lm Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.si d INVESTo .0.0. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve ^ IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV —► PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^ TEHNIČNO SVETOVANJE ^ NADZOR NAD GRADNJO OBJEKTOV ^ NOVI KATALOG STANOVANJSKIH HIŠ Ptuj, petek, 12. oktobra 2012 letnik LXV • št. 81 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8»98,2«I04,3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Aluminij v pokalu z Gorico, Zavrč ali Maribor z Olimpijo O Stran 11 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si GOSTILNA Varčuj in prihrani z Gostilno pri Ovinku 20 % popust o^ul^I na VSO HRANO PO NAROČILU VSAK PETEK SOBOTO IN NEDELJO pon-čet: 9-16 pet: 9-22 sob: 11-22 ned: 11-16 Kupon je možno izkoristiti samo ob PETKIH, SOBOTAH IN NEDELJAH, do 30.10. 2012. REZERVACIJE: 070 207 343 NAGRADNA IGRA \ WORLD w STAJERSKEGA TEDNIKA V SODELOVANJU Z DR0GERIJ0 BEAUTY WORLD Poiščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu. Aktualno Gorišnica • Prvi, a ne zadnji protestni shod O Stran 3 Štajerski Spodnje Podravje • Oktober - mesec varstva pred požari Tudi gasilniki morajo biti brezhibni Osrednja tema letošnjega oktobra, ki je posvečen tudi požarni varnosti, je namenjena osveščanju občanov in požarni varnosti v primeru potresa, kajti po potresu pogosto tudi zagori. In ker je v primerih večine manjših, začetnih požarov zelo pomembna hitra reakcija ter predvsem učinkovito gašenje, je še kako pomembno, da imamo v stanovanju, v svoji hiši, vikendu, čolnu ali avtomobilu, vedno pri roki primeren in tehnično brezhiben ročni gasilni aparat. Veliko vrst jih poznamo, zelo različne pa so tudi velikosti posameznih ga-silnikov, kar je odvisno predvsem od tega, za kakšno vrsto požara so namenjeni. Za to, da bodo vaši gasilniki redno pregledani in brezhibni te dni pridno skrbijo člani prostovoljnih gasilskih društev na terenu, za redne preglede in polnjenja gasilnikov pa že dobra tri desetletja skrbijo tudi v prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, kjer poleg redne dejavnosti, opravljajo še servis ročnih gasilnikov. O Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Ptuj, Kidričevo • Zaradi hladnejših juter začeli ogrevati Ogrevanje na Ptuju prevzele Javne službe Zaradi naročil etažnih lastnikov in predvsem nižjih jutranjih temperatur v treh zaporednih dneh so v sredo, 10. oktobra, zagnali delno daljinsko ogrevanje na območju Ptuja in Kidričevega. Nova kurilna sezona prinaša novega distributerja toplotne energije, cene pa - vsaj za zdaj - ostajajo nespremenjene. Kot je pojasnil vodja energetike v Komunalnem podjetju Ptuj Robert Polanec, so na novo kurilno sezono dobro pripravljeni, saj so čez poletje opravili vse potrebne remonte in vzdrževalna dela. Delno ogrevanje odjemalcev toplotne energije na območju Ptuja in Kidričevega so začeli v sredo, 10. oktobra, zjutraj, nadaljevali pa bodo tudi v naslednjih dneh, in sicer med 6. in 10. uro zjutraj ter med 18. in 21. uro zvečer. Za začetek zagona daljinskega ogrevanja so se odločili, ker so to pogojevale nižje jutranje temperature v treh zaporednih dneh pa tudi zaradi naročil etažnih lastnikov. Po Polančevih zagotovilih bodo cene ogrevanja v oktobru ostale še nespremenjene, torej iste, kot so bile na položnicah do zdaj, čeprav se je vmes cena energentov že nekajkrat spremenila. Za cene v novembru in v nadaljevanju kurilne sezone pa še vedno potekajo pogajanja s predstavniki podjetja Adriaplin, ki je na podlagi izdane koncesije sistemski operater na območju Mestne občine Ptuj. Pomembna novost, ki je odjemalci verjetno niso čutili, pa je tudi v tem, da je sistem daljinskega ogrevanja na območju MO Ptuj s 1. oktobrom prevzelo podjetje Javne službe Ptuj, ki mu je mestna občina za to že avgusta podelila posebno koncesijo. Za sistem daljinskega ogrevanja na obmo- Foto: M. Ozmec Vodja energetike v Komunalnem podjetju Ptuj Robert Polanec ob zagonu peči v centralni kotlovnici v Volkmerjevi ulici na Ptuju čju Občine Kidričevo ter za vse pogodbene oziroma individualne kurilnice, s katerimi ima Komunalno podjetje Ptuj sklenjeno ustrezno pogodbo, pa še naprej ostaja upravljavec sistema daljinskega ogrevanja Komunalno podjetje Ptuj. Kljub omenjenim spremembam lahko odjemalci toplotne energije vse morebitne napake in pomanjkljivosti v času poskusnega zagona prijavijo na telefonsko številko 02/787 59 50 ali mobitel 041 592 241. V vsakem primeru pričakujejo razumevanje, tako kot vsi uporabniki in odjemalci toplotne energije pa upajo, da pozna jesen in zima ne bosta predlogi, predvsem pa ne preveč hladni, saj bodo potem nižji tudi stroški za ogrevanje. M. Ozmec Ptuj • Odprtje razstave v Zgodovinskem arhivu Mostovi med Hrvati in Slovenci Kot plod sodelovanja šestih arhivov iz Slovenije in Hrvaške je nastala razstava Mesta in trgi ob hrvaško-šta-jerski meji, ki so jo prejšnji teden odprli v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Če politiki bolj ali manj ločujejo naroda, ju zgodovinarji tokrat povsem očitno združujejo. Prek dobrega sodelovanja Zgodovinskega arhiva Ptuj, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva Celje ter državnih arhivov v Zagrebu, Va-raždinu in Medžimurju se je na podlagi prijateljstev porodila misel o projektu, ki bi združil omenjene arhive, posledično pa tudi mesta in državi. Arhivisti so se tako odločili, da prek bogate pisne kulturne dediščine izpostavijo obmejno simbiozo med mesti, trgi in njihovimi prebivalci. Slavnostni podpis pogodbe o sodelovanju seže v leto 2010, ko so direktorji omenjenih arhivov s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom podpisali pogodbo o sodelovanju. Sklenjeno je bilo skupno sodelovanje na razstavi, ki bi prikazala mesta in trge ob hrvaško-štajerski meji. Vsi arhivi so se lotili projekta in po trdem delu je razstava postala takšna, kot so si jo zamislili. »Z razstavo poudarjamo - % -J K 1 B f K v j i h i n r^J J t-, j Razstava bo na ogled do začetka novembra. in sporočamo obiskovalcem o sobivanju prebivalcev z obeh strani današnje meje, njihovem podobnem načinu življenja, v podobnih zgodovinskih in bivanjskih okoliščinah in tako izpostavljamo dobre sosedske odnose. Razstava ponuja zani- mive dokumente, zemljevide, fotografije, ki imajo tudi veliko likovno vrednost,« pravi Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Kot pojasnjuje, načrtujejo, da razstava obide vse sodelujoče arhive, nato pa gostuje v mestih in trgih na obeh straneh meje. V prostorih zgodovinskega arhiva na Ptuju bo na ogled do 5. novembra, nato se seli v Ormož. »V času, ko je marsikomu nevšečna vsaka prijazna in pozitivna misel, se arhivisti obeh držav čutimo poklicane in dolžne, da namesto pregrad in prekopov kažemo na zgodovinske mostove, jih vzdržujemo in gradimo nove,« še dodaja Zupaničeva. O izboru dokumentov, vsebini in katalogu, ki je izšel v slovenščini in hrvaščini, je na odprtju razstave spregovoril eden izmed avtorjev razstave dr. Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Poudaril je, da gre za prvo tovrstno sodelovanje ter da so si zato izbrali nekoliko bolj lahkotno, a vendar zelo pomembno temo. Vsako mesto in trg ima na razstavi svoj plakat, na eni strani so hrvaški, na drugi slovenski. V dveh vitrinah so postavljeni tudi nekateri pomembni dokumenti o omenjeni tematiki. Po besedah Zadravca je bilo tudi pri postavljanju razstave med arhivisti treba doseči nekaj dogovorov, a je bilo to veliko preprosteje kot v politiki. Prepričan je, da je zgodovina ključna pri iskanju meje med državama, ki ostaja nerešeno vprašanje že vrsto let. Da je pomen sodelovanja ključen in da je delo zgodovinarjev pri iskanju meje pomembno, pa je prepričan tudi Jurica Cesar, direktor Državnega arhiva za Medžimurje. »Zelo je pomembno sodelovanje, posebno v današnjih časih. Tu sodeluje več arhivov, ki imajo zelo zanimivo tematiko. Pravzaprav smo želeli na osnovi arhivskega gradiva, ki ga hranimo pri nas, pokazati povezave med Hrvati in Slovenci skozi zgodovino. Sodelovanje nameravamo nadaljevati. Razstava je odlična, ker imamo 19 mest in trgov, tako da se seli. To je projekt, ki traja dve leti. Vse pa se je začelo na Ptuju, načrtujemo pa še nekaj skupnih projektov po koncu tega. Lotili se bomo železnic in tirov, ki nas povezujejo,« je sklenil Cesar. Dženana Kmetec Ptuj • Našli zalivke iz brona Uvodnik Za prihodnost gre ... Deseti mesec v letuje nekaj posebnega. Nobeden od drugih mesecev ne prinaša toliko sporočil kot prav oktober. Ni dneva, ki ne bi imel dodatne takšne ali drugačne vsebine, mimo tistega vsakodnevnega rutinskega utripa večine. Gre za vsebine, ki so namenjene vsem generacijam, od najmlajših do najstarejših, ki se soočijo že s prvim oktobrskim dnem, od zdravja do bolezni, preventive, varstva pred požari, praznika Združenih narodov, varčevanja pa do praznika reformacije, ki je za Slovence še kako pomemben. Sleherno oktobrsko sporočilo naj bi se dotaknilo vseh, tudi zato, da bi bil lahko svet boljši, da bi lahko vsi ljudje živeli bolj kakovostno, ne samo izbranci te ali one elite z vprašljivim izvorom. V majhni Sloveniji pa tačas ne vre samo v kleteh, temveč tudi na splošno. Ker se politika še vedno ni streznila zaradi navadnega prestiža, komu bo, komu ne bo uspelo, ljudje trpijo. Iz dneva v dan je več nezaposlenih, kot po tekočem traku zapirajo vrata tudi tiste tovarne, ki bi v nekih drugih okoljih s takšnim lesnim bogastvom, kot ga ima Slovenija, cvetele. Vprašanje, ki si ga razen v ozkih strokovnih krogih ne zastavlja nihče, tako kot vprašanja o prihodnosti dvomilijonskega naroda, ki je še pred dobrima dvema desetletjema sanjal o drugi Švici, zdaj pa je zadovoljen z drobtinicami, če le lahko preživi iz meseca v mesec. Na drugi strani pa se nekateri iz kvazipoli-tične elite še vedno vedejo, kot da krize ni, kot da se cedita med in mleko. Namesto poenotenja o ključnih strukturnih reformah in bančnem očiščenju, da bi lahko banke začele opravljati osnovno poslanstvo, nekateri zdaj pozivajo na ulice. Rešitve ne prinašajo ulice, rešitev je v glavah, in to treznih. Upati je, da je v Sloveniji kljub pregretosti še ostalo nekaj razuma in da bo enkrat konec odpiranja novih front, zlasti tistih za potrebe dnevnega obračunavanja, ker je na preizkusu veliko več. Zavedati se moramo, da gre za prihodnost... Majda Goznik Vse kaže na edinstveno najdbo Potem ko so nedavno našli zalivke iz voska, je najdba kostnih ostankov pri gradnji zunanjega dostopa do kleti v Slovenji vasi 65 postregla še z enim presenečenjem - z zalivkami iz brona v zgornji čeljusti, ki naj bi pripadali moškemu iz poznorimskega obdobja, med letoma 300 in 400 po Kristusu. Kot pravi kustos arheolog, svetovalec Ivan Žižek, naj bi šlo za prvo najdbo te vrste nasploh. Kolikor mu je znano, takšne doslej še ni bilo, in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širšem svetovnem prostoru. Iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor so Ivana Žižka poklicali, da bi si šel ogledat lokacijo najdbe skeleta s pridatki, za katerega se ni čisto natančno vedelo, iz katerega obdobja je pokop. Lastnik objekta v Slovenji vasi 65 je kopal zunanji dostop do kleti, ko je odkril osteološke ostanke; najprej je mislil, da gre za živalske. Ko pa je zagledal človeško lobanjo, je takoj poklical policijo, saj ni vedel, za kaj gre na njegovi posesti. Policija je opravila ogled območja najdbe, domnevali so, da gre za povojne poboje. Iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer se s povojnimi poboji ukvarja dr. Milan Sagadin, so vse podatke posredovali mariborskemu zavodu, ki je navezal stike s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, saj gre za najdbo na območju njegove pristojnosti. Lokacijo so dokumentirali, poročilo je v fazi izdelave, samih osteoloških ostankov pa ob ogledu lokacije niso več našli, ker jih je policija odnesla in poslala na sodno medicino v Ljubljani. Osteološke ostanke bodo, ker jih na sodni medicini ne potrebujejo več, prevzeli v PM Ptuj-Ormož. Ob kosteh je bilo odkritih kar nekaj fragmentov stekla, steklena posoda je bila po restavrator- skem posegu že vrnjena v prvotno obliko. Ugotovili so, da gre za pokop med letoma 300 in 400 po Kristusu. Zanimivo je, da je imel pokojnik v zgornji čeljusti zalivke, narejene iz brona. Najdba ni zanimiva samo zaradi analiz, daje tudi vpogled v neko novo znanje in vedenje o skrbi za lastno telo oziroma zdravje, da so si v tistem obdobju lahko nekateri privoščili različne medicinske posege, ne samo puljenje zob, temveč tudi zdravljenje, in ohranjanje kolikor toliko zdravega ugriza, s tem pa tudi obliko in načine takšnih dentističnih posegov v obdobju med letoma 300 in 400 po Kristusu. To je v Sloveniji v zelo kratkem času druga takšna najdba; pri prvi je šlo za čeljust iz neke jame, ki dokazuje, da so že v prazgodovini poznali zalivke, narejene iz voska. Kot pravi Ivan Žižek, nima podatka o podobni najdbi v svetovnem merilu, prav tako ga ni imel patolog v Ljubljani. V PM Ptuj-Ormož se po tej nadvse zanimivi najdbi že pogovarjajo o pripravi manjše razstave, ki ne bi bila vezana samo na temo najdbe, ampak tudi na medicino v vsakdanjem življenju. V muzejskih depojih hranijo kar nekaj medicinskih predmetov, vezanih na različne posege: strgalke, spatule, rezilca, ki zagotovo pripadajo zdravniku in so jih v preteklosti uporabljali v medicinske namene. Razstavo bodo zastavili širše, s širšim kontekstom najdbe, da bi ljudje dobili vpogled v čas med letom nič pa vse do petega stoletja. Čeljustni kirurg se bo tako poglobil v razvoj čeljustne kirurgije, patolog, ki je opravil sodno-medicinske preiskave, bo sodeloval s prispevkom o bronastih zalivkah v zgornji čeljusti, Ivan Žižek pa bo pripravil prispevek o pregledu medicine na Ptuju. Najdišče v Slovenji vasi je bilo doslej popolnoma neznano, našli ga niso niti v registru arheološke dediščine med do leta 1976 evidentiranimi arheološkimi najdišči. Po tem odkritju bodo najdišče vnesli v register, širše območje najdbe pa bo zavod za varstvo kulturne dediščine zaščitil. Lastniki na teh zemljiščih bodo morali vse morebitne bodoče posege oziroma zemeljska dela opravljati v prisotnosti arheologa. Po vsej verjetnosti ne gre samo za en grob, verjetno jih je bilo več. Podobna grobišča po besedah Ivana Žižka poznamo na delu Dravskega polja pa tudi ob cesti proti Ormožu. MG Foto: P. Jamnik V Slovenji vasi so našli osteološke ostanke s pridatki iz obdobja med letoma 300 in 400 po Kristusu. Pokojnik je imel v zgornji čeljusti zalivke iz brona. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Gorišnica • Iniciativni odbor z vaščani na cesti Prvi, a ne zadnji protestni shod V sredo dopoldne so vaščani s člani iniciativnega odbora (IO) Gajevci - Placerovci, ki se bori proti trasi visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince, uresničili svojo napoved: ob desetih so namreč začeli protestno prehajanje regionalne ceste Ptuj-Ormož na prehodu za pešce v središču Gorišnice. Dogajanje na in ob cesti so budno spremljali policisti s Policijske postaje Gorišnica, ki jih je nadzorovala tudi njihova komandirka Otilija Medved. Čeprav je po prvih minutah kazalo, da bo protestno prehajanje ceste minilo mirno, kot je bilo tudi zamišljeno, se je kaj hitro zakuhal prvi oster spor med pomočnikom komandirke Milanom Baklanom in Karlom Lipičem, predsednikom Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki se je prav tako pridružil ogorčenim in razočaranim protestnikom, saj se z njimi že leta bori proti trasi daljnovoda, kot je bila nedavno umeščena z državnim lokacijskim načrtom (DLN). Protestni shod z zaprtjem prometa na omenjeni regional-ki naj bi namreč po programu protestnikov potekal tako, da bi vsakih pet minut za nekaj časa sprostili nastajajoče kolone, nato pa nadaljevali zaporo. A so se v izvedbo protesta vmešali policisti, ki so začeli usmerjati promet tako, da je bil pravzaprav tekoč, protestnike pa so zadrževali na eni ali drugi strani ceste. Lipič: Policija želi ta protest zatreti Aktivisti so bili nad vmešavanjem policistov, ki naj bi poskrbeli le za varnost, milo rečeno, zelo jezni: »A ste na strani države, ste proti nam, vašim sokrajanom, ki se borimo za zdravo okolje, v katerem bi radi živeli mi in naši potomci? Kako lahko stopite proti svojim ljudem? Tudi vi boste enkrat prisiljeni protestirati,« je bilo slišati veliko jeznih opazk pro-testnikov, nato pa je, ko je Lipič kljub prepovedi policista hotel prečkati cesto, Baklan zahteval, da se ustavi, da ga legitimira. To je tudi storil z besedami: »Želi me aretirati, ker hodim čez cesto, kjer je prehod za pešce. Policija hoče ta protest zatreti! Mislim, da je to početje nedemokratično. Vse podatke dam z veseljem, tudi če bom aretiran. Že dvajset let se borim proti neionizirajočim sevanjem, proti takšnim posegom, kot se načrtuje v tej občini in še v devetih drugih. To, kar danes tukaj počne policija, je nekorektno. Ta protest je bil napovedan na upravni enoti, tudi policija je bila obveščena in povedali smo, da bomo sami občasno prekinjali prehode čez cesto. Smo mirni protestniki, držimo se povedanega, smo korektni, policija pa dejansko zdaj želi naš protest izničiti.« Incident, ki bi se lahko končal precej neprijetno za marsikoga, so pomirili protestniki sami, Baklan pa Udeleženci protestnega shoda so ob budnem nadzoru policistov lahko prehajali regionalno cesto le prvih nekaj minut, nato pa so ti prevzeli nadzor in usmerjali promet tako, da je bil skoraj tekoč. Karla Lipica je zaradi »neposlušnost]« popisal pomočnik komandirke Baklan, kar je Lipič komentiral: »Želi me aretirati, ker hodim čez cesto, kjer je prehod za pešce. Policija hoče ta protest zatreti!« je popisal Lipičeve osebne podatke, kar se je pozneje zgodilo še enemu udeležencu, Zvonku Ozmecu, ki ni želel ubogati policistovih navodil. Po pol ure se je delna zapora ceste končala. Pet policistov na kraju dogodka (ob preostalih patruljah nekoliko stran) tako ni imelo nobenega dela, saj je promet usmerjal en sam ... V postopku umeščanja trase mrgoli napak Ob koncu protestnega shoda je predsednik IO Placerovci - Gajevci Zoran Vesenjak povedal: »Danes smo se zbrali, ker smo ogorčeni, prestrašeni in razočarani in želimo s tem shodom javno opozoriti na diskriminatoren in nesprejemljiv postopek umeščanja daljnovoda v prostor, ki se je dogajal v zadnjih letih. Šest let se že borimo, da bi ohranili svoj kotiček na zemlji varen, prijazen do otrok in drugih ljudi, in kar je najpomembnejše, neškodljiv za zdravje. Kot smo že večkrat povedali, so naše zahteve preproste: želimo, da nam odgovorni prisluhnejo in da najdemo skupno rešitev v prid nam, ljudem, ki živimo v tem okolju.« Vesenjak je poudaril, da zahteve IO podpira tudi poslanec Pukšič, in pojasnil, da so se za protestni shod odločili zato, ker v vseh šestih letih niso imeli sogovornika, ki bi jih bil pripravljen upoštevati: »V samem postopku umeščanja visokonapetostnega daljnovoda je bilo narejenih ogromno napak oziroma nepravilnosti: ni bila upoštevana Aarhuška konvencija, katere podpisnica je tudi Slovenija in govori o dostopu do informacij, pravici do pravnega varstva in udeležbi javnosti pri odločanju. Ni bilo upoštevano načelo previdnosti, kjer je med drugim navedeno, da mora biti javnost obveščena o ugotovljenih in potrjenih vplivih na zdravje ljudi ter o tveganjih. Ni bil upoštevan kodeks dobre prakse, niso bile upoštevane pripombe in pobude niti lokalnih skupnosti, niti krajanov, niti IO, naj se trasa umesti ob stari strugi reke Drave, kjer bo najmanj moteča.« Zahtevajo pogovore s Črnačem ali sekretarjem Vesenjak je nato v imenu vseh vaščanov povzel njihove zahteve: »Zahtevamo, da nam prisluhne državno resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Za sogovornika želimo ministra Zvoneta Črnača ali vsaj državnega sekretarja. Zahtevamo, da se znova prouči varianta koridorja ob stari strugi reke Drave, kjer je že en daljnovod. Zahtevamo, da se izvede študija vplivov na okolje, v katero bodo vključeni vsi segmenti, ki bodo bremenili in trajno degradirali območje, vključno s kanalom HE Formin, predvideno hitro cesto do Ormoža in načrtovanim daljnovodom 2x400 kV Cirkovce-Pince. Zahtevamo, da se gleda prednostno na kakovost bivanja in ohranjanja zdravja ljudi, ne pa ptic v Naturi 2000.« Občina bo plačala študijo, prizadeti v nov protest v Ljubljano Ob koncu je Vesenjak še povedal, da če investitor ne bo opravil celovitih študij vplivov na okolje, bodo to naredili kar v občini: »Dobili smo zagotovilo našega župana Jožeta Koko-ta, da bo občina v tem primeru sama financirala študijo. Poiskali bomo neodvisno institucijo, ki je mednarodno priznana, in bo opravila študijo vseh vplivov na okolje.« V imenu očitno zelo trdno prepričanih in neomajnih krajanov oziroma članov OI Ga-jevci - Placerovci je Vesenjak napovedal še to: »Če do devetega novembra ne dobimo sogovornika od ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki se bo pripravljen pogovarjati, bomo šli v večje razsežnosti izvajanja državne nepokorščine. In to tako, da bo naš naslednji protestni shod pred ministrstvom za infrastrukturo v Ljubljani.« Bo konzorcij petih ■ ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ civilnih iniciativ zahteval revizijo postopka? Dejstvo je, da se s predvideno in zdaj že z DLN potrjeno traso daljnovoda ne strinjajo v niti eni od desetih občin, skozi katere naj bi potekala. Prav vse občine so namreč v prejšnjih letih ob javnih razgrnitvah podale svoje pripombe in rešitve, ki so bile sprejemljive za občane, a jih načrtovalci trase niso nikjer upoštevali. Potrditev DLN za traso daljnovoda, ki je bila javno objavljena pred kratkim in iz katere je razvidno, da se pristojno ministrstvo ni ozrlo na niti eno od pripomb v nobeni občini, je tako znova zrevoltiralo vse prizadete občine in njihove občane. V Gori-šnici pa so bili tokrat prvi, ki so z javnim protestnim shodom in delno zaporo ceste pokazali, da mislijo resno in da trase nikakor ne bodo pustili zgraditi tako, kot je načrtovana. V nasprotju s prejšnjimi leti pa so se zdaj vse civilne iniciative oziroma odbori povezali v skupnem stališču in zahtevah; gre za pet tovrstnih združenj v občinah Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož in Ljutomer. »Tako smo ta teden oblikovali skupni konzorcij petih iniciativ. Naše trdno in poenoteno stališče je, da sprejeta vladna uredba v ničemer ne prispeva ali zaključuje odprte problematike naših legitimnih zahtev, ki so bile izpostavljene skozi vsa ta leta, a popolnoma neupoštevane. Zavračamo diskriminato-ren in ponižujoč odnos koordinatorja projekta (nekdanje ministrstvo za okolje, op. a.) in njemu podrejenih služb. Neupoštevana oziroma kar povožena sta bistvena kriterija umeščanja projekta v prostor, in sicer vidik racionalnosti oziroma racionalne rabe in poseganja v bivalno okolje ter posledično vidik družbene sprejemljivosti. Kot prizadeti državljani pozivamo vlado, da prekine oziroma zadrži izvajanje uredbe in predhodno opravi celotno revizijo postopka, za katerega trdimo, da je bil za javnost prirejen in zavajajoč,« je o skupnem stališču povezanih iniciativ povedal Vesenjak ter dodal, da bo prvo srečanje konzorcija civilnih iniciativ v torek v Ormožu. SM Foto: SM Predsednik 10 Placerovci - Gajevci Zoran Vesenjak: »Zahtevamo razgovor z ministrom Černačem ali pa bomo protest nadaljevali pred ministrstvom v Ljubljani.« Foto: SM Foto: SM Ptuj • Vino ni voda ■ i ■ ■ ■ V vinu je resnica Tradicionalni festival vinske kulture z naslovom Vino ni voda, ki se začne danes in konča z martinovanjem na Slovenskem trgu, bo letos še obsežnejši. Širitev programa je vplivala tudi na ceno izvedbe festivala, ki bo stal kar 35.000 evrov. A študenti so si kar polovico sredstev priborili od zavoda EPK. Jasni cilji festivala Vino ni voda, ki ga Klub ptujskih študentov organizira enajstič zapored, ostajajo nespremenjeni: mladim približati kulturo pitja vina in v najstarejšem slovenskem mestu ob pestrih enološko-kulturnih večerih ustvarjati prijetno, jesensko vzdušje. Kot pojasnjuje Aleš Meglič, vodja letošnjega festivala, bo dogajanje razdeljeno na pet vikendov, organizatorji pa so si zagotovili še nekoliko več prizorišč kot v minulih letih. Izpeljanih bo 19 dogodkov, ki se začnejo z današnjim slavnostnim odprtjem v romanskem palaciju na ptujskem gradu. Tradicionalno se festival začne na gradu in konča z marti-novanjem na Slovenskem trgu. Tako bo tudi letos, v vmesnem času bo pa se odvilo veliko zanimivosti. Danes se bo na odprtju predstavila domača ptujska vinska klet, in sicer s pullu-som, vse skupaj pa bo zači- njeno z nastopom Šaleškega študentskega okteta. Odpira se tudi Kolnkišta Sočasno z odprtjem festivala se bo nocoj odvil še en za ptujske študente pomemben projekt. Svoja vrata namreč znova odpira Kolnkišta, ki je pred leti veljala za eno izmed glavnih prizorišč študentskega dogajanja na Ptuju in kjer se je festival Vino ni voda tudi začel. Prostor, ki je med študenti veljal za vsebinsko in kulturno nenadomestljivega, bo zaživel z nocojšnjim odprtjem, v prvi vrsti pa bo namenjen koncertni dejavnosti, zaradi katere imajo v KPŠ s stanovalci v bližini svoje kavarne na Slovenskem trgu precej težav. Po končanem dogajanju na gradu se tako študenti in drugi gosti selijo v nove stare študentske prostore. To bo tudi prizorišče velikega dela koncertnega dogajanja festivala. V prihodnjih tednih bodo študenti s festivalom gostovali še v atriju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, hotelu Mitra, Starih zaporih, Minoritski kleti, koncert skupine Krema Kawa in sklep festivala pa bo na Slovenskem trgu s študentskim martinovanjem in koncertom glasbene skupine 500 m. Ob vsem naštetem se bodo privrženci festivala tudi tokrat odpravili na izlet na vinsko domačijo v Sloveniji. Letos prvič pa tudi v sosednjo Italijo, s čimer bodo še bolj širili obzorja o vinskih sortah in spoznavali različne običaje, povezane z enologijo. Tako je festival postal mednarodni; pa tudi zato, ker organizatorji sodelujejo z avstrijskimi vinarji in pripravljajo večer španskih vin. Nadgradnja bo draga Zaradi razširitve festivala Vino ni voda bo ta letos pre- Letošnji občni zbor je bil tudi volilni in na njem so Alojza Soka še za dve leti izvolili za predsednika odbora NSi Ormož. Novi stari predsednik je ocenil, da so v preteklem letu veliko delali, aktivno so se angažirali pri referendumu o družinskem zakoniku, skozi vse leto pa se člani pripravljajo tudi za seje občinskega sveta, saj so največja stranka v svetu in s tem tudi nosijo največje breme odgovornosti za vodenje občine. V stranki redno skrbijo za podmladek, precej članov je stopilo v vrste Mlade Slovenije, kar Soka še posebno veseli, ker je to edina garancija za delo naprej. Občinski odbor NSi šteje 280 članov, veliko med njimi je starejših. Med pomembnejše letošnje projekte stranke je gotovo spadala tudi organizacija tabora, ki je v Ormož privabil člane NSi iz vse Slovenije in seveda tudi kompletno vodstvo stranke. Kot je povedal dr. Simon Kolmanič, se v stranki zdaj intenzivno ukvarjajo s pripravami na predsedniške volitve, v decembru pa jih čaka še kongres stranke. Na lokalni ravni se posvečajo rednemu delu, med pomembnejšimi prireditvami, ki jih bodo organizirali, pa je vsakoletna proslava ob materinskem dnevu in praznovanje dneva državnosti na Humu. Stranka je v zadnjem obdobju poplačala tudi dolgove, ki so nastali leta 2008, ko se ni uvrstila v državni zbor. Ker so v boljšem finančnem položaju, bodo pozimi organizirali več okroglih miz na različne teme. Počasi pa se bo treba začeti pripravljati tudi na občinske volitve. Tudi Foto: arhiv KPS Tradicionalni festival vinske kulture z naslovom Vino ni voda, ki se začne danes, bo letos še obsežnejši. cej dražji kot v preteklih letih. Stal naj bi kar 35.000 evrov, od tega bo polovico denarja prispeval KPŠ, polovico pa zavod Maribor 2012: Evropska prestolnica kulture. To je tudi zadnji večji projekt, ki bo na Ptuju izpeljan s tako znatnimi sredstvi EPK. Kot pojasnjuje Maja Leber, strokovna sode- lavka za EPK Mestne občine Ptuj, je ptujski klub študentov s pomočjo EPK letos organiziral dva projekta. »Oba pa sledita in izpolnjujeta tako svoje cilje kot cilje Evropske prestolnice kulture,« pojasnjuje Lebrova. Prepričana je, da tako Terasafest kot Vino ni voda prispevata svoj delež k oživljanju mestnega jedra, sočasno pa delujeta na med-generacijski ravni, saj sta oba namenjena tako mladim kot starejšim. »Prek EPK smo opozorili na pomembne projekte, ki jih imamo na Ptuju,« še pojasnjuje Lebrova in dodaja, da najverjetneje vsi projekti, ki so bili letos izpeljani z evropskimi sredstvi v partnerskih mestih, ne bodo doživeli ponovitev. »Verjamem pa, da bo festival Vino ni voda rasel, tudi ko ne bo EPK,« je sklenila Lebrova. Na vprašanje, zakaj je festival letos dosegel tako visoko ceno, predsednik KPŠ Saša Ljubec odgovarja: »Največ stanejo koncerti. Žal je v Sloveniji tako, da imamo dve združenji za urejanje avtorskih pravic, ki pač pobereta, kar pobereta, in pomenita precejšnjo obremenitev za katerega koli organizatorja, ne samo za KPŠ. Tu je tudi tehnična izvedba, oder, zapora ceste, ustrezno varovanje, dodatne sanitarije ... In ko gredo obiskovalci domov, se mora prireditveni prostor urediti, kot je bil pred začetkom.« Ljubec se sicer strinja, da lahko festival organizirali tudi z manj sredstvi, a dodaja, da se je letos ponudila možnost sofinanciranja EPK, ki so jo, razumljivo, zagrabili z obema rokama. Dženana Kmetec Ormož • Občni zbor OO Nove Siovenije Predsednik še naprej Alojz Sok Ob koncu tedna je v Ormožu potekal redni letni občni zbor OO Nove Slovenije Ormož. Kakšnih posebnosti na dnevnem redu ni bilo, tako so obravnavali poročilo predsednika, nadzornega odbora, podmladka in tudi finančno poročilo. Svetinje • Obnova zvonika in pročelja Cerkev kmalu v novi podobi Na svetinski cerkvi te dni pospešeno potekajo dela na obnovi zvonika in cerkvenega pročelja. Tamkajšnji župnik Jože Rajnar je povedal, da je bil za obnovo zvonika že skrajni čas, saj je poleg funkcionalnosti treba skrbeti tudi za varnost. zato so na občnem zboru razširili upravni odbor s članico s Koga. Tam jih bo v bodoče zastopala Anica Petek, saj si stranka želi biti bolj zastopana in prisotna tudi na Kogu. Občnega zbora se je kot gost udeležil poslanec volilne enote Jožef Horvat, ki že dolga leta rad prihaja v Ormož. Povedal je, da je v državnem zboru še veliko dela, ki bi ga radi opravili do konca leta, tako glede pokojninske reforme kot reforme trga dela. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Občni zbor je bil tudi volilni in članstvo je za predsednika znova izbralo Alojza Soka. Hkrati z zvonikom bodo obnovili tudi pročelje cerkve. Za obnovo fasade, ki bi bila tudi potrebna, pa fari za zdaj primanjkuje sredstev in bo morala še počakati. Vrednost celotne investicije znaša okrog 50.000 evrov. Župnija je denar zagotovila s sredstvi Občine Ormož in darov faranov Svetinj, Mihalovcev, Ivanjkovcev, Žerovincev, Hujbarja, Cerovca, Veličan, Malega Brebrovnika, Pavlovskega Vrha in Libanje, ki sestavljajo svetinsko faro. Na kraju, kjer stoji danes cerkev, so že leta 1603 postavili kapelo v čast vsem svetnikom. Pred to kapelo so se ljudje ustavljali, molili ter se priporočili bogu, na koncu pa dodali vzklik: Vsi svetniki, prosite za nas, ter nadaljevali svojo pot ali delo. Pridni domačini so leta 1730 iz majhne kapele naredili cerkev, za katero so darovali dobrine. Do leta 1788 je bila svetinska cerkev podružnica župnije sv. Miklavža in je bila pod patronatom križniškega reda. Leta 1788 pa je postala župnijska cerkev vseh svetnikov, zaradi česar sta župnija in kraj okrog cerkve dobila ime Svetinje. Obnova cerkve je pomembna tudi zato, ker Svetinje in cerkev obišče vedno več turistov, ki se ustavijo v tukajšnjih na- stanitvenih kapacitetah ali v vinoteki. Cerkev je v samem jedru kraja in zato s svojim videzom bistveno prispeva k vtisu, ki ga turisti dobijo o tem okolju. Zato si bodo prizadevali, da bi bila dela končana do praznika župnije, 1. novembra. Ker pa se ob tem dnevu farani v prvi vrsti posvečajo spominu na umrle in družinskim obveznostim, bodo skupaj praznovali in občudovali prenovljeno podobo cerkve na zahvalno nedeljo, ki bo teden dni zatem. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Z deli bo treba pohiteti, da bodo končana do župnijskega praznika. Ptuj • Lastniške spremembe v Špediciji Goja Podjetje Finakos - novi večinski lastnik Od 15. avgusta letos ima ptujsko transportno podjetje Špedicija Goja novo vodstvo. Vodenje je prevzel Miro Janžekovič, ki je rasel z njim, v njem je zaposlen od leta 1994; do takrat je bolj ali manj delal na carinskih zadevah. Na to funkcijo ga je izbral novi lastnik, z njegovim vstopom v podjetje pa se je spremenila tudi lastniška struktura. Kljub krizi v vsej transportni dejavnosti so si v podjetju zastavili ambiciozne cilje za prihodnost, poudarja Miro Janžekovič. Zaradi vstopa Hrvaške EU pa jih čaka tudi reorganizacija poslovanja v enoti špedicija zaradi zmanjšanja poslov carinskega posredovanja. Foto: Črtomir Goznik Miro Janžekovič, novi direktor Špedicije Goja, je rasel s podjetjem, v njem je zaposlen od leta 1994. V lastniško strukturo podjetja Špedicija Goja, d. o. o., je vstopilo podjetje Finakos, d. o. o., ki je zdaj večinski lastnik podjetja. Dozdajšnji lastnik in direktor Franc Gojčič ostaja v lastniški strukturi in še naprej sodeluje pri poslovanju ter razvoju podjetja. Podjetje Finakos, d. o. o., kot krovno holding podjetje ima v svoji lasti ali solastništvu več podjetij: Ilkos, d. o. o. , v solastništvu z Ilirijo, d. d., Ljubljana, Mimaks, d. o. o., Eko plastkom, d. o. o., Prons, d. o. o., in Ilkos, DE GmbH. Večinski lastnik Finakos je v podjetje Špedicija Goja vstopilo tudi s svojim finančnim vložkom. Špedicija Goja je s tem pridobila dovolj likvidnih sredstev za pravočasno pokrivanje svojih obveznosti. Podjetje si je zastavilo nove cilje, načrt poslovanja za obdobje od avgusta do konca leta 2012 pa tudi že za prihodnje leto. V prvih dveh mesecih poslovanja v novih okvirih je izpolnilo in celo preseglo precej ambiciozno zastavljene poslovne načrte. V enotah špedicije imajo trenutno 20 zaposlenih, 58 pa jih dela v enotah transporta, skladišča in uprave. Cestni tovorni promet, ki je njihova temeljna dejavnost, izvajajo s 50 lastnimi tovorni- Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik, je župan Občine Zavrč Miran Vuk že konec avgusta podpisal pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, ki je bilo skupaj s podjetjem GMG Elmont s Ptuja na osnovi javnega razpisa izbrano kot najugodnejši izvajalec gradbenih del za izgradnjo prvega dela pločnikov in javne razsvetljave v naselju Goričak. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 368.288 evrov, v kar je poleg projektne in investicijske dokumentacije ter gradbenih del zajet tudi nadzor nad izvajanjem investicije. Sicer pa načrtujejo, da naj bi iz proračuna občine za to prispevali 282.125 evrov, preostalih 86.163 evrov pa pričakujejo iz sredstev po zakonu o financiranju občin. Na osnovi popisane pogodbe so že sredi septembra v osrednjem križišču dveh cest, ki vodita od središča Goričaka proti Drenov- mi vozili in še večjim številom pogodbenih podizvajalcev. »Logistični proces upravljamo pretežno z lokacije podjetja na Ptuju, kjer imamo tudi zgledno urejeno infrastrukturo, od parkirišča za lastna in tuja tovorna vozila, avtopral-nice, internega črpališča za pogonsko gorivo do skladišča. V podporo tekočemu delovnemu procesu pa sta tudi dve poslovalnici v Laškem in Luki Koper,« pove direktor Miro Janžekovič. Transportne storitve ponujajo na širšem evropskem trgu, po obsegu opravljenih voženj izstopajo Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska ter Švica. Pretežno opravljajo prevoze polnih tovorov, razvejana logistična mreža po vsej Sloveniji in lastno skladišče na Ptuju pa jim omogočajo opravljanje zbirnih prevozov na določenih relacijah v Italijo in Nemčijo. »Osnovno prevozno sredstvo je klasični vlačilec s ponjavo, ob tem pa imamo tudi več specialnih vozil za prevoze razsutih tovorov in volumenskih kamionov pri-količarjev. Na sedežu podjetja na Ptuju imamo tudi lastno pokrito skladišče, veliko 3000 m2, kjer ponujamo možnost dolgoročnega najema ali pa cu in proti gasilskemu domu, začeli gradnjo prvih pločnikov v občini. V omenjeno investicijo so zajete izgradnja hodnika za pešce skupne širine 1,6 m in z javno razsvetljavo ob regionalni cesti Zavrč-Drenovec, izgradnja hodnika za pešce z javno razsvetljavo ob lokalni cesti Zavrč-Tur-ški Vrh (Bregovski Breg) ter izgradnja hodnika za pešce z javno razsvetljavo ob ulici Goričak do gasilskega doma v dolžini 50 m. Poleg tega je v to investicijo zajeta še razširitev mostu čez Kojuhovski potok, vodnogospodarska ureditev Kojuhovskega potoka okrog mosta ter izgradnja opornih in podpornih konstrukcij. Zaradi omenjenih posegov so predvidene tudi prestavitev vodovoda ter prestavitev in zaščita telekomunikacijskih vodov ter ureditev pločnikov in trga v občini Zavrč. Sicer pa je za zdaj vreme gradbincem naklonjeno, tako da dela pote- prevzamemo blago za prehodno skladiščenje oziroma ponujamo zgolj storitev pretovo-ra. Za stranke ponujamo tudi storitve komisioniranja blaga,« je ob našem obisku v podjetju povedal Janžekovič. V obdobju zadnjih nekaj desetletij je cestni tovorni promet kot nosilec evropske transportne mreže stalno dosegal rast. V prihodnost ■ ■ ■ ■ ■ z ambicioznimi načrti Po napovedih naj bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Kot pravi Miro Janžeko-vič, jim izzivov ne bo zmanjkalo. Največja težava v panogi pa bodo še naprej nenehna dražitev pogonskih goriv in vedno višji okoljevarstveni standardi, ki upravljavcem cestnega omrežja omogočajo višanje prispevkov za njegovo uporabo na eni strani, po drugi strani pa prevoznike s tem posredno silijo v nakup novih vozil, ki zadovoljujejo najnovejše okoljevarstvene standarde, opozarja Janžekovič. Že nekaj časa se v podjetju pripravljajo tudi na reorganizacijo v enoti špedicija, in to zaradi zmanj- kajo po načrtih. Če ne bo nobenih težav ali zastojev, lahko pričakujejo, da bodo končana še letos. Poleg tega je v strokovnih službah občinske uprave v ševanja poslov carinskega posredovanja, ki se bo zgodilo zaradi vstopa Hrvaške v EU. S tem se bodo namreč zaprli nekateri posli, ki jih je špedicija zdaj opravljala na mejnih prehodih in tudi v notranjosti, razloži Janžekovič. Določena količina del bo sicer še ostala na mejnih prehodih in v Luki Koper, nekaj storitev pa bodo poskušali nadomestiti z drugimi posli. Prisiljeni pa bodo zapreti enoto v Mariboru, ki dejansko pomeni začetek poslovanja podjetja na carinskem področju v letu 1994. Podjetje si je v dozdajšnjem poslovanju, od ustanovitve 1991. in začetka poslovanja na izdelavi tudi investicijska in projektna dokumentacija za energetsko obnovo in sanacijo stavb v lasti lokalne skupnosti. Kot je pojasnila Eve-lin Makoter Jabločnik, gre za področju carinskega posredovanja od 1994., na področju logistike ustvarilo prepoznavno in po vsej Evropi uveljavljeno blagovno znamko. Špedicija Goja je nosilec mednarodnega certifikata AEO, kar pomeni, da je pooblaščen gospodarski subjekt, ki je v svetu spoznan kot varen in zanesljiv poslovni partner v mednarodni trgovini. »S tem certifikatom, pridobili smo ga med prvimi v Sloveniji, natančneje kot četrto podjetje, imamo nižjo stopnjo tveganja v sistemu za analizo tveganja, fizični dokumenti se za nas izvajajo redkeje kot pri drugih subjektih, pri fizičnem pregle- kompleksno energetsko sanacijo osnovne šole v Zavrču. Z omenjeno investicijo se želijo prijaviti na razpis za sredstva iz evropskih virov, od koder pričakujejo povračilo vseh upravičenih stroškov. Strokovne službe pa pripravljajo tudi vso dokumentacijo, ki je potrebna za prijavo še ene pomembne investicije, s katero želijo kandidirati za sredstva 6. javnega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za že načrtovano izgradnjo fekalne kanalizacije, odsek Hrastovec-sever, za kar je celotna investicija ocenjena na okrog 650.000 evrov. V jesenskih dneh pa so v Občini Zavrč aktivni tudi na družabnem področju. V tednu otroka sta v ponedeljek, 1. oktobra, osnovno šolo Zavrč obiskali Marjetka Pal in Meta Puklavec iz Ptujskih lekarn, ki sta učencem osmega in devetega razreda prvo šolsko uro predavali o zdravilih in mladostnikih. Omenjeno predavanje je za svoje mlade občane organizirala Občina Zavrč. V petek, 5. oktobra, je znotraj tedna otroka občina poskrbela še za prijetno presenečenje za najmlajše iz tamkajšnjega BEAUTY du imamo prednost pred drugimi, podpisi različnih sporazumov o skupnem carinskem sodelovanju nam omogočajo hitrejši postopek tudi na mejah med tretjimi državami, manjše imamo zahteve glede podatkov v izstopnih in vstopnih skupnih deklaracijah in posledično ugodnejši položaj pri uporabi poenostavljenih carinskih postopkov. Enote, špedicije, ki naj bi ostale dejavne po vstopu Hrvaške v EU, so locirane na mejnih prehodih Gruškovje in Obrežje, v Luki Koper ter Kidričevem,« je Janžekovič dodatno razložil pomen mednarodnega certifikata AEO. Zaradi krize poslovanje v vsej transportni dejavnosti, ki je neposredno vezana na gospodarstvo in njegovo razvitost oziroma rast, ni cvetoče, a jim kljub temu ne manjka izzivov in priložnosti, pravi novi direktor Špedicije Goja: »Vemo, da nas čakajo še težji časi, vendar se bo treba prilagoditi položaju, znotraj reorganizacije pa po potrebi tudi zmanjšati število zaposlenih, česar si seveda ne želimo, in iskati svoj tržni delež drugod po Evropi, saj je slovensko tržišče veliko premajhno.« Optimizem jim vlivajo dolgoletne dobre izkušnje in znanje na področju logistike ter strokovni kader, kar je zagotovo velika konkurenčna prednost tega ptujskega transportnega podjetja, ki jo je ustvarilo med 21-letnim uspešnim poslovanjem. Z ambiciozno zastavljenimi načrti nadaljujejo pot, na kateri bo kolektiv, tako so prepričani, izpolnil vsa pričakovanja, da bodo lahko ustvarili tudi nove zaposlitve. MG vrtca in prve triade osnovne šole, saj jih je obiskala skupina rejcev bernskih planšarjev iz znane psarne Kaiser. Živahno pa bo tudi ta konec tedna; kot je sporočila predsednica društva gospodinj Občine Zavrč Jelka Belšak, pripravljajo v soboto, 13. oktobra, ob 18. uri v kulturni dvorani Zavrč tradicionalni, letos že 6. družabni večer gospodinj, na katerem bodo poleg zanimive jesenske razstave pripravili tudi tekmovanje v lupljenju jabolk. Naslednji teden pa bo občina z osnovno šolo pripravila akcijo znotraj vseslovenskega med-generacijskega projekta simbioz@, skozi katerega mladi pomagajo starejšim občanom spoznavati svet računalnikov in informatike. V prostorih osnovne šole bodo v torek, 16. oktobra, med 9. in 11. uro izvajali skupno akcijo računalniškega opismenjevanja starejših občank in občanov pod naslovom Računalnik, moj prijatelj. V četrtek, 18. oktobra, bodo v akciji s Klikom v svet starejše občane seznanjali z možnostmi, ki jih ponuja svetovni splet, v petek, 19. oktobra, pa jih bodo v akciji brez E-pošte ne gre seznanjali še s širokimi možnostmi komuniciranja, ki jih ponuja elektronska pošta. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V središču Goričaka, tik pod novo občinsko stavbo in prenovljeno dvorano, te dni že nastajajo prvi pločniki v Občini Zavrč. V izdelavi pa je tudi investicijska in projektna dokumentacija za celovito energetsko obnovo in sanacijo stavbe osnovne šole v Zavrču. Zavrč • Tudi v jeseni pridno delajo in gradijo Kmalu bodo zgrajeni prvi pločniki V haloški Občini Zavrč tudi v jesenskih dneh pridno delajo in gradijo. Sredi prejšnjega meseca so začeli gradnjo prvega dela pločnikov in javne razsvetljave, nadaljujejo pa tudi druge investicije in jesenske aktivnosti na družabnem področju. Jeruzalem • Vinska cesta je oživela Veliko dela za gostince Jesen je najlepši čas za vinski turizem. To se pozna tudi na hribčkih okrog Jeruzalema, kjer turistov, željnih dobre kapljice in uživanja na svežem zraku, na kolesu ali peš srečate ne le ob vikendih, ampak tudi sredi tedna, ko vtem okolju potekajo različni seminarji in druge aktivnosti. Po obisku se pozna, da že nekaj let gradijo na prepoznavnosti Jeruzalemskih goric. Pri tem delu prednjači zlasti LTO Prlekija iz Ljutomera, ki ima v Jeruzalemu turističnoinforma-tivni center, prepoznavnost pa povečujejo z udeležbo na številnih sejmih, kjer promo-virajo to lepo turistično točko. K prepoznavnosti v zadnjem obdobju prispeva tudi Regionalna destinacijska organizacija s sedežem na Ptuju. Kot je povedal Marko Zidarič, vodja turizma v podjetju P&F Jeruzalem Ormož, se vsi turistični ponudniki v okolju trudijo vsak po svojih močeh promovirati Jeruzalem kot osrednjo in najbolj prepoznavno točko. Vedno boljše pa je tudi sodelovanje med lokalnimi ponu- Foto: Viki Ivanuša Danijela Skodnik pravi, da je letošnji september v Dvorcu podrl vse rekorde. dniki, med katerimi je končno prevladala miselnost, da sodelovanje vsem ponuja boljšo promocijo, boljši zaslužek in bolj zadovoljne goste. Tako se pogosto zgodi, da ponudniki priporočajo drug drugega, če imajo sami polne kapacitete. Dober obisk zaznavajo tudi v Dvorcu Jeruzalem, kjer so v septembru podrli vse rekorde po prometu in zasedenosti. »Stvari se zares obračajo na bolje in tudi oktobra računamo na zelo dober obisk, saj imamo napovedanih veliko skupin. Dobro so obiskani tudi naši tematsko obarvani kulinarični večeri, za martino-vanje pa načrtujemo večerjo slow food,« je povedala nova vodja Dvorca Jeruzalem Danijela Škodnik. Nekoliko so spremenili tudi ponudbo, tako njihova kuhinja poslej ponuja tudi lokalne specialitete, uvedli so nedeljska kosila in dnevni meni po sprejemljivi ceni. Poleti je lepo zaživela nova terasa, zdaj pa gostje na njej lovijo zadnje sončne žarke. »Med gosti še vedno prevladujejo tujci, čeprav smo v zadnjem obdobju cene in ponudbo nekoliko prilagodili tudi do- mačim razmeram. Tuji gostje prihajajo predvsem iz nemško govorečih dežel, počasi pa nas bodo odkrili tudi Čehi, Poljaki in Madžari. Naše kapacitete ponujamo prek internetnih portalov, različnih turističnih agencij in sejmov,« je povedala Danijela Škodnik in dodala, da so opazili tudi porast gostov iz Nizozemske in Belgije. Za prepoznavnost Jeruzalema in njegovih vin na teh trgih skrbi družba P&F, saj je bila letos njihova penina sec izbrana za penino leta v razredu penin do 30 evrov, sauvignon & sivi pinot pa je bilo vino leta v kategoriji vin do pet evrov. Na vinski cesti letos prav tako ne manjka grozdja in mošta, ki sta bila še pred nekaj leti prej redkost kot pravilo. Podjetje P&F je namreč trgu ponudilo ustekleničeni mošt sorte muškat otonel, ki ga je mogoče kupiti tudi v večjih nakupovalnih centrih in je pravi jesenski prodajni hit. Letos pričakujejo prodajo 15.000 litrov mošta, prihodnje leto pa računajo na 50.000 litrov, saj je za mošt veliko zanimanja tudi med gostinci. Viki Ivanuša Ptuj • Ptujska knjižnica znova darovala Dogodek, ki navdihuje in bogati Že tretje leto zapored so se v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj odločili, da bodo namesto novoletnih voščilnic darovali v humanitarne namene oziroma pomagali pomoči potrebnim. Tristo evrov so namenili za nakup šolskih potrebščin, 30 evrov pa je primaknila tudi Mladinska knjiga na Ptuju, kjer kupujejo pisarniški material. vega decembrskega dobrega moža. Z njimi bodo obogatili Miklavževa darila, ki jih otrokom podari Karitas. V Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, kjer so letos že darovali, s periodičnim tiskom in knjigami so razveselili zapornice na Igu in Sožitje, si želijo, da bi jih v teh človekoljubnih dejanjih posnemali tudi drugje. V teh kriznih časih so namreč takšna dejanja še kako potrebna in dobrodošla, saj prinašajo upanje v marsikatero okolje, ki ga pestijo številne stiske. MG Šolske potrebščine sta 8. oktobra v razstavišču ptujske knjižnice prevzela Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, in Janez Rožmarin, predstavnik Kari-tasa, ki je šolske potrebščine prevzel v imenu treh ptujskih župnij. V prvi humanitarni akciji je ptujska knjižnica razveselila slepega dečka z računalnikom, sredstva za nakup so zbrali v donacijami, v drugi pa so s hladilnikom ob novem letu razveselili mamo s petimi otroki, ki je ostala brez očeta. Direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer, bibliotekarski svetovalec, je ob predaji šolskih potrebščin med obe najbolj prepoznavni humanitarni organizaciji, razdelili so jih v enakem deležu, povedal, da je vsakoletno darovanje dogodek, ki se ga veseli tako on kot vsi njegovi sodelavci. V darilna paketa so zavili zvezke različnih velikosti, peresnice, pisala, šestila, trikotnike in drugo, kar otroci potrebujejo v šoli. V imenu OZ RK Ptuj se je za darovano zahvalila sekretarka Marjana Cafuta, ki je povedala, da bodo šolske potrebščine v roku enega tedna prišle do tistih, ki jih potrebujejo. Razdelili jih bodo s pomočjo socialnih delavk na osnovnih šolah. Predstavnik Karitasa Janez Rožmarin se je zahvalil za darovano. Povedal je, da so v tem jesenskem času s šolskimi potrebščinami že oskrbeli več otrok. Potrebščine, ki jih je darovala knjižnica, pa bodo otrokom razdelili v veselem decembru, ob prihodu pr- Zetale • Pred letošnjim občinskim praznikom Iz prireditve v prireditev V Žetalah bodo 13. občinski praznik in hkrati 22. kostanjev piknik zaznamovali s številnimi prireditvami, ki so se začele že v drugi polovici septembra, končale pa se bodo 21. oktobra. Osrednja dogodka bosta letos dva; poleg občinskega praznika oziroma proslave bodo s posebno slovesnostjo zaznamovali še 200-letnico šolstva v tem kraju. Foto: Črtomir Goznik V knjižnici Ivana Potrča Ptuj so znova darovali; šolske potrebščine v vrednosti 330 evrov so podarili Območnemu združenju RK Ptuj in Karitasu. Na fotografiji direktor knjižnice mag. Matjaž Neudauer, sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta in predstavnik Karitasa Janez Rožmarin, ki je stvari prevzel za vse tri ptujske župnije. Letošnjo paleto prireditev so začeli ljubitelji športa, saj je bilo septembra najprej na vrsti tekmovanje v namiznem tenisu, sledilo je kožuhanje na kmetiji Kolar v Dobrini, potem so se pomerili še trojice v košarki in odbojkarji. Zadnjo soboto v septembru sta bila na vrsti odprtje in pohod po novi gozdni učni poti k debeli bukvi, nedelja pa je bila spet obarvana športno, saj so izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško, v malem nogometu, kjer so sodelovali mladinci, veterani in člani, ter v vlečenju vrvi. V začetku oktobra je bilo na vrsti sekaško tekmovanje, nato pa še kolesarski maraton in polharija na Rovah. Minulo nedeljo so v Žetalah organizirali laboratorijski pregled krvi ter tekmovanje v šahu, ta četrtek pa je bil namenjen krvodajalski akciji. V soboto dopoldne, 13. oktobra, bodo v lovski koči Tisovec pripravili srečanje z občani, v WORLD nedeljo pa bo v središču Žetal društvena vaja PGD Žetale. Naslednji petek, 19. oktobra, pa bo v celoti posvečen 200-letnici tamkajšnjega šolstva. Dan se bo zjutraj začel z ustvarjalnimi delavnicami v OŠ Žetale, osrednja prireditev v počastitev visokemu jubileju bo popoldne ob 15. uri, zvečer pa bodo obletnico sklenili z družabnim srečanjem in podelitvijo pokalov ter priznanj športnikom. V soboto popoldne po slav- nostni seji občinskega sveta bo najprej odprtje razstave organizacij in društev v dvorani ob šoli, nato pa še osrednja občinska proslava s podelitvijo priznanj in plakete občinskim nagrajencem ter seveda nepogrešljivi veliki kostanjev piknik. Prireditve se bodo končale v nedeljo s srečanjem starejših občanov in tradicionalnim družabnim srečanjem frajto-narjev. SM Znotraj palete letošnjih prireditev ob občinskem prazniku bodo letos v Žetalah proslavili tudi 200-letnico šolstva. Foto: SM Podravje • Kakšna bo usoda kmetijskih svetovalnih služb Kje bi bilo kmetijstvo, če ne bi bilo javne svetovalne službe V zadnjem obdobju je spet zelo aktualno vprašanje o bodočem statusu kmetijskih svetovalnih služb v Sloveniji; med njimi tudi kmetijske svetovalne službe (KSS), ki deluje znotraj Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj. Kot je znano, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja spremembe zakonodaje, med katerimi naj bi bila tudi sprememba financiranja oziroma statusa KSS, ki so za zdaj še javni zavodi. Ali bo KSS ostala javna služba še naprej ali se bo reorganizirala po sistemu javno-za-sebnega partnerstva, je sicer še odprto vprašanje, vendar je slišati vse več namigovanj, da se bo morala tudi KSS organizirati kot podjetje in za svoje preživetje izstavljati račune. Deloma se KSS že zdaj mora preživljati s tržnimi (in plačljivimi) storitvami, vendar pa odgovorni opozarjajo, da bi popolna tržna naravnanost svetovalnih služb pomenila v prvi vrsti škodo za majhne in tudi srednje kmetije, ki si ne morejo privoščiti plačila vseh storitev, v drugi vrsti pa bi podjetniška naravnanost svetovalnih služb prej ko slej uničila njihovo zdajšnjo nepristranskost. »Svetovanje mora biti nevtralno, ne v interesu kapitala« Vodja svetovalnih služb pri KGZ Ptuj Peter Pribožič o delu KSS pravi: »KSS je od ustanovitve leta 1990 opravila najpomembnejši del prilagajanja slovenskega kmetijstva z uvedbo ukrepov kmetijske politike pred vključitvijo v evropsko kmetijsko politiko in po njej. Organizacijsko pokrivamo vso Slovenijo in do storitev službe imajo dostop vsi, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo. Temu cilju dostopnosti mora slediti tudi financer, to je ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki določa program dela in vrsto ter obseg javne službe. Možnost prilagajanja oziroma fleksibilnosti je KSS dokazala v preteklih letih, saj so bili letni programi dela službe vedno razširjeni z novimi nalogami, število zaposlenih pa se ni povečevalo.« Pribožič nadaljuje, da je eden izmed glavnih ciljev službe zagotavljati dostopnost do potrebnega znanja, informacij in storitev vsem kmetijam: »Za dostopnost je pomembno, da ohranimo nevtralno svetovanje, ki ne bo direktno povezano s kapitalom in podjetji, ki posegajo v kmetijsko proizvodnjo. Velika nevarnost je namreč, da se v javno-zasebno partnerstvo vtihotapi interes kapitala, ki bo v končni fazi prišel na prvo mesto. Zanemarilo se bo interese malih kmetov, ki pa prevladujejo v strukturi kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji je v družbi prevladal izrazito kapitalski odnos, ki je vse bolj viden tudi na področju kmetijstva. Soci-alno-ekonomskega sodelovanja v pravih zadrugah imamo zelo malo, kmetje se podajajo na trg individualno. Prevladuje samo trgovski odnos 'vzemi ali pusti', zato je zelo pomemb- Vodja svetovalnih služb pri KGZ Ptuj Peter Pribožič je prepričan, da bi morebitna odprava KSS kot javne službe pomenila veliko škodo in verjetno tudi propadanje majhnih in srednjih kmetij, ki si ne morejo privoščiti plačil vseh storitev, vprašljiva pa bi bila tudi nepristranskost podjetniške svetovalne službe, ki bi morala delovati v interesu kapitala. no, da ohranimo nevtralno službo in njeno financiranje.« Kmetijske svetovalne službe delujejo po vsej državi; po Sloveniji je tako v KSS zaposlenih 310 svetovalcev, na območju, ki ga pokriva KGZ Ptuj, pa 38. »Zdajšnja oblika organiziranosti je v preteklih letih zagotavljala učinkovito uresničevanje in prenos ukrepov kmetijske politike. Znotraj kmetijsko-gozdarskih Ptuj • Še en uspešen gobar Več kot kilogram težka goba Te dni se je v našo redakcijo prišlo pohvalit kar nekaj gobarjev. Med njimi je bil tudi Janez Cafuta, ki je na enem kraju našel 12 velikih gob. Najtežja je imela kar 1,1 kilograma. Cafuta, doma s Ptuja, goba-ri že vrsto let. Kot pravi, pravi gobar zmeraj najde tisto, kar išče, saj ve, kje in kako je treba iskati. V četrtek se je odpravil na svoje stalno najdišče in našel veliko gob, med katerimi je največja tehtala več kot kilogram, ob njej pa je bilo še veliko manjših, a prav tako mamljivih. »Že pred tremi leti sem na tem istem mestu našel veliko gobo,« pravi Cafuta. Kje je ta prostor, kot pravi diskretni gobar, seveda ne odkriva, namignil pa je, da v bližini Velike Varnice. Najbolj pa mu je v spominu ostal prizor, ko je na nekaj kvadratih pred nekaj leti raslo več kot 200 jurčkov, a jih ni smel odnesti. »Toda prizor je bil zelo lep,« še pravi Cafuta, ki je tokrat v nekaj dneh domov pri- nesel kar nekaj gob, ob jurčkih še znamenite marele. Dženana Kmetec Janez Cafuta je bil ponosen na gobe, ki jih je našel v zadnjih dneh. zavodov je tudi povezano delo vseh strokovnih služb, tako selekcije in kontrole v živinoreji, ponekod osemenjevalnih centrov, analiz laboratorijev in drugih strokovnih služb. Regionalno je KSS močno povezana z lokalnim okoljem in vsemi akterji v njem. Razvoja podeželja na regionalni ravni brez strokovnjakov iz vrst KSS v takšnem obsegu tako rekoč ne bi bilo. Znotraj tega sodelovanja se odvijajo programi prireditev, v katere so vključeni nosilci kmetijske dejavnosti, spodbuja se tudi dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Programi razvoja trženja produktov kmetij na lokalnih tržnicah in občinskih prireditvah je prav tako tesno povezano z delom KSS, ki je hkrati nevtralna do političnih opcij, prisotnih v zastopanju interesov kmetijstva. Za vse je lahko strokovna podpora pri nalogah za razvoj kmetijstva, za izboljšanje ekonomskega položaja, in to tako za majhne kot velike.« Svetovalci so ■ ■ V ■ ■ izobrazem, nujna je specializacija Pribožič meni, daje strokovna podpora svetovalcev toliko bolj nujna, ker je izobrazbena raven kmetov še vedno precej nizka: »Dostopnost do znanja je odprta vsakemu kmetovalcu, ki išče znanje, in to raz- lično: z organiziranimi predavanji KSS, s predstavitvami razpisov, s strokovnimi predavanji po posameznih področjih, z organizacijo krožkov in delavnic, z ogledi dobrih praks ipd. Vrata naše službe so odprta vsem, tudi za osebno svetovanje.« Pomemben delež in zasluge pa si KSS po Pribožičevih besedah zaslužijo tudi na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, prav tako je produkt dela kmetijskih svetovalcev največje slovensko tekmovanje kmetijskih izdelkov pod imenom Dobrote slovenskih kmetij, iz katerega je nastala tudi istoimenska blagovna znamka. »Jasno je, da mora razvoj našega podeželja v prihodnje nadgraditi zdajšnjo strukturo, proizvodno usmeritev, naravne danosti in obstoječe človeške vire z dopolnitvami proizvodnje, predelave in ponudbo tipičnih proizvodov. V tem delu ima KSS strokovno in organizacijsko infrastrukturo, ki je potrebna za izvedbo teh nalog.« Na očitke, da KSS strokovno nazaduje, Pribožič odgovarja, da imajo vsi svetovalci končan študij in opravljeno licenco za svoje delo: »Ta očitek je neupravičen. Strokovno nazadovanje službe ni posledica človeških virov, ampak predvsem nenehnega zmanjševanja materialnih virov za opremo in strokovno izobraževanje na minimum ter pomanjkanja časa zaradi velikih obremenitev pri izvajanju ukrepov kmetijske politike. Specializacija znotraj službe se je v preteklih letih na posameznih zavodih že dogajala in menim, da je tudi nujna za učinkovitejši prenos znanja in delno razbremenitev posameznega splošnega svetovalca.« En svetovalec na Ptujskem prinese najmanj 1,2 milijona evrov Ob vsem povedanem Peter Pribožič dodaja, da bi se MKO kot financer javnih kmetijskih svetovalnih služb moralo zavedati, da bi bilo brez teh izvedenih bistveno manj ukrepov kmetijske politike in hkrati bi bilo tudi bistveno več vračanja denarja v evropsko blagajno zaradi neizpolnjenih pogojev pri kontrolah kmetij: »Poglejte podatek: na KGZ Ptuj en sam svetovalec v povprečju prinese iz ukrepov kmetijske politike na svoj teren kar 1,2 milijona evrov letno. K temu pa je treba prišteti še sredstva iz investicijskih programov. Učinkovitost službe na področju ukrepov kmetijske politike je vidna in dokazljiva.« Pribožič še opozarja, da kmetijski svetovalci ne morejo odgovarjati za slabo organiziranost kmetijske proizvodnje, zaradi katere pada tudi samooskrba: »Žal pri tem kmetijska svetovalna služba ne more narediti več, kot naredi; ne more odigrati vloge postavljavca poslovne organizacije, lahko pa zagotavlja strokovno pomoč pri pripravi programov pomoči, sodeluje in svetuje organizatorjem proizvajalcem ipd. Vodenja organiziranja proizvodnje in povezovanja kmetijskih proizvajalcev za skupno trženje pa ne more izvajati. Ta del organiziranosti si morajo kmetije postaviti same, ga tudi sofinancirati in pridobiti finančne podpore z razpisov. Pri programih za razpise pa KSS lahko sodeluje in je na to tudi pripravljena. Padanja samooskrbe s pridelavo v kmetijstvu ne moremo povezovati z delom in strokovnostjo KSS. Zato tudi revolucionarne spremembe pri organizacijski obliki KSS ne bodo prinesle rezultatov na tem področju.« SM Foto: SM Foto: DK Ormož • Center za socialno delo na Ptujski 12 Konec prostorske stiske za CSD Center za socialno delo Ormož (CSD) se je s Ptujske ceste 25 d preselil na Ptujsko cesto 12, v prostore nekdanje kmetijske zadruge. Ker so bili prejšnji prostori neprimerni za opravljanje njihove dejavnosti, so zaposleni navdušeni nad spremembo, okolje pa je gotovo prijetnejše tudi za uporabnike. Da je v Ormožu zares težko najti primerne poslovne prostore, je direktorica CSD Darja Nadelsberger Bene spoznala v zadnjih šestih letih, saj je takoj ob prihodu na to delovno mesto zaznala, da so bili prostori na Ptujski cesti 25 d neprimerni za njihovo dejavnost: »To so bila pravzaprav tri stanovanja v bloku. Dve sta bili povezani z notranjim stopniščem, v drugo nadstropje kjer sta bili sejna soba in čajna kuhinja, pa se je šlo po zunanjem stopnišču. Stopnice so bile strme, dostopnost za stranke je bila zelo slaba. Stanovanja so bila grajena tako, da se je videlo, da prostori niso bili nikoli namenjeni za nič drugega kot stanovanja, saj hodnikov skoraj ni bilo. Ti prostori so bili za CSD bolj izhod v sili. Ko smo prevzeli še naloge po novi zakonodaji, se je frekvenca strank močno povečala in občani so poleti čakali celo na dvorišču. V pisarnah ni bilo mogoče upora- Direktorica CSD Darja Nadelsberger Bene pravi, da so novi prostori veliko bolj prijetni za delo, delo s strankami pa tudi ni več utesnjeno kot na stari lokaciji. bljati klimatskih naprav, kjer je bila kvadratura premajhna. Pa tudi z vidika varnosti in požarne varnosti so bili prejšnji prostori popolnoma nesprejemljivi.« Načrtov in kombinacij o tem, kam naj se preselijo, je bilo v teh letih kar nekaj. Naj- Foto: Viki Ivanuša Pisarne so pobarvane v optimistične odtenke, oprema pa je ostala kar stara. Glede na naravo dela sta v pisarnah po ena delavka ali dve. resneje so razmišljali o stavbi nekdanje policijske postaje, vendar iz teh načrtov na koncu ni bilo nič. Prizadevali so si tudi za najem dodatnega stanovanja v istem vhodu, s čemer sicer ne bi rešili težave dostopnosti, a bi pridobili dve pisarni in bi se izognili ozke- mu grlu v pritličju, kjer je bila največja frekvenca strank, je povedala Darja Nadelsberger Bene. Z uvedbo nove zakonodaje se je realizirala tudi zaposlitev dveh novih delavk, ki jih je center prevzel od občine, s čimer se je stiska še zaostrila. Zato so se razveselili možnosti najema 295 m2 poslovnih prostorov od podjetja P&F Jeruzalem Ormož. Novi prostori so za dobrih 100 m2 večji od prejšnjih. Ker je stavba prazna, so imeli veliko izbiro in odločili so se za tretjo etažo, kjer je bila najbolj racionalna razporeditev prostorov, že znižani stropi in urejeni prostori. Pogoj za najem je bila vsekakor dostopnost, zato je najemodajalec vgradil dvigalo. CSD ima na voljo 10 pisarn, manjši arhiv, sejno sobo ter čajno kuhinjo. Darja Nadelsberger Bene je povedala, da so eden izmed redkih centrov, ki se je v nove prostore selil z okrog 15 let starim pohištvom, ki pa je po njihovem mnenju kakovostno in še dobro za uporabo. Za dve pisarni ga je zmanjkalo, zato bodo nekaj tudi dokupili. V centru je zaposlenih 13 delavk. Veliko dela imajo z dodeljevanjem enkratnih denarnih pomoči, saj imajo zaposleni in upokojeni na Ormoškem nizke prihodke. Sogovornica pravi, da se vidi, da so ljudje navajeni živeti skromno in si pomagajo s priložnostnimi deli. Zelo malo je družinskih pokojnin in varstvenih dodatkov. Tu je bilo največ dela, vse so povabili in preverili in veliko je negativnih odločb, nekateri so se odpovedali sami, drugi so prekoračili cenzus. Z novo zakonodajo na tem področju je manj nasilja v družini. Uradne ure so v ponedeljek, sredo, petek med 8. in 12. ter ob sredah še med 13. in 17. uro. Ves čas pa so dosegljivi po telefonu, in če kdo zaide k njim mimo uradnih ur, ga sprejmejo. »Na tem področju se trudimo narediti red, saj nas ob neuradnih dnevih čaka delo na odločbah, opravljamo delo na terenu in timske sestanke. Na novi lokaciji opažamo, da je takšnih primerov veliko manj kot na stari lokaciji, kjer so stranke šle k zdravniku ali v lekarno in so še hitro skočile na CSD, zato so bili hodniki nenehno polni,« pripoveduje direktorica, ki je povedala tudi, da je ormoški CSD eden izmed 12 centrov v Sloveniji (od skupno 62), ki ne potrebujejo fizičnega varovanja. S strpnim pristopom se potrudijo strankam razložiti stvari, zato tudi v zadnjem obdobju ni bilo več groženj in izgredov strank kot običajno. Seveda pa imajo tudi nekaj stalnih strank, s katerimi so vedno težave, a v takšnih primerih se obrnejo na policijo. Na novi lokaciji bo lažje tudi glede parkirišča, saj bo najemodajalec v prihodnosti uredil parkirne prostore, ki bodo rezervirani samo za CSD. Viki Ivanuša Podravje • Biotehniška šola vabi Brezplačna usposabljanja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je spomladi 2012 objavilo javni razpis za ukrep 111, usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu. Na razpis se je kot izvajalec z obsežnim programom usposabljanj prijavila tudi Biotehniška šola Ptuj, in sicer s tremi programi, vsak program pa vsebuje več različnih usposabljanj. Predavanja so se sicer začela že junija, znova pa so na vrsti ta mesec: »Junija smo že izvedli usposabljanja iz varstva in zdravja pri delu, ureditev kmečkega vrta ureditev zeliščnega vrta, zdaj pa nadaljujemo intenzivnejše tečaje, ki bodo potekali v jesenskem in zimskem času, nekatera že izvedena usposabljanja pa se bodo tudi ponovila,« je povedal koordinator usposabljanj na Bioteh- ter dodal: »Cilj ukrepa 111 je z usposabljanji, ki niso del rednega izobraževalnega sistema, izboljšati raven produktivnosti in inovativnosti dela v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. Usposabljanja vsebujejo vsaj eno od naslednjih vsebin: optimizacija proizvodnih procesov in tehnologij, uvajanje novih tehnologij ali proizvodov, tradicionalna znanja, podjetništvo, soočanje z novimi izzivi, znanja, povezana s kmetijskim, gozdarskim in živilskim področjem, seznanjanje z zakonodajnimi področji ter varnost in zdravje pri delu.« Denar v celoti zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo in okolje; od tega je 75 odstotkov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, 25 odstotkov pa je državni delež, zato so za udeležence vsa usposabljanja brezplačna. v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, tečajev, praktičnega prikaza na terenu, ekskurzij. »Vključijo se lahko fizične osebe, to se pravi nosilci, namestniki ali člani kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva in lastniki gozdov, ki upravičenost dokažejo z veljavnim po- trdilom ali izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev. Ta izpis lahko brezplačno dvignejo na upravni enoti na Ptuju, na oddelku za kmetijstvo in gospodarstvo. Prav tako se lahko brezplačnih usposabljanj udeležijo zaposleni v podjetju, ki se ukvarja s kmetijsko, gozdarsko ali živilskopredelovalno dejavnostjo. Usposabljanja trajajo najmanj osem ur, v skupini pa mora biti najmanj 10 slušateljev,« je še pojasnil Meznarič. Znotraj tokratnih jesen-sko-zimskih usposabljanj so pripravili naslednje vsebine: konjereja, izdelava kalkulacij na kmetijah, prilagajanje kmetijske proizvodnje podnebnim spremembam, predelava vrtnin in zelišč, ureditev kmečkega dvorišča in okolice, kmetijska politika in zakonodaja, predelava sadja, promocija kmetije s pomočjo IKT, podjetno načrtovanje in organiziranje prireje mleka, podjetno načrtovanje in organiziranje kmetijske proizvodnje ter pletenje iz vrbovih šib. Zainteresirani se lahko prijavijo prek telefona na tajništvu Biotehniške šole Ptuj (02 7871 730) ali na e-naslovu: tecaji. biotptuj@gmail.com. Natančni termini in podrobnejši opisi vsebin pa so objavljeni na spletni strani šole. SM Radenci • Obogatena turistična ponudba niški šoli Ptuj Dušan Meznarič informacijsko-komunikacijska Na omenjeni šoli jih izvajajo Vključili bodo konjeniški turizem Projekt »Pet poštnih kočij«, v katerem sodeluje osem partnerjev - po štirje iz Slovenije in Madžarske - bo obogatil turistično ponudbo Radencev, saj bo vključeval zlasti konjeniški turizem. Pričel se je izvajati lani, vse naloge, ki so si jih zadali, pa nameravajo zaključiti do jeseni 2014. Foto: arhiv Biotehniške šole Utrinek iz ene od delavnic v steklenjaku na posestvu Biotehniške šole Ptuj. Usposabljanja, ki jih ponuja šola, so za udeležence zastonj. Skupna vrednost projekta znaša okoli milijon evrov, od tega so kar 85 odstotkov denarja partnerji v projektu dobili od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancira 10 odstotkov projekta, lastni delež vsakega partnerja pa znaša pet odstotkov. Glavni cilj projekta je nadaljnji razvoj lokalnih skupnosti na obmejnem prostoru na osnovi koncepta trajnostnega razvoja turizma čezmejnega podeželskega prostora ter vključitev v turistično ponud- bo sosednje Madžarske. Tako bodo na Madžarskem vzpostavili center za razvoj produktov in inovacij, postavljen bo razgledni stolp, urejenih devet počivališč za konjeniški turizem, partnerji si bodo razdelili 60 GPS-naprav, izdana bo knjiga »S poštno kočijo po Pomurju«, promocijski film, izdane pa bodo tudi številne turistične publikacije. V Radencih bodo za 5000 evrov lastnih sredstev še letos pridobili pet urejenih počivališč v skupni vrednosti 15.000 evrov. Prihodnje leto bo urejen centralni informativno- prireditveni prostor z opremo v vrednosti 45.000 evrov, ki ga bodo uredili na platoju pred pošto in banko, pridobili pa bodo tudi prireditveni šotor. V dijaškem domu v Radencih bodo v drugi polovici tega meseca pripravili brezplačno izobraževanje za vse turistične ponudnike v pomurski regiji, udeleženci pa bodo na raznih delavnicah dobili vpogled v standarde, ki jih velja uvajati pri dejavnosti, s poudarkom na izvedbi turističnih produktov in uvajanju konjeniškega turizma v turistično ponudbo. NŠ Žetale • 9. tekmovanje za naziv žetalske grče in grčice Najboljši sekači in sekacke v državi Med letošnjimi številnimi prireditvami ob občinskem prazniku je bilo tudi tradicionalno deveto tekmovanje sekačev za pokal občine. Letos se je v rezanju z motorno žago pomerilo 18 tekmovalcev, kar je največ doslej. Na sekaškem tekmovanju lahko sodelujejo tako moški kot ženske; najboljši moški tekmovalec si s prvim mestom zagotovi pokal in naziv grče, pri ženskah pa si najboljša ob osvojenem pokalu pripne naziv grčice. Med letošnjimi tekmovalci je bilo petnajst moških in tri ženske. Tekmovalne discipline so bile tudi letos standardne: precizni rez, kombinirani rez na podlagi, zasek in podžago-vanje, kleščenje in podiranje na balon. Razlike med najboljšimi so bile zelo majhne, na koncu pa je seštevek osvojenih točk pokazal, da se je med tekmovalci najbolje odrezal Toni Butolen, na drugo mesto se je uvrstil Slavko Širec (lanski zmagovalec), na tretje pa Izidor Štajnberger. Med žen- skami je bila letos najboljša Marjana Podgoršek, drugo mesto je osvojila Kristina Štajnberger, tretje pa Veronika Furman (lanska zmagovalka). Omenjena šesterica je sestavljala tudi ekipo na letošnjem državnem sekaškem prvenstvu, ki je bilo znotraj gornjeradgonskega sejma konec avgusta. Tudi tam so se vsi odrezali več kot odlično; moška ekipa je z minimalnim zaostankom za zmagovalci dosegla skupno tretje mesto, ženske pa so pokazale še več, saj so bile prve in so ekipne državne prvakinje, poleg tega je Veronika Furman z najboljšim rezultatom premagala vso konkurenco in je tako aktualna državna prvakinja, Kristina Štajnberger pa je dosegla tretje mesto. Stanovno • Odprli asfaltirani cestni odsek S pomočjo krajanov asfaltirali še več V Stanovnu v Krajevni skupnosti Ivanjkovci so končali izgradnjo več cestnih odsekov, ki so jih nedavno slovesno odprli. Zmagovalci občinskega tekmovanja v sekaštvu so bili letos tudi najboljši sekači na državnem prvenstvu, saj so moški ekipno dosegli tretje mesto, ženske pa so celo državne prvakinje. Na posnetku: Izidor Štajnberger, Toni Butolen in Slavko Širec ter Kristina Štajnberger, Veronika Furman in Marjana Podgoršek. Kot je povedal podžupan Branko Šumenjak, je bila sprva načrtovana investicija 72.000 evrov, na željo krajanov pa je bila 900-metrska trasa podaljšana še za 600 metrov. Z aneksom se je tako gradnja podražila za 42.000 evrov. Občina je v tem primeru prisluhnila željam in potrebam občanov, ki so bili pripravljeni del sredstev primakniti tudi sami. Krajani so izgradnjo ceste sofinancirali v višini 17.000 evrov. Dogovarjali so se za dvo-slojno preplastitev ceste, na koncu pa so dobili enoslojni asfalt, saj je menda šlo veliko denarja za urejanje odvodnja-vanja. Domačini so s pridobitvijo zelo zadovoljni, saj imajo zdaj vse hiše dostop do asfalta z zasebnih parcel. V dolini je bil v preteklosti narejen tudi širokopasovni internet in podžupan Šumenjak je mnenja, da so na voljo vse razmere za razvoj. Podžupan vidi priložnost predvsem turizmu in kmetijstvu. Tudi predstavnik kraja v KS Ivanjkovci Miran Novak je v svojem nagovoru izrazil navdušenje vseh domačinov, ki so se z asfaltom končno rešili blata in prahu. Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci, je bila tudi zelo zadovoljna, saj so v zelo kratkem času v KS odprli več večjih pridobitev, od športnega igrišča prek obnovljenega doma kulture do gasilskega in doma krajanov, ki sta prav tako dobila novo preobleko. Za letos načrtujejo še dve odprtji, in sicer v Žerovincih, kjer je bila prido- bljena povezovalna cesta v dolžini okrog 1500 metrov. Cesta je bila nujno potrebna, ker se je na ljutomerski strani zaprl železniški prehod, narejen pa je bil tudi odsek do kmetije Kavčič, kjer so sofinancirali izgradnjo. V Cerovcu Stanka Vraza pa so dokončali tudi 120 metrov cestišča, kjer so morali veliko pozornosti nameniti odvodnjavanju, saj je voda zalivala bližnje kleti. V KS Ivanjkovci so tako končane vse letošnje investicije. Za prihodnje leto že imajo načrte, vendar za zdaj še ne vedo, kaj in koliko bo tudi zares našlo prostor v občinskem proračunu. Za blagoslov ceste je poskrbel Jože Rajnar, župnik iz Svetinj. Viki Ivanuša Po uspešno končanem tekmovanju je predsednik Strojnega krožka Žetalanec Franc Stojnšek povedal: »S tokratnim devetim občinskim gozdarskim tekmovanjem za naslov žetalska grča in grčica smo v našem krožku končali uspešen krog gozdarskih tekmovanj v letu 2012. Po uspešni realizaciji izbornega regijskega tekmovanja, ki je potekalo aprila v Žetalah, smo znotraj sejma Agra 2012 na državnem sekaškem tekmovanju lastnikov gozdov zastopali vso mariborsko regijo. Na državno tekmovanje sta se uvrstili ženska in moška ekipa Strojnega krožka Žetalanec. Kot je znano, sta se ekipi izkazali več kot odlično in se uvrstili na najvišje stopničke. To je za vse, ki so sodelovali v projektu, potrditev, da so delo opravili dobro ter da imamo tudi v bodoče dobro izhodišče. Dela ne bo manjkalo, vendar je ob tem treba omeniti, da je ves vložen trud opravljen prostovoljno, z žrtvovanjem prostega časa in tudi materialnih sredstev. Za tovrstna tekmovanja je namreč zelo težko pridobiti sponzorska sredstva ali donacije. Vseeno nam že vrsto let ob strani stojijo Zavod za gozdove iz krajevne enote Ptuj s strokovno pomočjo in sodniško ekipo, Občina Žetale, Osnovna šola Žetale ter še nekaj posameznikov. Za to smo jim v društvu zelo hvaležni. Naše povračilo za vso pomoč pa niso le odlični rezultati na tekmovanjih, ampak predvsem v tem, da širši javnosti prikažemo primer dobre prakse v tej kmetijski panogi, ki nas prevečkrat opozarja z žalostno statistiko nesreč. S svojim delom prav tako poskušamo opozoriti na gozdni potencial Žetal in Haloz kot vir lesne surovine za predelavo v izdelke in s tem tudi priložnost odpiranja novih zaposlitvenih možnosti v kraju.« SM Zavrč • Župan presenetil mlade gasilce Sprejem sredi nogometne zelenice Župan Občine Zavrč Miran Vuk je pred nogometno tekmo NK Zavrč v petek, 28. septembra, naredil izjemo in na zelenici pripravil krajši sprejem za mladinsko ekipo PGD Zavrč, ki je bila uspešna na gasilskem tekmovanju v Zadru. Naj pojasnimo, da se je sedem mladih fantov, gasilcev PGD Zavrč, ki so vsi po vrsti tudi uspešni nogometaši, ter dve dekleti, mladi gasilki, v nedeljo, 23. septembra, vrnilo iz hrvaškega Zadra, kjer so se kot edini predstavniki Slovenije udeležili državnega mladinskega tekmovanja. V konkurenci tujih skupin so mladi gasilci PGD Zavrč osvojili bronasto medaljo in pokal. Dodati velja, da se je omenjenega tekmovanja udeležilo kar 137 ekip ali okrog 1700 tekmovalcev, v hudi konkurenci in ob samih odličnih ekipah pa je imela priložnost tekmovati in dokazati svoje znanje in sposobnosti tudi mladinska ekipa PGD Zavrč, ki je letos precej uspešno tekmovala še na državnem mladinskem tekmovanju na Ptuju. Sprejema za mlade tekmovalce, ki ga je pripravil za-vrški župan Miran Vuk, so se poleg članov mladinske ekipe udeležili tudi predsednik in poveljnik PGD Zavrč, Anton Bratuša in Branko Skok, predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Gla-žar, ter Branko Lah, poveljnik občinskega poveljstva Ptuj. Uspešno mladinsko ekipo PGD Zavrč sestavljajo Tjaša Radeka, Katja Štumberger, Jan Težak, Luka Domjan, Leon Ku-kec, Tine Kotolenko, Gregor Kotolenko, Denis Potočnik in Daniel Borak, njihov trener pa je Emil Kočevar. Čestitamo! -OM Foto: Viki Ivanuša Foto: Tatjana Mohorko Novo pridobitev so slovesno odprli Branko Šumenjak, podžupan Občine Ormož, Slavica Rajh, predsednica sveta KS Ivanjkovci, in Miran Novak, predstavnik kraja v svetu KS Ivanjkovci. Završki župan Miran Vuk (levo) je uspešne mlade gasilce in vodstvo PGD Zavrč ter OGZ Ptuj sprejel kar na nogometnem igrišču v Zavrču. Foto: SM Ptuj • Rdeča kapica za majhne in velike Otroci so izvrstno občinstvo Pravljico bratov Grimm o ljubki deklici, ki jo na poti k babici v gozdu poje volk, poznamo vsi. Da je Rdeča kapica zgodba, ki smo jo slišali že neštetokrat, a se je nikoli ne naveličamo, dokazuje tudi prepolno ptujsko gledališče. Samo v enem dnevu si jo je ogledalo okrog 380 otrok in staršev. Druga premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2012/13 je bila pisana na kožo najmlajši populaciji, a vendar so tudi starejši z veseljem podoživeli zgodbo o ljubki in razigrani deklici in se vsaj za 35 minut vrnili v čas odrašča- Pravljica bratov Grimm z naslovom Rdeča kapica je tokrat plod sodelovanja Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev. Večna uspešnica med pravljicami je premiero v polnem ptujskem gledališču doživela v petek, že dan pozneje pa so si jo lahko ogledali tudi tisti, ki jim je v prvi vrsti pravzaprav namenjena in ki so najstrožja publika: otroci. Ti so v dveh terminih, ob 10. in ob 11.30, do zadnjega kotička napolnili gledališče. Predstavo si je samo v soboto ogledalo okrog 380 otrok in staršev. Čeprav je namenjena otrokom od 2. leta starosti naprej, so si jo z veseljem ogledali tudi mlajši. Otroci, ki so najstrožja publika, so zgodbo poslušali z velikim zanimanjem, zadovoljstva nad videnim pa niso skrivali niti po koncu. Rdeča kapica je ponovitev doživela tudi v ponedeljek, nekajkrat pa bo v prihodnjih Otroci so bili navdušeni nad predstavo. tednih odigrana tudi v dopoldanskem času, in sicer za šole, ponovitve za izven pa se obetajo v prihodnjih mesecih. »Otroške predstave so zmeraj polne, morda celo nekoliko bolj kot tiste za odrasle, ki pa so pri nas prav tako zelo dobro obiskane,« pravi Petra Kurnik iz Mestnega gledališča Ptuj. Tokratna je nastala v režiji Saše Jovanovica, za animacijo lutk in igro pa je poskrbela čudovita Tina Oman, ki ji je uspelo mlade gledalce animi- rati kar polnih 35 minut, kar sploh ni majhen zalogaj. Pravljica o Rdeči kapici že stoletja buri radovednost in vznemirjenje otrok ter brez olepševanja kaže preprosto zgodbo s pomembnim in poučnim sklepom. Gre za zgodbo o odraščanju, prevzemanju odgovornosti in pomenu poslušnosti. Je pa to tudi pravljica s srečnim koncem, vsaj za babico in deklico, ki preživita po zaslugi lovca, saj ju ta izreže iz volčjega trebuha. Za požrešnega vol- ka se zgodba ne konča najbolje, saj pogine, ker ima trebuh prenapolnjen s kamni. Za tiste, ki bi si želeli ogledati še kakšno odlično pravljico, bo možnosti še veliko. V ptujskem gledališču se namreč odvijajo vsako prvo soboto v mesecu. Že 3. novembra bo na sporedu predstava z naslovom Kam pa kam, kozliček, decembra pa se obeta uprizoritev še ene večne uspešnice Sneguljčice, s katero gostuje Lutkovno gledališče Maribor. Dženana Kmetec Ormož • Razstava Andreje Petek Barvit cvetlični vrt V Beli dvorani grajske pristave v Ormožu so še ves oktober na ogled slike Andreje Petek iz Savcev pri Sv. Tomažu. Razstava vas bo očarala z barvitostjo in dovršenostjo. Andreja Petek iz Savcev pri Sv. Tomažu je že kot osnov-nošolka rada risala. Z bratom sta doma risala in se igrala razstav. V srednji šoli se je s slikanjem povsem prenehala ukvarjati, resno pa je nadaljevala po koncu gimnazije. Ker je rada risala obleke in šivala, se je vpisala na šolo za oblikovanje tekstilij in oblačil, kjer jo je navdušil predmet risanje in slikanje. Sprejemnih izpitov na akademijo za likovno umetnost prvič ni naredila, zato je nadaljevala šolanje v smeri likovna pedagogika na pedagoški fakulteti. Drugič je bila na sprejemnih izpitih na akademiji uspešna. Le štiri izpite pred diplomo pa je zbolela in morala prekiniti študij. Sanja Galekovič je Andrejo Petek spremljala v vlogi tera-pevtke in mentorice. Razstava je bila pripravljena kot del njenega postrehabilitacijskega procesa. Zaradi bolezni se je namreč vključila v skupno-stno terapijo, ki poteka v Psi- hiatrični bolnišnici Ormož. »Andreja je prinesla svoje slike in skupaj smo se odločili, da jih pokažemo širši javnosti. To spada v sklop socialnih veščin, pri obvladovanju katerih Andreji pomagamo in jo spodbujamo. Pri delu je zelo vztrajna in dosledna, ne izpusti trenutka, ko lahko slika ali riše. Angažira se z veliko zavzetostjo in natančnostjo. Njene slike so kot ona sama, so odraz njene notranjosti, položaja, v katerem je. Razstavljene slike prekipevajo od ži-vosti, polnosti barv, zapolnjen je ves prostor, vse je izdelano do zadnje potankosti. Razstava me spominja na cvetlični vrt, ki prekipeva od barvitosti. Če je položaj neoptimističen, so slike bolj zamolklih barv. Eden sklop takšnih krasi tudi prostore bolnišnice. Cilj našega procesa je, da se Andreja Foto: Viki Ivanuša Andreja Petek in Sanja Galekovič do konca oktobra vabita k ogledu razstave v Beli dvorani. čim bolj osamosvoji, postane aktivna v svojih vsakodnevnih dejavnostih in tistih aktivnostih, ki jih želi početi,« je povedala Sanja Galekovič. Andreja Petek je povedala, da motivov ne izbira zavestno, so stvar počutja in se ji nezavedno prikradejo na platno ter odražajo njeno razpoloženje. Na fakulteti je slikala tudi akte, portrete, doma pa jo navdušuje predvsem abstraktno slikarstvo. Večinoma je ustvarjala z akrilom in ogljem, razstavljena dela pa so narisana z barvicami. Razstavljenih je 25 risb, ki so nastale leta 2011. Vse spadajo v isti cikel, ki je nastal skoraj v enem zamahu. Gre za miniaturne in natančno izdelane geometrijske vzorce oziroma rožne motive. »Proces je bil zelo tekoč, ko sem slikala, nisem občutila nobenega bremena. Risala sem po občutku,« je povedala Andreja, ki je v letošnjem letu motive razvila v geometrijske like. V prihodnosti želi enake motive preizkusiti tudi v oljni tehniki in v večjem formatu. Razstava je nastala kot plod sodelovanja bolnišnice s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Or-mož, saj je bila to spremljajoča razstava ob več dogodkih, ki so se odvijali tukaj in je del ob-bolnišnične aktivnosti. Viki Ivanuša fc«fl]r ITKLMNO PISAVE Tednikova knjigarnica Nagrajene pisave Ko je novo šolsko leto v skoraj še povsem sveže, čeprav že in po svoje ^ ££ ■ razveseljuje misel na po malem bližajoče se krompirjeve počitnice (saj veste, to je tisti teden z dnem reformacije in naslednjim praznikom, ko se spomnimo draW ^T^L gih preminulih, ampak p» nikoli nisem doumela pridevnika krompirjeve, saj bi bil tisti teden odločno prepozen za jesensko opravilo, ki mu pravimo pobiranje krompirja.), je prav, da na tem knjigarničnem mestu predstavimo knjižno novost s področja literarne teorije. Knjiga, ki jo podpisuje dr. Dragica Haramija, profesorica na filozofski fakulteti vMariboru in ena izmed najboljših poznavalk sodobne slovenske književnosti za otroke in mladino, je sicer postavljena v znanstveni maniri, natančno, pregledno, z jasno, za poljudne bralce preveč suhoparno oziroma bralno manj privlačno, kot so pač videti npr. diplomske naloge ali drugi znanstveni separati, razen platnic knjige, ki so prav vabljive v svoji belini in popestrene z barvitimi črkami abecede (oblikovanje naslovnice in platnic: Srečko Merklin). Tako oblikovane platnice in knjižni hrbet se zdita v nasprotju s knjižnim blokom, ki bi mu bolj pripisali mehko vezavo, brez barvne intervencije na naslovni platnici. Gleda na pomembnost knjižne vsebine - te se bodo najbolj razveselili tisti, ki se kakor koli ukvarjajo z izvirnim domačim leposlovjem, je tako oblikovana knjiga pravzaprav zadetek v črno. Pa četudi je bela! Podnaslov knjige Nagrajene pisave namreč pove vse: Opusi po letu 1991 nagrajenih mladinskih pripovednikov. To je torej knjiga o kakovostnih, dobrih, sodobnih ... avtorjih za otroke in mladino. Podnaslov pove skoraj vse. Kajti Haramijeva v svoji znanstveni monografiji, kot sama poudarja v Uvodu (str. 7, takoj za kazalom), predstavlja opuse prozaistov, ki so v zadnjih dvajsetih letih prejeli vsaj eno pomembno nagrado ali priznanje na področju mladinske književnosti na Slovenskem. A preden se avtorica posveti osrednjemu, obsežnemu jedru monografije, v razdelku 2 (od str. 9 do vključno 34) opredeli pojem mladinske književnosti in tipologijo (zanimivo!) proznih književnih vrst: kratkoprozne književne vrste, srednje dolga mladinska proza, dolga mladinska proza. V razdelku 3 avtorica natančno, kratko predstavi nagrade, ki so ji bile temelj presoje, katere pisce uvrstiti v pričujočo knjigo. Tako je vse o nagradah in nagrajencih pregledno, na enem kraju (Levstikova nagrada, večernica, desetnica, izvirna slovenska slikanica za nagrado Kristine Brenkove, priznanje Moja najljubša knjiga, zlata hruška). Četrti razdelek - ali morda bolje poimenovano nadpoglavje - prinaša slovenske prozaiste, ki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Avtorjev je skupaj 27, ki so predstavljeni z navedbami nagrad in priznanj, z natančno, dosledno bibliografijo, nato sledi razdelek z razčlembo avtorjevih mladinskih del. Pri vsakem avtorju so v sklepu zapisane značilnosti njegove avtorske pisave. Avtorica je s to monografijo zapolnila podatkovno, književno vrzel sodobnih literarnih ustvarjalcev. Nagrajene pisave so odličen šolski pripomoček, eno temeljnih del za vzgojitelje, sloveniste, književne teoretike, knjižničarje in vse, ki jim je mar bralna kultura in slovenski jezik. Zato knjigo priporočam na vsako javno in osebno knjižno polico. In hkrati obžalujem, da esenca književnega ustvarjanja, poezija, žal ni uvrščena v pričujoče delo, pa čeprav je prav pesnik Tone Pavček bil prvi nagrajenec z nagrado večernica - simpozijsko delovanje ob večernici v Murski Soboti pa je botrovalo knjižni izdaji znanstvene monografije Nagrajene pisave, ki so izšle v knjižni zbirki Misel o slovenski besedi - njen urednik je prof. Franci Just (Murska Sobota: Franc & Franc, 2012, 396 strani). Liljana Klemenčič Rene Glavnik »Mladi so naša garancija za naprej« Stran 12 Rokomet V Krškem derbi začelja Stran 12 Atletika Reprezentančni dres za peterico Stran 13 Plavanje V Kranju pet medalj za ptujski klub Stran 13 Pikado Na EP drugo mesto za ekipo Mlinčka Stran 15 Futsal Petelini iz Svetega Tomaža kikirikajo glasno Stran 14 Nogomet • Pokal Slovenije Aluminij z Gorico, Zavrč ali Maribor z Olimpijo tednik íVoíLuíajÍE neu na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si kal Slovenije Gorico, laribor z Olimpijo Foto: Črtomir G ozn i k Tim Matavž je Aluminiju v Pokalu Slovenije izžrebal Gorico. Nogomet • Reprezentanca Slovenije Foto: Črtomir Goznik Slaviša Stojanovič: »Novince sem poklical, ker resno konkurirajo za nastop.« Za prijateljske tekme ni časa Slaviša Stojanovič je na novinarski konferenci spregovoril tudi o tem, zakaj v pripravah ne odigra kakšne prijateljske tekme. »Glede na to, da so se nam nekateri igralci pridružili šele v torek (Brečko, Maroh, Pečnik, op. a.), je to praktično nemogoče izvesti. V sredo smo imeli uradni trening v Mariboru in ciklus je že skoraj končan. Nedavno pa sem bil na sestanku selektorjev v Varšavi, kjer je bilo veliko dobrih predlogov za organizacijo reprezentančnih priprav, vendar se moramo obenem zavedati, da je uresničitev teh odvisna predvsem od velikih klubov, ki dajejo največ igralcev v nacionalne selekcije. Interesi klubov in reprezentanc pa seveda niso enaki oziroma jih je težko uskladiti.« Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič V torek je bil po tiskovni konferenci slovenske reprezentance opravljen žreb četrtfinalnih parov za tekmovanje Pokal Slovenije. V bobnu sta bila tudi kluba z našega območja, Aluminij in Zavrč. Zadnjega sicer še čaka tekma osmine finala proti Mariboru, ki bo zaradi nastopa vijoličastih v evropskih tekmovanjih odigrana šele 31. oktobra. Zmagovalec tega dvoboja se bo v četrtfina-lu pomeril z ljubljansko Olim-pijo. Aluminiju je žreb namenil enakovrednega tekmeca, Gorico. »V pokalu je tako, da je treba za napredovanje nenehno zmagovati. Žreb z vidika NK Aluminij ocenjujem za solidnega, z njim smo zadovoljni. Tudi Pari četrtfinala nogometnega pokala Slovenije: Olimpija - Zavrč/Maribor Celje - Dravinja Aluminij - Gorica Triglav - Luka Koper tokrat se je ponovila zgodba z Rudarjem, ko smo se v kratkem času z njimi srečali trikrat, zdaj bo enako z Gorico (20. 10. -prvenstvo, 24. in 31. 10. - pokal). Serija z Rudarjem je bila uspešna, na podoben razplet upamo tudi tokrat,« je po žrebu povedal Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij. Na žrebanju tokrat ni bilo nosilcev, vse ekipe so bile enakovredne. V četrtfinalu bodo klubi odigrali po dve srečanji; prve tekme bodo odigrane 24. 10., povratne pa teden dni pozneje, 31. 10. Srečanji Olimpija - Zavrč/Maribor bosta odigrani v prvem prostem terminu. JM Zavrča ni, kar prekmurskemu strategu Zlatku Gaborju godi, saj bo imel »sladke skrbi«. Po skupnem zajtrku se bodo fantje na pot podali v soboto dopoldne, v Novem mestu pa ne bodo sami, saj jih bo spremljal tudi poln avtobus navijačev. Med njimi bodo tudi člani nove navijaške skupine, ki bo poslej za ekipo Zavrča navijala na vsaki tekmi. V vsakem primeru bodo Štajerci igrali na zmago, saj jim ta prinaša vodstvo na lestvici, kar je tudi cilj vodstva kluba. Pot do uspeha pa ne bo lahka, saj je Krka vodilna ekipa na lestvici, obenem so Novome-ščani po nekaj slabših predstavah z zadnjo zmago nad Dravi-njo spet ujeli ritem. Na svojem Portovalu gostom obljubljajo vroč sprejem, želja kluba, nad katerim kot direktor bdi nekdanji član zlate generacije slovenske reprezentance Sašo Udovič, pa je povečati razliko pred Zavrčem. Obeta se torej pravi spektakel, saj moštvi - glede na to, kar smo videli doslej - v 2. ligi odstopata od drugih ekip. tp V petek Ciprom : Slovenska nogometna reprezentanca se bo v petek, 12. 10., ob 20.45 znotraj kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji (skupina E) v mariborskem Ljudskem vrtu pomerila z ekipo Cipra. Reprezentanti so od ponedeljka zbrani v tradicionalni bazi na Ptuju, treninge pa opravljajo v Kidričevem in Mariboru. Štirje novinci Po uvodnih porazih proti Švici in Norveški si tako vodstvo reprezentance kot igralci želijo doseči prve točke v tem kvalifikacijskem ciklusu, štiri dni po tekmi s Ciprom pa čaka varovance selektorja Slaviše Stojanovica še gostovanje v Albaniji. Ekipa je nekoliko spremenjena, saj so v njej štirje novinci: vezista Goran Cvija-novic in Kevin Kampl ter napadalca Džengis Čavuševic in Robert Beric, ki sta zamenjala Valterja Birso in Zlata-na Ljubijankica. S Samirjem Handanovičem veliko močnejši S tem je selektor le uslišal klice po spremembah, ki so jih pošiljali navijači ter nogometni analitiki. Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bo kateri od omenjenih novincev tudi zaigral v začetni enajsterici. Naj- bližje temu je zagotovo Kam-pl, ki pa je imel pred kratkim nesrečno situacijo v družini in je vprašanje, ali bo psihološko pripravljen za takšen izziv. Stojanovič je zagotovo vesel tudi vrnitve kapetana Samir-ja Handanovica, ki je minuli konec tedna odlično branil na milanskem derbiju med Milanom in Interjem (0:1) in ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Zagotovo je reprezentanca z njim močnejša za vsaj 20 odstotkov, kar bi lahko bilo proti skromnejšima ekipama Cipra in Albanije (glede na Švico in Norveško) odločilnega pomena za zmagi. Tim Matavž: »Ni pomembno, kdo da gol« Svoj delež bodo v petek za- s gotovo prispevali tudi navijači, ki bodo v Ljudskem vrtu dvanajsti igralec naše reprezentance. Tega se dobro zavedajo tudi igralci, med njimi Tim Matavž: »Verjamem, da bo na stadionu dobra atmosfera. Moja pričakovanja so povezana izključno z zmago. Teh šest točk je izjemno pomembnih, zato bomo naredili vse, da jih dobimo. Pred desetimi dnevi sem zbolel, a zadnji teden sem normalno treniral z ekipo, tako da je za zdaj vse v redu, tudi počutim se dobro. Rad bi še povedal, da nisem obremenjen s tem, ali bom dosegel zadetek ali ne. Nogomet je ekipni šport in ni pomembno, kdo da gol, pomembno je, da zmagamo. Za Ciper vemo, da lahko doseže gol iz protinapadov, mislim pa, da imamo to kakovost, da jih bomo znali ustaviti.« Jože Mohorič Nogomet • 2. SNL Zmaga nad Krko prinaša vodstvo Nogometaši Zavrča se bodo času pa so le enkrat remizira- v 11. prvenstvenem krogu v li. Zadnja tekma proti Šenčur- Novem mestu pomerili z do- ju je pokazala, da se dviguje mačo Krko. Gre za trenutno tudi raven igre Zavrča, tako največji derbi v 2. ligi, saj eki- da bodo beli v dolenjsko pre- pi zasedata 1. in 2. mesto. V tej stolnico krenili povsem neo- sezoni sta se tekmeca enkrat že bremenjeni. Zavedajo se svoje pomerila (v 2. krogu), v pravi moči, z igro kratkih podaj in nogometni poslastici pa so z posestjo žoge pa bodo posku- 2:3 slavili farmacevti. šali Krki vsiliti svoj način igre, Zavrčani imajo za seboj s katerim bi bila pot do uspe- odlično serijo, saj so že osem ha lažja. Na srečo kaznovanih krogov neporaženi, v tem in poškodovanih v moštvu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Krke so v tekmi 2. kroga slavili v Zavrču; se jim lahko Zavrčani z enako mero oddolžijo v Novem mestu? Kolesarstvo • Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj Mladi so naša garancija za naprej Z nedeljsko kolesarsko dirko Pokal Poli 2012 so ptujski organizatorji zadeli v polno. Krona vsega je bilo nedvomno domače slavje v kar treh od štirih kategorij, obenem pa je širša športna in kolesarska javnost na našem območju lahko znova videla, da so v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj, kljub temu da letos niso imeli članskega moštva, na pravi poti. V klubu so trdno odločeni, da bodo tudi v bodoče hodili po stopinjah kakovostnega dela z mladimi domačimi tekmovalci, seveda pa v doglednem času spet računajo na člansko ekipo. Domača vrsta je pod strokovnim kadrom še enkrat dokazala, da premore sijajne posameznike, ki pa ne gledajo le nase, ampak jih zanima tudi ekipni uspeh. Lep dokaz za to sta predvsem Tim Roškar in Luka Sagadin, ki sta, čeprav prvi nastopa pri dečkih A, drugi pa pri dečkih B, s skupnimi močmi zlomila tekmovalca iz Adrie in tako slavila vsak v svoji kategoriji. Uspehi mladih Ptuj-čanov seveda niso naključni, saj nas že praktično vso sezono razvajajo z izjemnimi dosežki. Tri zmage doma pa so bile le pika na i izjemni sezoni, ki se bo končala ta vikend v Mengšu, kjer bodo med favoriti za najvišja mesta znova tudi tekmovalci Perutnine Ptuj. O Pokalu Poli 2012 je spregovoril tudi direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik, ki se je ob tem, ko je za izvedbo dirke prejemal številne pohvale, ozrl še na delovanje kluba in njegovo prihodnost. Pokal Poli 2012 je za vami. Ali ste zadovoljni z izvedbo dirke? R. Glavnik: »Seveda sem zadovoljen, in to predvsem zaradi dejstva, da so naši fantje iz KK Perutnina Ptuj postali zmagovalci med dečki A in B ter mlajšimi mladinci. To je to, kar smo si zastavili za cilj.« Koliko tekmovalcev je nastopilo na letošnji dirki Motokros Foto: Črtomir Goznik Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj: »Opažamo, da je mladih kolesarjev iz leta v leto več, sicer pa ob tem ne smemo pozabiti, da je svetovni mladinski prvak Slovenec.« in koliko je bilo domačih tekmovalcev iz Perutnine Ptuj? R. Glavnik: »Vse skupaj je v vseh kategorijah nastopilo okrog 220 kolesarjev. Opažamo, da je mladih kolesarjev iz leta v leto več, sicer pa ob tem ne smemo pozabiti, da je svetovni mladinski prvak Slovenec (Matej Mohorič, op. a.). Domačih fantov je 47 in verjamem, da se trudijo ter si želijo rezultatov. Že to, da deklasira-jo starejšo kategorijo, je tista garancija, ki nam daje upanje, da bo klub znova zaživel kot v starih časih.« Kaj pa sama organizacija dirke? Nastopale so mlajše kategorije, ki zahtevajo posebno pozornost. R. Glavnik: »V sodelovanju s Perutnino Ptuj smo se zares potrudili pri organizaciji. Pri varovanju nam pomagajo tudi gasilci iz PGD Grajena in ptujska policija, ki res poskrbi za varnost. Seveda pa so tu tudi starši, ki so bili ob progi in pomagali, tako da lahko rečem, da smo obvladali stvar, obenem pa slišim same pohvale. Mladi tako vidijo, kako se organizira tovrstna dirka, vodje in trenerji ekip pa so nam hvaležni, da je dirka uspela, saj je drugod v mlajših kategorijah vse na nižji Uvrstitve kolesarjev Perutnine Ptuj na Pokalu Poli: mlajši mladinci: 1. Mitja Serdinšek, 10. Alen Plajnšek, 12. Manuel Bedenik, 16. Mitja Mohorko, 21. Nejc Rogina; dečki A: 1. Tim Roškar, 8. Luka Kramberger, 17. Blaž Leljak, 28. Blaž Vidovič; dečki B: 1. Luka Sagadin, 9. Žan Zemljak, 11. Blaž Furjan, 13. Jernej Paj, 15. Jan Medved, 25. Rene Gomilšak, 27. Denis Draškovič Sattler; dečki C: 11. Nace Malovič, 13. Žan Ljubec, 28. Aljaž Ljubec, 29. Gašper Polanec, 34. Matija Krajnc. ravni.« Kako bo z omenjeno dirko v prihodnje? R. Glavnik: »Organizirali jo bomo tudi v naslednjih letih. Garancijo za to sta že zagotovila tako klub kot dr. Roman Glaser, tako da bo stvar naprej tekla v pozitivni smeri.« V klubu je precej nebru-šenih diamantov, če izpostaviva zgolj Luko Sagadi-na. Kako v Perutnini Ptuj skrbite, da bo njihov razvoj šel v pravo smer? R. Glavnik: »Gledamo na mlade in si želimo, da bi napredovali. Če nam v doglednem času ne bi uspelo spraviti skupaj članske ekipe, kar nameravamo s svojim podmladkom podkrepiti, bi na primer Luka Sagadin, letošnji absolutni zmagovalec v Pokalu Slovenije, imel možnost oditi v tujino in to je tisto zagotovilo, da v klubu skrbimo, da imajo mladi možnost napredovanja. To je pozitivno, saj vidimo, da se mladi zelo trudijo in maksimalno pripravljajo na takšno preizkušnjo, kot je dirka na Ptuju.« Tadej Podvršek Gajser v Radizelu drugi na zadnji tekmi DP V Radizelu se je v nedeljo s peto dirko končalo državno prvenstvo v motokrosu. Naslove prvakov so osvojili Klemen Gerčar v odprtem razredu, Aljoša Molnar v razredu do 125 ccm, Nick Škorja (85 ccm), Igor Pancar med veterani in Luka Milec pri podmladku. Motokrosiste zdaj čaka skoraj polletni premor, nova sezona se bo začela marca prihodnje leto. V odprtem razredu je naslov prvaka prepričljivo osvojil Klemen Gerčar (AMD Brežice), ki je imel pred finalno dirko že 45 točk prednosti. Na treh dirkah državnega prvenstva je zmagal, dvakrat pa je bil drugi. Na finalni dirki je v prvi vožnji zanesljivo slavil, njegova prednost pred drugouvrščenim Tonijem Mulcem (MK Slovenj Gradec) je znašala skoraj pol sekunde. V drugo Tim Gaj- ser (Motocross-ski Gajser) ni ponovil napake s starta in je že kmalu po začetku ujel Ger-čarja ter ga nato tudi prehitel in zmagal. Skupno zmago na dirki je osvojil Gerčar, Gajser je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Mulec. Poleg prvaka Gerčarja sta v seštevku državnega prvenstva na zmagovalne stopničke stopila še podprvak Mulec in tretjeuvrščeni Erik Slavec. Bogomir Gajser (Motocross-ski Gajser) je v Radi-zelu pometel s konkurenti pri veteranih, vendar pa se ni potegoval za naslov prvaka, ker je letos odpeljal le tri dirke. Drugo mesto je na dirki osvojil Igor Pancar (AMD Šentvid), tretji je bil Andrej Rus (AMD Roton). Pancar je s tem postal državni prvak pri veteranih. sta, jm Judo • Svetovni pokal Urekova sedma v Turčiji V soboto je bila v turškem Is-tanbulu tekma za svetovni pokal v judu za ženske. Na njej je nastopila okrnjena slovenska reprezentanca, okrnjena je bila tudi preostala konkurenca, saj so v večini kategorij manjkale najboljše tekmovalke. V kategoriji nad 78 kilogramov, v kateri je nastopila tudi članica JK Drava Ptuj Urška Urek, je bilo prijavljenih osem tekmovalk, izmed njih so bile tri Turkinje. Med njimi je na koncu zmagala Belkis Zehra Kaya. Urška je v Istanbulu dvakrat stopila na tatami in na koncu osvojila 7. mesto. Njene želje so bile višje, saj se njena forma v zadnjem obdobju dviguje, vrhunec pa naj bi dosegla na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice do 23 let v novembru na tekmovanju v Pragi. V Istanbulu se je najprej pomerila s Turkinjo Kubri Karo, ki velja za ekstremno močno judoistko. Naša mlada tekmo- valka je bila v začetku dvoboja aktivnejša in je imela zaradi pasivnosti nasprotnice prednost do zadnje minute, ko ji je zmanjkalo koncentracije in je po končnem prijemu izgubila z iponom. V repesažu se je borila z zelo visoko in močno tekmovalko iz Litve, Santo Pakenyte. Urkova je bila na začetku dvoboja nepazljiva in tekmica jo je vrgla na vazari, ki ga je izvedla tudi naša judoistka. Ta je bila med borbo nekaj časa premalo aktivna in je dobila prvo kazen, nato pa je stopila še zunaj površine za dvoboj, tako da je dobila še drugo kazen in je zato izgubila z 0:5 ali z yukom. Dva poraza in končno 7. mesto Urške Urek vsekakor nista zadovoljila želja tekmovalke in njenega trenerja Vlada Čuša. Po nastopu v Istanbulu mlada judoistka že zavzeto trenira za naslednjo preizkušnjo; prihodnjo nedeljo bo tekmovala na evropskem pokalu v Beogradu. David Breznik Rokomet • 1. A SRL (m) V Krškem derbi začelja Visok poraz na domačem parketu proti Trimu je hočeš, nočeš pustil posledice. Samozavest Ormožanov je načeta, pred njimi pa v soboto, 13. oktobra, ob 19.00 na vročem parketu v Krškem derbi začelja. Obe ekipi sta doslej zbrali po eno točko, boljši vtis po petih odigranih krogih pa so pustili Krčani, ki so bili blizu točk v Ivančni Gorici (poraz z 32:33) in nazadnje v Izoli (poraz s 24:25). Podobno kot vinarji je tudi krški klub v novo sezono startal z le eno željo, imenovano obstanek v ligi. Kot kaže dozdaj-šnji potek prvenstva, bi lahko bili prav ekipi Krškega in Jeruzalema največja konkurenta v boju za prvoligaško vstopnico v sezoni 2013/14. Zato bodo točke v Krškem štele dvojno. Trener Saša Prapotnik tudi v tem tednu ni opravil nobenega treninga v popolni zasedbi. Na ponedeljkovem je poškodbo hrbta staknil krožni napadalec Danijel Mesaric in njegov na- stop je še pod vprašajem. Šele v sredo je z ekipo prvi trening opravil Siniša Radujkovic, ki čuti bolečine v kolenu in hitro se lahko zgodi, da bo Ormož v soboto odigral tekmo brez obeh tujcev. Največ časa na treningih so posvetili hitri igri in igri v obrambi, ki pa nikakor ne steče, čeprav sta minulo sezono v tej rokometni prvini blestela Jaka Špiljak in Nejc Žmavc. Ko bo Jeruzalemčkom uspelo spraviti igro v obrambi na želeno raven, šele takrat se bo ekipa lahko začela spogledovati s prepotrebnimi zmagami in točkami. Pred ormoškimi rokometaši so zdaj tekme proti Krškem, Ribnici (na Hardeku v četrtek, 18. oktobra, ob 1930) in SVIŠ, ki bodo natančno pokazale, kaj se lahko pričakuje od varovancev trenerja Prapo-tnika v tem prvenstvu. Ekipa potrebuje le eno dobro predstavo, da znova zaživi in dokaže, da si zasluži nastop v 1. SRL. Ali bo prelomnica že v Krškem? KU Odgovor na zapis v Štajerskem tedniku dne 5. 10. 2012 Na škodo mladih rokometašev Tekma med mladinci Velike Nedelje Carrera Optyl in Jeruzalema Ormož, ki je bila odigrana v soboto ob 19.00, nima nobenega predznaka vprašljivosti. Pri Veliki Nedelji namreč tekme organiziramo v času, ko so prosti igralci in trener. Kar nekaj naših igralcev je dijakov in študentov in zanje je na prvem mestu šola, zato med tednom bivajo v kraju šolanja. Tudi naši trenerji so zaposleni v raznih delovnih organizacijah in zanje je na prvem mestu pač služba. Ker za svoje trenersko delo ne dobivajo plače tako kot nekateri trenerji v drugih klubih, ampak delujejo v svojem prostem času, temu prilagajamo organizacijo tekem. Pri tem pa ne smemo pozabiti še vseh preostalih sodelujočih, kot so zdravstvena služba, zapisnikarji in časomerilci, ki so prav tako volonterji in delo opravljajo v svojem prostem času. Tudi v soboto je bilo tako, saj so člani odigrali tekmo v petek, kadeti, ki so prav tako člani mladinske ekipe, pa v soboto dopoldne. Trener je imel prosto soboto, zato smo izkoristili priložnost za organizacijo tekme. Tukaj ne gre za nobeno rivalstvo, ki naj bi bilo staro več kot deset let. V RK Velika Nedelja ne čutimo nobenega rivalstva. To potrjujemo z dejstvom, da so nekateri mlajši igralci, ki so svojo pot začeli pri Veliki Nedelji, brez težav posojeni v Ormož. Ko ste pred zaključkom minule sezone želeli igralce za pomoč pri ekipah mlajših dečkov in kadetih, smo vam ustregli in igralce posodili za določen čas. Med mlajšimi dečki je ob že prej posojenemu Anžetu Šoštariču bil posojen še Rene Škerjanec, med kadeti pa Filip Bombek, Jure Hržič in Matic Pfeifer. Tudi ko omenjate sodelovanje v smislu dobrososedskih odnosov, nimate prav. Ko ste prosili za prestavitev tekme kadetov, smo vam ustregli, pa tudi pri prestavitvi nekaterih drugih tekem v minuli sezoni. Na turnir v Linz je odšla ekipa SDA, vi pa ste kot vzrok prestavitve navedli odsotnost trenerjev zaradi odhoda v Linz. Nismo delali težav in smo dali soglasje za prestavitev tekme kadetov. In prav ta prestavitev nas zdaj zelo tepe, saj so vikendi natrpani s tekmami rednega dela, v zaostanku pa imamo še tekmo prvega kroga. Po vsem napisanem in argumentiranem mislim, da imate težave z rivalstvom v vašem klubu oziroma imajo težave posamezniki, ki delujejo v vašem klubu. Rivalstva ni bilo čutiti tudi po končani tekmi, ko je pred športno dvorano med starši obeh ekip potekal sproščen pogovor in vsi so si zaželeli čim boljše nadaljevanje sezone. V nadaljevanju ne želimo polemizirati prek medijev in ta odgovor je zadnji, ki ga posredujemo medijem, v katerih ste sami objavili članek. RK Velika Nedelja Carrera Optyl Konjeniški šport • Tri zmage Slavičev Kasaški klub Ljubljana je na hipodromu Stožice preteklo nedeljo pripravil tekmovalni dan z najpomembnejšo dirko - državnim prvenstvom za dvoletne kasače. Nastopilo je 11 dvoletnikov, med njimi kar sedmerica iz KK Ljutomer, zato ne preseneča njihova odlična uvrstitev. Pripadla so jim prva tri mesta. Na 1600 metrov dolgi stezi je zmagal Marko Slavič ml. s kobilo Itty (lastnik Franc Kosi) v kilometrskem času 1:28,4, drugo mesto je pripadlo konju Finančna kriza z voznikom Jožetom Sagajem ml. (1:29,3), tretje pa Layli voznika Darka Sodca (1:29,4). Na dirkah v Ljubljani velja izpostaviti edinstven uspeh tekmovalcev iz družine Slavič, saj se je zgodilo prvič, da so dosegli zmage vsi trije nastopajoči - oče Marko z Defenderjem MS v sedmi dirki, že omenjeni Marko ml. v DP in njegov brat Mitja z Dejavu MS v prvi dirki. NŠ Plavanje • Miting v Kranju Pet medalj za ptujsko plavanje V soboto se je s plavalnim mitingom Start 2012 začel zimski del tekmovalne sezone v plavanju, ki bo večinoma potekal v pokritih 25-metrskih bazenih. Miting je organiziralo Kranjsko plavalno društvo Zvezda, na njem pa je nastopilo več kot 300 plavalcev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Italije in Slovenije. Med 22 klubi (17 jih je bilo iz Slovenije) je bil tudi PK Terme Ptuj. Pod vodstvom trenerja Igorja Sternada so nastopili Nuša Šerbec med članicami in Tim Vidovič ter Aljaž Puž med mladinci. Po uspešni poletni sezoni so se ptujski predstavniki izkazali tudi na otvoritvenem tekmovanju v zaprtem bazenu, saj so v Kranju osvojili pet medalj, od tega Tim Vidovič kar štiri. S tem je znova dokazal, da je trenutno v prsni tehniki eden izmed najboljših v Sloveniji v svoji starostni skupini. Odličen mladi plavalec je zmagal na 50 metrov prsno s časom 32.28 s in na 100 metrov prsno s časom 1,08.95 (glede na madžarske lestvice je največ točk, 590, dobil za rezultat na 100 metrov prsno, op. a.). Ob dveh zlatih medaljah je Vidovič dopolnil svoj komplet s srebrno na 100 metrov delfin in bronasto na 50 metrov delfin. Svoje nastope je član PK Terme Ptuj ocenil tako: »Glede na to, da se za nastope v zaprtih bazenih pripravljam šele kakšen mesec dni, sem z doseženimi časi in rezultati lahko zadovoljen. Prav tako sem zadovoljen z osvojenimi štirimi medaljami, od katerih sta dve zlati v moji najljubši, prsni tehniki.« Zelo solidno je med članicami nastopila tudi Nuša Šerbec, ki je bila 3. na 50 metrov prsno, 4. na 50 metrov delfin in 5. na 100 metrov prsno. Le malo je do medalje zmanjkalo Aljažu Pužu, saj je bil v disciplini 50 metrov hrbtno 4., medtem ko je bil na 100 metrov prosto peti. Maloštevilna ptujska odprava je svoje nastope opravila dobro, kar bo mladim plavalcem še dodatna spodbuda za nadaljnje delo. Izmed najboljših slovenskih plavalcev so nastopili Robert Žbogar, Anja Čarman in Anja Klinar. Slednja je tudi dosegla najboljši rezultat mitinga, potem ko je na 400 metrov prosto dosegla rezultat 4,14.01; po madžarskih plavalnih lestvicah to pomeni 852 točk. David Breznik Tim Vidovič, Nuša Šerbec in Aljaž Puž (vsi PK Terme Ptuj) Planinski kotiček 1. pohod po Slovenjegoriški planinski poti Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 3. novembra, 1. pohod po Slovenjegoriški planinski poti. Vljudno vas vabimo na pohod, ki bo potekal po delu trase SGPP od Vurberka do Term Ptuj. Program: Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri in 8.45 odpeljal posebni avtobus na Vurberk (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje na Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Start pohoda bo pred domom krajanov na Vurberku med 8. in 10. uro. Pohodnike bo pot vodila najprej mimo Marijine cerkve in gradu Vurberg do Plančeve kapele v Krčevini pri Vurberku, kjer bo 1. KT pohoda. Sledila bo pot čez Krčevino do domačije Breg, kjer bo 2. KT pohoda. Tukaj bo možno dobiti tudi hrano in pijačo. Pohodniki se bomo nato podali čez Hinčev hrib v najstarejše slovensko mesto, Ptuj. 3 KT bo pred prostori PD Ptuj, ki so tik ob reki Dravi, v Dravski ulici 18. Sledil bo sklepni del pohoda čez most za pešce in po nasipu reke Drave do Term Ptuj, kjer bo na 4. KT poskrbljeno za toplo hrano in veseli konec pohoda. S Ptuja je možna vrnitev z vlakom ob 18.31 v smeri Pragersko, Celje in Ljubljana (prestop za Maribor) ali z vlakom ob 20.38, ki nadaljuje vožnjo direktno v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka ob 19.54. Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon: 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19. uro, GSM: 040 754 499 (predsednik PD) ali pa si oglejte našo spletno stran www.pdptuj.si. Startnina znaša 3 evre (lastni prevoz) ali 6 evrov (prevoz z avtobusom). Na startu se bo možno naročiti na toplo malico (4 evre), ki jo boste dobili na cilju pohoda. Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj Reprezentančni dres za peterico Eden od dokazov, da je za ptujskimi, sploh mlajšimi atleti odlična sezona, je število nastopov za državno reprezentanco. Dres državne reprezentance je na štirih reprezentančnih tekmovanjih obleklo pet ptujskih atletov. Največkrat Veronika Domjan, državna rekorderka in prvakinja v metu diska v mladinski kategoriji. Na letošnjem Savaria mitingu v avstrijskem Murzzuschla-gu je Domjanova z rezultatom 47,25 metra zmagala v konkurenci tekmovalk iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Na istem tekmovanju konec septembra si je obetavni ptujski sprinter Aljaž Brlek pritekel zmago v štafetnem teku 4 x 100 metrov. Tako Domjanova kot Brlek sta nastopala za reprezentanco še v italijanskem Bressanoneju. Domjanova je bila dvakrat tretja, v suvanju krogle in metu diska, Brlek pa peti v osmeroboju. Z zelo solidnima nastopoma sta se na tro-boju reprezentanc mlajših članov in članic v češkem Hodo-ninu izkazali še Laura Pajtler in Melani Hentak. Slednja je vrgla kopje 45,71 metra in osvojila 4. mesto, Pajtlerjeva pa si je priborila 5. mesto v teku na 400 metrov s časom 58,51 sekunde. Šesto mesto Nastje Klanjšek v troskoku (11,58 metra) na četveroboju mladinskih reprezentanc pa zaokrožuje ptujske reprezentančne nastope v letošnjem letu. UE Nadarjeni ptujski sprinter Aljaž Brlek je barve slovenske reprezentance uspešno branil na dveh mednarodnih tekmovanjih. Teniške novičke Lah in Zidanškova nastopila na mastersih Masters U-16 V Litiji je 4. in 5. 10. potekal masters za dekleta do 16. leta starosti. Na njem je nastopila Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki je bila postavljena za 3. nosilko. V 1. krogu je bila Tamara prosta, v četrtfinalu pa je 6:2, 6:1 ugnala Niko Kozar (Triglav Kranj). Za uvrstitev v finale se je merila z Ano Oparenovič (MAX LJ), a je dvoboj izgubila Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) in Natalija Šipek (TK Nat-ka) Iz TK Terme Ptuj sporočajo, da imajo še nekaj prostih terminov za igranje tenisa v zimskem obdobju v balonu. Dodatne informacije: Luka Hazdovac - 040 304 897. 3:6, 4:6. Zmagovalka mastersa je postala Natalija Šipek (TK Natka). Masters U-14 v Ljubljani Na mastersu za kategorijo U-14 v Ljubljani je nastopil tudi Ptujčan Sven Lah, ki si je nastop prislužil z odličnimi igrami skozi vso sezono; trenutno zaseda 3. mesto na lestvici TZS. Sven pa tokrat ni nastopil tako, kot bi si želel, saj ga v zadnjem mesecu pri igranju precej ovira poškodba levega komolca. Zato je tudi odpovedal igranje na nekaterih zadnjih turnirjih in se v miru pripravljal na masters, na katerem ima pravico nastopa najboljših 12 v sezoni. Sven je bil v 1. krogu prost, v četrtfinalu pa je bil njegov tekmec Nejc Sitar (ŽTK Maribor). Sven je hitro pove-del, nato pa je znova začutil bolečine v komolcu, ki so mu onemogočale igranje dvoroč-nega bekhenda. Srečanje je na koncu izgubil s 6:7(5), 4:6. Na koncu je presenetljivo slavil Timo Kovačič (Mima). Nika Strašek (TK Terme Ptuj, desno) je v Kopru osvojila 2. mesto v kategoriji midi tenis (U-9). Turnir 8-11 v Kopru V Kopru je konec tedna potekal turnir v najmlajših kategorijah, ki sta ga se udeležili tudi članici TK Terme Ptuj, Taja Lončarič in Nika Stra-šek. Žreb je določil, da se v četrtfinalu glavnega turnirja pomerita med sabo, uspešnej- ša je bila Nika. Ta je slavila tudi v polfinalnem dvoboju z Novo-goričanko Saro Lisjak. Nika je zelo dobro predstavo pokazala tudi v finalnem dvoboju proti 1. nosilki, domačinki Tini Dujc, a je izgubila v tesni končnici (v tretjem, odločilnem nizu, je bilo 8:6 za Koprčanko). JM Zaključni turnir v TC Luka osvojila Kocjan in Stubičar Tenis center Luka je v soboto, 6. 10., organiziral zaključni turnir sezone 2012 za rekreativce. V lepem vremenu so se pomerili v kategoriji dvojic, pomerilo pa se je kar 24 parov iz Ptuja in okolice. Ti so v predtekmovanje igrali po skupinah (vsak z vsakim), v finalni del turnirja pa se je uvrstilo 12 najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu na izpadanje. Igralo se je sedem iger (gemov). v odličnem vzdušju pa so bili odigrani lepi in izenačeni dvoboji. Lovoriko najboljših sta zasluženo Blaž Kocjan in Aleš Stubičar, ki sta v finalu premagala dvojico Križe/Cr-njakovič. V tolažilnem delu turnirja je igralo preostalih 12 parov, zmago pa si je priigrala dvojica Bojan Skok Aljaž Vuk. Rezultati: Gregorec/Holc - Mihelič/Kmetec larič/Hlupič 4:3, Kocjan/Stubičar - četrtfinale: Križe/Crnjakovič 4:3, Kocjan/Stubičar - Horvat/Ču- Gregorec/Holc 4:3; - Pušnik/Smolinger 4:3, Kolarič/ ček 5:2; finale: Kocjan/Stubičar - Križe/ Hlupič - Jagarinec/Mazera 4:3, polfinale: Križe/Crnjakovič - Ko- Crnjakovič 4:3. Najuspešnejši udeleženci zaključnega turnirja v TC Luka Futsal • 1. in 2. SFL Petelini iz Svetega Tomaža kikirikajo glasno 1. SFL: KMN Slovenske gorice še tretjič poražen doma REZULTATI 4. KROGA: KMN Slovenske gorice - KMN Oplast Kobarid 5:9 (1:3), Predilnica Litija - Dobovec Trgovine Jager 2:3 (1:1), KMN Puntar - KMN Bronx Škofije 2:2 (0:1), KMN Nazarje Glin - Vuko Ljubljana 3:2 (1:1). 1. DOBOVEC JAGER 4 2. O. KOBARID 4 3. KMN PUNTAR 4 4. PREDIL. LITIJA 4 5. NAZARJE GLIN 4 6. BRONX ŠKOFIJE 4 7. SLOV. GORICE 4 8. VUKO LJUBLJ. 4 3 1 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 12:9 0 21:16 0 12:9 1 21:12 2 12:14 2 15:21 3 14:22 4 10:14 KMN SLOVENSKE GORICE - KMN OPLAST KOBARID 5:9 (1:3) STRELCI: 0:1 Štik (2.), 1:1 Kle-menčič (13.), 1:2 Vulikič (16.), 1:3 Ručna (20.), 2:3 Jurančič (21.), 3:3 Živko (27.), 4:3 M. Čuček (29.), 4:4 Zorč (30.), 4:5 Štih (32.), 4:6 Ručna (33.), 5:6 M. Čuček (36.), 5:7 Sovdat (36.), 5:8 Sovdat (38.), 5:9 Sovdat (40.). KMN SLOVENSKE GORICE: Boh, Damiš, M. Čuček, Klemenčič, La- šič Zavadlal, S. Čuček, Bezjak, Živko, Jurančič, Bezjak, Fras, Jurša. Trener: Dejan Kramberger. Nogometaši KMN Slovenske gorice so v Benediktu odigrali srečanje 4. kroga. To je bila že njihova tretja domača tekma, prav vse so doslej izgubili (s Puntar-jem, Litijo in Kobaridom). Edine točke so doslej osvojili na gostovanju v Nazarjah. 2. SFL: Petelini kikirikajo glasno REZULTATI 3. KROGA: KMN Sevnica - Tomaž Picerija Ozmec 3:4 (2:3), ŠND Veplas Velenje - Fra-gmat Extrem 7:1 (2:0), ŠD Brezje - ŠKD Krt 4:2 (2:1), KMN Velike Lašče - FSK Stripy 4:4 (2:2), Ke-belj Mibus prevozi - KMN Benedikt 7:2 (2:1) 1. ŠD BREZJE 3 2. TOMAŽ P. OZMEC 3 3. VEPLAS VELENJE 3 4. FSK STRIPY 3 5. KEBELJ MIBUS 3 6. VELIKE LAŠČE 3 7. FRAGMAT EXT. 3 8. KIX AJDOVŠČINA 2 9. ŠKD KRT 3 10. KMN SEVNICA 2 11. KMN BENEDIKT 2 2 0 1 14:10 6 1 13:12 6 1 12:7 6 0 11:7 5 0 12:7 5 0 19:13 5 1 7:12 4 1 4:7 3 2 10:18 1 0 0 2 5:8 0 0 0 2 5:11 0 2 0 2 0 1 2 1 2 1 2 1 1 1 0 0 1 KMN SEVNICA - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 3:4 (2:3) STRELCI: 1:0 Popovič (5.), 1:1 U. Goričan (5.), 1:2 Matjašič (6.), 2:2 Pešec (7.), 2:3 D. Goričan (18.), 2:4 D. Goričan (27.), 3:4 Krnc (28.) TOMAŽ PICERIJA OZMEC: S. Krajnc, Gajser, Matjašič, Kavaš, Majcen, U. Goričan, Mar, Bolkovič, Krajnc, Vrbanič, D. Goričan. Pred dobrimi tremi tedni se je začela 2. državna liga v futsalu, kjer letos poleg predstavnika iz Svetega Tomaža nastopa še drugih 10 klubov. Petelini so novo sezono začeli tiho, z novim trenerjem Francem Kamenškom in precej spremenjenim igralskim kadrom. Od starih mačkov iz minulih sezon so rdečemu dresu ostali zvesti Dušan Bo-hinec, Matej Gajser, Jernej Krajnc, Robert Majcen, Leon Mar, Slavko Vrbanič in David Goričan. Preostalo so novi obrazi povprečne starosti 17-18 let. Petelini so sezono začeli z gostujočim porazom proti ŠD Brezje (5:8), nato pa doma ugnali velenjski Veplas (4:1) in v gosteh Sevnico (4:3). Zmagi nad Veplasom in Sevni- co spadata med presenečenji, saj so Velenjčani glasno napovedali boj za vrh, Sevničani pa so nekdanji prvoligaški klub z bogato tradicijo. Po uvodnih treh krogih so v taboru Tomaža zelo zadovoljni: »Proti Brezju se nam ni izšlo po načrtih, čeprav smo odigrali dobro tekmo. Proti Veplasu in Sevnici pa se nam je vse poklopilo in smo osvojili šest točk, ki so nas pripeljale pod sam vrh lestvice. Fantje se najbrž niti ne zavedajo, kako dobro smo začeli sezono. Za tekmece smo neznanka in nas na podlagi minule sezone ter uvrstitve podcenjujejo, kar pa s pridom izkoriščamo. Gremo v vsako tekmo posebej in sploh ne razmišljamo o končni uvrstitvi,« nam je zaupal trener Kamenšek, ki upa, da bo v prihodnje obisk tekem na Harde-ku še številnejši, saj si fantje glede na uvod v prvenstvo to tudi zaslužijo. V 4. krogu je Tomaž Picerija Ozmec prost, v 5. krogu pa v goste prihaja ribniški Extrem. Zaradi zasedenosti ormoške dvorane od 19. do 21. oktobra še nista natančno določena kraj in čas tekme. JM, UK Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14 1. SML REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Gummi Miral Jarenina 4:0, Domžale - Celje 5:0, Jadran Dekani -Krka 2:1, Mura 05 - Olimpija 2:1, Rudar Velenje - NOGA Triglav 2:0, Koper - HIT Gorica 1:3, Šampion Celje - IB Interblock 0:1 1. HIT GORICA 9 8 1 0 26:6 25 2. DOMŽALE 8 6 1 1 23:5 19 3. MARIBOR 8 6 1 1 23:8 19 4. KOPER 8 6 0 2 23:8 18 5. OLIMPIJA 8 5 1 2 14:8 16 6. IB INTERBLOCK 9 4 2 3 18:15 14 7. ALUMINIJ 9 4 2 3 14:15 14 8. MURA 05 9 4 0 5 12:23 12 9. RUDAR VELENJE 9 3 2 4 11:11 10. B. PUBLIKUM 7 3 1 3 12:16 10 11. KRKA 9 3 1 5 10:17 10 12. NOGA TRIGLAV 8 3 0 5 12:12 9 13. JAD. DEKANI 9 2 1 6 11:19 7 14. G. M. JARENINA 8 2 1 5 9:24 7 15. CELJE 9 1 1 7 8:23 4 16. ŠAMPION CELJE 9 0 1 8 6:22 1 ALUMINIJ - GUMMI MIRAL JARENINA 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Damše (7.), 2:0 Ž. Špehonja (39.), 3:0 Damše (48.), 4:0 Kirič (51.) ALUMINIJ: Cvetič (Tetičkovič), Legčevič (Brence), Kajtna, Dvor-šak Špehar, Cafuta, Sagadin (Vu-jisič), Kirič, Ž. Špehonja, Damše (Zečevič), Vindiš (Kajzer), Petek. Trener: Bojan Špehonja. Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so v soboto dosegli četrto zmago v tem prvenstvu. 11. B. PUBLIKUM 7 3 0 4 10:11 9 - Kovinar Tezno 7:0 (1:0) 12. CELJE 9 3 0 6 12:18 9 13. OLIMPIJA 8 2 2 4 7:10 8 14. ŠAMP. CELJE 9 2 2 5 9:23 8 15. FERK JARENINA 8 2 0 6 7:19 6 16. MURA 05 9 0 0 9 4:35 0 1. MARIBOR 2. CELJE 3. ALUMINIJ 11 4. KRŠKO 11 5. RUDAR VELENJE 11 11 10 11 9 1. SKL REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina 5:1, Domžale - Celje 3:0, Jadran Dekani -Krka 3:0, Mura 05 - Olimpija 1:3. Rudar Velenje - NOGA Triglav 3:5, Koper - HIT Gorica 3:2, Šampion Celje - IB Interblock 4:2 1. DOMŽALE 8 8 0 0 31:3 24 2. MARIBOR 8 6 2 0 22:3 20 3. KOPER 8 6 2 0 21:6 20 4. IB INTERBLOCK 9 6 1 2 22:13 19 5. HIT GORICA 9 6 0 3 19:11 18 6. NOGA TRIGLAV 8 4 2 2 19:12 14 7. KRKA 9 4 0 5 9:15 12 8. ALUMINIJ 9 3 1 5 14:17 10 9. JADRAN DEKANI 9 3 1 5 11:14 10 10. RUDAR VELEN. 9 3 1 5 9:16 10 ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 5:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Stopajnik (2.), 2:0 Šoštarič (31.), 3:0 Stopajnik (35.), 4:0 Vrbanec (50.), 5:0 Gale (74.), 5:1 Levačič (79.). ALUMINIJ: Pungartnik, Zorec, Bela, Ahec, Novačan, Šoštarič (Brodnjak) Pintarič (Klanjšek), Novak (Hreljič), Stopajnik (Gale) Vrbanec, Dobaj (Ornik). Trener: To-mislav Grbavac. Liga U-14 - vzhod REZULTATI 11. KROGA: Celje -Aluminij 3:3 (1:1), Maribor - Po-brežje 9:0 (7:0), Žalec - Farmtech Veržej 2:3 (1:2), Krško - Robert Koren Dravograd 3:2 (2:2), Poli Drava - Železničar Maribor 6:0 (2:0), Ljutomer - Mura 05 1:6 (0:3), Nissan Ferk Jarenina -Šampion 0:1 (0:1), Rudar Velenje 6. ŠAMPION 7. MURA 05 8. FARM. VERŽEJ 9. DRAVOGRAD 10. POBREŽJE 11. POLI DRAVA 12. FERK JARENINA 11 13. ŽALEC 11 14. LJUTOMER 11 15. KOV. TEZNO 11 16. ŽELEZNIČAR 11 11 11 11 11 11 11 0 77:3 1 62:14 0 53:6 3 40:17 2 48:10 2 35:19 3 44:9 4 19:22 6 25:32 6 19:28 6 19:23 7 12:23 9 17:41 10 9:84 10 5:67 10 5:91 (od 60. Šoštarič), Furjan (od 59. Prelog). DK, JM Športni napovednik Nogomet 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 11. KROGA - SOBOTA 15.00: Krka - Zavrč; SOBOTA 15.30: Kalcer Radomlje - Bela krajina, Šampion Celje - Roltek Dob; NEDELJA 15.30: Šmartno 1928 - Dravinja, Garmin Šenčur - Krško 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 8. KROGA - SOBOTA15.30: AHA EMMI Bistrica - Agroser-vis Beltinci, Farmtech Veržej - Koroška Dravograd, Šmarje pri Jelšah - Grad, Kovinar Štore - Zreče; NEDELJA 10.30: Rakičan - Malečnik; NEDELJA 15.30: Tromejnik G Sukič - Avto Rajh Ljutomer, Odranci - Čarda Martjanci LIGA U-14 12. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota 11.00), Robert Koren Dravograd - NŠ Poli Drava SUPER LIGA PARI 9. KROGA -SOBOTA 15.00: NŠ Drava Ptuj - Bukovci, Središče - Hajdina, Oplotnica - 1 A Avto Gerečja vas; NEDELJA 15.00: Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane, Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA 15.00: Markovci - Videm, Podvinci Agrocenter Ptuj - Gorišnica, Tržec - Lovrenc; NEDELJA 10.30: Skorba - Dornava; NEDELJA 15.00: Majšperk - Rogoznica 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA 15.00: Leskovec - Cirkulane, Makole - Pragersko, Hajdoše - Slovenja vas, Zgornja Polskava - Podleh-nik; NEDELJA 15.00: Grajena - Spodnja Polskava VETERANI 35 PARI 8. KROGA - PETEK 16.30 Videm - Grajena, Polskava -Cirkulane, Boč - Borovci, Skorba - Apače VETERANI 40 PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Podvinci - Pragersko, Gorišnica - Leskovec, Podlehnik - Tržec, Markovci - Zgornja Polskava Rokomet 1. A MOŠKA NLB LEASING LIGA 6. KROG: Krško - Jeruzalem Ormož (sobota 19.00) 1. A ŽENSKA LIGA 4. KROG: Zvezda Logatec - Mercator Tenzor Ptuj 1. B MOŠKA LIGA 3. KROG: Moškanjci Gorišnica - Grosuplje (sobota 19.30), Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik (sobota 19.00) 2. MOŠKA LIGA 4. KROG: Drava Ptuj - Col (sobota 19.00) Kegljanje 2. ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD 5. KROG: Gašper Korotan - Drava Deta Center Ptuj (sobota 13.00) 3. MOŠKA LIGA - VZHOD 5. KROG: Gašper Korotan - Drava Deta Center (nedelja 14.00) 1. MOŠKA LIGA OTS MARIBOR 5. KROG: Ruše II. - Drava Deta Center II. (sobota 9.00) Danilo Klajnšek POLI DRAVA -ŽELEZNIČAR MARIBOR 6:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Furjan (5.), 2:0 Mesarič (6.), 3:0 Cesar (49.), 4:0 Kramberger (61.), 5:0 Šoštarič (62.), 6:0 Murko (69.) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Irgl, A. Pivko, Brumen (od 53. Pihler), Baranašic (od 44. Lovenjak), Cesar (od 51. Kramberger, Ze-mljarič, Murko, Mesarič, Vajda Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ekipe U-14 NŠ Poli Drava so doma visoko ugnali vrstnike iz Maribora. 8 8 7 7 7 6 4 4 3 3 2 1 0 0 Bovling • Podjetniška liga Pikado • EP v elektronskem pikadu Krog visokih zmag Izmed petih srečanj 4. kroga so se kar štiri končale z visoko zmago ene izmed ekip, le srečanje med ekipama Radio-Tednik Ptuj in Ele-ktro Maribor je prineslo nekoliko bolj izenačeno tekmo. Prvi so sicer povedli s 5:1, a na koncu popustili, kar je ena izmed najbolj veseljaških ekip lige izkoristila in znižala zaostanek. DaMoSS je srečanje odigral le s tremi igralci in izgubil prvič v tej sezoni, MP Ptuj pa brez ženske predstavnice ni bil kos Tamesu. Najboljši rezultat kroga je dosegel Sebastjan Kotnik, med deseterico najboljših pa so znova kar trije igralci VGP Drava. Ta ekipa je tudi tokrat dosegla najboljši ekipni rezultat kroga, ki pa prvič ni presegel 2900 podrtih kegljev. Vrh lestvice je zasedla ekipa Tamesa, ki je dosegla že štiri prepričljive zmage. Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Sebastljan Kotnik (Radio-Tednik Ptuj) 848, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 802, 3. Franc Malek (VGP Drava) 752, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 719, 5. Joža Va-upotič (VGP Drava) 713, 6. Robert Šegula (Tames) 708, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) in Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) oba 707, 9. Andrej Trunk (Tames) 693, 10. Filip Meznarič (DaMoSS) 686. Rezultati 4. kroga: Tames - MP Ptuj, d. o. o. 8:0, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 5:3, Boxmark Team - Saška bar 0:8, Mestna občina Ptuj - DaMoSS 7:1, VGP Drava - SKEI Ptuj 8:0. Prosta je bila ekipa Talum. 1. TAMES 2. SAŠKA BAR 3. VGP DRAVA 4. MESTNA O. PTUJ 5. DAMOSS 6. MP PTUJ, D. O. O. 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 8. SKEI PTUJ 9. TALUM 10. ELEKTRO MARIBOR 11. BOXMARK TEAM 4 2638 4 2755 3 2841 4 2549 4 1801 4 2221 2741 2034 2289 2149 27 165,3 23 168,2 21 181,5 20 162,1 20 158,3 14 154,2 11 165,2 7 135,4 6 148,8 6 147,3 5 132,1 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 212, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 200,5, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 194,7, 4. Marko Šamperl (Saška bar) 184,3, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,6, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 183, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 181,1, 8. Robert Šegula (Tames) 177,1, 9. Joža Vaupotič (VGP Drava) 175,3, 10. Franc Malek (VGP Drava) 174,9. Pari 5. kroga (ponedeljek, 15. 10.): ob 17.30: Mestna občina Ptuj - Tames; ob 20.00: Saška bar -MP Ptuj, d. o. o., DaMoSS - SKEI Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Talum, Elektro Maribor - VGP Drava. Prosta je ekipa Boxmark Team. JM Drugo mesto za ekipo Mlinčka Terme Olimje so v sredini septembra gostile evropsko prvenstvo v elektronskem pi-kadu organizacije EDF (European Darts Federation). Udeležili so se ga številni igralci in igralke iz Hrvaške, BiH, Italije, Madžarske, Avstrije, Švice, San Marina, Španije (Katalonije) in Slovenije. Naša moška in ženska reprezentanca sta bili zelo uspešni, saj sta osvojili 1. me- sto. Člana zmagovalnih ekip sta bila tudi domačina s Ptujskega, in sicer Sebastjan Zadravec ter Viktorija Klaneček. Vzporedno s tekmovanjem reprezentanc je potekalo tudi klubsko tekmovanje v kategorijah B, C in ženske. V kategoriji B (sistem igranja 501 MO, op. a.) je ekipa Mlinčka iz Zabovcev (nafotografiji) osvojila 2. mesto v Evropi. Glede na dejstvo, da gre za novo ekipo, v kateri sicer nastopajo igralci z dolgoletnimi izkušnjami igranja pikada, gre za velik uspeh. Ta uspeh so za Mlinček priigrali: Damjan Pilinger, Gorazd Kukovica, Uroš Lovrec, Damjan Kozel, Adolf Kolarič, Jernej Magerl, Dijak Bajič, Damjan Po-lanec in Janko Turnšek. Samo evropsko prvenstvo je sicer potekalo dva dni, tako da se je prvi dan odigralo predtekmovanje po skupinah. Naši igralci so nastopili proti ekipam iz Madžarske, Avstrije in B-reprezentance Slovenije. Klonili so samo proti B-repre-zentanci in s tem osvojili drugo mesto v skupini, kar jim je prineslo nekoliko lažjega nasprotnika v 1/8 finala. Drugi dan tekmovanja so bile vse tekme zelo izenačene in zanimive, a je ekipa Mlinčka z dobrimi igrami prišla v finale, kjer je morala priznati premoč ekipi avstrijske južne Štajerske. Z osvojenim 2. mestom so mojstri pikada zelo zadovoljni, hkrati pa je želja vseh članov ekipe, da bi še dolgo ostali skupaj in dosegli še veliko uspehov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Ob tem pa velja omeniti, da se je EP udeležilo tudi veliko drugih igralcev s Ptuja in okolice. Z rezultatskega vidika naj izpostavimo Iris Furjan, ki je bila z ekipo Top Gun tretja, prav tako pa je bila tretja tudi na enem izmed posameznih turnirjev. Ob njej sta 7. mesto v paru osvojili Jasna Bezjak in Viktorija Klaneček. Vsi ti uspehi in rezultati kažejo, da se na Ptuju in v okolici igra odličen pikado in da imamo veliko kakovostnih posameznikov in posameznic, ki so sposobni dosegati dobre rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih. David Breznik Rokomet • Mlajše kategorije MLADINCI, 2. LIGA REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 28:27 (17:12), Maribor Branik - Rudar 33:23 (1614) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - JERUZALEM ORMOŽ 28:27 (17:12) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kaučič 6, Zorec 7, Bezjak 6, Hržič, Prapotnik 3, Pfeifer, Prejac, Lorenčič 3, Moravec 1. Trener: Robi Mesarec. Po odlični predstavi obeh ekip je imela več sreče in znanja v končnici domača ekipa. Domači so si priigrali že 7 zadetkov prednosti (16:9), vendar je vztrajnim gostom pred koncem tekme uspelo celo povesti s 25:26. Konec tekme je pripadel domačim in novi trener mladinske ekipe Robi Mesarec je tako na svojem debiju dosegel prvo zmago. Gostje so bili zelo razočarani in so jezo hladili nešportno. MLAJŠI DEČKI A REZULTATI 2. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 15:20 (6:9), Pomurje - Mo-škanjci Gorišnica 13:22 (4:9), Slovenj Gradec - Arcont Radgona 28;16 (13:8), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 16:11 (8:5) 1. GORENJE 2 2 0 0 4 2. MOŠKANJCI GOR. 1 1 O O 2 3. CELJE PIVO. LAŠKO 2 10 12 4. V. NEDELJA C. O. 110 0 2 5. SLOVENJ GRADEC 2 10 12 6. POMURJE 10 0 10 7. JERUZALEM ORMOŽ 1 0 0 10 8. ARCONT RADGONA 2 0 0 2 0 ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 15:20 (6:9) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kosi, Kovačec, Ozmec, Šošter, N. Toplak 5, Ž. Toplak, Anderlič, Majcen 4, Slana, Kuhar 11, Kovačec. Trener: Davorin Kovačec. MLAJŠI DEČKI B REZULTATI 2. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Ravne na Koroškem 19:11 (6:4), Jeruzalem Ormož - Drava 14:18 (5:6), Rače - Moškanjci Gorišnica 15:18 (6:10) 1. DRAVA PTUJ 2 2 0 0 4 2. V. NEDELJA C. O. 110 0 2 3. CELJE PIVO. LAŠKO 110 0 2 4. JERUZALEM ORMOŽ 2 10 12 5. MOŠKAJNCI GOR. 2 10 12 6. RAČE 2 0 111 7. RAVNE NA KOR. 2 0 111 8. GORENJE VELENJE 1 0 0 1 0 9. SLOVENJ GRADEC 1 0 0 1 0 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - RAVNE NA KOROŠKEM 19:11 (6:4) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, V. Kovačec, E. Kovačec 7, Ozmec, Šošter, Kosi 1, Ž. Toplak, Mesarec, Kuhar 11. Trener: Davorin Kovačec. MOŠKANJCI GORIŠNICA - DRAVA PTUJ 8:19 (2:7) RK DRAVA PTUJ: Pšajd, Nikl, Go-dicelj 6, Pogelšek 1, Peternik, Ribič, Kup Ormožanov za reprezentanco V ponedeljek, 15. oktobra, bo reprezentanca letnikov 1996 in mlajših, ki jo vodi Saša Prapotnik, v Ormožu na Hardeku ob 15.30 opravila drugi pregledni trening. Reprezentanca je septembra začela priprave na nastop na olimpijskem festivalu evropske mladine, ki bo julija 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. Tam bo sodelovalo 49 držav iz vse Evrope. Rokometaši bodo kot edini v ekipnem športu zastopali barve Slovenije. Po preglednem treningu v Ormožu reprezentanco od petka, 26., do torka, 30. oktobra, v Kopru čaka prvi od petih tednov skupnih priprav. Na spisku je 21 igralcev, na Nizozemsko pa jih bo odpotovalo le 15. Na širšem seznamu so tudi trije Ormožani: Miha Kolmančič, Matic Topolovec in Rok Cvetko. Reprezentančno akcijo ob koncu oktobra bodo opravili tudi letniki 1998, ki jih vodi Marjan Potokar. Za vzhod bodo iz Jeruzalem Ormoža nastopali: Tilen Kosi, Gašper Horvat, Boštjan Žižek Cvetko, Dominik Ozmec in Miha Kavčič. Mlajši dečki B RK Drava Ptuj Planinc 1, Miklošič 1, Šilak 7, Mr-šek, Štampar 3 Trener: Aleš Benčič. JERUZALEM ORMOŽ - DRAVA PTUJ 14:18 RK DRAVA PTUJ: Pšajd Jure 1, Nikl Miha, Godicelj Žiga 6, Pogelšek Tomaž, Peternik Timi, Ribič Rok 1, Planinc Luka 4, Miklošič Jure, Šilak Matej 4, Mršek Matija, Štampar Staš Juliano 2 Trener: Aleš Benčič. JERUZALEM: Zemljič; G. Cvetko 5, J. Lukman 1, Borko 1, Sovič 3, Trstenjak, Perger, Škrinjar, Torič 4, M. Korpič Lesjak, U. Horvat. Mlajši dečki iz Ptuja so odigrali prvi dve tekmi v svoji karieri. Na obeh proti sosedom iz Gorišnice in Ormoža so slavili, kar je odlična popotnica za nadaljnje preizkušnje. KADETI DRAVA PTUJ - VELIKA NEDELJA 37:35 (18:17) RK DRAVA PTUJ: Vaupotič 5, Cafuta Horvat, Lukežič 8, Žmavc 1, Krajnc, Vesenjak 12, Bukvič 2, Rosič, N. Krabonja 1, Aljaž Tement, Blaž Petrovič, Tilen Beranič, S. Kra-bonja 4, Bedrač, Sok 5. Trener: Sašo Kafel. Kljub odsotnosti trenerja so Ptuj-čani zdržali in slavili proti sosedom iz Velike Nedelje. Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, nato so gostje povedli s petimi zadetki razlike. Domačini so se pobrali ter vrnili v igro in na koncu tudi slavili. Sodnika nista dopuščala grobe igre, kar sta pokazala s tremi izključitvami v prvih treh minutah igre. Zaradi tega obrambe niso bile tako učinkovite, kar dokazuje tudi visok rezultat. JERUZALEM - HIB LIEBENAU GRAZ 38:31 (16:17) JERUZALEM: T. Cvetko (17 obramb), Caf (4 obrambe); Kosi 1, R. Cvetko 10 (1), Kolmančič 11 (4), Kavčič 1, G. Horvat 3, Štumberger 2, D. Kociper 3, Šandor 2, V. Luk-man 2, Topolovec 3. Veseli nas zmaga Ormožanov proti avstrijskemu predstavniku v slovenski ligi, žalostita pa poškodbi Mihe Kolmančiča in Matica Topo-lovca. Obramba Ormožanov je bila v 1. polčasu neprepoznavna. Šele v nadaljevanju so Jeruzalemčki odigrali, kot znajo, in povedli tudi že za devet točk. Med strelce so se vpisali prav vsi igralci Jeruzalema, odlično pa sta svojo nalogo opravila vratarja Tomaž Cvetko in Kevin Caf. STAREJŠI DEČKI A DRAVA PTUJ - SLOVENJ GRADEC 2011 33:25 (19:9) RK DRAVA PTUJ: Osterc 2, Mlač Černe 5, Sajič 4, Sitar 6, Krasnič 5, Ljubec 1, Krajnc 2, Lovrec 2, Serdinšek Ekart 6, Šešerko, Satler. Trener: Alan Potočnjak. Mladi ptujski rokometaši so se prvič v novi sezoni pod vodstvom novega trenerja Alana Potočnjaka predstavili pred svojim občinstvom, ki je dobro napolnilo športno dvorano Center. Pri domačih velja pohvaliti prav vse nastopajoče, ki so odigrali odličen prvi polčas. JERUZALEM - POMURJE 41:2 (18:0) JERUZALEM: Caf, Fekonja; Gra-bovac 2, Ulaga 3 (1), Luci 1, Lukner 1 (1), Niedorfer 3, Ž. Kociper 8, Jo- vanovič 2, Voljč 2, Škorjanec 2 (1), Šoštarič 5 (1), Petek, M. Hebar 7 (1), Ciglar 5. Priložnost za igro proti Pomurju so dobili igralci letnika 1998, ki so imeli manjšo minutažo na derbijih proti Gorenju in Celju, ter devet igralcev letnika 1999. MLAJŠE DEKLICE A ŽALEC - ŽRK ORMOŽ 22:14 (10:9) V soboto, 6. oktobra, so Ormo-žanke odigrale prvo prvenstveno tekmo v Žalcu. Prvi polčas je minil v izenačeni igri, nadaljevanje tekme pa se je obrnilo v korist Žalca. Domačinke so imele 14 igralk, medtem ko so se Ormožanke vso tekmo borile brez menjave. Strelke: Her-gula Eli 9, Kolenko Minea 1, Škorjanec Ana 1, Kolarič Tjaša Zadravec 2, Pintarič Monika 1. V soboto, 13. oktobra, ob 14.30 na Hardeku gostuje zasedba Brežic. ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - ŽRK BREŽICE 19:3 ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ : P. Malek 2, Jakomini 3, Topolnik, Zidarič, Hliš, Nua Puž 4, Šegula 2, Škrabl, Bedrač 3, Vidovič 4, Klukej, A. Bezjak, K. Bezjak, Krasnič 1. Trener: Sašo Petek. Vodja ekipe: Franc Bedrač. V soboto, 6. 10., so tekmovanje začele tudi mlajše deklice A ŽRK Mercator Tenzor. Med tekmo je bilo čutiti veliko nervoze, kar je bila posledica prve ligaške tekme, kljub temu so domača dekleta solidno odigrala tekmo in zmagala z visoko razliko. STAREJŠE DEKLICE KATJA KURENT ZAGORJE -MERCATOR TENZOR PTUJ 22:23 (13:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Ambrož 4, Lah 1, Pivko, Metličar 5, Gavez 2, Sirc 1, Kukovec, Knaus, Belca 2, Žibrat, S. Čagran 4, L. Ča-gran 2, Valenko 2, Lampret. Trener: Ladislav Sabo. Tudi tretje prvenstveno srečanje so starejše deklice Mercatorja Tenzor Ptuj odločile v svojo korist. Za zmago so se morale v četrtek, 4. 10., zelo potruditi, saj je dobra domača ekipa vodila večino srečanja, največ s štirimi zadetki. Ptujčanke so rezultat obrnile v svojo korist šele pri izidu 20:21 in nato z zbrano igro vodstvo ohranile do konca. ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - CELEIA ŽALEC 22:18 (11:9) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Ambrož 3, Lah 5, Pivko, Kopold 2, Gavez 1, Sirc 1, Kukovec, Knaus, Žibrat, Belca 1, S. Čagran 4, L. Čagran 4, Valenko 1, Lampret. Trener: Ladislav Sabo. V soboto, 6. 10., so starejše deklice A s Ptuja vnovič zmagale. Na domačem terenu so vodile praktično vse srečanje, le trikrat je bil izid izenačen, nazadnje pri 15:15. V ptujski vrsti se je še posebno izkazala vratarica Gabrijela Kukovec, ki je »zaklenila« svoja vrata. uk, dk, tp Košarka - KK Maska caffe Ptuj: na začetku sezone ne poznajo poraza Košarkarski klub Maska caffe Ptuj z mlajšimi selekcijami uspešno nadaljuje tekmovalno sezono, saj sta njihovi ekipi v starostnih skupinah U-12 in U-14 dosegli štiri zmage. Selekcija U-12 je bila na turnirju v Poljčanah premočna za ekipi KK Zlatorog Laško in KK Miki Šport Poljčane. Z dobro igro sta se izkazala Žiga Lubaj ter Jaki Kovač. Selekcija U-14 je tekmovanje začela že prejšnji teden in je bila v uvodu boljša od KK Tajfun Šentjur, ta vikend pa je ugnala še ekipo KK Celjski vitez. Izkazali so se Tim Vedernjak, Žan Zemljič ter Sebastijan Grgič. V KK Maska caffe Ptuj so začeli delati s še mlajšimi igralci, starimi šest in sedem let, ki se spoznavajo z osnovami košarkarske igre. Rezultati, U-12: KK Miki Šport Poljčane - KK Maska caffe Ptuj 38:51 KK Maska caffe Ptuj - KK Zlatorog Laško 67:42 U-14: KK Maska caffe Ptuj - KK Tajfun Šentjur 93:49 KK Zlatorog Laško - KK Maska caffe Ptuj 49:58 DB Kmetijska svetovalna služba Setev ozimnih zit Za pridelovanje ozimnih žit so najprimernejša s hranili bogato založena srednje težka tla z urejenim vodno-zračnim režimom. Na lahka peščena tla priporočamo sejati zgodnje ali srednje zgodnje sorte, ki prej dozorijo. Kolobar: pri ozimnih žitih se priporoča vsaj trileten kolobar. S pravilnim kolobarjem ohranjamo oziroma izboljšujemo rodovitnost tal in preprečujemo čezmerno razširitev plevelov, bolezni in škodljivcev. Zelo dobri prejšnji posevki ozimnim žitom so oljna ogrščica in zrnate stročnice, ki ugodno vplivajo na strukturo tal. Dobri prejšnji posevki so tudi krompir in nekatere vrtnine, različne travno-deteljne mešanice, lucerna in črna detelja. Koruza za silažo ali koruza za zrnje sta dober prejšnji posevek, če je spravilo pravočasno in poteka v suhem vremenu. Predposevna vrednost koruze za zrnje se zmanjša, če je koruznica pomanjkljivo zaorana. Pridelovanje pšenice in koruze v dvopolju ni priporočljivo zaradi nevarnosti čezmernega razvoja fuza-rioz. Pomembno je, da prejšnji posevek zapusti njivo dovolj zgodaj, da je tla možno pripraviti za setev pšenice. Za doseganje dobrih pridelkov je potrebna setev v optimalnem času in dobro pripravljena njiva. Obdelava tal: Pri osnovni obdelavi tal prevladuje oranje, povečujeta pa se tudi sistem minimalne, reducirane obdelave v enem ali dveh prehodih, predvsem po spravilu krompirja in delno tudi koruze. Osnovno oranje opravimo vsaj teden dni pred načrtovano setvijo, da se zemlja primerno sesede. Če uporabimo organska gnojila (gnojevko), jih raztrosimo neposredno pred oranjem. Globina oranja je odvisna od predposevka, vrste tal ter praviloma znaša od 18 do 25 cm. Po opravljenem oranju sledi osnovno gnojenje z mineralnimi gnojili in predsetvena obdelava tal. Setev: Opravimo jo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm, in sicer s priporočeno količino semena na hektar glede na sorto. Globina setve ozimnih žit je 4 do 6 cm, razen rži, ki jo sejemo 2 do 3 cm globoko. Globlje sejemo na lažjih, plitveje pa na težjih tleh. Zelo pomembna je gostota setve; pregosta setev ima več negativnih učinkov kot nekoliko redkejša. Gosta otežuje normalen razvoj in zmanjšuje vitalnost rastlin v sušnih razmerah, v deževnih letih pa je vzrok za poleganje posevkov. Najprimernejši čas setve, ki zagotavlja optimalno rast in razvoj, je za ječmen in rž od 25. septembra do 10. oktobra, za pšenico in tritikalo pa od 5. do 25. oktobra. Gnojenje: Za utemeljeno gnojenje in s tem doseganje visokih in kakovostnih pridelkov moramo poznati raven založenosti tal s hranili ter odvzem hranil. Gospodarno in ustrezno gnojimo na osnovi kemijske analize tal in gnojilnega načrta v kolobarju. S pričakovanim pridelkom 6 t zrnja na ha skupaj s slamo odvzamemo 162 kg dušika, 66 kg fosforja in 138 kg kalija. Pri načrtovanju gnojenja s fosforjem in kalijem upoštevamo, da ni nujno potrebno vsako leto v celoti pokriti potreb posevka po teh hranilih. Bilanco obeh hranil je treba izravnati v kolobarju. V primeru hudega pomanjkanja (A-razred založenosti) je treba gnojenje z omenjenima hraniloma vsekakor opraviti jeseni pred setvijo, sicer pa lahko gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo tudi zgodaj spomladi skupaj s prvim dognojevanjem, pri čemer namesto enostavnih dušičnih gnojil uporabimo ustrezno NPK-gnojilo. Kalij in fosfor prispevata k boljšemu prezimovanju pšenice in se malo izpirata, zato lahko damo ves odmerek že v jeseni pri predsetveni obdelavi tal. Za gnojenje pšenice ni priporočen hlevski gnoj, ker se prek slame lahko prenašajo bolezni. Primernejša je gnojevka, vendar je dobro, da jo na njivo razvozimo vsaj 14 dni pred setvijo. Posevek ozimnih žit po vzniku raste relativno počasi in do prezi-mitve navadno oblikuje 3 do 5 listov, zato so potrebe po dušiku v tem času relativno majhne. Potreben dušik za jesensko rast posevki običajno dobijo iz zalog dušika v tleh, zato tal pred setvijo ozimnih žit skoraj ni treba gnojiti z dušikom. To še posebno velja za rodovitna tla, ki so v kolobarju redno gnojena z organskimi gnojili. Na manj rodovitnih tleh priporočamo gnojenje z največ 30-40 kg dušika/ha. Ivan Puklavec, inž. kmet., KGZS - Kmetijska svetovalna služba, Zavod Ptuj - Izpostava Ormož RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Kuharski nasveti Kostanj Kostanj so kot živilo cenili že Rimljani. Zreli so prijetnega sladkastega okusa z veliko škroba. Na svetu obstaja več kot 100 vrst. Najprej je rasel na Kitajskem, Japonskem, v Italiji in Španiji. Ko vse naokrog diši po pečenem kostanju, vemo, da je zima pred vrati. Domači kostanj je pri nas zelo razširjeno drevo, iz njegovih plodov pa znajo ljudje pripraviti številne dobrote: kostanjevo juho, kruh, potico, sladoled Vsi poznamo pečen in kuhan kostanj (kuhan ima mimogrede manj beljakovin, maščob in škroba kot pečen). Seveda se jeseni prav radi postavimo v vrsto, ko po ulicah zaveje znani vonj. Prav tako si pridno oblizu-jemo prste ob nekoliko bolj trpkem kostanjevem medu. Malo manj pa je znano, da obstaja tudi kostanjeva moka, ki je lažje prebavljiva kot navadna, hkrati pa vsebuje veliko kalija (saj veste, to je tista sestavina, ki skrbi za dobro voljo). V trgovinah dobimo tudi zamrznjen pire, primeren za torte in kreme, celo juhe; kandiran kostanj pa je primeren za okrasitev tort, krem in pit. V azijski kuhinji je zaradi bogatega okusa nepogrešljiv pri pripravi vegetarijanskih jedi, kombinirajo ga z listnato zelenjavo (v specializiranih oddelkih in trgovinah dobite tudi vloženega, ki je primeren za uporabo v kakšnem tajskem receptu). Jedi iz kostanja imajo fin, specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava Kostanjeva rezina obrestuje. Pri nas ga še vedno pogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi in manj slanih. Od zadnjih poznamo slan kostanjev pire, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi iz svinjine, perutnine in govedine. Posebno okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olupljenimi kostanji. Prav tako dopolnjujejo mesne jedi iz govedine, tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem, grobo sesekljani so lahko sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine. Pri nas jih še vedno bolj uporabljamo pri pripravi slaščic. Iz kuhanega kostanjevega pireja naredimo torto, različne rezine, puding in narastek. Znani so tudi kan-dirani kostanji in iz kostanjeve moke pripravimo tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Pire je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze pa tudi za kostanjeve hrustavce, ki so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, ali sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, tudi čokoladnim, in jih ponudimo kot samostojno sladico. Najbolj vztrajni sladole-darji znajo pozno v jeseni narediti okusen kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, ki jih čedalje pogosteje pripravljamo tudi danes. Največ časa nam pri pripravi jedi iz kostanjev vzame lupljene. To počnemo na tri načine. Lupimo lahko surove kostanje , tako da odstranimo rjavo lupino in odstranimo s strganjem še rumeno kožico. Ta način uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak uporabljamo pri pripravi jedi druge toplotne postopke. Drugi način je ta, da jih križno zarežemo na izbokli strani, potem jih pražimo tako dolgo, da lupina poči. Ohlajene olupimo. Tako se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. Tretji, najpogostejši način pa je, da jih vsipamo v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih jih odcedi-mo in še vroče olupimo. Če se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo. Najbolje je, da jih olupimo dan pred uporabo za pripravo jedi. Ker vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus še polnejši in zaokrožen. Čim več je v kostanjevi rezini ali torti (že v testu) kostanjev in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili. Kostanjevega medu ne jemo samo namazanega na kruh, ampak ga uporabljamo za zdravljenje ran, pospeševanje prebave, boljše delovanje jeter in pri kroničnih vnetjih želodca. Vlado Pignar Tabela: Izbor ozimnih sort pšenice za setev Ozimna pšenica Tip klasa Višina rastline Čas dozorevanja Poraba semena v kg/ha Kakovostni razred Opomba Ozimne krušne sorte pšenice Antonius resnica visoka srednje pozna 180 do 200 A Vulkan resnica srednje visoka srednje zgodnja 220 do 250 A/B Tacitus golica srednje visoka srednje zgodnja 180 do 210 A/B Felix golica srednje nizka srednje zgodnja 240 do 270 B1/A po kakovosti in pridelku presega sorto Žitarka Zitarka golica srednje nizka srednje zgodnja 260 do 300 B1/A Renan resnica srednje visoka srednje pozna 180 do 210 izboljševalka Element resnica srednje visoka srednje zgodnja 180 do 220 izboljševalka Energo resnica visoka zgodnja 180 do 220 izboljševalka Alixan golica nizka zgodnja 160 do 220 krušna Xenos golica visoka pozno 180 do 220 krušna presevna Apache golica nizka zgodnja 160 do 220 krušna As de Coeur golica srednje visoka srednje zgodnja 80 do 120 krušna hibrid Kerobino golica srednje visoka srednje zgodnja 160 do 220 krušna tudi za pozne setve Lukulus resnica srednje visoka srednje pozna 180 do 210 B1 Euclide resnica srednje nizka srednje pozna 180 do 220 B Soissana resnica visoka srednje pozna 170 do 200 B Isengrain resnica srednje nizka srednje zgodnja 180 do 200 B SW Kadrilj golica srednje visoka srednje pozna do pozna 200 do 300 B presevna Garcia golica nizka zgodnja 220 do 250 C/B za vse tipe tal Bastide golica srednje visoka srednje zgodnja 220 do 250 B/C Rosario golica srednje nizka srednje pozna 180 do 220 C/B za srednja in težka tla Hystar Fl golica srednje visoka srednje zgodnja 100 do 120 C/B hibrid Ozimne krmne sorte pšenice Winnetou golica visoka pozna 160 do 190 krmna za težja tla Chevalier golica srednje visoka srednje pozna 180 do 220 krmna za lažji tip tal Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri. Ptuj • Delo varstveno-delovnega centra Sonček Poletje na ptujskem Sončku Poletje je čas, ko šole zaprejo vrata, otroci pa tudi odrasli si v tem obdobju vzamemo vsaj krajši predah. Tudi otroci s cerebralno paralizo gredo na počitnice, hkrati pa njihove družine ta čas izkoristijo za dodatno terapevtsko delovanje. Foto: arhiv VDC Cerebralna paraliza je namreč stanje, ki je posledica možganskih poškodb v zgodnjem obdobju življenja, kaže se pa kot paraliziranost telesa, različne težave pri zaznavanju okolja, težave pri učenju itd. Možganske poškodbe, ki so nastale, ne napredujejo, vendar se brez rednega terapevtskega dela zelo slabšajo omenjene posledice na telesu, te pa zelo vplivajo na kakovost življenja posameznika. Zato je usmerjeno in načrtovano delo s omejitvami in potenciali dosmrtno delo za osebo s cerebralno paralizo in njegove bližnje. Iz vseh teh (in številnih drugih) razlogov so starši otrok s CP že pred dobrimi 30 leti združili moči v Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Njihova želja je bila s skupnimi močmi in napori zagotoviti možnosti, da bodo njihovi otroci dobili toliko pomoči, podpore in možnosti, da bodo lahko živeli človeka vredno življenje. Ena takih dejavnosti, ki jih s pomočjo strokovnjakov vodimo in organiziramo prostovoljci v Sončku, so tudi zdravstveno-terapev-tske kolonije za otroke s CP in njihove družine. To je ena izmed najpomembnejših dejavnosti za mlade družine, ki se začenjajo soočati z otrokovo diagnozo in iskati odgovore na tisoč vprašanj, ki se jim porajajo. ZT-kolo-nije so tudi v našem društvu že tradicija; zadnjih nekaj let tovrstno delovno druženje pripravimo v Centru Sonček Elerji (nad Ankaranom). Prva dva tedna avgusta letos je tam živelo in delalo 13 družin otrok s CP ter devet strokovnjakov in prostovoljcev, skupaj 60 ljudi. Prvi cilj, ki ga zasledujemo, je izvajanje nevrofizo-terapije in specialne pedagoške obravnave za otroke s cerebralno paralizo. Kot že omenjeno, so te terapije nujne tako za vzdrževanje stanja kot za iskanje in razvijanje otrokovih potencialov, ki mu bodo omogočili kar se da samostojno in neodvisno življenje. Če pri zdravem otroku razvoj poteka kar nekako sam od sebe, se je treba pri otroku s CP za vsak razvojni korakec boriti in delovati v ustrezni smeri - nevrofizioterapija poskrbi za to, da se razvijajo ustrezni gibalni vzorci, ki bodo otrokov razvoj peljali v smeri čim manjših posledic za telesno zdravje in čim večje samostojnosti. Specialni pedagoški pristopi in delovna terapija skrbita za usposabljanje otroka za čim bolj samostoj- no in neodvisno vsakdanje življenje. Teden, ki ga otroci s ce-rebralno paralizo, njihovi starši in sorojenci preživijo v skupnosti z drugimi družinami, ima velik pomen tudi pri sprejemanju dejstva, da je naš otrok drugačen, in pri učenju, kako s tem čim manj obremenjeno živeti. Tako smo tudi letos izvajali športne dejavnosti, kot so prilagojeno plezanje in jahanje, plavanje po metodi haliwick in vožnja s kanuji. Odrasli in otroci so se lahko lotili ustvarjanja v likovnih delavnicah, ob socialnih igrah in podobnem. Vse to so dejavnosti, ki so zdravim otrokom dostopne v vsakdanjem življenju, tistim, ki so obremenjeni s hendikepom, pa precej manj. Družinske kolonije poskušajo zadostiti potrebam vse družine, zato organiziramo tudi predavanja in delavnice za starše. Neprecenljiv pa je tudi čas neformalnega druženja, saj ob kavici in popoldanskem klepetu lahko starši drug od drugega veliko izvemo. Tudi strokovnjaki, ki delajo z otroki, se lahko v tem tednu druženja približajo družinam, jim pomagajo s svojim znanjem, pa tudi sami veliko izvedo od družin samih. Seveda je organizacija takega dogodka tudi velik finančni zalogaj. Kljub temu da se trudimo poiskati čim cenejše bivanje, finančna sredstva, ki jih dobimo od države, pokrivajo slabo polovico stroškov. Preostanek moramo zagotoviti starši sami z lastnim prispevkom in z iskanjem donacij. Tudi letos nam je pri izvedbi pomagalo nekaj donatorjev, tako posameznikov kot podjetij, za kar se jim najlepše zahvaljujemo in jim sporočamo, da je tudi njihov delež tisti, ki za nas veliko naredi. Njihova imena bodo objavljena ob koncu leta v glasilu zveze za cerebralno paralizo, Sončnik. Ko so otroci še majhni, zanje še poskrbi zdravstvo, saj je po Sloveniji organizirana mreža t. i. razvojnih ambulant z ustreznimi strokovnimi teami. Kljub vsemu je tudi ta možnost glede na potrebe otrok pomanjkljiva: otrok je veliko, zagotovljenih strokovnih služb pa malo. Ko dosežejo polnoletnost, pa je videti, kot da nenadoma vsi ozdravijo, saj jim država odreče pravico do terapij. To vrzel poskušajo zapolniti lokalna društva, kot je naš Sonček, povezana v zvezi. Tako poiščemo terapevte, ki so pripravljeni delati z našimi otroki ob popoldnevih, in zbiramo sredstva, s kate- rimi pokrivamo stroške teh dejavnosti. Skupaj z zvezo Sonček organiziramo tudi obnovitvene rehabilitacije za mladostnike nad 15 let in odrasle s CP. Letos so kampirali na ranču blizu Vojnika, kjer so zraven obveznih terapij in urjenja v samostojnem življenju organizirali še jahanje in druge dejavnosti. Za mnoge od njih je bilo že samo kampiranje posebno doživetje, druženje z vrstniki z diagnozo in s tistimi brez nje pa neprecenljivo doživetje. Kar nekaj mladostnikov in odraslih s CP je vključenih tudi v VDC Sonček na Ptuju, ki ima pomembno vlogo v njihovem življenju. Tako so letos skupaj zaznamovali prvi mednarodni dan ce-rebralne paralize, ki je bil 4. septembra. Namen tega dneva je širšo javnost seznaniti z obstojem cerebralne paralize in dejstvom, da ljudje s tako oviranostjo živijo tudi v naši neposredni sose- ski. Vedeti, da obstaja nekaj takega, kot je cerebralna paraliza, je prvi korak k ozave-ščanju javnosti, poznati take osebe in razumeti njihove potrebe pa naslednji. Da lahko nekoga sprejmemo, je nujno, da ga dobro poznamo. Sprejeti drugačnost pa je nujnost - ne smemo pozabiti, da je meja med »nami« in »drugačnimi« zelo tanka in da se zelo hitro lahko tudi sami znajdemo med »drugačnimi«. Uporabniki ptujskega VDC so tako pred Sparom postavili stojnico, na kateri so mimoidočim ponujali informacije o cerebral-ni paralizi, prodajali pa so tudi lastne izdelke. S ptujsko Ljudsko univerzo so si ogledali tudi znamenitosti Ptuja in s svojo prisotnostjo v mestu zaznamovali pomemben dan. V prilogi k temu sestavku si lahko preberete sestavek Nejca Grobelška, kako je on doživel prvi svetovni dan cerebralne paralize. Nada Polajžer Foto: arhiv VDC Svetovni dan cerebralne paralize v VDC Sonček Četrti september 2012 je bil za nas zelo pomemben dan, saj smo v VDC Sonček Ptuj prvič praznovali svetovni dan cerebralne paralize. Odločili smo se, da bomo organizirali izlet po mestu Ptuj in prodajo naših izdelkov pred Sparom. Razdelili smo se v dve skupini. V prvi, v kateri sem bil tudi jaz, smo se odpravili na izlet po mestu, druga skupina pa je bila pri stojnici in ljudem ponujala naše izdelke. Skozi ogled mesta nas je vodil profesor Ljudske univerze Ptuj Dušan Šilak. Ogledali smo si dominikanski samostan, kjer smo izvedeli veliko zanimivosti. Nato smo se sprehodili mimo knjižnice Ivana Potrča. Izvedeli smo, da je bilo tu včasih staro mestno sodišče. Pot smo nadaljevali do kipa Marka Avrelija, kjer smo izvedeli, da je bil rimski cesar, in da je bilo še bolj zabavno, smo se zraven fotografirali; čeprav nas je malo ujel dež, nam to ni nič škodilo. Ogledali smo si tudi Florijanov spomenik, ki je bil posvečen sv. Florijanu, zavetniku gasilcev. Ustavili smo se pri kipu škofa Viktorina Ptujskega, kjer smo se dvakrat fotografirali. Ogledali smo si tudi Orfejev spomenik, zraven pa smo slišali tudi zgodbo o Orfeju in Evridiki. Ta govori, kako se je Orfej odpravil v podzemlje, da bi dobil nazaj svojo Evridiko, a kralj mrtvih Hades ga je opozoril, da ko prideta v njihov svet, se ne sme uzreti nazaj, sicer bo izginila v podzemlje in je ne bo nikoli več videl. Ampak ko sta se Orfej in Evridika odpravljala proti zgornjemu svetu, je Orfej pozabil, na kar ga je opozoril Hades, in se ozrl nazaj, a bilo je prepozno. Evridika se je vrnila v podzemlje in nikoli več je ni videl. Obupan od žalosti se je odpravil na goro, kjer so ga napadle harpije, tam je tudi umrl. Zgodba o Orfeju nam je bila zelo všeč in malo smo se potopili v svet mitologije. Zatem smo se odpravili do minoritskega samostana. Gospodu Dušanu smo se zahvalili za prijeten ogled mesta in mu podarili naš izdelek. Nato smo se s kombijem Sonček v dveh skupinah odpravili proti ptujskemu gradu. Tam so nam predstavili zgodovino Her-bersteinov in ogledali smo si dnevno sobo, jedilnico, igralno sobo, spalnico in njihove slike. Pogledali smo si tudi zbirko starih glasbil, ki so jih igrale godbe in godbeniki, najbolj pa so nas presenetile pustne maske. Videli smo kurenta, kuro, piceka, ruso in še veliko drugih, tako da smo se kar smejali ob ogledu pustnih mask. V tem prostoru in na dvorišču gradu smo naredili še skupno fotografijo. Videli smo tudi zbirko orožja, ki so jih uporabljali vitezi, kadar jih je kdo napadel. Poskusili smo tudi prijeti meč, a je bil težek in nobenemu ni uspelo, a kljub temu smo se počutili kot vitezi. Po ogledu gradu smo se s kombijem odpeljali nazaj proti VDC, saj smo bili že pošteno utrujeni in lačni, zato smo v jedilnici pojedli malico in se pogovarjali, kaj vse smo doživeli in videli. Zadovoljni smo bili tudi s prodajo izdelkov, saj je prišlo veliko ljudi. Naš dan cerebralne paralize se je prijetno končal in vsi smo bili srečni in zadovoljni. Če hočeš zajeti življenje, ga moraš zajeti z veliko žlico. Nejc Grobelšek Slo glasbene novice V soboto, 20. oktobra, se z novim terminom na male zaslone vrača glasbeno-informativna oddaja Aritmija. Oddaja, ki jo bo vodila Katarina Čas, bo na sporedu vsako soboto zvečer na drugem programu Televizije Slovenija. Aritmija je edina glasbena oddaja, ki na televizijski spored prinaša aktualne glasbene dogodke. Oddaja bo po novem krajša, 30-minutna, kljub temu pa bo na ogled ponudila koncertne reportaže, glasbene portrete izbranih zasedb in aktualne videospote izvajalcev. Poleg predstavitve aktualnih dogodkov bo še naprej spodbujala kritičnost pri poslušanju glasbe ter podpirala samosvoje, izvirno, avtorsko ustvarjanje, ne glede na glasbeni žanr. •k-k-k Prihodnji petek bo skupina Laibach v velenjskem Muzeju premogovništva odigrala dva posebna koncerta. Skupina bo nastopila v premogovniških rovih skoraj 200 metrov pod zemljo. Ob tej priložnosti bodo predstavili izbor svojih industrijskih skladb iz začetka 80. let prejšnjega stoletja. Obiskovalci se bodo (v spremstvu organizatorjev) v globino spustili z najstarejšim še delujočim dvigalom v Sloveniji. Do kraja koncerta bo pot vodila tudi po najstarejši jamski progi v premogovniku Velenje. Koncert bo trajal približno 35 minut. Po nastopu bo v zunanjem delu jame igral Pihalni orkester Premogovnika Velenje, v prizivnici si bo čakajoča publika lahko ogledala dokumentarni film o Laibach Zmaga pod soncem. V muzejskih prostorih na površju pa bo odprta Laibach kunst razstava z naslovom Glück auf! MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NIKKA - SKRIVNOST 9. OMAR NABER - SEDEM DNI ? - SE ZGODI 8 v«™ 7. ANJA BAS - KAJ JE Z MANO 6. GAME OVER - NE OBUPAJ 5. NUSA DERENDA&MARKO VOZELJ - NAJ NAMA SODI LE NEBO 4. LEA SIRK - ČUDOVIT JE SVET 3. KATARINA MALA - ZGORAJ BREZ 2. MANCA ŠPIK - LJUBEZENSKA PUŠČICA 1. NINA PUŠLAR&STIŠKI KVARTET - KDOŠUERJAI Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Katarinin glasbeni prvenec Kantavtorica Katarina Avbar je izdala prvi samostojni album Beležnica. Po mnenju avtorice je album dokument časa, v katerem živimo, poln refleksij, življenjskih zgodb, začinjen z zdravo mero humorja in tragike. Na plošči je 12 avtorskih pesmi, ki jih zaznamujejo prečiščen in izviren jezik ter iskren izpovedni slog, obogaten z ne-pretencioznimi priredbami Petra Dekleve. Poleg izvirnih besedil ploščo po glasbeni strani nadgrajuje tudi vrsta ne-klasičnih glasbil, kot so kazoo, klavir, posnet kar pri pianistu v dnevni sobi, kovinska ograja in jadransko morje. Album je na pot pospremila skladba Igor, ki je v tednu Rdečega križa zaradi svoje tematike pritegnila veliko pozornosti. Druga pesem, predstavljena z albuma, nosi naslov V odsotnosti nečesa. Besedilo je tematsko vezano na motiv slovesa, ne nazadnje se spogleduje z duhovi iz preteklosti, izginjanjem in soočanjem, z izgubo dragocenih trenutkov in oseb, sama pesem pa je ovita v organski zvok akustičnih kitar s pritajenim aranžmajem bobnov in domiselnih spremljevalnih glasov. Svoj prvi sa- mostojni album Beležnica bo pevka predstavila 23. oktobra v ljubljanskem Siti teatru. Na Katarina Avbar se predstavlja z albumom Beležnica. nastopu jo bodo spremljali Peter Dekleva na kitari, Robert Rebolj na bobnih in Peter Ko-can za klaviaturami. Literarna komparativistka in kantavtorica Katarina Avbar je po rodu iz Novega mesta, živi in dela pa v Ljubljani. Na glasbenem prizorišču je prisotna od leta 2005, ko je ustvarila glasbo za plesno predstavo PLES ALi IŠČE se Lily Marlen. Sledili so nastopi na Festivalu slovenskega šansona leta 2007, na 7. in 8. izdaji festivala kantavtorske glasbe Kantfest (2009 in 2010) ter na koncertih in kompilaciji Rokerji pojejo pesnike. Katarinina pesem Odkar te ni, pri kateri je sodelovala s producentom Aldom Ivančičem, je bila objavljena na kompilaciji Vala 202: Val 09 - Imamo dobro glasbo. Je tudi avtorica besedila in glasbe pesmi Ne reci nič, ki jo je na festivalu šansonov La Vie En Rose izvajala Vesna Zornik. Od leta 2009 pa znotraj Gledališča Glej razvija projekt Poslušaj, ki se pod mentorstvom Mitje Vrhovnika Smrekarja ukvarja z ustvarjanjem glasbe za gledališče in film. MZ Filmski kotiček Ugrabljena 2 Luc Besson je zanimiv francoski filmar, čigar kariera lepo povzema vse najboljše in najslabše plati filmske industrije. Človek je začel kot pravi pravcati »auteur«, ki je snemal zavidljivo dobre filme in postal pojem umetniškega filma. Ko je prišel do denarja, je začel snemati in producirati dražje, a še vedno dobre filme, lahko bi rekli, da je postal dober obrtnik s filmi, ki so vedno ponujali vsaj malo presežka. V zadnjih 10 letih je postal le še producent in scenarist, ki je povsem izgubil vso ljubezen in spoštovanje do filma kot medija, saj ga vidi le še kot tekoči trak za rokohitrsko štan-canje šunda, pofla in sranja vseh vrst, od otroških filmov Taken 2 Igrajo: Liam Neeson, Maggie Grace, Famke Janssen, Rade Šerbedžija Režija: Olivier Megaton Scenarij: Luc Besson in Robert Mark Kamen Žanr: akcijska kriminalna drama Dolžina: 93 minut Leto: 2012 Država: Francija do predvsem akcionerjev, ki bi bili videti plehko in poceni že v 80. letih, kaj šele v 21. stoletju. Film Ugrabljena 2 je točno to - dolgočasna brezveznost, ki bo zadovoljila le najmanj zahtevne gledalce. Liamu Ne-esonu, sicer sinu revne delavske družine, je uspelo ustvariti impresivno kariero z zanimivimi vlogami, toda po nepričakovani smrti žene pred nekaj leti je začel obsesivno snemati en film za drugim, brez kakršnih koli kriterijev in meril. Očitno raje živi v identitetah likov kot v svoji koži. Samo tako si lahko pojasnimo, zakaj bi igralec takšnega kalibra nastopil v tako vodenem in dolgočasnem filmu. Tako Luc kot Liam očitno ne čutita več nobene ljubezni do svoje obrti. To je zanju samo še tekoči trak za tiskanje denarja in preganjanje dolgčasa in predvsem poligon za podcenjevanje gledalcev. Ni čudno, da se težišče kakovostnih produkcij vse bolj nagiba na TV. Razlogi za to so ravno takšni filmi, kot je Ugrabljena 2. Kaj v filmu ne deluje? Prav nič. Spotovska montaža zakriva ubornost produkcije (od akcije vidimo le trimčkanje po Instanbulu, dve razbiti stojnici sadja ter nekaj strelskih lukenj v steni), kar pa ni dovolj, da bi se zakrila scena-ristična praznina, za igralce se zdi, da so stvar dojeli bolj kot plačan dopust v Istanbulu kot kar koli resnega, da preveč očitnega navzkrižja med starostjo igralke in njenim likom ne omenjamo. Rade Šerbedžija je le še bolj utrdil svojo pozicijo igralca, ki igra le ne-gativce iz vzhodnoevropskih barbarskih narodov. Film je v svojem prikazu arhetipskih vlog med spoloma in v družini ter mednarodne politike (Amerika lahko počne, kar hoče) že prav okostenel in dolgočasen do točke, ko ga ni moč pogledati do konca, tudi če možgane izključimo in ga poskušamo nebremenjeno gledati kot urico in pol dobre zabave. Preprosto ne gre. Če bi bil film parodija, bi bil boljši, tako pa se jemlje resno kot Teksaški mož postave (vključno s skupinskim smehom v zadnjem kadru) in zato tudi deluje tako anahronistič-no, le da v tem primeru to ni prav nič simpatično, ker ne moremo menjati TV-kanala. Edina kolikor toliko zanimiva plat filma je motiv glavnega negativca. Želi se maščevati za smrti vseh tistih številnih zločincev iz prvega dela, ki jih je Liam pobil, kar pomeni, da nam film hoče povedati, da imajo tudi najnižji zločinski pribočniki svoje življenje - so očetje, sinovi in bratje. No, lepo. Matej Frece J ^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.) Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v naravni obliki telesu dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Privlačile vas bodo novosti, toda teden je v znamenju treznosti. V ljubezni bo veliko prijetnih trenutkov in romantike. BIK / (21.4. - 20.5.) A Narava vam bo podarila upanje. Vibracije planetov vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Ugotovili boste, da se od drugih ljudi učite in da so vam ogledalo. Tistega, česar ne boste morali povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibio- m m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hrepeneli boste po novostih. Še prej pa bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu čakajo na samske. Pred vami je teden, v katerem bo veliko obveznosti in odgovornosti. RAK (21.6. - 22.7.) V pomoč vam bo intenzivna energija. Teden bo prinesel veliko prijetnosti in skladnosti. Potrudili se boste in naredili veliko pozitivnega zase. Obdajale vas bodo romantične energije v ljubezni. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Pomembno bo, da se odločite in stopite v ospredje. LEV f^V WJ1 (23.7. - 22.8.) Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Stvari se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Pomembno bo, da boste svoje mnenje pravilno zagovarjali. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča spremlja pogumne. Mi DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam bo prineslo paleto rešitev. Blesteli boste Obstajala bo povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas boli. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak prinesli čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. SESTAVIL EDI KLASINC IN ŽENSKA NAŠA STRUPENA KAČA OPRIJEMALO PESEM IGA GRUDNA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TURŠKI TELESNI STRAŽAR GRŠKI BAJESLOVNI LETALEC NAŠ PESNIK (FRANCE) MISELNOST MESTECE V DALMACIJI isiilisa 1 «RlF - : a? ..¿w U STANE MANCINI MANJŠI TOVORNJAK NAPITEK IZ POMARANČ VRSTA OSI PAVLE GREGORC ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV VAS PRI MAKOLAH VRSTA BILJARDA FRANCOSKI AVTO DOMAČA ŽIVAL VRAG, HUDIČ JUŽNI SADEŽ MALTNA STENSKA OBLOGA TROPSKI VIHAR TRENUTEK, HIP MAJDA ARH GRŠKI JEZIK SEŠTEVEK, ZNESEK ZALIKANE GUBE NA BLAGU APETIT MESTECE V DALMACIJI HRVAŠKO LETOVIŠČE DRŽAVNI PRORAČUN KRVAVEČE POŠKODBE NOŽICA PRI ČIPU EDI OKIČ IVO DANEU ŠP. KRALJ (JUAN) INDIJ LEŽIŠČE ZAJCA BIKOV GLAS HALJA MUSLIMANK NERESNICA ČUT V NOSU PLEMIČEVA LJUBICA TAKSA S KOLKI KAREL DOBIDA CAVAZZEVA ŽENA GIROTTO ZBIRANJE PODATKOV BLIŽNJI STANOVALEC, MEJAŠ DAJALNIK TAKTA GORSKA VASICA NAD LAŠKIM OSMA GRŠKA ČRKA UGANKARSKI SLOVARČEK: FLAMIZOL = ripsasti krep za ženske obleke, KAVAZ = turški telesni stražar, KOINE = grški jezik, KURTIZANA = plemičeva ljubica, LOTRICA = prostitutka, hotnica, vlačuga, PIN = nožica pri čipu, REME-DURA = izboljšava, odprava, SEDRAŽ = gorska vasica nad Laškim. 'eieifl 'zejpes 'Jepiei 'pesos 'eje^ue 'eueuo 'eujAo^io^ 'euezujn^ 'zo| 'u| 'so|jeo '03 'Q| 'ujd 'íujAoy 'muy '^ej 'viAl 'ueJi 'ue§ejn 'jeiuo 'jeunpnu 'sad 'uneuej 'o^sujAes 'so ejsojd 'lozjoie^ 'jesu 'babjo '^e|do 'ihsolu :ouabjopoa "3>1NVZId>1 31 A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA,13. oktober: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni na-povednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tja-ša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 14. oktober: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 15. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljane). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 16.oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Rajžamo iz kraja v kraj (Natalija Škrlec). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 17. oktober : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 18. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 19. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). Oddaja Rajžamo iz kraja v kraj. V torek med 18. in 19. uro o muzeju kasaštva v Ljutomeru z novinarko Natalijo Škrlec. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Vneto boste zagovarjali svoje mnenje in to je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro končalo in odprlo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki, kar v jeziku simbolov prinaša preizkušnje. Romantično bo! škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Razmislite o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetna energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pravilno bo, da se boste pogovorili o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava. KOZOROG {U lI. - IO. l.) Prijetno se boste počutili v intimnosti doma. Veliko energije boste imeli na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke, zato ne bo odveč nekaj zdrave previdnosti na poslovnem področju. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! VODNAR (Il. l. -18.1.) Dobro vam bosta šla od rok pri-laganje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih položajih. V ljubezni se boste morali pogovoriti, potem boste doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu bo veliko sprememb in od vas je odvisno, ali se boste odločili pravilno ali ne. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebno tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo stvari obrnile v vašo korist. Obstajala bo možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vaše. RIBI (19.2. - 20.3.) Sledili boste osebnim ambicijam. Stvari ne bo mogoče pomesti pod preprogo. Aktivno se boste lotili zastavljenih nalog. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. Zelo vas bodo sprostili narava, svež zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo. Ptuj • Menjave direktorjev v bolnišnici in Termah J Hajdina • Šola zdravja V igri ni nobenega zdravnika Vabijo na jutranjo telovadbo V ponedeljek, 15. oktobra, se bodo na seji sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj predstavili kandidati za novega direktorja te ustanove, ki jih je razpisna komisija pod vodstvom Barbare Tiselj prepoznala kot tiste, ki izpolnjujejo vse pogoje. Predstavitvi naj bi sledilo glasovanje; to bo, po pričakovanjih, potekalo brez javnosti. V zakonitem roku so vloge podali štirje kandidati, trije notranji in eden zunanji. Razpisna komisija, ki je pregledala vloge, je pri enem kandidatu, tudi edinem iz vrst zdravni-štva, ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev oziroma naj ne bi imel vodstvenih ali organizacijskih izkušenj. Tako ostajajo v igri trije, dva notranja in eden zunanji. Po neuradnih podatkih sta iz bolnišnice Mirjana Bušljeta in Aleksander Voda, iz Ljubljane pa precej neznani Karli Erdlen. Glede na to, da gre za kandidate, ki niso zdravniki, bo v primeru, da bo v ponedeljek novi direktor ptujske bolnišnice tudi izbran, treba izbrati še strokovnega vodjo bolnišnice, za kar pa bo treba spremeniti tudi njen statut. Ponedeljkova seja sveta ptujske bolnišnice bo zagotovo ena izmed najbolj burnih doslej glede na lobiranja, ki so jih za svoje kandidate te dni opravile nekatere stranke. Z aktivnostmi je še posebno izstopal DeSUS, ker brez politike tudi v zdravstvu ne gre, čeprav naj bi šlo za čisto strokovno stvar. Foto: Arhiv Andrej Prebil, predsednik uprave družbe Sava Turizem, d. d., je prevzel začasno vodenje Term Ptuj. Tudi v Termah Ptuj po sporazumnem odhodu dozdajšnjega izvršnega direktorja Andreja Klasinca, ki je družbo zapustil 30. septembra letos, še nimajo novega vodstva. Vendar pa je s petim oktobrom je začasno vodenje Term Ptuj, ki delujejo pod skupno blagovno znamko Sava Hotels & Resorts znotraj največjega slovenskega turističnega podjetja Sava Turizem, d. d., prevzel predsednik uprave te družbe Andrej Prebil. »Obstoječa vodstvena ekipa sodelavcev Term Ptuj in predsednik uprave družbe Sava Turizem, d. d., Andrej Prebil bodo nadaljevali prepoznavne turistične zgodbe, ki so med gosti in obiskovalci izjemno dobro sprejete, in intenzivno sodelovanje z lokalnim okoljem, v katerega so Terme Ptuj močno vpete že zdaj. Večjo pozornost pa bomo namenili predvsem povečanju lojalnosti obstoječih gostov, stalnemu dvigu kakovosti storitev in pridobivanju novih gostov,« so med drugim zapisali v izjavi za javnost. MG Nekaj več kot pet let že deluje društvo Sola zdravja, ki ima v Sloveniji blizu 1000 registriranih članov, precej je tudi opazovalcev in neregistriranih članov. Osnovna dejavnost društva, katerega idejni vodja je zdravnik dr. Nikolay Grishin, je jutranja telovadba. Vaje spodbujajo kroženje krvi in endokrinih žlez, povečujejo imunost, pozitivno vplivajo na duševnost in čustva, izboljšujejo razpoloženje in imajo še številne druge pozitivne učinke. Na Ptuju ob ribniku v Ljudskem vrtu že nekaj časa poteka organizirana jutranja telovadba, pred slabim mesecem pa se je ustanovila nova skupina na Hajdini. Ta je že od samega začetka zelo številna, saj se vsak dan ob 8.00 na igrišču na Spodnji Hajdini zbere od 15 do 30 moških in žensk (prevladujejo slednje!). Vadba poteka ne glede na vreme vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. Kako je sploh prišlo do ideje o formiranju skupine na Hajdini in kakšni so bili začetki, nam je povedala Majda Mesaric, ki je bila med njenimi pobudnicami. »Ideja je prišla kar sama od sebe. Najprej smo telovadbo videli na televiziji, potem smo Foto: Črtomir Goznik Hajdinska skupina v projektu Šola zdravja vsako jutro (izjema so le nedelje in prazniki) ob 8. uri telovadi na igrišču na Spodnji Hajdini. slišali o ptujski skupini in kar kmalu smo se odločili za aktivnost tudi na Hajdini. Začeli smo 19. septembra, čeprav smo bili še precej nepripravljeni. Nismo imeli niti svoje vadi-teljice, a smo želeli preizkusiti, ali bi lahko kaj takega zaživelo tudi pri nas. Tako smo se dogovorili z vaditeljico s Ptuja, ki nam je pokazala vaje. Začetni V petek, 12. 10., bo ob 17. uri v Gasilskem domu na Hajdini predavanje dr. Nikolaya Grishina, zdravnika in idejnega vodje projekta Šola zdravja. Predavanja se lahko udeležijo vsi, ki se zanimajo za Šolo zdravja. odziv je bil zelo dober, zato smo s toliko večjim veseljem nadaljevali. Zdaj se trudimo, da bi v svojih vrstah našli ljudi, ki bi bili pripravljeni obiskovati tečaj za vaditelje v Domžalah. Zelo smo veseli tudi tega, da se jutranjih telovadb udeležujejo prebivalci iz praktično vse občine. Vsekakor pa vabimo v naše vrste vse tiste, ki doslej za ta projekt še niso vedeli in bi se nam želeli pridružiti,« je povedala Majda Mesarič. Če želite dan začeti aktivno, se jim pridružite! Jože Mohorič Naj medicinska sestra 2012 Ptuj • V soboto tretji gobarski praznik Desetouvrščena Stanka Zupanc Dišalo bo tudi po gobjih jedeh Stanka Zupanc, medicinska sestra iz zasebne ambulante zdravnice Liljane Jovanovic v Majšperku, se je v letošnji poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/ tehnik 2012 uvrstila na deseto mesto. Z njo tudi končujemo predstavitve prvih desetih po številu glasov. Se enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali v akciji poletja 2012. Stanka Zupanc je doma v Mihovcih in mama desetletne hčerke, končala je srednjo medicinsko šolo v Mariboru, kot medicinska sestra pa dela že 17 let. Po pripravništvu v ptujski bolnišnici je tam tudi ostala, na internem oddelku je delala devet let in pol. V ambulanti v Majšperku se je zaposlila 2004. Sestra Emica, ki se je takrat upokojila, je menila, da bi bilo dobro, če bi v ambulanti še naprej delal nekdo, ki je domačin, in Stanka je domačinka v Majšperku. Želela si je malo spremembe, zato se je odločila, da bo menjala zaposlitev in se nekako vrnila v Majšperk, čeprav je njen nov dom v Mihovcih. V ambulanti zdravnice Liljane Jovanovic skrbijo za 1800 bolnikov, predvsem starejših in kroničnih. V ambulanti so tri zaposlene, ob zdravnici in medicinski sestri tudi administratorka, zato je delo malo lažje. Razumejo se zelo dobro. Stanka do konca osnovne šole ni vedela, kam bi se usmerila oziroma kateri poklic bi izbrala. Potem pa je sošolka rekla, da bo medicinska sestra, in nekako vplivala nanjo, da se je tudi sama vpisala v srednjo zdravstveno šolo. Danes ji ni žal, da se je tako odločila. Svoje delo ima nadvse rada. Kot medicinska sestra si želi, da bi Prizadevni člani Gobarskega društva Ptuj se pripravljajo na tretji gobarski praznik z veliko razstavo gob, srečanjem gobarjev in pokušnjo gobjih jedi, ki bo to soboto, 13. oktobra, pred lokalom Pomaranča na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Stanka Zupanc se zmanjšal obseg zdravstvene administracije, saj je je odločno preveč in jemlje čas za delo s pacienti. »Ko nekaj osvojimo, že pride drugo,« pravi in nadaljuje, »to bi morali že enkrat nehati.« V ambulanti so zaradi pacientov in ne zdravstvene administracije. Akcija Štajerskega tednika je bila zanjo eno veliko, čudovito presenečenje, je povedala. Z glasovi podpore so ji pacienti jasno sporočili, da jim njeno delo nekaj pomeni, da dela dobro, predvsem pa ji ta podpora pomeni veliko motivacijo za naprej. Število glasov jo je presenetilo tudi zato, ker imajo predvsem starejše paciente, ki so se potrudili in glasovali zanjo. Z akcijo sploh ni vedela. Dobra volja in smisel za delo z ljudmi sta ob strokovnosti ključna pri delu s pacienti, ki v prijaznem ozračju veliko lažje premagajo čas, ki ga morajo preživeti v ambulanti, ko čakajo na pregled pri zdravniku. Prosti čas Stanka preživlja predvsem z družino; ker ima mož terensko delo, so konci tedna tisti dragoceni čas, ki ga vsi skupaj najbolj čakajo in poskušajo kar najbolje izkoristiti za različne izlete. MG Tudi letos bodo gobarji in ljubitelji gob lahko uživali gostoljubje osebja lokala Pomaranča, saj se bodo v njem in na ploščadi pred lokalom dogajale številne gobarske aktivnosti. Vse člane gobarskega društva vabijo, da vse nabrane gobe prinesejo v Pomarančo že v petek popoldne ali v soboto zjutraj med 8. in 10. uro. Potem bodo skupaj z determinatorjem in znanim gobarskim strokovnjakom Antonom Polerjem iz Gobarskega društva Lisička Maribor pripravili veliko razstavo užitnih in strupenih gob, ki jo bodo odprli ob 12. uri. Na razstavi bodo predstavili tudi dejavnosti Gobarskega društva Ptuj, pripravljajo pa tudi pokušnjo gobjih jedi. Tudi letos bo gojenje zdravilnih gob šitake predstavil gojitelj Mirko Slana, gobarji in ljubitelji gozdov ter neokrnjene narave pa bodo lahko ob prijateljskem srečanju izmenjali številne izkušnje. Sicer pa člane gobarskega društva že zdaj vabijo na sklepno jesensko gobarjenje, ki bo naslednjo soboto, 20. oktobra, na halo-ških Jelovicah. -OM Foto: M. Ozmec Na lanskem drugem gobarskem prazniku so pred Pomarančo postavili na ogled prek 200 užitnih in tudi strupenih gob z našega okolja. Ptuj • Hotel Poetovio z novo naložbo Prireditvenik Naložba za prihodnost Družina Lisjak je hotel Poetovio kupila leta 1988. Gre za najstarejši ptujski hotel in dolga leta edini mestni hotel, ki je bil zgrajen v 60. letih prejšnjega stoletja. V tistem obdobju je njegova ponudba obsegala hrano, prenočišča in Super Li, ki je skrbel za zabaviščni del. Leta 2003 so pridobili koncesijo za igralni salon s 30 igralnimi aparati, 2005. so ga razširili na 50 igralnih mest. Tako so poslovali do letos, aprila pa so začeli del, kjer sta bila doslej kavarna in prizidek, pripravljati za prestavitev igralnega salona iz kleti in povečanje igralnih mest s 50 na 108. Martin Lisjak, direktor podjetja Memoria, znotraj katerega se odvija igral-ništvo, in Memoria turizem (novega podjetja za gostinstvo in hotelirstvo), je povedal, da se je investicija v igralništvo končala 22. septembra letos, ko so tudi dobili dovoljenje ministrstva za finance. Od tega dne je novi igralni salon tudi odprt. Investicijo zdaj nadaljujejo v hotelskem in gostinskem delu, 29 sob, kjer je 55 ležišč, bo predvidoma odprtih novembra letos. V nekdanjem Super Liju pa načrtujejo do spomladi urediti še novi letni vrt. Dokler ne bodo uredili tudi kuhinje, si bodo pomagali s cateringom. Na dvoriščnem delu objekta bodo uredili parkirišče, tako da bodo gostom omogočili dostop v hotel z zadnje strani, sicer pa Poetovio ostaja edini ptujski turistični objekt in verjetno tudi edini v širšem prostoru, ki nima pred stavbo nobenega parkirišča za goste, ker je povsod vrisana modra cona. To so stare zgodbe, mestna oblast doslej na njihove vloge za ureditev parkirišč ni pozitivno odgovorila, čeprav so na drugi strani eden izmed tistih turističnih subjektov, ki največ prispevajo v mestni proračun, iz naslova dajatev o iger na srečo se letno nateče nekaj deset tisoč evrov. Hotel so temeljito prenovili tudi od zunaj, zamenjali stavb- Foto: Črtomir Goznik V hotelu Poetovio so znotraj nove naložbe povečali igralni salon, ki je že odprt, obnovo 29 sob pa bodo končali do novembra. Program TV Ptuj NAPOVED ODDAJE Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Delegacija iz Japonske obiskala Ptuj; Konferenca o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva; Srečanje turističnih ponudnikov Mestne občine Ptuj; Paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič na sprejemu v Mestni hiši; Otroci spoznali šport invalidov v različnih disciplinah; Možnost plačila položnic brez provizije na mestni blagajni; Na specialistični pregled in po očala v Optiko Ela; Tradicionalna trgatev modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu; V Leskovcu so kožuhali in obujali spomine na stare čase; V svet elektronike z revijo Monitor; Nepozaben glasbeni večer z rojaki iz Argentine; 2. del mednarodnega nastopa folklornih skupin no pohištvo, v njem bodo namestili dvigalo, prenovili pa so ga tudi v energetskem smislu, tako da bo po novem energijsko varčen objekt. Celotna investicija je ocenjena na tri milijone evrov. To je hkrati največja investicija v ptujskem turizmu v letošnjem letu in tudi širše, ki je prinesla še devet novih zaposlitev. Izvedli so jo s poslovnim partnerjem, s katerim so začeli pogovore že pred dvema letoma o možnostih investiranja v igralništvo in hotelski del. V iskanje strateškega partnerja so bili prisiljeni, s staro ponudbo niso mogli preživeti oziroma povečati prihodkov. Pogovori s koncernom Novomatic iz Avstrije so bili uspešni. Gre za enega izmed vodilnih proi- GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! NAGRADNA STAJERSKEGA TEDNI Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 12. oktobra pa vse do 6. novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio 6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisni izžrebali srečne nagrajence, ki bodo Beauty world. Imena nagrajencev časopisu štajerski tednik, obves raičeva ulica mbra bomo drogerije novembra v pa vam bomo WORLD Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj. zvajalcev igralnih aparatov na svetu in operaterja igralnic po vsem svetu, ki ima 17.000 zaposlenih. Z njimi so se dogovorili, da v tej fazi izgradnje vstopijo v solastništvo hotela Poetovio, v igralništvo, s svojim hčerinskim podjetjem Nova investicija (Kozina), ki je registrirano v Sloveniji, in sicer s kreditiranjem nakupa novih igralnih aparatov v razmerju 50:50. Novi igralni salon je odprt nonstop, 24 ur na dan. Gostje prihajajo od blizu in daleč, največ jih je zvečer. Upajo, da so si z novo investicijo zagotovili prihodnost, obstoj, da bo objekt zadihal z novo energijo. Dobili so močnega, dobrega partnerja, ki bo skupaj z njimi vztrajal ne glede na krizo, ki še lahko pokaže zobe. MG C WILLIAMS Ma^^ UJIL.M'H CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: viiko.gerecnik@siol.net ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 2012-10-11 12:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Sprehod skozi tisočletja - arheologija Spodnjega Podravja 17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Edite Tomic - pravljično starševstvo- Grafološka analiza in osebni razvoj 18:00 Majšperk, galerija AP: odprtje razstave Erne Ferjanič - Fric, citre Aleksandra Kunstek 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole: koncert glasbene mladine Slovenije; Kvartet saksofonov 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje upravljanje s časom- upravljanje z življenjem 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka:potopisno predavanje Tine Ravnikar -Z dojenčkom po Novi Zelandiji 18:30 Pragersko, Vodni stolp: delavnice izdelovanja rož iz najlona in volne 18:30 Ptuj, hotel Mitra: Svet ustvarjalnosti; predavanje o jorubskem luninem koledarju, prof, dr. Sikiru Salamija - Baba King 2012-10-12 11:00 Ptuj, Trgovina Presta: praznovanje 20. rojstnega dne 13:00 Ormož, CSO: prireditev Pozdrav jeseni 16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje starejših krajanov in krajank 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank 18:00 Benedikt, OŠ: odprtje razstave 14. likovnega ex tempora Benedikt 2012; OI JSKD Lenart 18:00 Ptuj, Murkova 3: Svet ustvarjalnosti; predavanje Daniele Peovic Iyalaje o biotiki,osnovah priprave hrane in uporabnosti informacij , pridobljenih iz majevske analize vala rojstva 19:00 Hajdina, šotor v Športnem parku na Sp. Hajdini: večer smeha; Stand up komedija Tadeja Toša 19:00 Majšperk, dvorana KPC: muzikal Haloško braje, Tamburaški orkester Majšperk, pevci solisti in mešani PZ Sv. Miklavž Majšperk, zgodba trgatve Frančeka in Micke 19:00 Ptuj, dvorana MČ Jezero: predavanje Olge Popov v podporo družinam težko bolnih in umirajočih-Žalovanje je proces... 19:00 Ptuj, romanski palacij gradu: svečano odprtje festivala Vino ni voda KPŠ; predstavitev Ptujske kleti; nastop Šaleškega študentskega okteta 19:30 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: Ogledala, satirični kabare Draga Čoža, igrata Dejan Kalan in Marjan Krajnc 21:00 Ptuj, CID: koncert, Marko Korošec Konse trio 22:00 Ptuj, Kolnkišta: Festival KPŠ- Vino ni voda; večer z DJ Stančem 2012-10-13 08:00 Hajdina, pred trgovino Mercator: dobrodelna akcija OO RK Hajdina; s prodajo kruha zbirajo sredstva za prehrano osnovnošolskih otrok 09:00 Tisovec, lovska koča: 13. občinski praznik in 22. kostanjev piknik Žetale 2012; srečanje z občani 10:00 Slovenja vas: 14. občinski praznik Hajdina: rekreativno kolesarjenje 10:00 Turnišče, gasilski dom: 30 let CB Poetovio 12:00 Ptuj, pred Pomaranča barom ob Dravi: razstava gob GD Ptuj; 12:00 pokušina gobjih jedi 14:00 Ormož, Mestna graba: otvoritev skate parka 15:00 Žetale, center: 13. občinski praznik in 22. kostanjev piknik Žetale 2012; društvena vaja PGD Žetale 16:00 Velika Nedelja, Kogl: Podobe kulture in vina; klepet v družbi mošta, kostanjev in vin; 19:00 koncert Etnoploč 19:00 Podgorci, kulturni dom: Podgorci pojejo in plešejo 2012 -19:00 Ptuj, cerkev Sv. Jurija: koncert MePZ Viktorina Ptujskega in Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje 19:00 Ptuj, Stari zapori: Festival KPŠ- Vino ni voda; predstavitev vinske kleti Jeruzalem Ormož, nastop Sama Budna 21:00 Ptuj, CID: Jam session, vikend jazzovske improvizacije 22:00 Ptuj, Kolkišta: Festival KPŠ- Vino ni voda; koncert - Samo Budna in Band 2012-10-14 10:30 Juršinci, pred Kmetijsko zadrugo: 14:00 Podlehnik, krajevna dvorana: slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj ob 20 letnici Društva podeželskih žena občine Podlehnik 16:00 Majšperk, dvorana KPC: komedija KUD Stane Sever - Partnerska poroka 17:00 Nova vas pri Markovcih, dvorana: srečanje ljudskih godcev in pevcev Godemo in pojemo v korantovi deželi 18:00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ: koncert, karaoke učencev OŠ in vokalne skupine Il divji 2012-10-20 19:00 Starše, večnamenska dvorana: glasbeno-gledališki spektakel Moje pesmi, moje sanje, premiera muzikala 2012-10-21 18:00 Starše, večnamenska dvorana: glasbeno-gledališki spektakel Moje pesmi, moje sanje, muzikal KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ D OMAČA ZELENJAVA JABOLKA SOLATA Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o., Miklošičeva 12, 2250 Ptuj Tel.: 02 749 03 00, Fax.: 02 749 03 51 KZ Ptuj nova poslovalnica ZADRUŽNIK na lokaciji Rogozniška c. 27, Ptuj, z delovnim časom: Ponedeljek - petek 8 00 do 17 00, Sobota 8 00 do 12 00 Domače zelenjavo je prav tako možno dobiti v vseh ostalih poslovalnicah KZ Ptuj z.o.o. Z nakupom domače zelenjave podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO 1901 iH POSTAVNA ŠTAJERKA ÍV MREŽASTIH NOGAVICAH NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 12. 10. SOBOTA 13. 10. TV www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 GoriSnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Veseloigra - Mož na preizkušnji 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Lenart - Trgatev v Zavrti u 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani 00:00 8:00 9:00 10:00 11:45 12:00 14:30 18:00 19:00 19:30 20:00 21:30 22:00 23:00 Video strani Mesečna kronika Občine Markovci Utrip iz Ormoža Lenart - Trgatev v Zavrti u Ptujska kronika Seja sveta Občine Markovci - posnetek Video strani Oddaja ŠKL Duhovna oaza Glasbene novičke z Ingrid Nove pridobitve v Občini Markovci Glasbene novičke z Ingrid Ujemi sanje Video strani PONEDELJEK 15. 10. NEDELJA 14. 10. 00:00 Video strani 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Hajdina - Vinske pesmi Skorba 2012 10:40 Ptujska kronika 11:00 Mesečna kronika iz Občine Videm 13:00 Srečanje ob Svetovnem dnevu učiteljev 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Destmik - Razstava »Potovanje okrog sveta«_ 18:30 Lenart - Trgatev v Zavrti u 20:00 Oddaja iz Občine Starše 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Videm - Srečanje ljudskih pevcev 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani 18:00 Mesečna kronika iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Nove pridobitve v Občini Markovci 21:10 Oddaja iz Občine Markovci 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 □omava 116 D. 2252 Domava PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 11.990,00 f SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.6 ECOUPE 1997 1.150,00 C SERVO VOLAN K0V.B0RD0 RENAULT SCENIC1.6ERT 1998 1.250,00 € KLIMA K0V.T. ZELENA MERCEDES- BENZ CABRIO 320CLK AVANTGARDE 2003 10.900,00 £ USNJE KOV. SREBRNA CITROEN L2H1 JUMPY2.0 HDICON. 2008 9.090,00 £ PRVI LAST. BELA CHEVROLET LACETT11.416V SE 2009 5.950,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA AUDI A31.8 1997 1.790,ooe SERVO VOLAN VIOLA RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816VEXP. 2001 2.990,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01.4 19% 920,00 C AIRBAG ZELENA TOYOTA YARIS1.3 WT-I STELLA 2007 6.300,00 € 51.000 PREV. KOV. MODRA RENAULT INITIALEVEL SATIS 3.0V6 DCI 2004 4.450,00 f SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.9 DCI 2005 6.450,00 C AVT. KLIMA KOV. T. SIVA RENAULT BERLINE EVOLUT. LAGUNA 1.616V UM. 2007 6.850,00 £ 70.000 PREV. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA 1.4IX 2001 2390,00 € PRVI LAST. KOV. ZLATA PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI 2007 5.690,00 i PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.41 MISTRAL 2002 2.750,006 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT THALIA 1.416V EXPRESS. 2003 2.350.00C KLIMA RDEČA CITROEN XSARA1.4ISX 2001 1.990,OOf PRVI LAST. KOV. SREBRNA FIAT PONT01.2 ACTIVE 2003 1.990,00 £ KLIMA RDEČA PEUGEOT 2071.41TRENDY 2007 5.650,00 £ KLIMA KOV. PEŠČENA CITROEN XSARA PICASS01.816V SX 2001 2.150,00 £ SERVO VOLAN KOV. ZELENA PEUGEOT 3072.016VXT 2001 3.450,00 £ REDNOSERV. KOV. SV. ZELENA CHEVROLETKAL0S1.4SE 2004 2.550,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA VW LIMUZINA PASSAT 1.9TDITRENDLINE 2005 7.450,00 £ AVT. KLIMA KOV. ČRNA ICCRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tjfVftj } Industrijska 9, MARIBOR f ^JzJ^S 02 2283020,031 658 679 % NOVA VOZILA FORD 1 POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE | BREZ POLOGA 1 ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA PEUGE0T20G I.43VRATÍ 2000 1.4SDJ» SERVO VOLAR, ELPOMIK STEKEL KOV.SV.ZEIENA FIAT SOIDO VIH COHIBI FURGON U1D 2060 2.3SDJ0 M02N.0DBHXADDV REIA PEUGEOT BOKER Z.5 D KOMBI FURGON 2001 2.400,00 MOŽN. ODBITKA DDV BELA FORD FOCOS 1.1 C0NF0RT5VIUT 2003 3.490.00 LE 130.737 km, OPR. SLAVM SB1V. KOV. SREBRNA FORD FOCUS l.t ID, 5 VRAT 2001 3.490.M IE IIO.146km.KUMA KOV. SREBRNA JAGUAR XJ SOVEREIGN 4JIUMUZ. ISN 4.431,1» ŠP. PODVOZJE, SARAMAS BEIA SEAT LEON 1,4, S VRAT, SLO 2003 4.5SP ELRAKET, ADS, HUMA KDV.21ATA PEUGEUT20E CC CARRIOIEI 2005 5.490J0 EL PAKET, AUIFIAT,MEGL KOV. ČIRA FORO 1RANSIT 300S, 2.0 D, 6 SED.+1UV0R 2004 549040 1.LASTNIK, SAM0139.000 km REIA CtTTiOENC41.616VVTH 20U S.äSlJÄ 2.LASTNIK, TEMP., SERV. KNJIGA KOV. ÍRNA FORD FIESTA 14TDCI5VRAI 2007 5.990,00 AVT. HUMA, MEGIENKE KOV. SVETLO MODRA FORO FIESTA M COMFORT, S VRAT 20N 5.N6J» I.LAST., ABS,ALU PLAT. KOV. TANGO ORANGE I1SSAN NOTi 1.416V. 5 VRAT 20N 6.690100 OPRAV. VEIIKI SERVIS, I.IAST. KOV. SV. MODRA KIACEED MGSLIXFRESH,5VRAT 2607 EMU» 1. LAST, SERV. KNJIGA KOV. ČIRA FORD FUSION 1.S TREND ,SL0 2000 U90JXI I.IAST., SQtV.HUIGA.KUMA KOV. T. SIVA FORO MOHDEO 2.2 TDCIGHIA 5 VRAT 2066 MOJO IZREDl LEPO OHRAN. KOV. HIRA FORO FIESTA TREN01.25.5 VRAT 2009 7.990,00 ALO PIAT, AVT. HUMA KOV. VISIOHHHODRA FORD MORDED I.SIVCTTI.SVRAT 2607 7.990.M I.IAST..SBnr.VNAŠIAH KOV. SREBRNA FORD FIESTA 1.4 TREND, 5 VHAT 2610 9.190,00 LE23.D71lm.AVT.niMA KDVJOREUMVUOL FORD FOCUS EBONV 1.6.5 VRAT 2010 9.900,00 AVT. KUMA, TEMP. KOV. ČIRA VW TOURAN 2.0 TDIAVTOM. 2607 11.2S0J0 GARAŽIRAliNEPOŠKOU. K0V.T.SIVA FORO FIESTAHTANIUM 1.2SÍ-TESTN0 V02ILC 2012 11.535,00 CONTROL PAKET, ÏÏMP. KOV. ČRNA FORO SMAX TRBIO 2.0 TDCI 2001 12.090,00 DRUŽINSKI AVTO, 1. LAST. KOV. ČRKA FORD FOCOS EBONY 1.1 TDCI NOVO 13.055,00 TREND PLOS RAKET MODRA, SREDRNA KOV. FORD UMAX 1.6 TUCI NOVO OD I7.I0DJM NA ZALOGI ČRKA, KOV. SREDRNA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 4- X2 OPF 06/2011 21.491,00 VU2ILD V GARANCIJI KDV.DARKMICAS1UNE FORD MONOEO 2 J10CI TITAN. 163 KM NOVO 23.2800 ČRNA STREHA, NEKAPORARA BEIA FORD FOCUS ECODOOST- AVTOIEIA NOVO OD 13.330» ZELO NEKA PORABA!!! ČRNA, KOV. SREDRNA F0RDKUGA1REND2.DTVCI 4X2 NOVO OD23.200J0 STISKI PAKEllHIP. beia, Črna. lunah kov. FORD SMAX1RBID ¿01DCI OD 23.330,00 PARK SKORJI, IEDUIČI,. BEIA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr O OMcklavž à. A O. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASING!, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A31.9 TDI 2009 11.980,00 AVT. KUMA ČRNA AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTITRONIC 2009 18.940.00 ALU PLAT. SREBRN BMW 118 D 2009 12.980,00 AVT. KUMA SREBRN FIAT BRAV01.6 MULHJET 2009 7.880,00 KUMA SREBRN FIAT PANDA 1.3 MULTUET 2008 4.970,00 KUMA BELA FORD C-MAX 1.6 TDCI GRAND 2012 18.580.00 TITAN. BEU FORD FOCUS 1.8 TDDI 2002 2.450,00 KUMA MODRA KIACEED 1.6 2009 7.150,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA LANCIA DELTA 1.6 MULTUET 2010 11.680,00 NÄVI. KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010 14.980,00 ALU PLAT. BELA PEUGEOT 5008 1.6 HDI 2010 13.580.00 NÄVI. KOV. BAK. SIV RENAULT SCENIC 1.5 DCI 2010 9.980,00 EXPRESSION KOV. ČRNA SEAT EXE0 2.0 TDI 2010 12.450,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA TOYOTA AURIS 2.0D4D 2009 9.490,00 AVT. KUMA SREBRN TOYOTA YARIS 1.3 WH 2006 4.380.00 KUMA SREBRN VOLVO S 80 2.4 TD5 AUÏÏM 2005 6.770,00 XSEN0N KOV. SIVA VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA 2004 5.680,00 ALU PLAT. KOV. MODRA »n« Ormoška c. 14, 2250 Ptuj Tel. 02 778-10-11 objavlja R A Z P I S za prosto delovno mesto in sicer: vodja objektov s področja elektrotehnike zahtevana najmanj VI. stopnja izobrazbe, smer elektrotehnike, tri leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit za odgovornega vodja s področja elektrotehnike. Rok prijave: v 8 dneh po objavi razpisa osebno na sedežu podjetja ANpro Tehnik d.o.o. Na Postajo 31-2250 Ptuj ELEKTROMEHANIKA Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja ■Previjanje Elektromotorjev ■ Pnevmatskega Orodja -Popravilo Črpalk - Hidravličnega Orodja ■Popravilo ročnega El. Orodja ■ Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Čistilcev (VAP) - Hidravličnih Cilindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo El. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar.. OBNOVA POPRAVILO Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja OID melabo Mbt. :051/227-375 www. anpro-tehnik. com r PTUJSKA TELEVIZIJA PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 12.10. 9:00 Dnevnik TU Marihor-pon 9:25 Kuhi nji ca - por. 10:00 Ptujska kronika - pno 10:2] Modro 12:00 Reei TV Ormož 15:35 Kumrjica 16:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 17:00 Povabilo na kavo -pori. 17:30 Ep k napovednik -10. oddaja - pon. 10:20 Ptujske odrske deske - 0. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon 23:20 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 21J5Sport(noj-pon. 21:35 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:55 Moto scena - U. oddaja - pon. 22:30 Begi TV GoriSnica - pon. Sobota 13.10. 00 Ptujska kronika - pon. JO Dunovna oaza -10. oddaja - pon. 25 Modro-pon. _.00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Ras TV Ormoi - por. 5:15 Kunir------- «ca - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon 3:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 8:40 Pregled tečna - pon 3:30 Butan - dežela grmečega zmaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 20:45 Kulturo na dlani - 9. oodaja - pon. 21:45 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon. Nedelja 14.10. 9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinjica 10:10 Duhovna oaza-10. oddaja -pon. 11:00 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 3:00Preiledtedna-pon 3:25 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 3:50 Gostilna pr Francet -1. oijdaja 7:00 Poslanski utrip -10. oddaja - pon, 3:00 Ptujska kronika - pon 13:40 Pregled tedna-pon. 13:40 Lotevanje odnaoliov- Zakladi, kijin najdemo doma 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zeodba o gradu Tu miš te - pon. 20:50 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 21:50 Sport(no)- pon. 22:20 Epk napovednik -10. oddaja - pon. Ponedeljek 15.10, 9:00 PreglečniklV Maribor-pon 9:25 Kuhi nji oa - pon. 9:50 Modro -pon. 10:45 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna - pon 13:40 Odpadna emhalafa - Odpakirane ideje 19: ] j Kultura na dlani-3. oddaja 20:00 Ptujska kronika -por 20:20 Epk napovednik-10. oddaja-pon. 20:55 Moto soena -15. oddaja - pon. 21:30 Soort(no)- pon. 22:00 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon. P www.petv.tv Spajate fia$ lahko tudi na T2 in SI OL TV PTUJSKA TELEVIZIJA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ODKUP VOZIL V ENI URI Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon: 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon: 041 457 037. ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, 2286 Podlehnik, telefon: 041 279 187. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel.: 02 745 01 43, www.milumed.si. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora, volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon: 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel.: 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel.: 031 873 769 PRODAJAMO BELE piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Prodaja poteka zjutraj do 10. ure, popoldne od 16. ure. Info. na tel.: 713 60 33. V najem vzamem njive - dobro plačilo, lahko vnaprej. 041 315 392. PRODAM odojke. Tel.: 766 37 61, Stojnci. PRODAMO odojka. Tel.: 041 233 915._ PRODAM race, tekačice indijske, pol-žarice. Tel.: 753 75 91._ PRODAM SUHA bukova drva in kupim bariton ter večjo njivo na območju Podlehnika ali Žetal. Tel. 031 406235._ PRODAM varaždinsko zelje za kisa-nje, jedilni in krmni krompir ter prašiče. Tel.: 041 452 492. PRODAM bukova drva. Tel.: 031 833 974._ PRODAM teličko simentalko, težko 200 kg, ali menjam za jalovo kravo ali telico in kupim jalovo kravo ali te- lico. Tel.: 041 263 537._ BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4 € za žival prodajamo. Tel.: 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. KUPIM stare sorte jabolk za stiskanje, neškropljene in tračni obračalnik SIP 220 ter kosilnico BCS 127. Tel.: 041 261 676._ PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vrečo, cena s prevozom 7 evrov za vrečo. Nad 5 vreč lepe nagrade. Telefon: 720 81 08, 031 273 577._ PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, telefon: 769 26 91. PRODAM gemaj, čisti, skrbno negovan in pretočen. Tel: 041 847 055. NEPREMIČNINE (smI S MI nepremičnine SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj, M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Kraigherjeva, 1 sobno, gr. l. 1981, I. nad., 44,88 m2 pov., z balkonom, pogled na zelenico, PC 49.999 €. Arbajterjeva, 1,5 sobno, gr. l. 1982, III. nad., 44,80 m2 pov., povečano za balkon, PC 55.000 €. Panonska, 3 sobno, gr. l. 1972, IV. nad., 75,37 m2 pov., z balkonom, pogled na Ptujski grad, PC 78.000 €_ Kraigherjeva, 3 sobno, gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim balkonom, PC 70.000 €. KMETIJSTVO DOM - STANOVANJE ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno: topol, jelša,breza,lipa ... Opravi tudi sečnjo in spravilo lesa. Ponuja pa žagan les, letve, morale obloge in drva za kurjavo. Tel.: 041 403 713 KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon: 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 m, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon: 051 667 170. NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel.: 02 582 14 01. Ugodno prodam bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion). Počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon: 041/798-740. KUPIM TRAKTOR, enoosno kiper prikolico Tehnostroj in preostale priključke. Tel.: 041 235 349. PRODAM kakovosten hlevski gnoj za vrtove z dostavo. Tel.: 041 421 731. Prodam drva smrekova, suha, kratka za štedilnik ali podkuriti. Cena za 4 m3 120 evrov s prevozom. Tel. 041620-853 PRODAM osla, starega 14 mesecev. Cena 280,00 € oziroma po dogovoru. Tel.: 041 931-663. V NAJEM dam 2-sobno stanovanje v okolici Ptuja. Tel.: 040 268 650. V najem oddam ulični poslovni prostor 27 m2 v strogem središču Ptuja. Mesečna najemnina 350 €. Tel.: 041 393 109. ODDAM v najem dvosobno stanovanje v bloku na Ptuju. Tel.: 031 317 508._ ODDAM hišo ali del hiše v najem. Tel.: 070 770 026 ali 02 751 43 71. OSEBNO VOZILO PRODAM brezizpitni moped Tomos Fleksar, čisto nov. Tel.: 041 411 971. ZAPOSLIMO monterje vodovodnih naprav v tujini. Aakromis-mont, d. o. o. Zabovci 85, Markovci, telefon: 051 335 724. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041 897 675. PRODAM sedežno garnituro za 100 €. Tel. 031 265 480. RADIOPTUJ 8918,981£°i04t3 Olga Habjanič H za izrečeno sožalje, V za ljubeče objeme, A za cvetje, sveče in denarne prispevke, L za pomoč, A za spremstvo na zadnji poti. ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ter društvom. Posebna zahvala dr. Zvonetu Štrublju iz Stut-tgarta za nepozaben, prisrčen obred svete maše v Gersthofnu in Vidmu pri Ptuju ter župnikoma Romanu Kutinu in Alešu Kalamarju. Družina Habjanič ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Spomin nate večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšel. V SPOMIN 17. oktobra minevajo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in dedek Anton Strelec IZ GRAJENE Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskočno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage partnerice, mame, babice, sestre in tašče Angele Rozman Z MAJSKEGA VRHA 2 Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in številnim drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. patru Janezu Ferležu, govorniku Alojzu Šeguli, godbeniku za odigrano Tišino, Sonji Novak, Mateji Kirbiš, Janiju in Leonu Požarju, pogrebnemu zavodu Mir ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam stali ob strani v teh bolečih trenutkih. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči: partner Karl, sinovi Branko z Nušo, Edi, Roman in Joži z družinami. 10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 15. oktobra mineva 10 let, odkar je moral oditi naš dragi Martin Fostnarič IZ HRASTOVCA PRI ZAVRČU 15. 10. 2002-15. 10. 2012 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo v spomin nanj. Njegovi najdražji ©©T®«™ CMIM mm [I[UM m fm®!«^ Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra Elizabeta Bezjak IZ ŠTUKOV 28 24. 10. 1931-3. 10. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za cerkveni obred in sveto mašo ter gospe Veri za molitve in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo in pogrebni službi Javne službe Ptuj za lepo organizirano zadnje slovo. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni a Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V ponedeljek, 8. 10. 2012, smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od mame, babice in prababice Štefanije Križe roj. 14. 10. 1921 S PTUJA, NA GRADU 4 Hvala vsem, ki ste se kakor koli poslovili od nje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala tudi internemu oddelku ptujske bolnišnice in Domu upokojencev Ptuj. Žalujoči sin Milan in Danilo z družinami Solza da se skriti, bolečina zatajiti, tebe, dragi mož in oče, nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, brata ... Stanka Petka Z MESTNEGA VRHA 87 2. 11. 1928-27. 9. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, ge. Veri in g. Albinu za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za zgledno organizirano slovo. Hvala doktorici Valeriji Saško za lep odnos in lajšanje bolečin v njegovih zadnjih mesecih ter intenzivnemu oddelku Bolnišnice Ptuj za pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Njegovi najdražji Ljubi sin, zdaj te nič več ne boli, le bog ve, kako boli, ker tebe med nami več ni. ZAHVALA Prišla je jesen, čas, ko se vse pripravlja na zimski počitek, tudi naš ljubi sin, brat in vnuk Smiljan Petrovič IZ GRADIŠČ 84, CIRKULANE roj. 4. 12. 1972 + 27. 9. 2012 je odšel k večnemu počitku. Z žalostjo in bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem za pisna in ustna izrečena sožalja. Iskrena hvala gospodoma župniku Jožetu Pasičnjeku in Cirilu Čušu za sočutno opravljeno sv. mašo in ves cerkveni obred. Lepa hvala tudi ge. Marici Kelc za molitev in prav tako pevcem za lepo odpete žalostinke. Posebej hvala vsem delavkam iz zavoda Dornava, ki so mu bile druge mame ter ga še pospremile na zadnji poti. Hvala g. govorniku in g. zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sveče in svete maše. Še enkrat lepa hvala vsem. Žalujoči: mami, ati, sestra z družino in babica Slovenija • Aktivnosti ob mesecu požarne varnosti Po potresu lahko tudi zagori V prostorih Gasilske zveze Slovenije so v četrtek, 4. oktobra, pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili številne aktivnosti ob letošnjem oktobru, mesecu požarne varnosti, ki potekajo pod geslom: Po potresu lahko tudi zagori. Kot je poudaril Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je oktober že tradicionalno namenjen številnim aktivnostim varstva pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami. Geslo letošnjega meseca požarne varnosti je »Po potresu lahko tudi zagori«, saj so se odločili, da se tokrat posvetijo predvsem problematiki požarne (ne)varnosti v primeru potresa. Poročila in analize potresnih učinkov ob večjih požarih kažejo, da zaradi poškodovanih plinskih in električnih inštalacij po potresu zares pogosto zagori. Da bi bile poškodbe ljudi in škoda, ki nastane zaradi popotresnih požarov, čim manjša, lahko nekaj naredimo tudi sami. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo pripravili ustrezno poučno gradivo, od zgibanke, plakata do telopa, ki prebivalce opozarjajo na preventivne ukrepe. Zgibanke bodo gospodinjstvom skupaj z dodatnimi pojasnili posredovali slovenski gasilci oziroma predstavniki posameznih prostovoljnih gasilskih društev. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so gasilci letos posredovali že na 7553 intervencijah, v katerih je sodelovalo skupaj 54.540 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Za primerjavo naj dodamo, da je bilo v vsem letu 2010 le 5714 intervencij, lani pa 8065. Značilnost letošnjega sušnega poletja so bili tudi veliki požari v naravi, ki so od gasilcev znova zahtevali veliko požrtvovalnost. Pri gašenju teh pa se je spet pokazala velika operativna moč enot, ki se medsebojno dopolnjujejo s širšega območja Slovenije, zato so sposobne opravljati naloge tudi na velikih in najzahtevnejših intervencijah. Gasilce, ki so sodelovali pri teh, pa odlikujejo solidarnost, požrtvovalnost in visoka usposobljenost. Posamezne aktivnosti v mesecu požarne varnosti so novinarjem predstavili še Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, dr. Aleš Jug kot predstavnik Slovenskega združenja za požarno varstvo, sicer tudi član komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, mag. Mojca Zupan iz Uprave RS za zaščito in reševanje in Milivoj Dolščak, glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Operativno delo v letu 2012 je bilo podprto z aktivnostmi na področju požarne preventive. Med pomembnejšimi pa so dopolnjena spletna stran, kjer med drugim opozarjajo na nevarnosti in podajajo preventivne ukrepe ob možnih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom; opozarjajo tudi na dodatne aktivnosti za novo specialnost »preventivec« za usposabljanje operativnega kadra v enotah na področju preventive. Potekajo še aktivnosti za pripravo operativnih postopkov za izvajanje požarnih straž, kjer se bodo najprej dogovorili za postopke, nato pa tematiko predstavili širši javnosti; da bi še bolj učinkovito izvajali požarne straže, bodo predlagane tudi nekatere spremembe predpisov. V mesecu požarne varnosti tudi letos pripravljajo vrsto ak- Gobe (juhe, predjedi, glavne Foto: M. Ozmec Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so letos slovenski gasilci posredovali že na 7553 požarnih in drugih intervencijah. tivnosti in gasilskih preventivnih vaj na temo potresov in požarov po potresih. Vse občane pozivajo, naj o aktivnostih več preberejo na spletni strani Gasilske zveze Slovenije (www.gasilec.net), hkrati pa jih vedno znova spodbujajo, da preventivna gradiva gasilcev, ki jih bodo prejeli na dom, skrbno pregledajo, se o njih pogovorijo in izvedejo predlagane preventivne ukrepe. V aktivnosti ob mesecu požarne varnosti pa se bodo tudi letos aktivno vključili tudi gasilci z območja Ptuja in okoliških prostovoljnih društev. Kot je pojasnil poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Ptuj Branko Lah, so se po lanski veliki gasilski vaji v ptujskih železniških delavnicah letos odločili, da bodo iniciativo za posamezne aktivnosti ob mesecu požarne varnosti prepustili posameznim društvom. Ta so že ali pa še bodo okrepile požarno-preventivne aktivnosti, kot so preverjanje delovanja hi-drantne mreže, preverjanje delovanja in tehnične ustreznosti opreme ter gasilnih aparatov pa tudi ocenjevanje požarne ogroženosti na specifičnih področjih. Znotraj teh aktivnosti so v sredo, 10. oktobra, popolne opravili že prvo gasilsko vajo, ki so jo pripravili člani PGD Velovlek in PGD Kicar. tehnični pregledi B Posamezne vaje in preverjanja delovanja opreme bodo pripravili tudi v nekaterih drugih društvih, v drugi polovici oktobra pa načrtujejo še eno večjo vajo, ki bo nenapovedana, saj želijo preveriti dejansko pripravljenost in sposobnost posredovanja gasilskih enot v specifičnih intervencijah in akcijah. Posebna komisija občinskega gasilskega poveljstva in Območne gasilske zveze Ptuj pa bo tudi letos ob koncu aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, v nedeljo, 28. oktobra, opravila operativno preverjanje posameznih gasilskih enot. M. Ozmec OKNA-VRATA-GAR. VRATA NA. I/O RS,,,,,, Hardeh 34g, 2270 ORMOŽ Tel.: 05 99310 86; e-mail: infb@naitors.si (za osebna, tovorna in motorna vozila, traktorje) vse za pogon i, tesnila, jermeni,...) TEVE PTUJ Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10 VELIKA NAGRADNA IGRAI v kolikor se odločite za nakup naših artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00€ MM za več informacij nas pokličite ali pa poglejte na vfww.nattors.sll UGODNO! Črna kronika Na zabavi z drogo 9. oktobra je v Mariboru potekala javna prireditev Prvi rock. Policisti so štirim mladeničem v starosti od 15 do 22 let in 21-letnici zasegli več zavitkov z belo praška-sto snovjo oziroma zelenimi rastlinskimi delci in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje. Zoper vse so uvedli prekrškovni postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin in prometa z njimi. Za izdelavo prepovedanih drog bodo zoper 20-letnika iz Rogaške Slatine podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Tihotapil Afganistance 9. oktobra so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje ob vstopu v Slovenijo preverjali 47-letne-ga državljana Turčije, voznika tovornega vozila. Ob kontroli priklopnega vozila so ugotovili, da je bila carinska zalivka poškodovana. V priklopnem vozilu so našli štiri državljane Afganistana, stare od 14 do 18 let. Mladeniče so pridržali in zoper njih uvedli prekrškovni postopek ter jih še isti dan predali hrvaškim varnostnim organom. Vlomilci na delu Med 6. in 8. oktobrom je neznani storilec vlomil v kontejner v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil več odpadnega bakra. Premoženjska škoda znaša okrog 3000 evrov. 8. oktobra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornjih Partinjah. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okrog 5000 evrov Okoljevarstvena akcija policistov 7. oktobra med 8. in 15. uro so policisti na Pohorju opravili poostren nadzor s področja varstva okolja s poudarkom na ugotavljanju kršitev vožnje vozil v naravnem okolju in varstva pred požarom v naravnem okolju. Ugotovili so 16 kršitev neupoštevanja prometnega znaka prepovedi vožnje po gozdni cesti in 9 kršitev, ko so vozniki parkirali vozila v naravnem okolju. Napoved vremena za Slovenijo Vinotoka deževanje lomeni grudna vetrov divjanje. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Danes bo pretežno oblačno, predvsem v južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Proti večeru bodo padavine ponehale, na zahodu države se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 16, na Goriškem in ob morju okoli 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si