij in posameznikov »biranje novih naročnikov do konca februarja. Vsi novi In stari naročniki bodo lahko sodelovali v velikem novoletnem nagradnem žrebanju. Uspeh zbiranja novih naročnikov je doslej takle-. Občina BREŽICE ........ 212 novih naročnikov Občina SENOVO ........ 73 novih naročnikov i Občina SEVNICA......... 282 novih naročnikov Občina VIDEM-KRSKO . . . . . 132 novih naročnikov Stari del okraja...... . , . . 541 novih naročnikov Rame pošte v FLRJ ....... 143 novih naročnikov Inozemstvo............ 20 novih naročnikov Prve štiri številke so razprodane. Naročnino bodo začeli pobirati pismonoše ta teden (za prvo polletje 1959 — 300 din). Nove nagrade so vam pripravilo nekatera iaša znana podjetja, še vedno je čas, da se vklju-'e v veliko novoletno nagradno žrebanje DOLENJSKEGA LISTA V žrebanju bodo prispevala: Mizarska produktivna zadruga, Sevnica — klubsko garnituro (mizico in 2 stolčka) »DANA«, destilacija alk. pljaft z Mirne — 5 litrov svojih znanih proizvodov Rudnik ^anižarica pri Črnomlju — 1 tono premoga kosovca in 2 toni premoga orehovca "IMPERIAL«, tovarna Čokolade in likerjev, Videm - Krško — 1 kg jedilne čokolade 1 kg lešnikove čokolada 3 kg deserta (rogljičkov) Itudnik rjavega premoga Krmelj 2 toni premoga Novomeška opekarna Zalog — 2000 zidakov Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto — 6 metrov drv Seznam dobitkov še ni zaključeni Ce Dolenjskega lista še nimate, si ga takoj naročite, da boste tudi vi deležni žrebanj«, v katerem bodo sodelovali vsi stari in novi naročniki ki bodo pravočasno poravnali polletno naročnino (300 din). Strni a »DOLENJSKI b STi Štev. 4 (462) V Moto montaži imajo bife Sredi januarja letos so v Moto montaži odprli bile za prodajo malice delavcem. Dotlej so delavci kupovali malico posamezno v novomeških trgovinah. Pobudo za ustanovitev takega bifeja ie dala sindikalna podružnica in prispevala iz svojih prihrankov hkrati potrebna sredstva za začetni »obratni kapital«. Delavski svet in upravni odbor tovarne sta predlog takoj podprla. Delavci zdaj lahko kupujejo malico, ne da bi zapustili tovarno. Bife jim nudi po nabavnih cenah razne mesne izdelke, vse mlečne izdelke novomeške mlekarne in brezalkoholne pijače. To pa je le zasilna rešitev. V Moto montaži razmišljajo namreč tudi o obratni menzi. Težave so le s prostori. Potegujejo se za prostore bifeja »Gorjanci« ob Zagrebški cesti. Menza bi delavcem nudila enolončnico po 35 do 45 dim ter tudi oibed in, večerjo. Da bi ceno ostalih obrokov kar najbolj znižali, razmišljajo o samopostrežbi Vendar menza v omenjenih prostorih ne bi oskrbovala le delavcev iz Moto montaže, ampak tudi one iz Kovinarja, Opremalesa ln še katerega podjetja. Bila bi torej nekakšna centralna delavska menza za podjetja na kan-d ijsflci strani Novega mesta. Zaradi raznih težav je vse to še vprašanje bodočnosti. Razveseljivo je predvsem to: lani srno šteli na prste podjetja, ki so imela urejeno družbeno prehrano, letos pa bomo, kot je videti, kmalu šteli tista, ki družbene prehrane ne bodo imela urejene. Sindikalni dve tretjini-naša politika (Nadaljevanje s 1. strani) ske«, problem dela po normah (dozdaj dela šele 40 odst. delavcev v okraju po normah!), primere obotavljanja pri prehodu na merjenje delovnega učinka ln plačevanja po učinku dela (>moramo šele vse proučiti« itd., čeprav od čakanja ne bo haska ne napredka!) kot tudi rMrtfl vprašanje prekvalif ika- Doserianji sekretar Jože Borštnar odhaja na novo dolžnost v republiškem predsedstvu Zveie sindikatov Slovenije cije prlbl, 1500 delavcev ln delavk. Omenili so zboljšano delo sindikalnih organizacij v okraju, več vprašanj s področja delovne sile ln nalog v kmetijstvu, ki je z združitvijo novih občin postalo pomembna gospodarska panoga okraja. Prav tu je nujno potrebno večje, temelj ltejše sodelovanje političnih organizacij na terenu. Brez te krepke pomoči in stalnega vsklajevanja vseh sil ne bo mogoče uresničiti nalog s področja kooperacije ln ustvarjanja socialističnih odnosov na vasi. Resen problem s tega sektorja je učvrstitev državnih posestev, ki niso zaokrožene gospodarske enote (razen nekaj izjem). Pereči so problemi v prometu s kmetijskimi pridelki in anarhija v nelojalni trgovini. V sklepanju pogodb je vse preveč gluhih ušes pri upravah KZ. Ne moremo biti zadovoljni tudi s skrbjo za dvig socialistične zavesti, ker zaostaja družbeno - politično - ekonomsko lzbraževahje, zlasti med delavci. Sekretar OK ZKS Jože Boršt-nar je navedel v razpravi več primerov, kako Je uresničevanje Pisma Ivršnega komiteja CK ZKJ še vedno aktualna naloga vseh organizacij. Vso prednost In pomoč nagrajevcnju po učinku! Tovariš Viktor Avbelj je v razpravi k družbenemu planu omenil pomen dveh sindikalnih akcij, ki sta pravzaprav naši skupni akcUl in nalogi: 1. borbo, da v proizvodnji dosežemo prek nagrajevanja po učinku dela kar najvišje uspehe in povečan razvoj življenjske ravni, ter 2. akcijo »dveh tretjin« za življenjsko raven. Ta načela, je dejal tovariš Avbelj, so sestavni del naše gospodarske politike v zvezi, republiki, okraju ln občini in akcija je sestavni del našega bodočega razvoja. Ne gre za1 to, da bi politične organizacije ti dve sindikalni akciji samo podprli, temveč jih morajo smatrati za svoji. Nagrajevanje po učinku dela Je zdaj izredno važna naloga in prav na občinskih sindikalnih konferencah je treba o tem še posebej razpravljati. Podpreti je treba vsa stremljenja, ki gredo za tem, da se uvede nagrajevanje po učinku. Pri tem ni treba izgubljati časa z vprašanji: kako? Povsod je treba videti glavno nalogo v tem, da uvedemo merjenje delovnega učinka, kjer je to le mogoče. S tem bo ' tudi razdeljevanje sredstev drugačno kot je to dozdaj. Če bi n. pr. v Celuloz! uvedli dosledno nagrajevanje po učinku dela, je nadaljeval tov. Avbelj, ne bi prišlo do tega, da med letom samo linearno delijo 4 do 5 nadplač. S tem lahko delavca samo pokvarimo, če nI delitev pravična z ozirom na njegov delež v celotni proizvodnji oz. uspehu kolektiva. Dve tretjini za standard In različna pojmovanja o njihovi porabi Akcija dveh tretjin ni nobena sindikalna izmišljotina, Je dejal zatem tovariš Avbelj, saj je ta usmerjenost za tako delitev sredstev znana te dalj časa. Gre za materialno silo, ki lahko da predvsem v proizvodnji večje rezultate. To je konkretizacija naše politike ln je zato v bitvu naša skupna akcija, ki Jd morajo dati podporo politične organizacije kot oblastveno-upravnl organi. Seveda pa se ti 2/» različno postavljajo v raznih krajih. Gre za dve tretjini čistih ostankov sredstev. Toda če je treba ti */s v Novem mestu drugače razumeti kot v Ljubljani ali Kranju, pa Je le vprašanje. Ocena tega namreč ne more biti odvisna od analiz gospodarskega aparata, niti ne od tendenc gospodarskih organizacij, še manj pa od ljudi, ki imajo čez noč zelo velike želje ln bi radi spet gradili nove objekte za proizvodnjo in pod. Ocena o uporabi teh mora izhajati samo iz pošiene presoje: ali s« to fe'-p realne aH ne »Zverina« uničuje poljske pridelke Sredi Januarja smo pričed 1 sklepati pogodbe za keoperacij-sko proizvodnjo hibridne koruze na področju kmetijske zadruge Brežice. Odšli smo v vaša, ki leže zahodno od železniške postaje Brežice. To So Sent-lenart 'in Gor. šentlenart. Ime vasi Gor. Sentlenart 1e novo, oziroma ta krai se le včasih Imenoval Tlengarten aH Zverl-njak, kar lzhaia Iz časov, ko je v tem kraju še brezici B STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE i DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 FRANC EK SAJE To vlogo b| morala odigrati Jugoslovanoma socialno demokratska stranka (JSDS) Ker pa je bila v rokah reformistIčnih opor-■unLsitiov, se je v usodnih časih znašla na it rani — meščanskih strank. Na jugoslovansikl socialistični konferenci v- Zagrebu 6. oktobra 1918 sta JSDS ln Socialdemokratska stranka Hrvatske ln Slavonije iklenlfl. da bosta stopili »v posamezne narodne svete oziroma v osrednji Narodni od-jor ter tam uveljavljali- svoja socialistična načela«. Socialdemokratska partija Bosne ln Hercegovine pa je na tej konferenci nasprotovala sodelovanju z meščanskimi strankami, ker je menila, da je prišel trenutek »bankrota buržoazne družbe ln začetka odločilnega boja proletariata za socializem«. (Soc. gibanje v Sloveniji, str. 367 m 489.) Po tem sklepu Je JSDS stopila v Narodni svet v Ljubljani, nato pa tudi v deželno vlado, kjer le paktirala s klerikalno ln liberal- ,n _f.^0.v, ,„ ^.-maiPa'.a utrjevati gibko lfoie je prvak JSDS Josit> Kopač revolucionarnim sloven.skim množicam svetoval, naj nastopajo »miorio in dostojno, rje povzročaj-mo nlkakih rabuk«. (»Slovenec«. 30. X. 1918.) vendar ie v JSDS iz dela nekdanje opozicijske »socialistične omladine« že tedaj nastala revolucionarna levica, ki pa zaradi svoje Šibkosti nI Imela ni kakega vpliva na reformdstlčno vodstvo JSDS. Iz tega jedra se je kasneje rarvllo komunistično gibanje v Sloveniji. Ustanovitev Socialistične delavske stranke Jugoslavije (kor-mistov) Na Hrvatskem Je bila levica precej močnejša. Na partijski konferenci' Socialdemokratske stranke Hrvatske ln Slavonije konec januarja 1919 je desnica za svojo reform lstič-no resolucijo, ki je med drugim naglašala, da je »med boljševizmom ln soclal.no demokracijo nepremostljiv Jez«, prejela 59 glasov. Za revolucionarno resolucijo levice pa Je glasovalo 39 delegatov. Akcijski odbor levice je prelomil stike z desničarsko večino In pooblastil srbsko socialdemokratsko partijo, da okliče kongrea'združitve. S^ika socialdemokratska partija le prekinila stike z reformisttčno II. Internaclona-lo ln odredila svojega delegata za ustanovni kongres komunistične ni. Internactonale v Moskvi marca 1019. 2e 10. januarja 1910 je dosegla načelen sporazum o združitvi e Socialdemokratsko partijo Bosne ln Hercegovine. Konec februarja je Srbska socialdemokratska partija pozvala v»e socialistične organizacije v državi na kongres zedlnjenja. ki je bil predviden od 20.—22. aprila v Slavonskem Brodu. Ker pa je buržoazna vlada prepovedala kongres v Slavonskem -Brodu, le bil v Beogradu. V dvorani hotela »Slavlja«, kl so ga razrušile nemške bomlbe 6. aprila 1941, na da-lašnjem trgu Dimitrija Tucovlča v Beogradu, j« od 21. do 23. aorlla 1919 zborovalo 431 delegatov lz vseh jugoslovanskih pokrajin razen lz Slovenije, kjer so JSDS imeli v rokah desničarski reformisti. Kongres Je bil velika manifestacija revolucionarnega razpoloženja jugoslovanskega proletariata ln njegove želje za enotnostjo. Kongres je sprejel resolucijo, imenovano »podlago združitve«, v kateri Je rečeno, da le »prvi Jugoslovanski socialistični kongres soglasno sprejel naslednje kot podlago za združitev: I. Ime nove stranke je: Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) ... »(Kongresi 1 zemaljske konferencije KPJ. str. 10.) S tem Je delavsko gibanje v Jugoslaviji -•o dolgem razpravljanju ln z manjšo zamiH. dobilo svojo revolucionarno komunistično stranko, svojo enotno partijsko organizacijo h kateri se Je aprila 1920 pridružilo tudi okrepljeno levo krilo slovenske JSDS. Formiranje komunistične Delavske socialistične stranke zrav tako z vso ljubeznijo in novimi močmi posvetil zemlji. Vse boli so se pričele množiti vrste zadrugar j ev In tudi tu niso zaostajali uspehi v kmečki proizvod ni 1. Zrastla so nova stanovanjska poslopja, povečala se 1e gradbena, komunalna ln ostala dejavnost. Ljudi* pod Bohorjem so pokazali, da znajo umno ln dobro gospodariti. Danes, ob občinskem praznovanju ko bežno pregledujemo te uspehe ln tudi težave, katere smo morali prebroditi, smo lahko na marši kal ponosni. Naš ponos pa je predvsem v tem. da so na&i občani znali vedno pravilno razumeti številne naloge pa tudi težave, s katerimi smo se srečali na poti, ki nas ie vodila pri Izvrševanju posameznih nalog. Naši delovni ln kmečki ljudje, rtaše prebivalstvo 1e doslej s svojim sodelovanjem tako v družbenem kakor v delavskem upravljanju dokazalo popolno razumevanje socialističnih odnosov, ki naj vladajo. Iz leta v leto lahko ugotavljamo na tem področju vedno znatnejše uspehe. Tudi letošnji občinski praznik nai bi bil prav ob takšni ugotovitvi doseženih uspehov nova vzpodbuda za nadaljnje še uspešnejše delo v celotnem gospodarskem, družbenem m političnem življenju naše občine. Ti uspehi ne bodo Izostali, če bodo naši občani tudi v bodoče pokazali prizadevanje ln voljo, kakršna je svojstvena za naše ljiudl v občlnt'— da vložijo ves trud ln svoje sodelovanie k skupnim naporom vseh naših graditeljev naše socialistične domovine. S to željo, v kateri Izražam polno zaupanje v senovške občane ln prepričanje, da bodo le-tl tudi v bodoče osvajali na vseh področjih gospo-garskepo kulturnega, družbenega ln ostalega življenja nove In vidne uspehe, hlkratl iskreno čestitam vsem prebivalcem občine za letošnje občinska Piraznovanje. predsednik ObLO Senovo Karel Sterban Predsednik občine Senovo tovariš Karel Strban govori 3. julija 1958 na dan rudarjev. V ozadju stojijo v rudarskih oblekah, od leve proti desni: Rado Kozole, predsednik sindikata rudarjev; obratovodja ing, Jože Ambrožič; Ivan Kostrevc, takratni predsednik DS; FrancTabjan, predsednik UO: glavni inženir ing. Anton Koželj in takratni direktor rudnika Ivan Cvikel OBISK V ELEKTRARNI Zmogljivost Elektrarne Brestanica Je 16 MVA (megavoltampe-rov). Lanskoletni plan, ki Je bil 55 milijonov kWh. so v celoti dosegli. Po letošnjem občinskem plamu morajo proizvesti isto količino električne energije kot lani, po planu Elektroenergetske skupnosti pa milijonov kWh. Letos^bodo začeli z montažo nove turbine in generatorja Dela bodo končana proti koncu leta 1960. Po tej razširitvi se bo povečala kapaciteta tovarne za enkrat, se pravi od 16 MVA na 32 MVA. S podjetjem »Jugoturblno« Imajo že sklenjeno pogodbo za dobavo turboagregata. Prve. turbinske ln generatorske dele bodo dobili že oktobra letos ln Jih sproti sestavljali na že pripravljenem prostoru v elektrarni. • Pogodbe za nakup kotla še nimajo sklenjene. Vsi novi deli in naprave bodo v glavnem Izdelek na- Vodo- sonca in zraka! Da bodo vagončki bolj gladko tekli, je treba progo med Seno-vim In Brestanico vsak dan dobro pregledati in sproti čistiti Na Senovem — 264 planincev! Pretekli teden je delavno PD »Bohor« na Senovem imelo letni občni zbor. Izmed 264 članov se ga je udeležilo kar 250, kar je nedvomno lep dokaz zanimanja za društveno delo. Poleti bodo odprli na Bohorju novo planinsko kočo. Delegat Planinske zveze Slovenije je na zboru lahko prizadevnost društva samo pohvalil. Izvoljen je bil skoraj v *elotl dosedanji odbor; predsednik je Tone Ja-vorič, direktor brestaniške elektrarne. - nacrti na SENOVEM Tudi v Senovem jo pri telesni vzgoji še nerešeno vprašanje objektov. Mladi rod se mora razvdjjatl in krepiti, fiola z obveznim tele s no vzgojni m poukom ne more narediti mnogo. Dvorišča treh šol v občim so tako majhna, da se otroci dre-njajo na njih, čakajoč* da se šolska vrata odpro. Kaj naredit!? Tovarišica Cilka Gorlšek, ki je kakor »splošni referent« na občini, saj vodi več oddelkov, nam je povedala takole: Pripravili smo načrt za gradnjo telesnovzgojnih objektov do leta 1961. Je sicer skromen, čeprav je za naše razmere precej zahteven. Načelo: Mladini vode, sonca in zraka! nas je napotilo k temu. Razmišljamo o gradnji odprtega plavalnega bazena. Ker ni na razpolago telovadnic, smo sklenili urediti pri treh šolah odprta športna igrišča. To so šole v Brestanici, v Koprivnici in v Gor. Leskovcu. Za vse to bomo potrebovali vsaj 25 milijonov dinarjev Vemo, da bo dinar igral odločilno vlogo. Z gradnjo plavalnega bazena bomo poskusil: pričeti že letos. Razpravljali smo, kje naj bi ga gradili, ali v Brestanici ali v Senovem, Ker so sredstva skopo odmerjena, se bomo morali odločiti za gradnjo v Senovem, ki bo cenejša. V Brestanici bi morali vodo napeljati z oddaljenega potoka, kar bi gradnjo podražilo. V Senoveim bomo gradili bazen ob Dovškem potoku, tako da bo potok polnil bazen z vodo. Zdaj imamo v ta namen, zbranih 2 in pol milijona dinarjev. To so prispevala predvsem podjetja. Računali smo tudi na pomoč občine. Vendar je upanje splahnelo, od kar smo slišali, da bodo občinski proračuni letos precej revni. Iz težav si bomo morali pomagati spet s pomočjo podjetiO in tako, da bomo vsa dela, ki jih bo mogoče opraviti s prostovoljnim delom. Naša šolska poslopja so zdaj Y v približno znosnem stanju. Ponekod je še nerešeno le vprašanje sanitarij. To je pomemben uspeh, če se spomnimo leta 1945 in stanja, v kakršnem smo šole takrat prevzeli. Obnovili smo jih z navdušencem in na hitro. Zahteve pa so rastle. Malo narobe je bilo to, da smo do pred kratkim krpali vsa šolska poslopja hkrati. Zato Ot bilo kljub znatnim sredstvom, ki smo jih vložili, nikjer vidnega uspeha. V bodoče bomo vsa razpoložljiva sredstva usmerili vsako leto v dokončno ureditev ene šole ln bomo tako v nekaj letih to vpiražanje resili Lani smo v šolsko poslopje v Brestanici napeljali vodovod ter uredili tudi sanitarije v Brestanici in v Senovem. Marsikje hodijo otroci v šolo peš tudi dve url in pol daleč. Te težave bomo odpravili le z novimi gradnjjami. Najprej nameravamo zgraditi novo šolo na Dobrovi. S tem bo v marsičem ustreženo otrokom in staršem s partizanskega Bohor j a. Učnih moči imamo dovolj, saj so vsa učiteljska mesta zasedena. Ravnokar je v Senovem trodnevni tečaj za tehnično dejavnost v šoli. Organiziralo ga je Društvo učiteljev skupno z občino, ki bo tečaj finansirala. Štirinajst učiteljev naših šol se bo na njem seznanilo s sodobnim načinom pouka otrok v praktičnih dejavnostih ali ročnem delu, kot smo rekli nekdaj.« še domače industrije, tako da ne bodo porabili veliko deviz. / Povečan )e kapacitete bo ena najcenejšm gradenj termoelektrarn v državi. Stala bo 800 do 900 milijonov dinarjev Zdaj še čakajo rezultat revizije investicijskega programa ln Idejnega projekta Iz Beograda, nakar bodo zaprosili za zvezni kredit. Pomembno za naš okraj, predvsem za Novo mesto, je. da bo do 29. novembra letos zgrajen IHO.OOO-voitni daljnovod Brestanica—Jtfovo mesto, kar bo zelo poboljšalo kvaliteto električne energije na Dolenjskem in dalo možnost večjega gospodarskega razvoja. Do leta 1961 bodo zgradili 35 kWh razdelilno transformatorsko postajo z odvodi za Sevnico, Brežice ln Tovarno celuloze m papirja DJuro Salaj. Za te gradnje bodo dobili sredstva Iz Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Elektro-pre-nosa Slovenije, Elektro-Novo mesto ln Elektro-Krško. Dalj časa jih Je mučilo vprašanje shranjevanje premoga, kar so rešili tako, da so si uredili skla dišče za 35 tisoč ton premoga. Skladišče je mehanizirano, saj Ima transportne trakove in buldožer. Za kurjenje kotlov uporabljajo premog slabše kvalitete. Problem je še razkladanje premoga na železniški postaji, kjer Je na razpolago le majhen prostor, ki ga je težko mehanizirati. Nekaj predlogov za mehanizacijo so že imeli, a so nekatere predrage, druge pa težko sprejemljive. Stanovanjski problem Elektrar. ne bodo rešili tako, da bodo razen devetstanovanjskega bloka, ki bo končan v juliju ali avgustu, začeli graditi še enega z istim številom stanovanj. Težave imajo še s slaibo dovozno cesto od postaje skozi Brestanico do Elektrarne. Ko bo polo žena nova kanalizacija v Brestanici, bo Elektrarna sama asfaltirala to cesto. V okviru Elektro-gospodarske skupnosti Ima sindikat v Porto- rožu na razpolago počitniški dom, kjer je bilo lani na dopustu SO ljudi. Sindikalna podružnica daje dopustnikom regres, in to pod geslom: čim manjša plača — tem večji regres. Tako stane delavca lahko penzlon tudi samo 200 din dnevno. Lam Je organiziral sindikat dva izleta z avtobusi v Slovensko Primorje. Nesreče pri delu so znižali v lanskem letu z ozlrom na predlansko za 40°/«. Najtežji primer nesreče Je bil zlom roke, največ pa je bilo manjših prask. Delavci so vključeni v razna društva; skoraj polovica v Svobodo, pa tudi v planinsko, lovsko ln ribiško društvo, razen tega pa še kegljajo. Igrajo namizni tenis in šah. V bližini tovarne si urejajo sindikalno dvorano, v kateri bodo imeli sestanke, konference, predavanja Ljudske univerze, tečaje, pa tudi filme bodo vrteli v njej. Vsi člani delavskega sveta ln upravnega odbora so bili lami n« seminarju za člane delavskih svetov ln upravnih odborov. Letos marca pa bo v Senovem seminar za člane odborov sindikalnih podružnic. Z dvema tretjinama za dvig standarda soglašajo, saj je podjetje že pred tem sklepom dalo precej za negospodarske investicije. Prav z njihovo pomočjo Je bil dograjen vodovod Senovo— Brestanica. Letos nameravajo razen stanovanj, kar smo že omenili, zgraditi upravno poslopje (pravzaprav nadzidati vratarnico) in asfaltirati cesto skozi Brestanico. Norme pri njih ni mogoče uvesti, ker Je proizvodnja električne energije odvisna od energetskega stanja in učinek posameznega delavca tu ne pride do Izraza. Delavska restavracija se pri njih ni obnesla, ker stanuje večina delavcev le nekaj minut od tovarne ln Jim žene nosijo od doma malico, vendar Jo nameravajo spet obnoviti. Načrti in želje mladih Tone Pleterski. predsednik rudniškega komiteja LMS. nam je takole opisal načrte mladine: DELOVNE AKCIJE »18. Januarja smo imeli v Senovem mladinsko konferenco. Pogovorili smo se o vsem kar bomo lotos naredili. Kot glavno nalogo smo si zadali sodelovanje na delovnih akcijah v občini in pri nadaljevanju avto ceste. Pomagati hočemo občini pri ureditvi ceste skozi Senovo ln pri gradnji plavalnega bazena. Nekaj mladincev CELOTNEMU PREBIVALSTVU SENOVŠKE OBČINE ISKRENO ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK 9. FEBRUARJA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SENOVO — OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SENOVO — OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV SENOVO — OBČINSKI ODBOR SZDL SENOVO — OBČINSKI ODBOR ZRO SENOVO — OBČINSKI SINDIKALNI SVET SENOVO — OBČINSKI SVET SVOBOD IN PD SENOVO — OBČINSKI KOMITE LJUDSKE MLADINE SENOVO — TVD PARTIZAN SENOVO IN BRESTANICA — STRELSKE DRUŽINE SENOVO IN BRESTANICA — OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA SENOVO — OBČINSKI ODBOR ZVVI SENOVO — PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO — DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SENOVO IN BRESTANICA — OBČINSKA GASILSKA ZVEZA, LOVSKI DRUŽINI TER OSTALE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA. Vsem delovnim ljudem in celotnemu prebivalstvu želimo bodočih uspehov ter iskreno čestitamo za OBČINSKI PRAZNIK SENOVEGA: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO — TERMO ELEKTRARNA BRESTANICA — OBRTNA ZADRUGA DOLOMIT BRESTANICA — OBRTNA MIZARSKA DELAVNICA BRESTANICA — KZ BRESTANICA — GOSTINSTVO BRESTANICA — MESNICA BRESTANICA — RESTAVRACIJA SENOVO — KOLEKTIV KPD BRESTANICA — ZDRAVSTVENI DOM SENOVO — GOSTILNA PRI MOSTU — ČEVLJARSTVO IN KROJASTVO SENOVO — KOMUNALNA UPRAVA SENOVO — TRGOVSKO PODJETJE KRKA, POSLOVALNICA SENOVO - PRESKRBA. TRGOVSKO PODJETJE SENOVO bo odšlo na gradnjo avto cest«. V teh akcijah imamo ze od lani močno tradicijo. Lani je odšlo iz Senovega blizu dvajset mladincev na avto cesto. Ker jim je bila zaradi zlatenice, ki pri nas epide-mično razsaja, udeležltev prepovedana, so skoraj dobesedno pobegnili in odšli, »na svojo roko«. MLADINSKA SOBA Primernih prostorov, kjer bi organizirali razne prireditve za xaz-vedrilo mladine in pripravili druge oblike družbenega izživljanja, nimamo. Mladina K še marsikje prav zaradi tega vdaja pijančevanju, čeprav v mnogo manjši meri kot nekdaj. Je tudi nekaj mladine, ki v mladinsko organizacijo ni vključena. Zato smo na mladinski konferenci govorili tudi o tem. Mnogo mladincev je, ki živahno sodelujejo v raznih družbenih organizacijah in v ortganih družbenega in delavskega upravljanja, pa niso vključeni v mladinsko organizacijo. Vse to bomo laže rešili zdaj, ko Brno dobili svoj prostor — mladinsko sobo. Sobo nam je odstopila uprava rudnika in prispevala Je tudi sredstva za njeno ureditev. Soba Je sicer še skromno opremljena, bo Pa kmalu, ko bo popolnoma urejena, lahko v ponos vsem mladincem. Razen za sestanke jo bomo uporabljali tudi za delo z mladinci, Jamskega obrata. Ko bodo prihajali »počiti na delo. bodo preden gredo v delavce-sarace in tako naprej. Kdo pa zaleže k nam, na vas! Vsi se boje blata. Blata pa imamo res kar preveč. Kadar se ulije dež, se lahko voziš s čolnom od doma do soseda. Eh, zakaj ni tudi naša družina v Svetozarevu!« V* i smo prasnili v smeh. Fant nas je ostro pogledal, našobil usta kakor globoko užaljen, si potegnil suknjič čez glavo in utihnil. Dolgo je trajalo, preden smo ga prepričali, da se mu nismo hoteli rogati in da vsekakor želimo, naj nam še kaj pove. Eden mu je ponudil čokolade. »Tako se ml dozdeva, da me še vedno smatrate za otroka,« je rekel in odločno odklonil čokolado. »Ampak jaz, bom čez leto dni končal šolo pa dobil svoje konje In voz!« jo pristavil ponosno In vnovič pogledal tistega, ki mu je bil ponudil čokolade. Začelo se je daniti, ko sem zavit v plašč stal na platoju vagona in, ne vem. kolikokrat že, obnavljal v spominu zgodbo malega Sakija. Rekel Je, da ga tako imenujejo v vasi. V njegovi rodni vasi, ki šteje »tri sto petdeset duš«, v vasi, kjer sta se bila rodila tudi njegov oče in ded..'. Ta dva nista, kakor on, odšla v »mestne šole«. Ko je bil oče končal ljudsko šolo, so mu dali v roke bič in s konji, ki vlačijo težke tovorne vozove, je odšel s trebuhom za kruhom. Običajno v take kraje, kjer se je kaj gradilo ali kier so sekali les, ali pa v službo k bogatemu gospodarju, ki mu je lahko vsak dan zaprl vrata pred nosom. Srečnejši, taki, ki so »imelj v rodu vplivne glave«, so uspeli m dobili dovoljenje za fijakarstvo ali pa da prevažajo potnike * beograjske postaje. Toda to je bilo davno... »Jaz bom z vozom in s konji odšel v Svetozarevo«, je dejal dečko. »Tam je dovolj priložnosti za zaslužek. Ce ne bom mogel v tovarno, bom šel na postajo aH kamnolom. Toda upam, da se mi bo posrečilo in bom prišel v tovarno. Tovariši, katerih starejši bratje tam delajo, so ml pripovedovali, da se njihovi bratje vozijo iz ene dvorane v drugo z električnimi avtomobili. Eh, to mora biti lepo!« In dečkove oči so ponovno zasijale. Ko nas je vlak vozil res proti Svetozarevu, sem razmišljal o tem dečku in se skušal spomniti vsake njegove besede. Ničesar nisem pozabil, ln mislim, da tudi nikoli ne bom. Pozabil sem barvo njegovih oči, verjamem pa, da bodo te oči nekega dne videle in gledale lepše stvari, kakor so tiste, s katerimi so bila izpolnjena otroška leta tega dečka, ki »ni vajen jesti čokolade«. Morda se bo res vozli z električnim transporterjem lz ene velike dvorane v drugo — v kombinatu kablov v Svetozarevu. .. O tem sem čedalje bolj uverjen. Zmotili so me giasovi tovarišev, ki so se začeli pripravljati za odhod lz vlaka. Svetozarevo I Pri izhodu so nas čakali moški v oguljenih usnjenih suknjičih in nam ponujali 6voje fijakarje, s katerimi nas bodo za »pet kovačev odpeljali v center«. Zvečer smo priredili ustni časopis za maturante gimnazije, ki bodo kmalu odšli na fakultete.- Sleherno našo besedo so poslušali z iskrenim zadovoljstvom mladih ljudi, ki med seboj lahko pozdravijo tovariše lz »univerzitetnega središča«, kakor je njihov ravnatelj dejal v pozdravnem nagovoru. »Veste, pri nas se le poredko prikažejo ljudje z asfalta.. .« Pred odhodom na pot ml je bil nekdo povedal anekdoto o Sumadincu. Ta Sumadlnec je sklenil, da odide na »dolgo potovanje«. Pripravil si je bil nekaj parov opank ln velike gumaste škornje. Odšel je, ko pa se je vrnil, je videl, da nI mogel uporabiti ničesar, kar si je bil stlačil v vrečo. »Veste, tam v inozemstvu (s tem je mislil Beograd) človek sploh ne more najti blata, tudi če bi ga hotel. Vrag vzemi tak0 deželo!« Potem si je baje obul škornje In je dva dni gazil po svoji njivi, da se vendar nauži-je blata, ki ga je »na tujem« tako pogrešal. - (Nadaljevanje sledi) Pretekli teden jc bila v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta. Na seji so sprejeli več predpisov s področja socialne politike, financ, blagovnega prometa ter predpise v zvezi z nagrajevanjem javnih uslužbencev. Naše bralce bomo seznanili z nekaterimi, ki jih bodo prav gotovo zanimali. Sprejeta je bila uredba o spremembah in dopolnitvah davka na dohodek ln odlok o stopnjah davka na dohodek v letošnjem letu. Stopnje davka na dohodek od kmetijstva pa tudi davka na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja se bodo odslej določale samo z zveznimi predpisi. Načrt davka na dohodek od kmetijstva za letošnje leto je sestavljen po novem katastrskem dohodku in upošteva enotne progresivne davčne stopnje, ki bodo veljale za vso državo. Z uveljavljanjem enotnih davčnih stopenj na novi katastrski dohodek bo možno uveljavljati enotno davčno politiko za vso državo. Zato poslej ljudske republike ne bodo predpisovale stopnje davka na dohodek od kmetijstva. Ljudski odbori pa bodo lahko v prihodnje na svojem ozemlju oziroma na področju občine in okraja usmerjali politiko obdavčevanja kmetijskih proizvajalcev z določanjem stopnje občinskih doklad. Občinske doklade so v nekem smislu podobne dodatnim proračunskim prispevkom, ki jih občine predpisujejo delavcem industrijskih podjetij. Nove davčne stopnje so že objavljene v Uradnem listu ln bomo s njimi končno poenotili davčno politiko v vsej državi. Mimo tega pa so predpisane tudi stopnje za odmero davka, ki ga bodo plačevali samostojni poklici. Davek na dohodek v stalnem znesku bodo plačevali postreščki, Žagarji, prodajalci časnikov, srečk in drugih proizvodov, snažilci obutve, obrtniki In drugi državljani, ki nudijo usluge brez stalnega lokala. Davek od dohodka pri dobitkih, pri srečolovih, loteriji ln podobnem se bo plačeval po stopnji 15°/o. Od dohodkov pri Jugoslovanski loteriji pa po stopnji 12°/o. Na Dolenjskem bo prišlo v poštev tudi plačevanje davka od dohodka od dela po kosu v hiši delavca. Tu gre za tiste delavce, ki delajo po naročilu gospodarskih ali drugih organizacij doma in morajo v skladu s predpisi voditi kontrolne knjige, če s podjetji niso v delovnem razmerju. Lc-tl bodo plačevali dohodnino po stopnji 20e/iK Tako bodo dohodek plačevali še drugi samostojni poklici, vendar pa bi jih v našem pregledu ne naštevali. Izvršni svet je sprejel tudi osnutek zakona o denarni pomoči in zdravstveni zaščiti Članov družin, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi. Družinam takih hranilcev bo zagotovljena večja denarna pomoč In zdravstvena zaščita. Za delo nesposobni člani družin aH pa tisti, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, bodo Imeli pravico do denarne pomoči od 1500 do 7500 dinarjev. Znano je, da nam zelo primanjkuje skladišč za žito ln druge kmetijske pridelke. Zato Je Izvršni svet sprejel osnutek odloka, s katerim je določil iz sredstev federacije 6 milijard za posojila za graditev skladišč, za nakup cistern za tekoča goriva in tehnične maščobe. Za graditev sušilnic za koruzo pa bo v letošnjem letu na razpolago ena milijarda dinarjev. Posojila lz teh sredstev bodo dobile tiste gospodarske organizacije, ki bodo pri gradnji sušilnic prispevale tretjino. Mimo tega so bili sprejeti še predpisi o spremenjenem davku na promet za nekatere proizvode, dalje je bila sprejeta uredba o posebnih dokladah za sanitarne in devizne inšpektorje ter za učno osebje na šolah in fakultetah. Tako bodo dobili vzgojitelji na šolah ln ustanovah, kjer so delovni in življenjski pogoji zelo težavni, do 5000 dinarjev doklađ. Prav tako bodo dobili doklađe tudi vzgojitelji v zavodih za slepe, gluhe, duševno zaostale in podobno. Posebne dodatke bodo dobili tudi tisti učitelji, ki poučujejo več razredov v enem samem oddelku. Podobne doklađe so predvidene tudi za učno osebje na fakultetah. Končno Je Zvezni izvršni svet sprejel tudi osnutek zakona, s katerim Je razglašen 20. aprlL to je dan, ko je bila pred 40 leti ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije, za državni praznik. C+^^:.+::::779::5/+9+.5.:..+.::57::::.:.:.:+..:1.:.:.:.+:..5^.+....::97:.::.::..:.7.::.^.:::979.::.^::^.:9.::..:..9:.B KULTURA IN PROSVETA Na grobu Antona Linharta Bteze popustil nemške-ga Pamasa, j* pisal zgodbe kranjske starga časa. Komu Matiček, Micka hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domači bosta ga TaMija, Klio. (Talija, boginja gledališke umetnosti, Klio pa zgodovine). M e t e I C I c i Kdor ne zna napisa brati, sem obrne naj oči! V njem zapisano stoji: »Spod meteUica leži, ker ji vsi homeopati niso mogli pomagati. Nje smrt bla je žlica kase. Tri molitve očenaŠeU Za gradnjo nove šole v Sevnici Dne 22. januarja se Je sestal šolski odbor osnovne šole v Sevnici. Razpravljal Je predvsem o nujnosti enotnega šolskega poslopja. Sedaj je v Sevnici pouk v štirih stavbah, ki pa so med 'seboj precej oddaljene. Telovadnico in delavnico in le eno poslopje. Vodstvo tako razdrobljenega pouka Je zelo otežkočeno. Vzdrževanje štirih starih stavb, od katerih Je le ena zidana v šolske namene, Je zelo drago, ker je treba stalno večjih popravil, da pouk lahko poteka. Zato je Šolski odbor sklenil, da začne s pripravami za gradnjo nove šole. Odborniki vedo, da bo vsak. ki pozna to raz-tresenost poslopij in težave, ki so s tem v zvezi, z razumevanjem podprl to akcijo. Saj tudi starši na roditeljskih sestankih vprašujejo, kdaj bo stala nova gola. Želimo si jo vsi. J. T. POJASNILO Članek dr. Vladimirja Baka-rjča o mladin) in šolski reformi bomo zaradi tehničnih vzrokov nadaljevali v prih, številki. Uredništvo OB KULTURNEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA NARODA France Prešeren ni samo velik človek, globok mislec in bleščeč besedni umetnik, marveč dosti več: njegovo življenje in delo je postalo simbol trpljenja slovenskega naroda pod tujci in nje- gove trdne vere v lepše življenje ter hkrati neuničljive volje, da se prebije skozi vse težave, da si najde svoboden prostor pod soncem in prispeva svoj delež v zakladnico obče človeške kulture. Slovenske bibliofilske izdaje (Ob razstavi v novomeški Stu difski knjižnici MIRANA JARCA) V počnistitev Prešernovega tedna 1959 je priredila Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu razstavo slovenskih bibliofilskih izdaj in izbor ex libriisov slovenskih ali na slovenskem ozemlju živečih blbliofllov. Razstava obsega 61 slovenskih bibliofilskih izdaj in zaradi majhnega razstavnega prostora le 188 ex librisov. Bibliofil je v pravem pomenu besede vsakdo, ki knjige ljubi, zbira ln bere, v današnjem pomenu pa predvsem zbiratelj, ki knjige sistematično zbira z ozirom na opremo, obliko, vsebino in izdajo. Bibliofili zbirajo n. pr.: prve izdaje klasikov, pesniške zbirke, dramska dela, literaturo o določeni stroki, knjige o določenem geografskem okolišu, literaturo o pomembni zgodovinski osebi in podobno. Marsikateri bibliofili zbirajo tudi pratike, koledarje, izvestja, ex librise, grafične mape, podobice, knjižne prospekte, drobni tisk (n. pr. o Koroškem plebiscitu), fotografije »namenitih mož, partizanski tisk, geografske karte, atlaote ln podobno. Zvrst zbi-ramja je raznollčna in bibllo-flji težijo za čimbolj popolno zbirko. Nekateri bibliofili se posvetijo zbiranju redkih knjig, čeprav te vedno nimajo značilnosti bibliofilskih Izdaj. Vsak bibliofil je zadovoljen, če hrani v zbirki kak srednjeveški rokopis, incunabulo ali pa celo slovensko protestantiko. Založniki so kaj kmalu hoteli ustreči ljubiteljem knjig in so zato začeli Izdajati posebne bibliofilske izdaje z vsemi odlikami lepe knjige: lep tisk, izbran papir, odlična zunanja in notranja oprema, dobra vsebina ln oštevilčeni Izvodi. Nekateri založniki pa vedno izdajajo pomembnejše knjige v različnih opremah, od najbolj luksuzne do naijbolj navadne na časopisnem papirju, zlasti Francozi. Ce delno upoštevamo ta drugi način, imamo Slovenci zelo staro tradicijo, saj je 1. 1584 izšlo 60 izvodov Dalmatinove Biblij« na papirju median. Ti izvodi so bili vezani v rdeče in belo usnje in trije izvodi so bili celo ročno kolorirani. Tudi Valvasor je dal natisniti nekaj izvodov Die Ebre des Herzgt. Kraln na finem papirju. Posnemal ga je tudi Janez Krajec, ko je v novomeški Izdaji tega dela dal opremiti nekaj Izvodov zelo razkošno za člane svoje družine. En tak izvod, vezan v rdeče usnje, je dobil na svetovni razstavi v Parizu priznanje, kar je bilo največje odlikovanje za slovensko tiskarstvo. Prvi trije zvezki Kranjske čbelice so izšli na vel in papirju (primerek razstavljen). To eo brez dvoma bibliofilski primerki. Semkaj lahko štejemo tudi priloge Ilirske Usta Gazele (razstavljene), Sonetni venec, Crkarska pravda (razstavljena), ki so izšle na navadnem in boljšem papirju,. Omeniti je treba tudi vse tri primerke Prešernovih Poezij iz 1. 1847 (dva razstavljena), običajnega, z napačno pol o in z neizpr omenjenim akrostihom ter izdajo lz 1. 1866 s slovensko trobojnico. Tudi prva izdaja Cankarjeve Erotike je že redkost. Prave bibliofilske Izdaje z numeriranim 1 izvodi pa dobimo Slovenci dokaj pozno, šele 1. 1900 ob izidu krasotne izdaje Prešernovih Poezij. Od tedaj dalje ni taka založniška dejavnost nikdar prenehala, čeprav so obstajali med posameznimi izdajami tudi večji Časovni presledki. Naravnost presenetljivo je, da tudi narodnoosvobodilni tisk zaznamuje numerirane bibliofilske izdaje. Poleg teh pa je v bogatem partizanskem tisku še mnogo l*laj, ki jih lahko Štejemo med bibliofilske, Čeprav niso oštevilčene. Sem sodijo predvsem Maj (Klemenčič): V Imenu Kristusovih ran, Vstanimo sužnji, Triglavski odmevi s Prešernovo Zdravljico, Pirnat: Domovi, ječe, gozdovi in morda še marsikatera druga. (Konec prihodnjič) V Letos: osem premier BRESTANIŠKA SVOBODA je pripravila lani pet premier, skupno je pa imela 33 nastopov. Članov ima/o 118. Letos pripravljajo v okvi/ru proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ sledeče predstave: 14. februarja premiera Fran-kovin »Jezusovih apostolov« v režiji JVika Kešeta. 21. februarja bodo igrali Marinčevo »Komedijo o komediji« v režiji Jožice Janeži-Čove. 1. marca bo Veseli večer, v katerem bodo sodelovale domače sekcije z orkestrom in Vevškim zborom. S. marca igra »Sneguljčica«. Brestaniška Svoboda ima •d iS. do 25. aprila svoj kulturni teden. Takrat bodo igrali »Globoko *o korenine« in zamišljenega bolnika«. 2. maja bodo imeli proslavo 9 Penku, kjer je bila leta 1942 &&rtij&ka konferenca. Od maja do oktobra bodo njihovi ansambli gostovali po okoliških vaseh. Razen rednih prodav ob spominskih dnevih bodo v drugi polovici leta naštudirali in igrali opero »Gorenjski Slavček« in dramo »Sveti plamen«. Za Prešernovo proslavo bodo pripravili, dramatiziran »Krst pri Savici«. Scene bodo moderne. Skioptično bodo projeciraili Bled, Savico, Ajdovski gradeč in drugo, govoril bo magnetofon, osebe pa bodo nastopale samo z mi' miko. Tri dramske skupine že študirajo vsaka po eno delo. Skupno bodo imeli v tem letu 8 premier. , Svoboda ima veliko materialno oporo v Elektrarni, ki z razumevanjem skrbi za to potrebno prosvetno društvo. Razen tega je skoro polovico kolektiva včlanjenega v Svobodo. Sme nekaj nas, tcer smo Prešernove, biti prešernih; pesem kaže dovolj, kak je naš oče krotak. tridesetih letih preteklega stoletja je hrvaško inteligenco zajelo kulturno in politično gibanje iliriaem. Njegovi pripadniki — imenujemo jih Ilir-ce, so hoteli združiti vse Jugoslovane ob enotnem književnem jeziku štokavščini, ki ga govori večji del hrvaškega in srbskega naroda. Temu jeziku so dali ime ilirski jezik, Češ da so Jugoslovani potomci nekdanjih Ilirov. Ilirlzem je nastal iz odpora zoper madžarsko plemstvo, ki ie hotelo po vsej sili madžari-zirati Hrvate. Prav zato se je Hirizanu pridružilo vse hrvaško meščanstvo in celo del plemstva. Ker smo bili Slovenci v podobni nevarnosti kakor Hrvati, le da so na« socialno in nacionalno zatirali Nemci, je umljivo, če so se ilirskega gibanja oprijeli tudi mladi slovenski izobraženci. Iz strahu pred nemštvcum so videli rešitev v ilirizmu, ki naj iz neznatnih jugoslovanskih narodov napravi en sam ilirski narod; ta bo lahko kljuboval sovražniku ter spričo svoje številnosti lahko razvil tudi kulturo, predvsem književnost. Med Slovenci je ostal ilirskemu gibanju do kraja zvest edino Stanko Vraz. Prepričan, da 3o Slovenci premajhen narod, da bi kiijiževnlk pri nas lahko živel samo od peresa, se je Vraz docela predal ilirizmu in se celo preselil v Zagreb in tu deloval do konca življenja. Prav zato nam je vsem tako mil in drag, da nam je dragocena sleherna drobtinica o njegovem življe.ije in da nam ni prav nič treba ponavljati starih, nam vseh znanih dejstev o pjegovi ljubljeni Vrbi, o težavah, ki so ga v življenju trle, o krutem večletnem boju za košček kruha. Nič čudnega ni po vsem tem, če je človeku danes težko pisati o Prešernu. Aid je sploh še mogoče reči o njem misel, ki ne bi bila že toliko in tolikokrat povedana? Saj ga menda ni pomembnejšega kulturnega delavca, ki ne bi vsaj enkrat skušal označiti Prešernove veličine in njegovega pomena za našo kulturo. In vendar zveni malce čudno, če rečemo, da v stari Jugoslaviji ni bilo mogoče slaviti Prešerna tako, kakor ga slavimo danes. Zaman so poskušali napredni kulturni delavci doseči, da bi se po šolah vsako leto slavil Prešernov dan kot narodni praznik. Tedanji oblastniki tega niso dovolili. Sele narodnoosvobodilni boj in z njim zvezana ljudska revolucija, ki sta prav v Prešernovem delu Črpala številne pobude, sta uresničila pesnikove misli in hkrati omogočila, da je 1. februarja 1945, se pravi tik pred zarjo svobode, takratno predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik, in s tem manifestiralo desetletno voljo slovenskega ljudstva. Naša kritika Prešerna Še ni po urednosti cenila, ljudstvo ga je pa že davno. Bili so časi, ko se je nekako pisano gledalo nanj, in pred njim so na prvih stolih sedeli drugi, ki niso vredni, da bi odvezali jerme-nje njegovih čevljev. Tudi to je minulo in Prešeren je ostal. (F. Levstik, 1858) Prešeren ni našel sreče, M jo je iskal, on je bil razžaljen, pobit i/n v obupu; on prepeva bolečine, ki so bile v srce vsekane, pa vselej prepeva on zraven tudi vražno usodo, goljufivost sveta in hudobijo te zemlje v ravno tako živih barvah kakor svoje lastno žalostno stanje... Tu je voda, ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemamo. Tu je obne-bje, ki se nikjer zemlje ne dotika, ampak nam zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaie. (J. Trdina, 1850) Ko bi se »klicali narodi pred sodni stol, naj »e izkažejo, kako se gospodarili z izročenimi talenti, kako *e je vsak po svo/e udeležil vesoljne človeške omike: bi se mali slovenski narod brez strahu smel pokazati med drugimi z drobno kmigo, ki se ji pravi: Prešernove poezije. (J Stritar, 1866) S tem da se je Prešeren odločil za slovenski jezik ter ga v svojem umetniškem ustvarjanje naenkrat povzdignil na tako nedoumno višino, s tem je enako visoko izravnal zavest naroda. V lastnem jeziku se je odločil pisati. S tem je narodu rekel, naj pri sebi in v sebi išče svojo bodočnost. (Dr. I. Prijatelj, 1900) Prešeren je prvi Slovenec, ki je spoznal in z lastnim življenjem izpričal neobhodnost trpljenja za idejo, brez ozira na kakršnokoli povračilo tu ali tam — potrebo trpljenja in brezpogojne žrtve v službi resnice in pravice iz notranjega postulata genialnega človeka, ki ne more drugače. (O. Zupančič, 1925) • Se celo Prešeren, vrh naše epohe narodnega prebujenja, je zrasel iz naših tal samo, v kolikor je održala splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj globoko ljudskega in narodnega slovenskega pesnika. (Sperana - Kardelj, 1939) • Njegova kulturna dediščina je po svoji politični in obče človečki vsebini temelj in jedro načel in ciljev naše narodnoosvobodilne borbe. Sleherni pravi Slovenec dobiva moč za neenako borbo iz Prešernove besede, ki mu je tudi vera v končno zmago in uresničenje velikih misli o Slovan-sttvu in lepši bodočnosti vseh svobodoljubnih narodov. (Predsedstvo SNOS, 1945) Ce ni mogoče reči. da je Prešeren tvorec slovenskega naroda, je gotovo vsaj njegov čudežni Orfej in gotovo je, da se je usoda tega naroda v marsičem oblikovala, kakor se ie, zaradi njega. (J. Vidmar. 1954) Franci Prešeren Slovo od mladosti Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, Še tega rožce so se koj osule, le redko upa sonce je sijalo, ' viharjev jeze so pogosto rjule; mladost, vendar po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje, Bog te obvarjil Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanjel Veselja dokaj strup njegov je vmoril: sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratke sanjel zbežale ste, ko se je dan zazoril. Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žalvati videl sem samice. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi, z golf ljami, težami. Te videt, grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vendar misli take si kmalu iz srca spodi in glave, gradove svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave, povsod vesele lučice prižiga ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmlsli, da dih prve sapce bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode, ln ran, ki so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode, suče nas v star jih letih časov sile. Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo mi, Bog te obvarjil Predgovor In z a g o v o Naj misli, kogar bi puščice te zadele, da na visoki vrh lete iz neba strele. Vzrok n e z I o t e g a ča Prišli bi že bili Slovencem zlati časit s a ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. Sevniške kulturno-prosvetne novice na rešetu 20. Januarja so Je v Sevnici zbrali odborniki PD Svobode. Radi bi oživili pevski zbor. Res ne vemo, kaj Je vzrok, da ga v Sevnici nimamo več. Imamo pevovodjo, pevce tudi, le pevskega zbora ne. Kaj res nI mogoče spraviti pevcev »kupaj, da bi zapeli ljudstvu in aebi v razvedrilo? Kaj pravite, SevnlCaniT Tudi o delu dramske skupine »o razpravljali. Ta Je že začela delati ln upamo, da bomo kmalu gledali na našem odru*domače uprizoritve. Iz preteklih let vemo, da so se vedno zelo dobro odrezali. Čimprej nam zopet kaj zaigrajte! Tudi godbo nn pihala bi že radi slišali. Vadijo že kar resno. Toda — aH bodo skupno urezali kako krepko — ali bodo nastopili ločeno, eni v Boštanju in drugI v Sevnici? Ze dolgo nismo slišali tambura-sev lz mizarske produktivne zadruge Kaj so tudi ti umolknili v sedanjem sevniškem molku? Prikažite ae zopet in nam zaigrajte kaj. In ljudska univerza? Pa Se nekaj 1 Ljudsko prosvetno delo nI le delo prosvetnih delavcev, temveč se mora vanj vključiti vsak, ki čuti za to veselje. Ne čakajmo, temveč začnimo I Eden za mnoge Igralci »ambasadorj a«, ki so ga lani igrali na Senovem S Prešernovim prijateljem Vrazom po Beli krajini in Dolenjski — leta 1841 Vraz je bil velik idealist. Sprva se je hotel kot pesnik uveljaviti v Prešernovem krogu. Ker pa ie ta Vrazovo v štajerskem narečju pisano poezijo kot Kranjcem nerazumljivo odklanjal, ie Vraz vse bolj prehajal na hrvaško stran in se razvil v pomembnega ilirskega, to je hrvaškega književnika. Tudi po svojem odhodu iz Zagreba zvez t domovino ni pretrgal. Živo se je zanimal za Kranjsko Cbelico, si ves čas dopisoval s Prešernom in še naprej zbiral slovenske narodne pestmi, V ta namen je večkrat popotoval po Sloveniji, si zapisoval ljudske pesmi z napevi vred, se navduševal nad lepoto naše pokrajine, ljudi, njihove govorice itd. Leta 1841 je prišel v naše kraje 29-letni ruski jezikoslovec Izmaji IvanoviČ Sreznjev-ski. Ta jo že dve leti popotoval po slovenskih deželah, de bi se pripravil za profesorja slovenskega jezikoslovja na harkovski univerzi. Tedaj pa je želel prepotovati tudi Sto- venijo in Stanko Vraz se mu ie pridružil. 31. marca sta krenila iz Zagreba s kočijo do Karlovca in potem L aprila proti Metliki. Tam sta prenočila in 3. aprila nadaljevala pot proti Novemu mestu. Sem sta prišla vsa premočena. Naslednji dan je Vraz pisal dolgo pismo svoji prijateljici in posestrimi Dra-gojili Stauduar. To ie delal potem vso pot, tako da so njegova pisma pravcati dnevnik Vrazovih doživetij, misli in spoznani s pota. Ker se ie Vraz kot narodoipisec zanimal za vse, kar ie v zvezi z ljudstvom, so ta pisma še danes zanimiva in jim bomo v slovenskem prevodu — pisana so namreč v hrvaščini — sledili kolikor opisuje pot do Beli krajini in Dolenjski. V Novem mestu, 4. aprila tflil Sinoči sva srečno prispela sem v spremstvu hudega dežja, ki naju je zvesto spremljal od Uskoških planin do tukajš- njega mesta. Sinoči ti nisem mogel pisati, kajti najin glavni opravek je bil sušiti plašče in obleke, ki so bile premočene do zadnjega vlakna. Zdaj sediva v krčmi Pri soncu (Zur Sonne) , vendar ga še nisva videla vzhajati, kajti najino prenočišče je temno kot carstvo noči. Mračne sobe, na levi in desni mračni obrazi. Skratka: vse mrko in neprijetno. Ze zjutraj bi bila rada odšla iz tega mesta, toda kako? Poštni voz je včeraj odpeljal proti Ljubljani, druge priložnosti pa ni dobiti niti za lepe denarce. Jaz se jezim, Izmail pa pravi: »Vsjo k luč-šemu.« (Vedno lepše). Jezo bom utopil v spominu nate, draga posestrina, in na pot, ki sva jo doslej prešla. To je v kratkem vse, kar sem videl in kar bi — vem — tudi tebe zanimalo, če bi bila z menoj. Pot iz Zagreba v Karlovac nima prav nič znamenitega. Povsod ^amo Hnvnitm ' la bova krenite s prisego proti MetUkt... Metličanke so vobče krasne, kakor vse ostale Ilirke na Kranjskem in Hrvaškem ob gorenji Kolpi. Posebno lepi so tujih- mali zob-ki. Tudi narodna našo je lepa m brhka, da bi jih lahko vse naše blagorodne Ilirke vzele za vzgled brezškode za svojo bla-gorodnost. Zobun*, krojen po-dobno ruskim sarafanom, je iz belega sukna in obšit z modro ali rdečo volno. A ople-tek — krasota.' V metliški o-kolici nosijo žene in dekleta rdeče nogavice, kakor zagrebški kanoniki, in čevlje čudne podobe. — 3. aprila sva krenila iz Metlike proti Ljubljani. Po dveh urah vožnje navkreber proti Novemu mestu se že pričenjajo Uskoki. Na prve smo naleteti v kranjski vasi Hrast, kjer je polovica his* uskoških. Uskoki so plemenito in junaško ljudstvo. V Hrastu smo stopili z voza, da bi obiskali uskoškega popa, ki živi v Dragah, vasi četrt ure stran. Ker ga ni biio doma, smo vstopili v hišo preprostega Uskoka, ki nas je vesel sprejel. Gospodinja ln hčerke so pohitele, da bi nam pripravile kar najdostojnejši prostor, vendar jim ni bilo lahko, kajti to plemenito ljudsitvo živi v zelo nerodovitnem kraju med hribi, kjer ne raste skoraj nič, razen bornega krompirja. Nji* hovo edino bogastvo so ovc« (Konec prihodnjič) 1. Poznejši Kokličev hotel na Ljubljanski cesti. 2. Zabunec, zimsko sukneno obla« čilo brez rokavov. Stran 8 »DOLENJSKI LIST« Stev. 5 (463) SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZUOJA ŠAH Kako je s strelstvom? Strelstvo Ima tudi na DolenJ-»kem vsak dan već ljubiteljev, ki razvijajo in utrjujejo to plemenito panogo Sporta. Ze v davnih časih, ko Je začel človek uporabljati kot prvo sredstvo na lovu prače, loke, kopja in kasneje, ko je iznašel puške, Je bilo jasno, da lahko ta sredstva uporablja pravilno in koristno le, če jih dodobra spozna in če bo znal dobro zadeti zaželeni cilj. Zaradi tega se je vsak lokostrelec, metalec kamenja in končno strelec s puško moral stalno vaditi. Kajti le z vajo se doseže zaželene uspehe. Vemo pa, da ta sredstva niso, kakor se tudi danes ne, služila samo lovu, temveč tudi lastni obrambi, obrambi svojih pravic in obrambi domovine. Zlasti za obrambo domovine so skoraj vsi narodi posvečali veliko fbzornost vzgoji glede pravilne in koristne uporabe strelskega orožja. Saj vemo, da narodi, ki niso imeli ali poznali strelskega orožja, niso mogli kljubovati močnejšim. Tudi naša narodnoosvobodilna borba Je pokazala, kako koristno ie obvladanje osnov lz strelstva. Mnogo manj žrtev bi Imeli, če bi bil vsak naš človek znal pravilno uporabljati orožje. Naša Dolenjska Je pokazala, kako zna ljubiti svojo domovino. Med prvimi borbami so bile prav V soboto zvečer v novomeškem Domu JLA velika PARTIZANOVA maškorada! oorbe na Dolenjskem. Okupator je lahko spoznal, kaj pomeni Imeti opravka z ljudmi, ki vedo. kako se suče puška. Da pa bi našo domovino obrambno še bolj okrepili, je dolžnost vsakega Rodoljuba, da vsaj v osnovi pozna veščino streljanja. Strelski šport pa je tisti, ki to nudi. Mislim, da ne bi smelo biti zavednega državljana naše socialistične domovine, ki ne bi utrjeval svojo sposobnost pn obrambi domovine Strelske družine na Dolenjskem so v zadnjem letu stopile precejšnji korak naprej. Včlanjenih je bilo več novih članov. Približale so se pionirjem, med katerimi vlada veliko navdušenje za ta šport, pridobile so tudi nekaj članic. Vendar pa mislim, da so te vse premalo naredile družine na agitacljsko - propagandnem polju Saj nI redek primer, da mladina niti ne ve, da obstoji v vasi ali v mestu strelska družina ali pa sekcija. Druge družine pa so se zopet tako zaprle v ožil krog, da sploh ne usmerjajo svoje dejavnosti na množičnost. V prenekaterlh krajih pa bt družine zaživele, če bi se našel kdo in družino ustanovil. timamo pa tudi družine, KI svoj obstoj ne le upravlčujejo, ampak jih je treba celo pohvaliti. Tane družine, kot posamezniki, so že prejele zaslužena priznanja. Tako so za 10-letnico obstoja strelske organizacije prejeli Strelska družina Črnomelj Ln Strelska družina »Celuloza« medaljo Strelske zveze Slovenije kot najlepše priznanje za njihovo delo. Tovariši Stojan Si-bila lz strelske družine Senovo, Tone Skube lz strelske družine »Vinko Padersič« Novo mesto, Ple-nlčar Andrej iz strelske družin« »Pionir« Novo mesto, Krofielj Pavel iz strelske družine »Celuloza« Vldem-Krško, pa so prejeli od Strelske zveze Jugoslavije lične diplome. Strelske družine prav v tem času polagajo na svojih občnih zborih obračune dela in načrte za leto 1959. Naj ne bo družine, ki ne bi štela za svojo prvo nalogo množičnost strelstva. Posebno skrb pa bi morale družine posvetiti še vključevanju ženske mladine. NOB Je pokazala, da zna tudi žena enakovredno možu braniti svojo domovino. Zato naj ne bo družine, k| ne bi imela v svojem članstvu tudi žena. Do konca januarja morajo opraviti vse strelske družine tekmovanje z zračno puško za »Zlato puščico«. Rezultati, katere Je prejel OSO Novo mesto, kažejo, da imajo družine v svojih vrstah ze- lo dobre strelce. Rezultat Urban-člča Slavka (od 400 možnih krogov ima 345) in Lakajner Angele (od 300 možnih Ima 239) so vsekakor dobri. Tudi mladinec Breznlkar Enčj ima zelo dober rezultat (od 300 možnih 242 kroga). Prijetno pa nas presaneča pionir Jevšnik Zvonko — od 290 možnih krogov 1 tri je napravil kar 152. Ti rezultati kažejo, da je strelska družina • Boris Kidrič« na pravi poti in da ie zelo agilna. Skoral v vseh družinah pa je pomanjkanje finančnih«* sredstev težava št. 1. Menim, da to sicer ne bi smelo biti. Strelski šport je eden od tistih, k| največ vračajo družbi in zato bi morala tudi družba prispevati za nJeg°v razvoj. Kot pa ie razvidno iz poročila, je le malo-kateri ObLO dal kakšno denarno pomoč strelskim družinam. Po drugI strani pa se same strelske družine ne znajdejo pri iskanju sredstev za družino. Zakaj ne bi ob raznih prireditvah strelske družine prirejale tudi streljanje z zračno puško proti plačilu. Le poglejmo, ko pridejo razni vrtiljaki ali potujoči artisti v kak kraj, povsod postavijo poleg tudi strelišče, ki Jim le prinese kak dinar v blagajno. Strelstvo na Dolenjskem se lepo razvija. Vendar je še preskromno Zelo malo se piše o strelskem športu. Dnevno zasledujemo poročila o vseh panogah športa, le o strelstvu bore malo aH pa nič. Zato naj družine o svojem delu seznanjajo tudi širšo javnost. Tako da bodo ljudje vedeli, kako živi in diha strelski šport v novomeškem okraju. SITAR NEUGODNO PRESENEČA Se na nobenem šahovskem prvenstvu Novega mesta ni bilo toliko presenetljivih izidov kot letos. Sitar, ki je pred dvema letoma zmagal s 100 odstotki možnih točk, ima letos po 14 kolu že toliko porazov, kot na vseh dosedanjih prvenstvih Novega mesta in Dolenjske skupaj. Kar petkrat je že moral podpisati kapitulacijo. Edini, ki bj še uspel ujeti Bartolja, Je Bojanlč, vendar ima tudi on še precej težke nasprotnike. Turnir se bliža zaključku, Bar-tolju Je prvo mesto že skoraj zagotovljeno, za drugo mesto pa se bodo potegovali Kotnik. Bojanič in morda Sitar STANJE PO 14. KOLU: BartoJJ 10 in pol (2). Kotnik 8 m pol (l), Gabrijelčlč in Jenko 8 točk, Ing. Košir 7 jn pol (1), Bojanič 7 točk (4), Fink 7 točk (3), Sitar 7 točk (2), Klevišar 7 točk (1), Peša 6 ln ool (1), Avsec 6 točk (3), Kitak In Saranovlč 5 in pol (2), lic 5 točk (3), Jovič 4 in pol, Itd. F. M. ,,Aii Jih mečejo!" Pred domom Partizana v S«v- — Šoferske izpite. Nikar ne ho- nici Je bilo v sredo, 28. januarja dite notril so me opozorili, zelo živahno. Motorji, avtomobili, Kljub svarilu sem vstopil. Izpit- ljudje — večina mladinci. ne komisije so delale. — MejduŠ Jih mečejol Sem sli- — Kakšne zaganjače imamo? šal lz giruče. — Vrste avtomobilskih motor- — Kal pa imate tu notri? lev? Ce motor takoj ne vžge, je »strokovna pomoč« firbcev takoj pri rokah___(prizorček z zadnjih izpitov v Sevnici) Bogat je bil letni obračun dela TVD Partizana Straža-Vavta vas V nedeljo, 18. Januarja so odborniki in člani TD Partizan Straža-Vavta vas na svojem 1. letnem občnem zboru polagali obračun za preteklo leto. To leto je bilo za društvo ln za razvoj telesne kulture v kraju Izredno pomembno, kar so pokazala poročila odbornikov m živahna razprava, ki je bila polna odkritosrčne vneme za bodoče delo, ki bo temeljilo na že doseženih uspehih v preteklem letu. Vnetim ln požrtvovalnim članom je namreč uspelo doseči Že davno zaželeni cilj: prišli so do lastnega doma, in to do takega, ki ne bo ustrezal le sodobnim zahtevam telesno vzgojne dejavnosti, temveč bo tudi žarišče telesne kulture kraja. Bo tudi res privlačen za našo mladino, kateri je vsa ta skrb namenjena. Ta uspeh moramo ceniti tem bolj. ker so bila finančna sredstva zelo pičla (kar pričajo še neporavnani računi za okrog 160.000 dinarjev) in se je moralo društvo boriti z velikimi težavami, da je dogradilo svoj do/n. Zato pa je veselje vseh ljubiteljev telesne kulture ob letnem obračunu bilo tem večje ln lahko rečemo, da smejo biti na ta uspeh tudi ponosni. Posebpo Se zato, ker kljub težavam in zaposlenosti večine odbornikov pri gradnji doma, najmanj ni trpelo delo društva. Sto petnajst članov Je pridno delalo od teh pa devetdeset članov redno vadilo. Pri vseh krajevnih prireditvah so sodelovali s svojimi pestrimi točkami in poživili vsako proslavo. Tudi na raznih tekmovanjih niso bili v ozadju in poželi so nekal lepih uspehov, kar dokazuje, da sta veselje in sposobnost tu. Delo Je s prihodom tov. Mira Bavdeka v naš kraj še bolj lažlvelo, ker le-ta z veseljem ln požrtvovalnostjo prenaša svoja bogata izkustva kot telesnovzgojni delavec na mlade člane ln je po njegovem prihodu zanimanje za telesno kulturo še bolj poraslo. Zato mu Je bilo izrečeno vse priznanje ln vsi upajo, da bo kot načelnik tudi novemu odboru nudil vso pomoč. In še mnogim drugim funkcionarjem društva je bilo Izrečeno priznanje za njih prizadevnost- predsedniku društva, načelniku, vaditelju, prav posebno pa še dolgoletnemu prizadevnemu ter požrtvovalnemu sodelavcu Rudiju Falesiklnu, ki se je za to priznanje zahvalil s skromnim stavkom: »Vse, kar sem storil, sem lz srca rad ln bom še pomagal, kjerkoli bom mogel; saj je vse za našo mladino, ki naj čimprej doživi res lepe čase!« Tovariš Fales-kinl je največ pripomogel, da Je lz razpadajočega bivšega prosvetnega doma v vavtl vasi zrasel nov dom ki je ponos društva in kraja. Obračun v Sevnici 23. januarja Je sklicalo TD Partizan v Sevnici občni zbor. Bilo je dosti odziva in, kar je posebno razveseljivo: prišlo ie tudi precej mladine. Mogoče bo mladina ie postala aktivnejša. V društvo pa se še ni vključilo dovolj delavske mladine. Kdaj bo našla pot tudi ta v našo telovadnico? Poročila so nakazovala gospodarsko problematiko društva in težave zaradi pomanjkanja voditeljskega kadra. Sklenili so, da bodo izvršili naloge, ki jih je nedavno sprejel kongres. Tudi za dobro voljo bo dru-Itvo poskrbelo. Priredilo bo maškarado za odrasle, pionirjem pa bo dalo dvorano na razpolago. za njihovo pustno lajanje. i. T. Na tem mestu bi »e Se posebno radi zahvalili široki uvidevnosti raznih podjetij, prav posebno pa bivšeHiu občinskemu ljudskemu odboru Straža-Toplice, ki je z Izdatnimi sredstvi ln podporami pripomogel, da Je bil dom tako naglo dograjen ln zasilno urejen. Upamo vsi, da tudi novomeški ljudski odbor, kateremu smo nedavno bili priključeni, ne bo nič manj uvideven za dvig telesne kulture in da nam bo tudi Se v bodoče po danih možnostih rad pomagal. Kajti z dograditvijo doma še nismo dosegli vsega; škoda bi bilo sedaj ostati na pol potil Treba bo urediti še notranjost doma, nabaviti razne rekvizite in, kar je še posebno važno: zgraditi telovadišče na prosteml Dom Partizana namreč ne služI le potrebam društva, temveč ga bodo lahko koristili tudi učenci osnovne šole Vavta vas, ki nima nobenega primernega prostora za telesnovzgojni pouk. Telovadišče na prostem, ki ga bo treba letos zgraditi, bo služilo tudi Soli. S porastom ln razvojem industrije narašča tuni dotok novih ljudi, posebno pa mladine, kj jj bo treba posvetiti vso skrb prav pri telesni vzgoji. M. L. — Kakšna Je ojnlca? Strah onih zunaj ni bil neupravičen. Prvih šest tečajnikov je padlo. Potem je ilo bolje, vendar ne vsem. — Kaj veste o srečavanju vozil ponočil — Kaj je karnet in kaj criptik? — Kakšne oznake imajo avtomobili tujih predstavništev pri nas? Nekaterim Je Slo, drugim spet ne. Oče in hči sta dobro odgovarjala. Mlad delavec pri praktični vožnji: — Kal pomeni ta znak? — ZoŽenje ceste. — Kaj je treba storiti? — Zmanjšati hitrost. Praktična vožnja je šla vsem bolje kot teorija. Tečal Je obiskovalo 67 tečajnikov, za izpite pa se jih Je prijavilo 44. Trajal je 4 mesece: organiziralo ga Je Avtomoto društvo Sevnica. Taborniki si vzgajajo vodnike V dveh tečajih po tri dni se Je 83 mladih vodnikov in vodnic seznanilo z bogatim gradivom za delo z mlajšimi taborniki — medvedki ln čebelicami. Prvega tečaja se Je udeležilo 14 tabornikov-vodnikov (lz Straže 4, iz Mokronoga 3, iz Brežic in Sevnice po 2 ln lz Novega mesta 1). Oa poisedme ure zjutraj do devete ure zvečer se Je odvijal pester program. Predavanja so se menjavala z delom na terenu dopoldne In popoldne. Vsak večer so bile tudi nočne vaje, ki so bile še posebno privlačne. Zelo Je tečajnice pritegnilo opazovanje narave s številnimi sledovi divjačine, kot tudi izdelovanje ročnih del. Praktično so preizkusili preko 40 iger v zaprtem prostoru. Petje ta. bornišklih. partizanskih in drugih narodnih pesmi Je poživljalo prosti čas zlasti ob večernih urah. Večina tečajnikov je ob zaključku tečaja v anketi izjavila, da se čuti pripravljeno na delo z najmlajši-mi taborniki. V drugem tečaju so že delujoči vodniki izpopolnili svoje znanje in izmenjaj dosedanje izkušnje pri delu z medvedki a Čebelicami. Imeli so več daljših pohodov v neznanem terenu s pomočjo kompasa in specialke. Preizkusili so tudi več novih terenskih iger. Sestavili so podroben načrt za delo do konca Junija. Pri tem so upoštevali dosedanje delo Draza' Ji je Otroška negovalka spodbudno dejala v Mlada mati je obotavljajo-čih se korakov zapuščala porodnišnico. »Bom znala ohraniti tega malega človeka pri življenju? Ga bom znala prav hraniti, negovati, vzgajati?« Ta skrb ji je morda sevala z obraza, ko je zapuščala po-slopje s prvorojencem v naročju. Kot da je brala njene skrbi nomlja, Sevnice, Šentjerneja in Kostanjevice (kjer že Imajo taborniške enote), prišli pa so tudi novi vodntkl-prlpravnlkl iz Treb-nja, Metlike in Senovega, kjer nameravajo — kot tudi v Žužemberku — ustanoviti nove taborniške čete v nedeljo 8. februarja. Tečaj Je obiskovalo 30 dijakov; razen obveznega programa so poslušali tudi zanimivo predavanje Slavka Štruklja, sekretarja obč. komiteja ZKS Sevnica o NOB, bili so na celodnevnem Izletu na Lisci in poildnevnem opazovanju narave z gozdarjem Seldlom na Radnl. Ogledali so si proizvodnjo v JU-gotanlnu ln Kopitarni ter sevnl-Skl grad. Potujoči kino Sevnica Jlim Je predvajal film v taborniškem domu. Naučili so se vrsto Iger in spoznali n;»iMn dela, program ln naloge taborniške organizacije. Na tečaju so znova ugotovili, kako spretni ln iznajdljivi so člani taborniške organizacije, saj so domačini — člani Čete 3 smrek — zelo domiselno Iti samostojno skrbeli za vso preskrbo tečaja. V četrtek 29. Januarja so novi člani ob ognju pred tab. domom po opravljenem I. Izpitu dali obljubo. Tu Jfh je pozdravil tudi predsednik ObLO Sevnica, tov. Karel Kol-man, in zaželel mladim vodnikom uspešno delo v organizariji. Uspehi tabornikov v okraju so vedno lepši! to nedeljo jih bo, kot Ikaftejo padarNct, s 4 novomsta- Društvo prijateljev mladine Novo mesto prireja OTROŠKO MAŠKARADO v nedeljo, dne 8. februarja v Domu JLA po sledečem razporedu: za nižje razrede osnovne Sole (1- do 4. razred) od 10. ure do 12.30 za predšolske otroke od 14. ure do 16.30 »a višje razrede osnovne Šole (5. do 8. razred) od 17. do 19. ore Maske dobrodošle! Za čimvečjo udeležbo se priporoča Odbor DPM Novo mesto >♦♦♦»< slovo: »Zdrav dojenček mora zra-sti in postati fant, kakršnega boste veselil Ce bo tale vaš mali prvorojenec vedno na suhem, toplem, če bo sit in čist. se bo počutil udobno, bo rasel in uspeval!« Razveselila se je teh besed in često se jih je spomnila, ko se je veselila zdrave rasti in razvoja svojega sinka. Res, prav kmalu so prišle tudi skrbi, a jih je uspešno premagovala in preganjala; minilo je obdobje trme, prebolel je otroške bolezni in se vživljal v red, ki ga je zahteval prvi odvzem svobode — obisk šole. Spoznala je, da veljajo tudi begede, ki se jih ie spominjala še iz ust svoje babice: »Zdravi, pametni tn marljivi starši, ki žive v slogi, lahko imajo le zdrave, pametne in marljive otroke. Samo zanje moramo jemati manjša merila, saj nam v ničemer niso dorasli.« Spoznala je, da zdaj sitno, zdaj pretirano glasno, zahtevno, nezrejo bitje prerašča v pametnega, razumnega, ču-stvujočega in srčno dobrega otroka. Z mnogo ljubezni, brez neosnovanega kratenja osebne svobode, z dovolj spanja in zdravo prehrano skorajda vidno postaja to, kar je tako težko čakala več kot desetletje; polnovreden človek, na katerega je upravičeno ponosna. In pri tem ji je lepo, saj ve, da je to vendarle zasluga družinske vzgoje: otroku niso zagrenili veselih ur, ki mu jih ie prinesel vsak nov dan življenja; smatrali so ga za sebi enakovrednega in ga upoštevali. Niso ga obremenjevali z delom, ki mu ni bil dorasel. Naučili so ga spoznati in vzljubiti soljudi, naravo in živali. Niso nasilno poskušali spreminjati njegovega značaja in njegovih navad in vzeli so tudi njegove male napake kot del njegovega bistva. Vzljubili so ga sošolci in soljudje, saj je znal ustvariti razen prijetnega videza in vtisa dobro vzgojenega dečka, prijetno in vedro vzdušje povsod, kamor ie prišel. Mati pa je vedela, da živi zdaj, ko je sin še doma, polno in bogato življenje. Preko njega je prihajala v stik z življenjem mladih ln se ob njem ni počutila stara. Bila mu je zaupnica in mu pomagala reševati »težka« vprašanja, kakršna je v nje&ovth, letih reše- vala tudi sama. Vanj ie stavila vse svoje upe, nade, z ljubeznijo zanj skrbela, ga neopazno varovala in se veselila njegovih uspehov. Z zaupanjem je zrla v njegovo bodočnost. Ni mu zagrenila življenje s skrbjo in opomini, kam ga bodo privedle napake in — kdai pa kdai — korak na stranpot. Ze zdavnaj ie spoznala: otroka je treba vzeti takega, kakršen ie. Napake bodo prešle z leti. Nikdar ni podvomila da ne bi postal polnovreden človek. Na pot v življenje mu je in mu bo še dajala neprecenljivo bogastvo: VERO V ŽIVLJENJE. z- g- »NIMAM KA: UBLECI...« Kdo še nd slišal takega tar nanja ali vzdihovanja? Menda so redki, Stare obleke pa 1«" žijo v omarah ln skrinjah. »Ni več moderna«, je priljubljen iz govor za odloženo obleko, katere blago pa je še vedno lepo. Z malo drznosti ln fantazije si tako obleko lahko popravite sa-me. Seveda mora biti blago dobro; tz preležanega ali slabega blaga se veliko res ne da narediti. Morda si lahko pomagate tokrat 8 povišanjem pasu. Majh-n.i telovniki iz istega blaga kot kantin, rami pleteni vložki in Stroki pasovi so zelo uporiailMgl, če hoćemo vzbudiitl vide* SOfr šanega pasu. ft"- B (463) »DOLENJSKI LIST« Stran 7 Zanimive iz Metlike Proizvodnja v predilnici Česane volne podjetja NOVOTEKS v Metliki tete zdaj že v treh izmenah, V obratu je za-posleiniih že 122 delavk in delavcev. Pred kratkim so ustanovili v obratu sindikalno podružnico, v katero so se včlanili vsi zaposleni. Prav tako so osnovali v obratu mladinski aktiv in osnovno organizacijo ZK.. Da bi se člani kolektiva fciimiprej seznanili z delavskim samoupravljanjem in drugimi družbenimi nalogami, so sklenili prirediti več predavanj. V ta predavanja bodo zajeli tudi razlago o vlogi sindikata, o higieni dela, o ravnanju s stroji in podobno. Proizvodnja teče kar dobro. Zanimivo je, da Je.jmed kolektivom tudi šest deklet cigan- skega rodu, za katere pravijo, da so pridne delavke. S prvim februarjem so uvedli v proizvodnji norme. Posestvo Mestni log namerava letos povečati površine s hmeljem na deset hektarov. Lanski poizkus s to industrijsko rastldno je nadvse dobro uspel. Za obdelavo zemlje potrebuje posestvo razen strojev tudi strokovne in navadne delavce, te pa težko dobi, ker nima zanje stanovanj. Spomladi bodo potrebovali okoli 40 delavcev. Posestvo ima namen štipendirati vsaj še enega dijaka na kmetijski šoli. Zal je med mladimi premalo zanimanja za strokovno izobraževanje v kmetijstvu, in tako posestvo do sedaj ni moglo uresničiti načrta, da si sam pomaga do potrebne strokovne delovne sile. v metliški občini Je sedaj osem sindikalnih podružnic s skupno 585 člani. Izven sindikalne organizacije je 210 delavcev in uslužbencev, to je skoraj četrtine vseh zaposlenih. Zlasti so izven sindikalne organizacije vajenci ln hišne pomočnice. Tudii s plačevanjem sindikalne Članarine so v nekaterih podružnicah težave. Posamezni člani nikakor nočejo, da bdv plačevali po lestvici, temveč Kar pavšalno. To je poročal na občinskem sindikalnem občnem zboru tajnik in hkrati na-glaisil ootrebo. da se včlan.ijo v sindikat vsi, ki so v delovnem razmerju. Otroška maškarada v Sevnici 21. januarja je imel sejo odbor DPM. Kot vsako leto bodo tudi letos organizirali na pustni torek otroško maškarado. To otroško veselje je prišlo pri nas že v navado in odrasli smo prav tako navdušeni kot otroci Tudi letos bo šel sprevod ma lih maškar skozi trg v dvorano TD Partizana. Tam bodo zara-jale, društvo pa jim bo preskrbelo dobre krofe. Mamice ln malčki gotovo že kaj pripravljajo za ta vesel otrošk praznik. Društvo čaka še težko delo rado bi si postavilo svoj domn Pri tem mu želimo obilo uspeha ter vsestransko razumeva nje in pomoč. Odraslim bo v februarju nudilo vzgojno v predavanje znanega slovenskega pedagoga. Lojze Jazbec Po zavrutni in težki bolezni je 29. Januarja umrl tovariš LOJZE JAZBEC, načelnik za gospodarstvo ln komunalo obč. ljudskega odbora Senovo. Prezgodnja smrt plemenitega, komaj 4i let starega tovariša je globoko odjeknila v Sevnici, na Senovem in drugod v Spod. Posavju, kjer so Lojzeta poznali lz vojnih časov in povojne graditve, saj Je bil pokojnik povsod znan kot dosleden borec za socializem, neutrudljiv delavec na političnem ln gospodarskem področju. Doma Je bil lz delavske družine v Sevnici. S skromno podporo občine, predvsem pa z močno voljo ln pridnostjo Je dosegel Studij na srednji Soli v LJubljani, spremljan z grenkim kruhom samood-povedovanja. Vojna mu Je preprečila nadaljnji študij na viiofci spodarstva, kar je izpričeval s svojim prizadevnim delom na kateremkoli mestu, Predvsem se je to pokazalo, ko je bil »d 1. J952 dalje načelnik odd. za gospodarstvo OLO Krško do ukinitve krškega oikraja. Na Senovem je nato kot načelnik odd. za gospodarstvo In komunalo požrtvovalno delal; Se lz bolnišnice, kjer se Je zdravil, se Je pogosto oglašal in zatrjeval tovarišem, da mu Je hudo, ko ne moTe delati z njimi, da pa bo po ozdravljenju vse to *e z večjim veseljem nadaljeval. TakSen Je bil Loja« — vedno predan delu ln boju za boljfe življenje, med borbo in po osvoboditvi. Zapustil nam Je spomin človeka, ki Je « delom vedno dokazoval, kako Je treba uresničevati naloge ln dolžnosti. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem tovariškem spominu! K. Kar 60 odredov tekmuje TEHNIČNA VZGOJA MLADINE V NOVOMEŠKEM OKRAJU ZAVZEMA VIDNO MESTO Kakor je naš list že napisal, se tehnična vzgoja naše mladine jn pionirjev v našem okraju vidno razvija in dosega celo take rezultate, da postaja nanjo pozorna tudi ostala Slovenija. V novomeškem okraju smo namreč v okviru okr. odbora Ljudske tehnike ter njene komisije za teh. vzgojo mladine razpisali letos v počastitev 40. obletnice SKOJ in Partije II. okrajno tekmovanje teh. dejavnosti in je OOLT pripravil tudi visoke denarne nagrade. Zvedeli smo tudi, da se je do sedaj udeležilo tudi II. republiškega tekmovanja — ki že teče do dneva mladosti — nad 60 pionirskih odredov, kar predstavlja v republiškem merilu največ iz našega okraja, odnosno v razmerju 1:2 za naš okraj. Vseh ostalih 6 okrajev je dalo skupaj ostalo polovico. Zato je tudi Radio Ljubljana posvetil v pionirskem kotičku nekaj minut tej dejavnosti, ko je v razgovoru dal nekaj podatkov predsednika okr. pionirske komisije pri OZDPM v Novem mestu. Upamo, da bodo naši pionirji — mladi tehniki tudi v tekmovanju tako doma kot v republiki — dali vse od sebe In da bodo tudi med zmagovalci, kot so že sedaj po številu prijavljenih odnedov. -Jmt- „Prosimo za zaščito 345 mladih življenj" Soli. Zaposlil se Je pri Jugotaninu v .Sevnici, kasneje pa je moral s preseljenimi delavci v Nemčijo. Ves ta čas — doma v Sevnici ln kasneje v krogu domačih ljudi, ki so morali garati v Nemčiji — Je Lojze aktivno delal, dvigal zavest ljudi ln vodil propagando proti fašistom. Nemci so ga preganjali ln strahovali. Ko se mu je leta 1944 le posrečilo priti domov, je sel takoj v partizane. Ze julija 1944 je postal član okr. odbora OF Planina—Sevnica, v začetku novembra pa Je postal član Partije. Odtlej je sodeloval v najrazličnejših akcijah na terenu, bodisi v borbenih enotah ali kot politični delavec. Bil je sekretar OK ki S Planina—Sevnica, sekretar OK KPS Celje-okolica ln Instruktor okrožnega komiteja KPS Ce-lic. Nekaj časa je bil tudi sekretar OK KPS Krško. Po vojni Je Lojze neutrudno na-taljevad začeto delo v organih ljudske oblasti. Bil Je član OLO, Sekaj časa podpredsednik OLO Krško ln načelnik odseka za soc. skrbstvo OLO Novo mesto. Pozneje se je zaposlil pri rudniku Senovo, kjer Je bil več let vzoren ln marljiv uslužbenec, bil pa Je tudi direktor trg. podjetja Preskrba na Senovem. Vsa ta Jeta se Je Lojze najbolj zanimal za napredek ln dvig go- V polletnem poročilu osnovne šole v Mirni peči beremo naslednje vrspice: »Šolski prostori nikakor veo ne ustrezajo predpisom. Ce ni upanja za novo šolo, tedaj prosimo za zaščito 345 mladih življenj, ki jim zgradba »ogroža zdravje ln varnost i« jim s svojo neurejenostjo in vsem ostalim ni to, kar bi jim morala biti. Popravimo vssjj to, kar se še popraviti da! Pred-pogojno bi morali na novo ln-ventarlzirati . in prepUeskatl učilnico, generalno popraviti stranišče, stopnišče in streho, namestiti nove table, dosedanje so majhne in čas Jdh je ie razjedal. Šolskj odbor je o pereči zadevi ie mnogo razpravljal, bilo pa Je doslej vse brez uspeha ...« Kaj bt neki ukrenila sanv-tarna inšpekcija, če bi si ogledal te šolske prostore? 345 mladih življenj vsak dan prihaja v rnirnopeško šolo, ki jim res ni drugi prijetni dom. Še iz predvojnih let služijo prostori za šolo, stara stavba je bila za pouk nekoč le ža silo preurejena. Staromodno in majavo pohištvo krivi učencem hrbtenice. Otroci se prerivajo v pre- majhnih učilnicah mimo zir dov, si mažejo obleko z bele-žem, da so stene že vse oguljene in kriče po novem pleskanju. Preperela tla so temna in umazana, ker ni primernih prostorov za čevlje, da bi mladina med poukom lahko imela copate.' V premajhnih učilnicah vdihavajo nezdrav zrak otroci in učiteljstvo. Neprijetni hodniki in ozko stopnišče ne morejo privzgojiti kulturnih navad, prav tako ne slabo urejene sanitarije, ki razširjajo nezdrav in neprijeten duh po vsem poslopju. Misel na požar postavlja vprašanje, kako bi se rešili učenqj iz skrajno zasiVne učilnice na podstrešju! Bi se preriniM ob takem prvmeru skozi ozka grla stopnišč? Ali ne bi drug drugega pohodili? Šolska reforma predvideva mnoge prostovoljne dejavnosti učencev. Kje naj se sestajajo člani risarskih, tehničnih, dramskih, pevskih, šahovskih, filatelist ičnih in ostalih krožkov, ker so učilnice ves dan zasedene in ima šola le majhno zbornico, v kateri se komaj giblje nekaj učnih moči? Tudi telovadnice nimaio, prav tako' ne primernega igrišča in dvorišča v bližini Sole. Mirna peč mora dobiti v najkrajšem času novo poslopje, saj ima na območju dosedanje občine Novo mesto najslabše in pomanjkljivo urejene šolske prostore, če ne upoštevamo šoli na Grčevju in Trški gori, ki pp imata neprimerno manjše število šoloobveznih otrok. Zgradba je v takem stanju, da je škoda za morebitna popravila, zato smo za te otroke dolžni storiti vse, da dobe novo šolo, ki jim bo mogla nuditi primerno izobrazbo in vzgojo brez stalnih zdravstvenih ogrožanj, saj so tudi oni rod, ki mu bomo izročili v upravljanje naše gospodarstvo in kulturo ter mu pustili tudi našo,skrb za mladega človeka. Nada Gosti« V TEM TEDNU VAS ZAN CtufUm. j februarja — Agata, Petek, 6. februarja — Dora. Sobota, 7. februarja — Ksenija. Nedelja, 8. februarja — Janez. Ponedeljek, 9. februarja — Polona. Torek, 10. februarja — Pust. Sreda 11 februarja — Zvezdana. Llv.M».iii.l.J; UU b tio ti. 2 rtilicil- ski barvni tlim »PRINC STUDENT«. Od 10. do 1.1. 2. francoski film »SAKRAMENSKA FRKLJA« KOSTANJEVICA: — 8. 2 ameriški film »ZGODBA O GLENNU MIL-LERJU«. METLIKA; Od 7. do 8. 2. »ENA 2ELJA«. 11. 2. »SEMENJ ZELJA« MOKRONOG: Od 7 do 8. 2. amer. film »PRIŠEL JE IZ LARAMI-JA«. NOVO MESTO »KRKA«: Od 6. do 9. 2. SOVJetski>fUm »DOM, V KATEREM 2IVLM«. Od 10. do 12. 2. ameriški film — »JOKALA BOM JUTRI«. SEMIČ: 8. 2. jugoslovanski film — »OBKOLJENI«. SEVNICA: Od 7. do 8. 2 francoski film »RDEČE IN CRNO«. TREBNJE: Od 7. do 8. 2. ameriški film »MODRI PAJCOLAN«. vati. naj se prijavijo takoj pismeno, osebno ali na tel. št. 9. Zavod za pospeševanje gospodinjstva Novo mesto (Sindikalni dom) Občinski zbor Planinskega društva v Novem mestu bo 8. februarja 1959 ob 19.30 uri v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto, Odbor ZAHVALA Namesto venca na grob RupenO-ve mame lz Mirne peči poklanja Strokovno društvo gospodinjskih učiteljic okraja Novo mesto 2.000 dinarjev za šolsko mlečno kuhinjo. Učiteljišče v Novem mesto OBVESTILO Seminar za zaključne račune za leto 1968 bo v soboto, 7. II. 196» ob 8. uri v Domu ljudske piosvete Novo mesto. Seminar Je za vsa podjetja brezplačen, skripta s praktičnim primerom pa stanejo 1.20O dinarjev (plačljivo na seminarju). Društvo knjigovodij Novo mesto RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest Občinskega ljudskega odbora Novo mesto razpisuje delovno mesto MATIČARJA na Krajevnem uradu Straža Pogoji: nižja srednja strokovna izobrazba, izpit za matičarja ln najmanj 2 leti prakse v 'matični službi. Interesenti naj pošljejo prošnje najkasneje do 15. februarja 1959 na Občinski ljudski odbor Novo mesto. Razpisna komisija ObLO Novo mesto Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage LUIS se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku za ves trud in požrtvovalnost ▼ času njene bolezni. Hvala g. SvaJ-gerjevi za poslovilne besede, duhovščini za spremstvo ln g. Bah-nlkovi za pomoč in ljubeznivost. Kolektivu bolniške lekarne in vsem darovalcem cvetja prisrčna hvala. Bergmanovi PREKLIC Prekllcujem vse neresnične žaljivke in obrekovanja, ki sem jih kdajkoli izrekel o Milanu Dreniku. posestniku iz Bršljina, in njegovi ženi Jožefi Drenlk, ter se Jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona proti meni. An-zeljc Franc, upokojenec, Cegelni-ca. Novo mesto. KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen prodam, Anton Povhe, Raka 49. PRODAM OVSENO SLAMO z deteljo in mrvo. Naslov v upravi lista (145-59). NOV GUMI VOZ NA PERESA 1000 kg; kompleten prvi in zadnji konec z obroči ln gumami 16 col, naprodaj za Izredno ceno 89.000 dinarjev: Ivančna gorica 31, Stična. PRODAM dobro ohranjeno hrastovo spalnico. Novo mesto, Trdinova 8, PRODAM VINOGRAD V »hribih«, tudi na polovico, dvema kupcema. Dam tudi v obdelavo za polovični pridelek, Krevs, Brusnice. PRODAM VINOGRAD Z ZIDANICO ln stanovanjem ter z vso premičnino v lepi sončni legi v Srednjem Grčevju pri Trski gori. Angelca Stanič, Rožni vrh 14. pri Trebnjem. PRODAM kuhinjsko mizo in kredenco v dobrem stanju. Sepeta-vec. Novo mesto, Kettejev drevored 11. PRODAM ZEMLJIŠKE PARCELE ZA GRADNJO v izmeri 2 ha za znesek 300.000 dinarjev. Parcele so v 2eleznem pri Dobrniču. — Posamezne parcele se lahko kupijo tudi po dogovoru. Polzved- ' be Ivan Šuštar, Maribor, Gregorčičeva 7. DOBRO OHRANJEN KAVČ 185x90 cm, prodam. Naslov v upravi lista (146-69). ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k družini, dva otroka, urejene razmere, službo lahko nastopi, takoj. Pismeno se Javiti na naalov Vida Kobentar. Jesčnlce, Aljaževa 1«. OBVESTILO Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu organizira večerni gospodinjski tečaj za uslužbenke ln gospodinje lz Novega mesta. Tečaj prične v ponedeljek, 9. februarja 1959 ob 18. uri zvečer ln bo trikrat na teden. Vse one, k| želijo tečaj obisko- NOVO MESTO V času od 25. do 31. jarmarja Je bilo rojenih 12 dečkov ln 20 deklic. Poročili so se: Janez Celic, av-tomehanlk lz Koroške vasi, ln Ana Juršič, hči kmeta lz Vel. Cerovca. Ivan Hribar, delavec iz Rakovnika, ln Marija Medic, delavka lz Dol. Leskovca. Stanislav Gorenc, sin kmeta lz Podgrada, in lvanlka Brudar, hči kmeta lz Vlnje vasi. Janez Kukec, sin posestnika lz Podgrada, in Jožefa Stanisa, hči posestnika iz Konca.'Jakob Nosan delavec, in Frančiška Sašek, hči kmeta, oba lz Rateža, Ivan Turk, mizar iz Gotne vasi, in Ana Gregorčič, delavke iz Stranske vasi. Ciril Jakše, sin kmeta, in Ana Bukovec, hči kmeta lz Gor. Hru-Sevca. Jože Avsec, delavec, ln Ana Juršič, kmetovalka, oba lz Dolža. Stanislav s lak, sin kmeta lz Sent-ruperta, in Jožefa JurSlč, kuhinjska pomočnica z Mirne. Marko Ivanetlč, uslužbenec lz Novega mesta. |n Milena JurČec, strokovna predavateljica iz Smihela. Radovan Petruna. ključavničar, ln Ana Tlsovec, delavka, oba iz Dol. Straže. Stanislav Padovan, ključavničar, in Gabrijela Mazovec, trgovska pomočnica, oba iz Novega mesta. Umrli sot Anton Šinkovec, vojni invalid iz Vrtače, star 53 let. Alojzija Wobner, kuharica v pokoju iz Novega mesta, stara 80 let. Peter Rastan, upokojenec iz Novega mesta, star 74 let. Pavel Groz-nlkv-oe. upokojenec lz Praproč, star II! let. GOTNA VAS Rojen Je bil 1 deček. Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Helena Kovačič z Vrha — deklico, Martina Košele iz Novega mesta — deklico, Marija Medle iz Sel — dečka. Marico Mravlnec lz Pemdine — deklico, Jofcefa Starlč lz Straže — deklico, Breda Petrlln iz H rastna — deklico, Erna Žagar Iz Smarjete — de- klico, Danica Vrščaj lz Lokev — dečka, Ana Urbančič iz Canja -deklico, Helena Bobe lz Kanlžarios - dečka. Marija Pajk iz Mlrns vasi — dečka, Ana Blatnik iz Krke — dečka, Terezija Luzar iz Gor. Suhadola — deklico, Marija Strniša iz Dol. Toplic — deklico, Jožefa Mrvar iz Dol. Podborsta — dečka, Ana Glušlč iz Krmelja — dečka, Pavlina Kozlevčar iz Vel. Sevnice — dečka. Anica Bele is Gotne vasi — deklico, Antonija Jelenlč iz Brezove rebri — dečka, Terezija Jordan iz Orehovca — deklico, Frančiška Gllnar lz Zaloga — deklico. IZ BRE21ŠK1" PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Ujaž to Dedne vasi — deklico, Lojzka Sitar iz Podzavrha — dečka, Terezija SJopšek iz Trebeža — deoka, Terezija Hrastovšek iz Brezine — dečka, Anka Skrbeta iz Ledine — deklico. Terezija Dimlč Iz Trnja — dečka, Frančiška Kos lz Presne Loke — deklico, Ivanka Dlmič ix Artič — deklico. Rozallja Kraljec lz Cemehovca — dečka. Marija PeftnAk m Vel. Kamna — deklico. KRON I KAfiJ N ESRfcC Pretekli teden so se poškodovali ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Ban, čevljarski pomočnik iz Sela, Je padel iz avtomobila in si poškodoval l«vo nogo. Martina Lapa, osebnega upokojenca lz Bistrice, Je oplazila po obrazu veja ln ga ranila. Jožefa Cerv, žena miličnika lz Mirne, je padla ln si poškodovala palec na levi roki. Jože Saje, kurjač iz Goriške vasi, Je padel z voza m si poškodoval rebra. Alojz Gnibar, delavec lz Šentjerneja, Je padel in al poikodoval desno koleno. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Andrej Gole, grobar iz Pisec, je padel na poti ln si zlomil levo nogo. Stanko Zgalin, polj. delavec iz Podgorja, si je pri padcu z drevesa zlomil desno nogo. LJUDSKA TEHNIKA V ŽUŽEMBERKU V nedeljo, 25. januarja. Je bita v Žužemberku občinska konferenca Ljudske tehnike. Kot gostje so se Je udeležili Branko Pečan, sekretar Republiške elektro-otrojne komisije, Jože Menclger, sekretar, okrajnega odbora Ljudske tehnike lz LJubljane, Maks Som, sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike 1* Novega mesta, lu Janez Solvnajer, predsednik ko-misij« za tehnično vzgojo mladine. Zužemberška Ljudska tehnika Je med najboljšimi v našem okraju. Pred kratkim so hmeH zaključek MED LJUDMI V KOPRIVNICI... ZVITE LISICE V koprlvnlski posti sem doblj Martina Gmajnerja. starega 76 let- vendar Se zelo živahnega. Ker je imel na glavi lovski klobuk, sem ga pobaral: — Katero divjačino najraie lovite? — Zdaj nobene več, ker ne vidim dobro. — Pa prej? — Lisice! — Zakaj? — Zato, ker so zvite, pa se pustijo vseeno ujeti. 35 let sem lovil pri raznih lovskih družinah. BU pa je tudi v Gorici, Trstoi in Brdlh, kjer je služIl pri nekem grofu. Zdaj samotar! doma, ker »o 511 njegovi sinovi po svetu. Ko sva se poslovila, ml je zaželel: »Dober pogled!« VSESTRANSKO DELAVNA Lovec se ni zmotil, kajti moj pogled je obstal na Pepci Sotošek, ki mi je povedala: — Stara sem dvajset let. Na poroko že ne mislim, ker mi po glavi roje dru?e skrbi. — Na kal pa mislite? — Na igro »Ploha«, ki Jo zdai pripravlja naše društvo »Anton Aškerc«. Tudi jaz igram. Predstavo bomo imeli 22. februarja v soli. v okviru proslav 40. obletnice ZKJ ln SKOJ. Letos bomo začeli graditi prosvetni dom. Za dom bo dala denar stanovanjska skupnost, za dvorano, ki bo Prizidek doma pa naše prosvetno dnuetvo ln občina. Gradca ga bo mladina s prostovoljnim delom. Ob Novem letu smo igrali »Begunko*, ha Jo jo režirala učiteljica Ama- lija Zvar. Učili emo se Jo tri tedne. Nadomeščam tudi mamo. ki je bolna. — Vodim knjižnico, ki je bila ustanovljena februarja lani. Knjig imamo 191., Najraje berejo Šolarji, starejši ljudje ln mladina. Največkrat so bile izposojena »Italijanske kronike«, Mladina Ima rada knjige o strojih. Pa Še mladinska organizacija. Prejšnji mesec smo lmelj občni zbor. na katerem smo sklenili, da bomo dobili več članstva In prostovoljno gradili prosvetni dom. Pri Rdečem kriftu se večkrat spremo, ker bi vsak rad dobil več. CARRE pakete razdelimo med tuberkulozne, občinske podptrance. vdove, partizanske sirote ln Invalide. — Kje boste praznovali občinski praznik? — Verjetno v Senovem. Zaželel sem ji dobro zabava In se poslovil od nj« in njenega mlajšega bratca Blaža. SLADKOR, OLJE, SOL in PETROLEJ Jože Zičkar, poslovodja trgovine: — Prodam največ sladkorja, olja. soli ln petroleja. — In najmanj? — Masti, ker koljejo dom«. In žganj a. ker ga tudi kuhajo doma. — Vaša želja7 •— Vsak dan se vozim sem s kolesom lz Senovega, zato bi rad. da bi ml kupili avto... Zgodi naj se. če ... ... IN BRESTANICI Franc Kržičnik, poslovodja trgovine je brez pomišljanja dejal: — Zelja nas vseh je. da bi bila cesta skozi Brestanico čimprej asfaltirana. Poleti moramo stalno požirati prah. Pa tako velik promet J*! Zadnjič je nekdo štel: 82 avtomobilov je šlo tisti dan po cesti. Vem, da bi si) ljudje radi tudd prostovoliJno delat, samo da ne bi požirali prahu. Tole s cesto se že precej časa vleče. Ker verjamemo, da so Brestanlčanl prahu že siti, zares upamo, da bo njihova želja letos uslišana. veo denarja — Več denarja bi rad, Je dejal delavec, ki Je z ženo v trgovini naitou- poval za sina, ki bo kmalu prišel, od vojakov. Ko sem ga vprašal, kako se piše, je previdno dejal: — Ne, to pa ne povem. To menda vi na kal drugega spel j ujete. VELIKO SUHO SOBO — Rada bi vsaj eno veliko soho sobo je dejala gospodinja Biserka Budna. Z možem, otrokom tn bolno materjo se stiskajo v vlažni sobi. Kuhinjo imajo v eni hiši, spalnico pa v drugI. « — Mama Je bolna. Je nadaljevala, !n zdravnik pravi, da se v vlažnem stanovanju ne more pozdraviti. Nov dokaz, da sta dv« tretjini za dvig standeirda povsod selo potrebni. šoferskega tečaja z topiti. Vseh ti tečajnikov Je topit usp-egno opravilo. To Je velllk uspeh, če upoštevamo da sta bila pred nekaj leti v občini samo dva voznika motornih vozil! Elektro-strojna komisija pri Ljudski tehniki Je imela več sestankov in predavanj, ki so imela namen, da čimprej elektriflclrajo va«il, kt Se nimajo elektrike. V vaseh, kjer Jo že Imajo, so predvajali razne filme o elektriki in njeni uporabi. Bodoča naloga ko« inliijc pa bo seznanjati gospodinje s tehniko, se pravi, z osnovnimi pojmi o električnih aparatih, ki Jih uporabljamo v gospodinjstvu. Davki v kmetijstvu ne bodo manj&l, zato Je treba dobiti to zemlje čimveč. Kmetijske zadruge v žužemberSk] občini so ali bodo kmalu dobile traktorje Fer-guson. Za njihovo pravilno upo-rabo ln Čuvanja je treba vzgojiti potrebne kadre, za kar bo skrbela kmetiJsko-tehniftna komisija. Komisija za tehnično vzgojo mladine skrbi «a vzgojo mlajših kadrov, predvsem šolske in predšolske mladine. Učenci žužember-ške Sole so dobili lani II. nagrado za tehnično dejavnost pri tekmovanju mladih tehnikov. Skrbela bo tudi za organiziranje šolskih zadrug. Približno polovico vael v občini je neelektriflclranlh. Tu mora Ljudska tehnika Se veliko storiti, predvsem organizirati, da bo elektrifikacija vasi hitro in poceni opravljena. Klubi mladih tehnikov naj bi ne bili vezani samo na učenje v šoli. ampak naj b| v njih predavali tudi IzvenSolskl predavatelji. Ljudska tehnika ni samo motor, avto In traktor. Mladino Je treba tudi na drugih področjih tehnike načrtno vzgajati, da si bo sposobna kmalu služIti kruh. V načrtu Imajo, da bodo v kratkem organizirali Se en šoferski tečaj za mladino do 30. leta starosti, saj imajo za tečaj Se zdaj prijavljenih 25 kandidatov. Šoferji, ki co opravili topit, pa nimajo svojih vozil, bodo lahko za obnovo šoferskega znanja dobil) včasih na razpolago vozila društva. V Žužemberku bo začel predvidoma maja ali Junija delati obrat Telekomunikacij. Prvi delavci v tej tovarni bodo člani radijskega krotka Ljudske tehnike. V kratkem nameravajo ustanoviti društva Ljudske tehnike Se na Dvoru in v lllnjah. Taka Je pestra dejavnost prizadevnih članov LT v Žužemberku. Marsikje imajo lažjo pogoje za delo, a so naredili manj kot tovariši v Suhi krajini! J. Prime ZA VINICO IN ADLE BlCE: »NI PROSTORA1« Pred poštnim avtobusom, ki vozi iz Črnomlja na Vinico in Adlešlče, večkrat ostane skupina ljudi, ki tarnajo zato, ker niso prišli na avtobus. Avtobus nas večkrat spominja na ribjo konzervo. Prebivalci Vinice In Ad-Iešlčev so že večkrat Izrazili željo, da bi bilo prav, ce bi bil na tej progi večji avtobus, saj Je promet tu dokaj obilen. Marsikateri potnik ne bi ostal na cesti ln vožnja bi bila udobnejša. J. S, Otroški vrtec v Črnomlju Društvo prijateljev mladine v Črnomlju skrbi tudi za najmlajše, saj so posvetili vso pozornost ustanovitvi otroškega vrtca. Uspeh je tu. Lansko leto je bila na Griču še neurejena stavba, zdaj pa je to že lep otroški vrtec Zaposlenim mamicam so se lejos želje Izpolnile. 2e v prvi polovici Januarja Je začel otroški vrtec delati. Zdaj je vpisanih 25 otrok, ki so pod strokovnim in vestnim varstvom v času. ko so njihovi starši v službi. To je prizadevnosti društva prijateljev mladine. 3. S. Brežiška kavama odgovarja Na članek »MLEČNA RESTAVRACIJA« iz zadnje številke našega lista smo dobili pred dnevi pismo Mestne kavarne Brežice, v katerem navaja predsednik delavskega sveta tov. Kodrič, da Je kolektiv te kavarne prizadet z Izjavo v članku, kjer stoji; »Razen tega slišimo, da Je kavarna v finančnih težavah,« kar pa ne odgovarja resnici. Dopis trdi, da Js kavarna finančno na trdnih nogah vsa leta. Za U»-'-o leto je plačala družbeni pavšal v znesku 2 milijona din, razen tega pa ima št pol milijona čistega dohodka, s ka» terlm podjetje razpolaga. Na Željo kolektiva Mestne kavarne Brežice objavljamo gor, podatke. Uredništvo ZDA) ODLOČAJO Kaj delajo v suhokranjskih kmetijskih zadrugah Kmetijske zadruge pripravljajo gospodarske načrte za letošnje leto. Z njimi bodo prvič dobile vpogled v proizvodne zmogljivosti posamezne zadruge. Zadruge se prav zdaj raz-govarjajo s člani-proizvajalcl o kooperaciji (pogodbenem sodelovanju) na traviščih in v pridelovanju hibridne koruzo. Zadnje zasedanje zadiružnega sveta KZ Žužemberk Je bilo sicer uspešno, pokazalo je pa, da so člani sveta, le rnlmo-bežno seznanjeni s pomenom ln vlogo pogodbenega sodelovanja v kmetijskem zadružništvu. Upajmo, da se bodo s tem temeljiteje seznanili na seminarju, kj, ga sdnj pripravljajo. Letni zaključki kmetijskih zadrug kažejo, da so zadruge lani dobro delale. Skupni dobiček zadrug v žužemberški občini bo za pribl. 38 ostotkov večji od dobička v letu 1957. Najlepše uspehe sta glede tega dosegli zadrugi Dvor in Hlnje. Največ kmetijskih pridelkov je odkupila dvorska zadruga, največ živine pa žužemberika. Prometa ln dobička je bilo zato povsod več kot prejšnja leta. Pri vseh zadrugah so povečali tudi osnovna sredstva. Konec lanskega leta so tudd v KZ Dvor ločili nekmetijsko dejavnost od zadružnega kme-tljstvft. M.S. IVO PIRKOVIČ: TISOČLETJA V ZRCALU KRKE Kronist Bauzer pripoveduje, da so tokrat napadli mnogo kranjskih gradov, taborili pa v gradu Klevevžu pri Smarjeti. Ropali so celo do vrat Ljubljane in Trsta, kamor je tisoč njihovih konjenikov izvabil Erazem — gospodar Predjarnskega gradu pri Postojni. Okoli leta 1000, ko so ljudje v strahu pričakovali konec sveta, in pozneje je bila Krka meja med HrvaŠko in Kranjsko vse od svojega izliva v Savo pri Čatežu pa nekako do Kronovega. Od tod se je obrnila čez Gorjance. Šentjernej je bil hrvaška vas, Od takrat so do danes ostala imena Hrvaški brod na Krki in Hrvaška gora v Gorjancih, nekatera, kot Hrvaška Brezovica in Hrvaška Stara vas (danes Dolenja Brezovica in Dolenja Stara vas), pa so danes pozabljena. Ko pa so kmalu nato zasedli Kostanjevico koroški vojvodi Španhajmi, so potisnili hrvaško mejo čez Gorjance in osvojili tudi hrvaški Zumberk, kamor je začela širiti svojo oblast gospoščina kostanjeviškega in pozneje tudi ple-terskega samostana. Ze pred tem so si našo zemljo začeli deliti nemški tujci. Ob Savi so prodirali salzburški škofje; Vinji vrh, škocjanske kraje in gorjansko Podgorje so dobili .brižinski škofje, zemljo mehovske gospoščine pri Novem mestu in prežeške pod Gorjanci pa nekoč mogočni višnjegorski gospodi iz rodu koroške sv. Heme, ki so jih pozneje izpodrinili Španhajmi. Začelo se je fevdalno tlačanstvo našega naroda tuji gospođi. Na Otoku ob Krki je na rimskih in morda še starejših temeljih zra-stel babenberški trg Gutenwerd (Dobrava), ki je z lastno kovnico denarja in sodiščem tekmoval s špan-hajmsko Kostanjevico in konec srednjega veka podlegel Turkom. Za samotno cerkvico sv. Miklavža, ki je edina ostala od nekdanjega pomembnega srednjeveškega trga, se še vidijo ob suši obrisi starih ulic, v zemlji pa so še ostanki temeljev trških hiš. TLAČANSKI ČASI V gospodarsko razkosanem fevdalnem srednjem veku se je stara rimska imperialna cesta zadušila v trnju in ščavju. V Krakovem so jo Od bajke do zgodovine prerasti i mogočni hrastovi gozdovi. Miljnike je pokril mah, sonce in zima sta glodala njihove neumljive napise. Z gramozom umrle rimske ceste si je tlačan nadelaval svoje bedne kolovoze, po katerih je nosil in vozil graščaku deseti in pasji snop, gor-ščinb od vinskega pridelka, pašnino za pravico na gmajni in žirnino, da je smel spuščati svinje v gozdove, predivo kopune za gozdno suhljad, jajca in pogačo, ki je bila zapisana v urbarjih za velike praznike; v denarju je nosil na grad še štibro, mesni krajcar, tovomino, mrtvaščino in lavdemije, ko je prevzemal po očetu zemljo, ter hodil sam in z živino na tlako, dostikrat po šest dni v tednu od vida do vida. Žito, vino in sir je odrajtoval še v farovž župniku, o sv. Jurju jagnje, kaplanom in mežnarju posebej Žitno in vinsko biro, pa še za božič hlebe kruha in klobase brodnikom na Krki, da se je lahko vozil čez reko v vinograd na Vinjem vrhu. Gospodarstvo sveta se je od starega veka čisto spremenilo. Denar je bil redek; beseda »plačati* je pomenila še dati kos »platna«, kakor je pri Rimljanih nastala beseda denar (pecunia) iz besede ovca (pecus). Ljudje so si menjavali svoje izaelke in pridelke, eden je dal obuvalo, drug mu je izdelal oblačilo, samo-graščak, ki si je največ jemal, ni dajal nikomur ničesar. Temu pravimo naturalno gospodarstvo fevdalne dobe. Glavne poti so držale od gradu do gradu. Vanje je sililo z obeh strani grmovje. Leta 1559 so sicer ukazali iztrebiti zarastle ceste 12 laktov na vsako stran, toda soseske, mimo katerih so ceste vodile, so se branile dela in izdatkov, zakupniki cestnih mitnic, ki so povsod prežale na tovornike in zavirale trgovino, so na Dolenjskem spravljali svoje dohodke seveda rajši v svoje globoke bisage. Na pozabljeno Dolenjsko pa itak nikoli ni zašel cesar, da bi pred njim s sekirami in vejniki utirali ih popravljali pota, kakor je bilo takrat v navadi. NOVI VEK SE JE ZAKASML Konec srednjega veka (1. 1492) je znameniti pomorščak Krištof Kolumb iz Genove odkril Ameriko, ko je iskal novo pot v Indijo. Misijonarji so v novem svetu na grmadah uničevali visoko indijansko kulturo in jo tako temeljito »obglavili«, da ne znamo starih indijanskih napisov niti brati. Pustolovski španski kon-kvistadorji, osvajalci, pa so pohlepno ropali bajne zlate zaklade nesrečnih Inkov in Aztekov in bogatili z njimi svojega kralja in domovino. Ko so rdečekožce uničili in njihove zadnje ostanke pahnili v kulturni mrak in telesno bedo, se je ropanje Amerike sprevrglo v novo svetovno trgovino. Evropa se je začela rediti na kolonialnem suženjstvu. Kupčijska pota so se odpirala po svetovnih morjih. Habsburški vladarji so se požurili čez strmi Ljubelj v Trst, kjer so zgradili veliko trgovsko luko. Po suhem so nastajale tako imenovane »komercialne« ali »trgovske ceste-. Toda pozabljena Dolenjska je dobila svojo šele sredi 18. stoletja. Na Dolenjskem srečujemo prej samo tovornike, kakor jih je risal še Valvasor. Kramarja Candis in Pamfile grške krvi, ki sta prišla v Novo mesto iz Trsta, sta svojo morsko sol, slanike, polenovke, lojeve sveče, sladkor in drage kolonialne začimbe v prvi polovici 17. stoletja tovorila od farovža do farovža, od gradu do gradu še samo na konjskem hrbtu. Gospoščina ljubljanskega stolnega kapitlja v Šentjerneju proda leta 1S04 od 243 veder vina, ki ga zbere od gorščine, desetine in iz lastnih vinogradov, kar 141 veder karavanam žejnih tovornikov skozi vas. Cestne mitnice pobirajo dajhtve od tovorov, to je od teže, ki jo zmore konj na svojem hrbtu. Kaj so tovorniki takrat prenašali. Izvemo iz kostanjeviškega urbarja lz leta 1588, ki ga hrani v novejšem prepisu brežiški muzej. Mitnici na Loki pred Kostanjevico in ona v Orehovici pod Gracarjevim turnom illlllllllllllllll imata na seznamu; olje, prekajeno meso, sir, mast, loj, česen, slanike, fige, mandlje, poper, pomaranče, žito, malvazijo, rensko in vipavsko vino, vosek, smodnik, klobuke, sukno, loden, navadno in boljše platno, lesene sklede, krožnike, golide, žlice, žeblje, laško steklenino, pasove, železo, baker, svinec in cin. Rensko vino, beneško steklo, sla-niki in poper seveda ni bilo'sa tla-čana, ki uživa le kašo, žgance, kislo repo in zelje, bob in čičerko (fižola, krompirja in koruze še ne lozna). Za funt popra bi moral delati 30 dni, za slanika plačati eno svojo dnino treh krajcarjev. Tovorniku, ki se je poskusil izmuzniti mitnici po stranski poti, so vzeli, če so ga zasačili, vso robo. njega samega pa kaznovali z globo in vrgli v temno in vlažno grajsko vozo. KROKARJI POSEDAJO PO VE5AL1H Naj povem, da takrat še ni bilo sedanje ceste iz Novega mesta na Kostanjevico, ampak je šla, bolj kolovozu podobna, na Brusnice, Suha-dol, čez Tolsti vrh, mimo kostanje-viške mitnice v Orehovici in Prevol na Šentjernej ter po »stari poti« čez polje na Kostanjevico. Na gričku v Prevolah in na višini pred Kostanjevico so se popotn.ikom v svanlo gugala na vešalih trupla tatov in razbojnikov tudi po mesec dni, da so jim krokarji kljuvali droboVje. Ljudje še danes Nneradi hodijo ponoči mimo Prevol in govore, da strašijo obešen-ci; nihče pa več ne ve, da je bilo tam poleg tudi pletersko sodišče, ki je imelo »jus gladii«, pravico meča. Sodnik je dobival za svoje plačilo stojnino od žegnanj pri nekaterih podružnicah, poseben letni davek tkalcev in mlinarjev in jezike vse zaklane goveje živine na tleh ple-terske gospoščine. Potovanje je v tistih časih poznalo na Dolenjskem samo dva načina: peš ali na konju. Bilo je nevarno, naporno in drago. Gospod, plemič, vitez, je jezdil na konju, strežaj tekel peš ob njegovi strani. Ljubljanski stolni dekan je leta 1585 s spremstvom jezdil v Šentjernej, pregledat gospodarstvo tamkajšnje gospoščine. IH MDB-1. marca! Mladina novomeškega okraja na letošnji zvezni akciji v Srbiji in Makedoniji V leningrajski tovarni parnih turbin so zgradili velikanski stroj: 200.000 kW parno turbino za kalorično elektrocentralo. Turbina dela pod visokim pritiskom pare (170 atmosfer). Pri proizvodnji električne energije dosega ta turbina izredno visok prihranek goriva — v enem letu približno 80.000 ton premoga Kratek razgovor z Ladom Kotnikom, komandantom okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad, nam je pred dnevi pojasnil vse načrte, ki jih že uresničuje t« dni okrajni komite LMS Novo mesto za letošnjo zvezno delovno akoijo, — Kakšnega pomena so delovne akcije? smo hoteli začeti pogovor, ki pa je stekel brez uradnega uvoda, — O važnosti in vrednosti mladinskih delovnih akcij res ni treba razpravljati. Delovne akcije vzgajajo mladega človeka In ga navajajo h kolektivnemu življenju. Veliko pomenijo tudi sato, ker mladinca in mladinko izobražujejo v političnem in tehničnem pogledu. Spomnimo se samo lanske velike akcije, ko smo dobili lepo število novih amaterjev-šofer-jev, traktoristov, fotografov itd. Vrsta tečajev je zelo koristila mladim ljudem, ko so se vrnili v podjetja, na vas aH v šolo. Kar pa je najvažnejše in morda tudi najlepše: mladina se spoznava, Izmenjuje delovne izkuš- nje in kropi bratstvo in prijateljstvo. , — Kako je z okrajnim štabom ln z občinskimi štabi za letošnje MDB? — Ze delajo! Vsi se zavedamo, da je rok prav kratek in bo treba kar pohiteti, da nas ne bo konec februarja čas lovil. Občinski komiteji LMS že vedo, koliko mladih ljudi iz vsake občine naj bi šlo na akcijo. O tem so obveščeni tudi občinski komiteji Zveze komunistov, da bodo mladini pomagali pri tem važnem delu. — Kako rešujete kadrovsko vprašanj«? — Letos j« CK LMS organiziral dva seminarja za vodstva brigad za kmečko-delavske in srednješolske brigade, enega pa še bo. Na teh tečajih je bilo 14 mladincev iz našega okraja, ki bodo sestavljali organizacijsko jedro brigad. Letos imamo torej kar lepo število izurjenih kadrov, kar se bo precej poznalo pri organizaciji dela. — Se je morda kaj spremenilo gled« prijavljanja v brigade-? — Novo Je to, da ne bo smel na avto cesto nihče, ki ne bo pred tem temeljito zdravniško preiskan in cepljen proti tifusu ln tetanusu! S tem bomo že vnaprej poskrbeli za kar najmanjšo mero obolenj v brigadah. SIcer pa bo zborno mesto ostalo Novo mesto; od tu bodo krenile pa Pot vse naše letošnje brigade. — tn koliko Jih bo letos iz našega okraja? — Na avto cesto bomo dali letos pet brigad: tri kmečko -delavske in 2 srednješolski-Računamo, da bo šlo na gradbišča približno 600 mladincev in mladink. Največ bo med njimi kmečke mladine. — Povej nam še kaj o odhodu brigad, kar bo naše mlade bralce najbolj zanimalo! — Štiri naše brigade bodo delalo v Srbiji, ena pa v Makedoniji. Razpored jo takle: VI. novomeška MDB »Katje Kupena« — delovlšče v Srbiji, čas dela od 1. marca do 30. aprila 1959; VII. novomeška MDB — de-lovišče v Makedoniji od 1. maja do 30. junija; Vili. novomeška MDB — de lovišče v Srbiji od 20. junija do 25. julija (srednješolska brigada); IX. novomeška MDB — delo-vlšče v Srbiji od 25. Julija do 31. avgusta (srednješolska brigada), in PONOVOLETNA »Ali si ti v kakem lokalu vričaikal Novo leto?* »Naa.« >ux, največji lenuh stoletja. Tudi ta je bil nekaj v sorodu z grajsko gospodo. V svoji mladosti se je bil priženil v bogato aristokratično hišo ter nekrasnl ženi prodal lepo svoje telo. Živel je potem ob denarju svoje žene, dokler ga niso z mesečno plačo odpravili. Potlej je živel pozimi v mestu, poleti pa pohajkoval pri prijateljih okrog. In če mu je ravno denar pošel, se je priplazil ponoči do svoje žene ter ji s prilizovanjem izvabil, kolikor je hotel. Š polnim žepom pa je takoj zopet odpihal ter prijateljem pripovedoval, kako da je njegova »stara« srdito nespametna. To je bila družba, katera je tedaj hrumela po Otoku. Moralična njena notranja vrednost ni bila bogsigavedi kako velika. A živeli so v radosti, jahali, vozarili se, veslali s čolni po reki, ribarili s trnikom ali pa zahajali s psi na lov. Grof Egon je dobil od domače grofinje milostljivi ukaz, naj napravi vsak dan program. Postal je nekakov dvorni maršal in napenjal jo dan za dnem vso svojo fantazijo, da bi izteknil kaj novega. Ponoči so na vodi zažigali bengalični ogenj, izpuščali rakete,' podnevi streljali v tarčo in počenjali bogve kaj še vse. Prve dni septembra je napovedal grof Egon velikanski lov na planinah in rebrih, razprostirajočih se nad Otokom. Na vse jutro so se zbrali hlapci na dvorišču ter krotili cele čete psov, lajajočih in po divjačini hrepenečih. Vse je bilo krasno urejeno. 2enstvo je sedlo na vozove, v katere so bili vpreženi prozaični voli, da bi vlekli gospodo navzgor po slabih hribovskih kolovozih. Med smehom in radostnim govorjenjem so odrinili v goro. Ko pa so prišli v grič, je ponehala govorica, ker ženstvo se je kmalu utrudilo od počasne vožnje in vednega suvanja tja in sem. Dospevši do zbirališča, se je razkropila vsa družba po prostorih. Potem pa so se razpustili psi in pričelo se je tisto divje lajanje in razgrajanje v gori, ki je na vse jutro budilo nedolžno žival k smrtonosnemu pogonu. Kontesa Serafina je dobila svoje mesto pod malo pogorsko senožetjo na razpotju, od koder se je videlo v dol ravno na Strugo in zapuščeni njen vrt. Nekaj, časa je poslušala, kako so psi gonili. Potem pa se je je lotil dolgčas. Graciozno svojo puško je naslonila ob drevo, sama pa sedla na mah ter se veselila jutranjega zdravega zraka. Sesvalkala si je cigareto ter počasi vlekla dim iz nje. Njena mlada glavica pa se je pri tem zamislila in pred duh ji je stopila podoba barona iz Struge. Lucija je trdila, da je čeden človek, ali ona tega ni pri-poznala. Da ni čeden človek, to je kontesa Serafina vedela gotovo. Ali bil je tudi sirov, umazan in v vedenju prav kakor kmet In še hujši! Tedaj je prišel po poti grof Egon. Orožje je bil vrgel črez ramo in počasi je korakal proti dekletu. •Ničesar ne bo! Vse se je obrnilo na drugo stran! Ti prokleti psi!« In jezno je vrgel puško v travo, sam pa sedel na zemljo v dekletovemu obližju. »Tam sem slonel ter zrl v jasno jutro. Pa se me je polotil dolgčas, in sem si dejal; .Poglej, kaj počenja sestrična Serafina!'« Legel je z glavo v rosno travo, in ko je dekle dejalo, da bi mu utegnilo škoditi, je odgovoril lehno: »Vojaku taka stvar ne škoduje! Ali oprosti, da se ne vedem kakor v salonu. Tako ležati in gledati v modro nebo, se mi zdi poetično. Ta poetičnost je moja nesreča ter me dela slabega vojaka. Ali kadar zrem v modro nebo, sem srečen, kakor bi zrl v najčistejše žensko oko. In tvoje oko, Serafina, je tudi takšno modro nebo, da bi človek vedno hotel zreti vanj!« Te besede je govoril mehko, kipeče, ali vendar niso napravile zaželenega vfciska. »Egon,« je odgovorila kontesa ostro, »lepo te prosim, nikar mi ne izpridi lepega jutra! Te tvoje podobe in fraze poznam že vse! Modro oko, modro nebo! Potem prestopiš k jutrnji zarji in k rdečim mojim licem, ali pa k zlatim solčnim žarkom in bleščečim mojim pogledom! Moj Bog, dragi mi bratranec, ali še nisi opazil, da me s takimi besedami dolgočasiš!« »Serafina!« Je vzkliknil ter se vzdignil iz trave. »In ti mi ne veruješ, da mi prihaja vse to iz srca?« »Iz srca!« In smejala se je. »Iz srca! Egon, ne postani mi melanholičen! Ali dozdeva se mi, da si danes pripravljen za naskok! Bolje bo. če napraviva midva jasnost med seboj! Po naključju sem dobila v roke pismo grofinje, tvoje matere, ter iž njega ugenila skrivne namere, katere kujeta tvoja in moja mama. Te namere se tičejo mene In tebe, Egon! In ne motim se, ako tvoj prihod na Otok devljem v zvezo z onim pismom. No, pa vedita ti in tvoja gospa mama, da je škoda časa in da ne bom nikdar hotela postati to, kar je tvoj prihod tu sem nameraval. To sem ti povedala, da se ne boš več trudil, in da mi ne boš več kalil mirnih trenotkov z nepotrebno svojo poezijo!« ' Planil je kvišku. »Serafina! Ti me ne boš nikdar ljubila?<-»Nikdar!« »No, to bomo videli! Vse ob svojem času! "Ženske ste mehke stvari in črez noč se iz-premeni vreme v vaših srcih. Crnd oblaki sovraštva izginejo in posije solnce ljubezni! No, bomo videli!« Dejal je črez prsi roke in ji zrl v obraz. Ali kontesa ni povesila oči pred njegovim pogledom. »Sedaj poslušaj, Egon, kaj ti bom še povedala! V tem trenotku se vedeš ko bi bil bogsigavedi kak tiran, pred katerim se uklanjajo vse ženske. Prej je" bilo tvoje govorjenje — fraza, a sedaj je tvoje vedenje, fraza. Moj Bog, grof Egon, ali še toliko ne veste o sebi, da pri vseh svojih pretepih in dvobojih nimate prav nikake energije!« Kri mu je zakipela v glavo. ••Nikake energije! Serafina! To je ostra beseda! Tvoje srce tore5 hrepeni po energiji, in ti si.morda še tako dete, da se ti vsako noč sanja, da si kraljična v pravljici in da te vsako noč prihaja reševat energičen knez iz oblasti kakega hudobnega čarovnika! Uboga kralj ična!« Takoj so se mu pomirili valovi jeze in dejal je z mirnim glasom: »No, pa da boš videla, sestrična Serafina, da imam tudi nekoliko energije, ti povem mirno, priljudno, ponižno in nekoliko trenotkov prej, kot se stvar izvrši, da bym? takoj sedaj poljubil tisto jutrnjo zarjo na tvojem licu, ali Če hočeš še bolj poetično podobo, da bom poljubil tisto pomladansko cvetje, katero se je razcvelo na tvojem obrazku!*« 294885