9 Po sedemnajstih letih so si stisnili roke na slovenski zemlji Spet so si stisnili roke Tako težko mi jih je bilo zmotiti! Srečili smo se na Planini pri Šentjurju in že ko sem jih zagledala, sem začutila, kako malo je tri dni za ljudi, ki so preživeli skupaj štiri tako težka leta. Sedeli so za mizo v tisti prijetni restavraciji na gradu in niso imeli oči za nikogar kot samo drug za drugega. Od časa do časa je stisk roke podkrepil topel pogled in vča­ sih je kakšna »-čičina« pripomba vzbudila vesel smeh. »•Našo družino so izselili iz Raven na Koroškem,« je za­ čela tovaršica Cretnikova. »-Bil je to prvi transport — v ju­ liju 1941. leta. Preko Šentvida so nas prignali v Jagodino in od tam v vas Gornjo Sahanto blizu Kragujevca. Bili so tež­ ki dnevi! Ce ne bi bilo Živote in njegove družine, ne vem, kako bi se bili znašli. Tako pa so nam uredili prebivališče in celo — štedilnik so nam podarili. Ce se spomnim tistih dni in hvaležnosti, ki nas je obdajala, ko smo se utapljali v ža­ losti!« »E, pa bio je rat,« je dodal Života Stojanovič. »-Storili smo kar smo mogli. Otroke smo sprejeli kot svoje in še da­ nes me obide prav tolikšno veselje, kadar jih zagledam. Tež­ ko smo se prebijali skozi vojno, pa vendar nam je bilo lepo, ker smo živeli v velikem in res iskrenem prijateljstvu.« »•Trajalo je precej časa, preden smo se vživeli v ta novi način življenja,« je Životo dopolnila tovarišica Cretni­ kova. »Toda vedno so nam bili ob strani Stojanovičevi. Vse mogoče so nas naučili, celo ...« »Da, ja sam te učio, kako se kopa kukuruz,« jo je preki­ nil »čiča«, naš najstarejši udeleženec vlaka »Bratstva in enot­ nosti«. Smeh je prekinil naš razgovor. Sprostili smo se, kle­ petali, obujali vesele in žalostne spomine in ne zdi se mi prav da bi vse te samo njihove tople, prijateljske spomine napi­ sali ... Stojanovičevi so bili tokrat prvič v Sloveniji, »Divna je ta zemlja,« so dejali. Povedali so, da so zdaj zadovoljni in srečni, ker vedo, kje prebivajo njihovi dragi. Pisma, ki so dolga leta romala med obema družinama, zdaj ne bodo več samo črno bele fotografije, mnogo več bodo povedala, mnogo toplejša bodo. Po sedemnajstih letih so se srečali na slo­ venski zemlji. Sem jih je pripeljal vlak »Bratstva in enot­ nosti«, ki je njihovemu prijateljskemu srečanju dodal še po­ seben prizvok bratstva in ljubezni naših narodov. -a Več pozornosti varnosti pri delu Ni še dolgo tega, ko sta se se­ stala plenum občinskega sindikal­ nega sveta in občinski odbor So­ cialistične zveze v Celju. Tokrat go na plenumu obravnavali ene­ ga izredno pomembnih in aktual­ nih problemov — vprašanje var­ nosti pri delu. V zvezi s tem so ge lotili tudi vprašanja bolezen­ skih dopustov. Kljub nekaterim uspehom po sprejemanju zakona o delovnih razmerjih in po prenosu odgovor­ nosti glede varstva na gospodar­ ske organizacije, smo v prvem polletju letošnjega leta v nekate­ rih panogah gospodarstva še ved­ no zabeležili porast nesreč. V celjski občini jih je bilo v tem razdobju 1210, od tega največ v barvni metalurgiji — 195, v ko­ vinski industriji — 183 in v grad­ beništvu — 147, medtem ko so ostale panoge zabeležile precej manj poškodb pri delu. Največ nesreč se je pripetilo v Cinkarni 195, medtem ko so lepe uspehe dosegli v Železarni v Štorah. V Badnjih štirih letih so v tem ko­ lektivu zmanjšali število poškodb pri delu za okrog 22 odstotkov. Zaradi nesreč in obolenj smo v prvem polletju letošnjega leta iz­ gubili preko 234 tisoč delovnih dni, ali z drugimi besedami — iz­ gubili preko 842 milijonov dinar­ jev narodnega dohodka. Vzroki številnih poškodb pri delu so raz­ lični. Med prvimi moramo ome­ niti nezanesljivo delo posamezni­ kov, nato prekrške varnostnih predpisov, neurejene prehode na deloviščih, nezadostne poklicne izkušnje, slabo organizacijo dela, utrujenost itd. Zanimivi so tudi podatki, ki go­ vorijo o tem, da manjka vsak dan v celjski občini okrog tisoč dve­ sto ljudi z dela. To je torej to­ liko, kot da vsak dan ne bi obra­ tovala ena največjih celjskih to­ varn. Ce ob tem upoštevamo še deficit socialnega zavarovanja, katerega jedro je prav v izredno visokem bolezenskem staležu, ne bo prav nič čudno, če se bo to stanje ob koncu leta odražalo tudi na prejemkih vsakega posamezne­ ga proizvajavca. Ob problemu vi­ sokih boleznin je na plenumu pa­ dla marsikatera pripomba tudi na račun dela zdravstvenih delavcev. Na plenumu so bili namreč mne­ nja, da bi se z ostrejšimi kriteriji zdravstvenih delavcev, ki ugotav­ ljajo, ah je nekdo bolan aU ne, lahko to stanje bistveno popravi­ lo. Obsodih so tudi primere, ko zdravniki poskušajo reševati ne­ katere socialne probleme posa­ meznih družin s tem, da priznajo nekoga za bolnega. Socialne pro­ bleme naj obravnavajo organi, ki so pristojni za to. Po izredno živahni in pestri razpravi so udeleženci skupnega plenuma sprejeli priporočila, naj gospodarske organizacije tesneje sodelujejo z zdravstveno službo in zavodom za socialno zavarovanje, sindikalne organizacije in organi­ zacije Socialistične zveze pa naj zagotovijo sistematičnejšo aktiv­ nost na področju varnosti pri de­ lu in obolenj. Prav bi bilo, da bi organi upravljanja v gospodar­ skih organizacijah vzporedno s tem, ko obravnavajo vprašanja produktivnosti in proizvodnje, razpravljali tudi o varnosti pri delu. Več v tem pogledu pa bi la­ hko storile tudi kadrovsko social­ ne službe. Ob zaključku so pouda­ rili pomen bližnjih volitev v skupščino komunalne skupnosti zavarovancev in priporočili, naj se sindikalne organizacije in or­ ganizacije Socialistične zveze za­ vzamejo za to, da bodo v ta or­ gan izvoljeni res sposobni in na­ predni ljudje. -ij Šentjurv prazničnem razpoloženju Velika množica ljudi, šolske mladine, slušateljev kmetijske in gospodinjske šole, članov delov­ nih kolektivov in ustanov so v petek sprejeli pred zadružnim do­ mom v Šentjurju drage goste iz bratskih republik, ki so med zad­ njo vojno nudili zatočišče pre­ gnancem iz Šentjurja in okolice. Ko so se izza ovinka pojavili okrašeni avtomobili z gosti, so jih čakajoči sprejeli z veselimi klici in dolgotrajnim ploskanjem. Sni­ denje z dragimi znanci iz težkih vojnih dni je bilo nadvse prisrč­ no in ganljivo. Niso se mogli na­ gledati drug drugega, saj je od njihovega zadnjega slovesa pre­ tekla že doiga vrsta let. Velika večina njih se ni videla od leta 1945, ko so se slovenski pregnan­ ci vrnili v osvobojeno domovino. Med ploskanjem množice so se mešali veseli vzkliki pozdravlja- jočih: »Ej Rudi, nešto si se pro- menio! Pozdravlja te...! Pre­ krasno je kod vas!« in z nekoliko slovenskim naglasom: »Kako živi porodica? Gde su Marko i Pero?« itd. Vsa množica je nato prisluhnila besedam tov. Vinka Jagodica, se­ kretarja ObK ZKS Šentjur, ki je v imenu občanov občine Šentjur in družbeno političnih organizacij pozdravil drage goste ter orisal težko pot slovenskih pregnancev med zadnjo vojno. Po govoru sekretarja so pionirji osnovne šole pozdravili goste iz bratskih republik s šopki cvetja in deklamacijami, slušateljice go­ spodinjske šole iz Šentjurja pa so gostom v znak dobrodošlice pri­ pele na prsa slovenski nagelj z rožmarinom. V soboto zjutraj so se gostje j in gostitelji odpeljali na izlet rta Planino in od tam k planinski postojanki na Bohorju. Med potjo je prebivavstvo goste prisrčno . pozdravljalo. Na povratku z Bo- j horja so se gostje in gostitelji ustavih za nekaj ur na Planini, ' kjer so si ogledali partizanski , kraj Planino in se seznanili z na- ' rodnoosvobodilnim gibanjem na ' tem področju. Sprejem v km"etijski šoli v Šentjurju je potekal v zelo pri- j srčnem in prijetnem vzdušju. Predsednik občinskega odbora ZB Šentjur pri Celju tov. Peter Hlastec je ponovno izrazil hva­ ležnost naših ljudi do bratskih ju­ goslovanskih narodov, ki so slo­ venskim pregnancem lajšali go­ rje v njihovih najtežjih dneh. V znak hvaležnosti in v spomin na njihov obisk v Šentjurju, je v imenu ljudske oblasti in družbeno političnih organizacij obdaril vsa­ kega gosta s kristalno vazo in knjigo »Šentjur skozi borbo«. V imenu gostov je govoril tova­ riš Ante Drahatovsky iz osiješke- ga okraja in se zahvalil za gosto­ ljuben sprejem. Omenil je, da je spontani sprejem pri Slovencih presegel vsa pričakovanja. Odlič­ na organizacija in praznično raz­ položenje, pozornost in prisrčnost, ki so jih spremljali povsod, lepo­ ta slovenske dežele in gospodar­ ski uspehi, ki so vidni na vsakem koraku, vse to je nanje napra­ vilo globok vtis. Navdalo jih je s ponosom in srečo, saj so povsod čutili, da niso samo na obisku pri svojih starih znancih, ampak, da so jih z vso prisrčnostjo sprejeli vsi prebivavci Slovenije ... V nedeljo so gostje odšli v Ro­ gaško Slatino. Gostje in gostitelji se niso mo­ gli ločiti, toda ura skupnega od­ hoda iz Celja jih je končno pri­ morala, da so se posloviU. Obje­ mi in poljubi, solze, stiski rok, naročanje pozdravov za svojce in zahvaljevanje za gostoljubnost, za­ gotavljanje še nadaljnjih obiskov — in avtomobili so se odpeljali proti Celju. V Laškem je vladalo prisrčnost Ce bi hoteli na kratko opisati sprejem udeležencev vlaka »Brat­ stva in enotnosti« v Laškem, bi morali takoj povedati, da je sipre- jem odlikovala izredna prisrčnost in neprisiljenost. Takoj, ko so go­ stje prišli na slavnostno mesto zborovanja, so jih zasuli z nav­ dušenimi pozdravi in klici. Po­ tem cvetje pionirjev, šopki pri­ kupnih mladincev in mladink v narodnih nošah, pa objemi in solze — to so bile značilnosti te­ ga lepega, toplega sprejema. Go­ ste je nagovorila tovarišica Su- harjeva in njene besede so spre­ jeli prav tako toplo kot jih je to­ plo povedala. Izredno presunlji­ vo pa se je za čudovit sprejem zahvalil predstavnik gostov — Branko Gavranovič, predsednik občinskega odbora Združenja borcev Rume. Obrnil se je k mla­ dini in dejal: »Nikoli ne pozabite tega, kar smo doživeli med voj­ no. Vse, kar ljudje pozabijo, ne­ koč drago plačajo. Mi pa smo plačali dovolj, že preveč.« Tisti popoldan so gostje preži­ veli z gostitelji, naslednji dan pa so skupaj odšli na izlet v Logar­ sko dolino in v Velenje. O tem, kakšen vtis sta nanje napravila ta dva bisera našega okraja, bi nam lahko samo oni povedali. Nedvomno pa so bili preseneče­ ni: »Tolikšne lepote v resnici ni­ smo pričakovali,« so priznali. Najprisrčnejši pa je bil večer.. Besed ni in ni bilo konca. V nedeljo so se udeležili še spre­ jema v laškem zdravilišču — in že je bil tu čas slovesa. Prehitro je minilo, toda bilo je lepo kot je lahko samo med sorodnimi dušami, med ljudmi, ki se imajo radi. Spomini, uspehi, napredek ... Nedavno so v šmarski ob­ čini praznovali svoj praznik. Ob tej priložnosti so odkrili spomenik padlim borcem v Lesičnem. To naselje je dalo 61 žrtev med vojno. Granitni spornenik v okrilju tihega ze­ lenja opozarja popotnika na to. Spomini na junake, na težke, a zmagovite dni ne smejo v pozabo: ti so naš te­ stament! Ob praznovanju so se sre- čavali preživeli borci. Prvi komandant kozjanskega ba­ taljona Mazovec Risto je o- bujal spomine s takratnim komandirjem partizanske pa­ trole, nekdanjim borcem Ed- vinom Kolešo iz Rogaške Sla­ tine. Spomini na težke, upor­ niške čase so lepi, pletejo naj­ močnejše vezi tovarištva. Niti očka niti mamica v svoji mladosti še sanjati nista mogla o tem, da bi se popelja­ la s traktorjem. Mala pionir­ ka Verica Strubej pa je sa­ mozavestno vodila traktor mimo tribune v povorki, ki je prikazovala vedno močnej­ šo kmetijsko mehanizacijo na spreminjajo; okorela grun- tarska in drobnoposestniška zavest se vzporedno s tem umika. Široki kompleksi travništva na Imenskem po­ lju, rebri črnega ribeza na Kozjanskem, plantaže sadne­ ga drevja v Skrbniku in pri Rogatcu ter perspektivno še na Drenskem rebru, to je vi­ zija bližnje prihodnosti ki naglo postaja stvarnost. Mla­ dina se razvija v nooem oko­ lju. Sport, razvedrilo: to je po­ trebno! Ob prazniku so se pomerili šmarski strelci. Naj­ boljše se je odrezal virštanj- ski strelec Edi Plevnik, ki sprejema občinski pokal v trajno last. V Kozjem so proslavili praznik tudi z novim delov­ nim uspehom. Dogradili so zadružni dom. Tu bo odslej upravno središče kozjanskega kmetijstva, ki je sicer sestav­ ni del šmarske kmetijske za­ druge. Jagodičevje in živino­ reja: to sta prvenstveni zvrsti kozjanskega kmetijstva. Ob spominih in uspeh v zname­ nju napredka so praznovali šmarski občani. Vsako leto je lepše! Večjih odklonov ni bilo V šmarski občini že precej časa zaseda po dvakrat tedensko ne­ pretrgoma občinska komisija za izvajanje načel in splošnih meril za delitev čistih dohodkov. Pri­ stojni strokovnjaki so doslej pre­ gledali že pri 27 gospodarskih or­ ganizacijah potrebno dokumenta­ cijo. Predvidoma pa bodo zaklju­ čili obravnave tudi pri zavodih do sredine oktobra. Pri delu so ugo­ tovili, da marsikje v podjetju ne poznajo strukture celotnega do­ hodka in kolektivi tudi ne razu­ mevajo bistvenih osnov družbene intervencije v tej smeri. Čeprav doslej niso odkrili večjih odklo­ nov pri dehtvi čistega dohodka v škodo skladov, bo vendar na vse­ binski kakovosti pravilnikov po­ trebno še veliko napraviti. Steklarna »Boris Kidrič« je močnejše podjetje v občini, ki se je močno uveljavilo tudi v med­ narodni blagovni menjavi. Stro­ kovna služba ni uspela izluščiti vpliva ugodnejšega delovanja de­ viznih inštrumentov na čisti do­ hodek. Delitev tega so opravila celo v večjo korist skladov, kakor pa to določa delitveno razmerje v njihovem pravilniku. Vsekakor je njihov Dostopek bil gospodarsko upravičen. Bivši pravilniki pri kmetijskih zadrugah so bili močno pomanj­ kljivi, tako da sta si pravilnika o delitvi čistega dohodka osebnih dohodkov v nekaterih osnovah bi­ la celo nasprotna. Tipsko so upo­ rabljali pravilnik poslovn'^sa združenja, kar prav gotovo ni bilo popolnoma življenjsko. Nagraje­ vanje so vršili predvsem v ten­ denci tarifnih postavk. V mlekar­ ni prav gotovo ni bila smiselna določba v pravilniku, ki pooblašča direktorja, da lahko samostojno znižuje število točk za posamezna delovna mesta. Lani so tam tudi nenormalno porasli izdatki za dnevnice. Proizvodnja v podjetju pa je dejansko porasla za 31 % in v mejah tega so upravičena raz­ merja delitve čistega dohodka če­ prav je komisija ugotovila, da so vložili občutno premalo v sklade. V nekaterih podjetjih, posebno manjših, so ugotovili, da premalo skrbijo za delovno disciplino, še nimajo smotrno ocenienih delov­ nih mest in slabo izkoriščajo de­ lovni čas. Komisija je priporočila v tem smislu podala Avtomeha- nični delavnici, podjetju »Oblači­ la« ter pekarni v Rogaški Slatini. Morda bi bilo prav, da bi proučili pogoje za združitev pekarskih ob­ ratov v Rogatcu in Rogaški Slati­ ni, kar bi nedvomno bilo bolj go­ spodarno. Mnogim gospodarskim organizacijam so svetovali, da ' proučijo delitev osebnih prejem­ kov v odnosu med upravo in pro­ izvajavci, kar bi marsikje morali zožiti. Nenavadno je bilo to, da komisija ni uspela neposredno razpravljati z organi upravljanja v Kino podjetju Rogaške Slatine, ker se povabilu na pomenek niso odzvali. Pri tem podjetju so lani občutno porasli stroški za prevoz­ ne storitve, potne stroške, hono­ rarne ure in reprezentance. Meni­ jo, da delavci ne opravljajo po­ vprečno 8 delovnih ur* dnevno, zato so priporočali pravilno raz- podelitev delovne sile. Komisija'je ugotovila, da je pre­ cej primerov, ko postavke o oseb­ nih dohodkih ne dosegajo 15.000 din. Letna povprečja izplačanih čistih osebnih dohodkov se gib­ ljejo med 13.000 in 32.000 din. De­ lavski sveti sami so v mnogih pri­ merih pomanjkljivo seznanjeni z namenom dela te komisije in mar­ sikje prevladuje mnenje, da gre le za uravnilovsko zniževanje o- sebnih dohodkov, pri čemer se ne upošteva proizvodnost. S takimi zgrešenimi pojmovanji bo potreb­ no razčistiti. Tu in tam še težijo po uporabi nekdanjih tarifnih po­ stavk pri določanju osebnega za­ služka. Kakšnih večjih, pomemb­ nejših odstopanj, ki bi povzročali močnejše gospodarske anomalije, doslej niso ugotovili. O,delu ko­ misije so temeljito razpravljaU tu­ di na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Šmarju pri Jelšah. -šn- TUDI V SLOV. KONJICAH ODLOK O MINIMALNIH AGROTEHNIČNIH UKREPIH V sredo dopoldne je bila skup­ na seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Slovenske Ko­ njice. V prvem delu zasedanja so bila poročila kar sedmih svetov. Med njimi je svet za kmetijstvo predlagal odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Tudi to se zgodi v zvezi s člankom, ki smo ga objavili v številki 35 našega lista pod naslovom »Dobrota sirota« smo od strani naših bravcev spre­ jeli nekaj sestavkov, v katerih nam opisujejo svoje življenje, ki jim ga grenijo njihovi sosedi, sorodniki in znanci. Med temi prispevki je bilo tudi pismo, ki nam ga je dostavil naš naročnik B. R. iz Lopate pri Celju. Ker je sestavek precej obširen, bomo skušali v skrajšani obliki posre­ dovati misli in težnje pisca vr­ stic. Primer, ki je bil zajet v vsebini našega zadnjega članka, je po mnenju tov. B. sličen tistemu, ki ga sicer v obratni obliki doživlja sam. S svojo dužino se je preselil k starejšima zakoncema. Sledila je preknjižba zemljišča v izmeri 470 m-, ki pa nikakor ne more poplačati vseh uslug, ki sta jih zakonca B. pred vselitvijo in po njej prejšnjim lastnikom nudila. Le-te ostanejo navadno neocenje- ne, saj se prav pri starejših lju­ deh dogaja, da zanje nimajo me­ rila, ne pri času in tudi ne glede vrednosti, pa čeprav bi jih neko­ mu drugemu morali redno pla­ čevati. Prav pri tem pa navadno po­ trpežljivost odpove. Nesoglasja se množijo iz teh pa se rodi jeza in nezdravi odnosti. Te pa spre­ menijo še tako mimo življenje. »Tako je pri nas,« nam piše tov. B. »življenje je postalo ne­ znosno, živci napeti, skratka, vz­ dušje, v katerem živimo, je nevz­ držno.« Prav gotovo je res, da je za umirjeno življenje nujno potreb­ no predvsem medsebojno razu­ mevanje in lepi človeški odnosi. Priporočljivo pa bi bilo tudi to, da bi se ljudje skušali pravočas­ no izogniti primerom in se mor­ da večkrat spomnili našega sta­ rega modrega reka; ki pravi: sto­ krat premisli, enkrat stori. Da Dvoje pomembnih posvetovanj mladine v preteklem tednu je bilo v 2alcu in Celju dvoje pomembnih posvetovanj mladine. Prvega je pripravil Okrajni komite Ljud­ ske mladine Celje in je razprav­ ljal o dolžnostih mladine v zve­ zi z nalogami, ki stojijo pred na­ šim kmetijstvom, drugega pa je sklical občinske komite Ljudske mladine v Celju skupno z občin­ skim odborom Socialistične zve­ ze in je razpravljal o vključeva­ nju mladine v organe komunal­ ne in lakolne samouprave. Obe posvetovanji sta lepo uspeli in sta prav gotovo tehten prispevek mladine k nekaterim aktualnim problemom našega življenja.