TRGOVSKI JZrJT Časopis za trgovino, Industrije vr. obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne ^ Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 522. 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Dolžnost države. Ako smo ob prehodu iz starega v novo leto prečitali nekaj bilanc, prognoz in navodil za novo leto, videli smo, da se je vsepovsod poudarjalo, da je za vzpostavitev normalnih gospodarskih razmer v naši državi v prvi vrsti potrebno, da se štedi, manje troši, a več dela, več producira. To prepričanje so izražali gospodarji, potrdili so to tudi politiki in blagovolili so se tako izraziti tudi visoki državniki. Na eni strani je treba tedaj štediti, opustiti, kar ne potrebujemo neobhodno za naše življenje, na drugi strani pa je potrebno intenzivnejšega dela, povečanja produkcije, da s tem kolikor mogoče krijemo svoje domače potrebe, a obenem tudi povečamo izvoz iz naše države. Treba nam je zato čim intenzivnejšega dela na vseh poljih, tako na polju trgovine, industrije in poljedelstva. Ako bomo z lastno produkcijo krili čim več domačih potreb, bomo s tem tudi zmanjšali uvoz, kar bo vplivalo ugodno na našo trgovinsko bilanco, posledica česar bo okrepitev valute, poboljšanje državnih financ in našega celokupnega gospodarstva. Vsa ta dejstva so tako jasna, da jih ne bi mogel negirati prav gotovo nobeden, tudi še tako naiven narodni gospodar. Toda poglejmo, ali se dajo ti principi, ta dobra načela, katera smo si ob prehodu v novo leto vzeli kot kažipot za svoje bodoče delovanje, tudi uresničiti? Kdor le količkaj pozna razmere pri nas, bo koj pritrdil, da se tega pri nas ne da izvesti. Prve ovire za povečanje našega dela, za intensifikacijo domače produkcije nam dela država sama. Dasi se zdi to na prvi pogled neverjetno in nemogoče, je vendar bridka resnica: država sama ovira pri nas povečanje produkcije. Da se o tem prepričamo, poglejmo si samo zakon o zaščiti delavstva. Posledice tega zakona so že sedaj za naše produktivno delo neizmerno težke, a utegnejo postati katastrofalne. Ni naša naloga, da bi ta zakon tukaj natančneje obravnavali. Hoteli smo postati kar čez noč moderni, prevzeli smo zato nekaj institucij iz moderne inozemske so-sialno-politične zakonodaje ter smo jih pri nas uzakonili, ne glede na to, ali so za nas ta določila koristna in ali se pri nas sploh dajo uspešno izvesti. Naj omenim tukaj samo osemurni delavnik. Uvedli smo ga pri nas tedaj, ko so v drugih drža- Odpoved in najemnina od 1. januarja dalje. Za ureditev najemninskih odnoša-jev od 1. januarja 1923 do 1. januarja 192.5 so merodajni predpisi zakona o stanovanjih z dne 30. dec. 1921 in pravilnika k temu zakonu z dne 29. novembra 1922 (Uradni list št. 28 in 129 iz leta 1922). Dasi smo se z novimi stanovanjskimi predpisi približali zopet za korak k razmeram, ki so vladale v pogledu najemninskih odnošajev pred letom 1914., vendar stavi novi zakon še vedno občutne omejitve razpolaganju s stanovanji v starih hišah, t. j. onih, s katerih gradbo se je pričelo pred 1. novembrom 1918. Na zgradbe, ki so se pričele zidati po navedenem času, se omejitve ne nanašajo. V naslednjem se pečamo s pred- LJUBLJANA, dne i ii ..... m ...... ....— vah že davno morali občutiti njegove težke posledice in so se že začeli borili za podaljšanje delovnega časa. Tudi, ako hočeš pri nas delati, ako hočeš povečati svojo produkcijo, ti tega ne puste. Delati smeš samo predpisani čas in dovolj; kaj za to, če moraš ustaviti obrat baš v momentu, ko bi mogel kaj zaslužiti; kaj, ako ti ni mogoče samo tekom predpisanega delovnega časa uporabiti niti majhen del svoje kapacitete. To vse se ne jemlje v obzir in najsi pri tem trpijo še tako eminentni gospodarski interesi. Ako se pri nas priporoča vsepovsod več dela, ako smo že vsi prepričani, da je najboljše sredstvo za ozdravljenje naših gospodarskih razmer povečanje produkcije, tedaj bi nas država sama pri tem delu vsaj ne smela ovirati, ako nas že ne hoče podpirati! Poleg zakona o zaščiti delavstva imamo v naši zakonodaji še celo vrsto drugih kalamitet, ki so direktna ovira za konsolidacijo naših gospodarskih razmer. Naj bo tukaj omenjen samo zakon o pobijanju draginje. S tem zakonom se ubija v trgovcu vsaka podjetnost, umori se v njem vsako veselje do dela. Mesto da bi naša trgovina vzcvetela, da bi se zahtevam časa primerno razvijala, bo, dokler se bo pri nas predmetni takozvani protidraginjski zakon izvajal s tako krutostjo, vsa trgovina obsojena na mrtvilo, ji bo odvzet vsak razmah. Ako se ponavlja zahtevo po večji produkciji, je to zahtevo staviti v prvi vrsti na državo samo, ki ima vsa sredstva za povečanje produkcije sama v rokah. Naloga države je, da odstrani vse ovire, ki bi mogle otežkočiti razmah produktivnih sil. ftržava sama mora v prvi vrsti skrbeti za to, da se doma čim intenzivnejše dela, da se kopičilo dobrine, kajti sredstvo, ki ga uporabljajo navadno naši državniki za ureditev financ, to je navijanje davčnega vijaka do skrajnosti, tudi ako se pri tem izvleče kožo s telesa državljana, je prav gotovo uspešno, toda to zdravilo ni večno, s časom se izčrpa. V najeminentnejšem interesu države same je tedaj, da se viri, iz katerih črpa država sredstva za svoj obstoj, povečajo in okrepijo, zato naj bi država z vsemi svojimi močmi podpirala in pospeševala razvoj produktivnih moči ter nehala z eksperimenti, katerih naše slabo gospodarsko telo ne bo moglo več dolgo časa prenašati! pisi glede odpovedi in najemnine pri starih zgradbah. Po členu 3. stan. zakona pridrže od 1. januarja 1923 do 1. januarja 1925 vsi najemniki stanovanj in lokalov za poslovne prostore ta stanovanja in te lokale za dotedanje ali za sporazumno določene najemnine, ako pa med najemnikom in gospodarjem ne pride do sporazuma, za najemnine, ki jih določi razsodišče. Najemodajalec more spraviti v označeni dveletni dobi najemnika proti njegovi volji iz stanovanja ali lokala le na ta način, da mu odpove. Odpovedati pa mu more v smislu besedila člena 5. stan. zakona: stanovanje le, ako izgubi najemnik pravico stanovanja s svojim ponašanjem ali če zaostane v izpolnjevanju svojih obveznosti zaporedoma dva meseca, ali če lastnik hoče podreti staro zgradbo, da 9. januarja 1923. sezida mesto nje novo in končno, če ga neizogibno potrebuje za osebno stanovanje, a stanuje sedaj kot najemnik v tujem stanovanju; lokale za opravljanje trgovine ali obrta pa, če jih je oddal lastnik pred ali med vojno (do 23. marca 1920) in je tak lokal potreben njemu ali njegovim otrokom za delo v njem. Pravilnik, ki ga je predpisal na podlagi člena 10. stan. zakona minister za socialno politiko, da v njem natančneje določi, kako se ima stanovanjski zakon izvrševati, ima glede odpovedi in odpovednih razlogov obširna pojasnila. Kot ponašanje, radi katerega izgubi najemnik pravico do stanovanja, označuje v členu 8., uporabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi da se povzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njegovi krivdi, potem uporabljanje najemne imo-vine zoper njen namen, kakor tudi ponovne^ težke prekršitve predpisov hišnega reda, kolikor ta ne nasprotuje odredbam stanovanjskega zakona in pravilnika. Pod obveznostmi, katere je dolžan izpolnjevati najemnik, razume pravilnik plačevanje najemnine po občih predpisih. Kot nove zgradbe, ki se imajo sezidati na prostoru stare, označuje člen 9. stan. zakona one, ki se zidajo popolnoma nove in za katerih gradnjo je neizogibno treba podreti staro stavbo. Če hoče lastnik odpovedati stanovanje, ker ga rabi zase (čl. 10.), določi stanovanjska oblast I. stopnje, katero od več stanovanj sme odpovedati. Državnim in samoupravnim nameščencem sme v tem primeru odpovedati šele v zadnji vrsti. Dočim je po besedilu zakona (člen 5.) dana lastniku lokala možnost odpovedi le v primeru, če ga rabi sam, mu daje pravilnik pravico do odpovedi tudi v primerih takega najemnikovega ponašanja, ki krši hišni red itd., zaostanka v izpolnjevanju obveznosti in zidanja novih zgradb mesto starih. Vsaj tako bi bilo sklepati iz naslovov dotičnih členov, — to bi bilo pa tudi edino umestno in pravično. Upati je, da si bodo sodniki pri razsojanju odpovednih sporov razlagali stanovanjski zakon v tem smislu kakor ga tolmači pravilnik. Po pravilniku (čl. 52.) so pristojna za reševanje odpovednih sporov redna sodišča, to so v I. inštanci okrajna, v prizivni pa zborna sodišča. Le takrat, če se odpoveduje radi zidanja nove hiše na mestu stare, je za to pristojna stanovanjska oblast 1. stopnje (okr. glavarstvo, ekspozitura, magistrat) v prvi inštanci in stanovanjsko sodišče v pritožbenem postopanju. Odpovedni, odnosno selitveni roki so v splošnem taki, kakor pred letom 1914. Izjemo dela pravilnik le v sledečih primerih: Če se odpove po členu 9. stanovanje ali poslovni prostor, ker se hoče stavbo podreti radi zidanja nove, se mora najemnik izseliti po preteku 15 dni potem, ko postane odlok izvršen (pravomočen), vendar pa ne pred potekom zakonitega ali udomačenega selitvenega roka. Če odpove lastnik, ker sam nujno potrebuje stanovanje (čl. 10.), velja izselitveni rok enega leta, če se je lastnik doselil šele po 25. juliju leta 1914., pa pred tem časom še ni imel v kraju domovinske pravice, ali kupil dotično hišo po 1. novembru 1918, ali če stanuje v istem kraju v ŠTEV. 3. novi zgradbi. Sicer velja zakoniti običajni rok. Pri odpovedi lokala, katerega lastnik ali njegovi otroci sami rabijo za opravljanje trgovine ali obrti, velja enoletni selitveni rok le za državne, samoupravne, prosvetne, humanitarne, zdravstvene naprave in zavode širšega javnega interesa (tudi tiskarne!), polletni rok pri doselitvi lastnika ali otrok šele po 25. juliju 1914, ali če opravljajo obrt ali lrgovino v novi tuji zgradbi, sicer pa zakoniti, odnosno običajni selitveni termin. Najemnina po novih predpisih ni maksimirana, kakor je to bila po prejšnjih. Prvenstveno je prepuščeno najemniku in najemodajalcu, da se pogodita sama. Če se glede višine ne moreta sporazumeti, jo določi na prošnjo enega obeh razsodišče pri stanovanjski oblasti I. stopnje. Novodoločena najemnina velja od prvega dne onega meseca, ki sledi mescu, v katerem je bila vložena prošnja na razsodišče. Razsodišče izda odločbo v teku 20 dni potem, ko se ga je zaprosilo zanjo, in ima pri rešitvi vpoštevati krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in obojestranske osebne razloge. K temu naj mu pripomore tabela povprečnih primernih najemnin, katero sestavi stanovanjska oblast (stanovanjsko sodišče) s sodelovanjem občin in zastopnikov hišnih posestnikov in najemnikov. Glede sestave in funkcij oblasti v stanovanjskih zadevah sploh bi bilo k že zgoraj omenjenemu še pripomniti, da razlikuje pravilnik: 1. Stanovanjsko oblast I. stopnje (pri okr. glavarstvu, ekspozituri ali magistratu), kateri načeluje načelnik (glavar, župan) sam ali njegov namestnik. Sklepa v seji pod predsedstvom načelnika (namestnika) in ob soudeležbi dveh članov, enega od stanovanjskih najemnikov, drugega od hišnih posestnikov. 2. Razsodišče treh članov, in sicer dveh razsodnikov iz liste razsodnikov (6 do 40), katero sestavi stanovanjska oblast prve stopnje iz najemnikov in hišnih posestnikov in enega predsednika iz liste predsednikov (3—6). Vsaka stranka si izbere po enega člana razsodišča, ta dva pa izvolita predsednika. Enako se določajo tudi namestniki. 3. Stanovanjsko sodišče (stanovanjska oblast 11. stopnje) pri pokrajinski upravi. To sestoji iz predsednika in dveh članov ter sklepa o pritožbah zoper odloke stanovanjske oblasti 1. stopnje in razsodišča, to pa le, če je bila pritožba vložena v teku 8 dni po vročitvi odločbe in če ta ni bila sprejeta soglasno (!). Ministrstvo za socialno politiko odloča o stanovanjskih nadzorstvenih pritožbah strank, ne more pa izpremeniti nobene odločbe podrejenih stanovanjskih oblasti v kakem konkretnem primeru. Zato je smatrati odloke stanovanjskega sodišča za končnoveljavne. Otariojenje poštnih paketov po novi odredbi. Inozemski poštni paketi se ocarinijo od 1. januarja 1923 naprej brez uvoznega odobrenja ter so za uvoz merodajne samo obstoječe omejitve glede gotovih predmetov. Za nakup deviz v plačilo uvoženega blaga označijo carinarnice na predmetnih trgovskih računih oca-rinjalne podatke. Priporočljivo je torej, da si naslovniki preskrbe do dohoda dotič-ne pošiljke pripadajočo fakturo in jo predložijo pristojni carinarnici. Običajno sicer priključujejo večinoma te račune odpošiljatelji spremnicam in bi bil ta način gotovo najenostavnejši, če bi v rednem prometu dohajale pošiljke istodobno s spremnicami. V tem oziru pa je prometni aparat še precej pomanjkljiv; čestokrat izvirnih spremnic sploh ni, pogostokrat pridejo z veliko zamudo, ali pa se priključne listine med potjo izgube. Za vse te slučaje je najbolj umestno, če naročnik zahteva od od-pošiljatelja, da mu pošlje posebej pisemskim potom fakturo, na kateri je razločno navedeno, na katero poštno pošiljko se nanaša račun, tako da carinjalna pošta brez tež-koč na podlagi uradnih zapisnikov ugotovi dohod pripadajoče pošiljke. Omenjene beležke naj bodo v glavi računa, na primer v sledeči obliki zapisane: 7./2. 23. pri poštnem uradu Chemnitz 4 predajne štev. 631 do 639 odpravil 9 paketov na Vaš naslov.« Ker morajo ti podatki biti posneti iz uradnega poštno-predajnega potrdila, je odpošiljatelja opozoriti, da račun šele odpravi po izvršeni predaji paketov po pošti; dotično pismo pride naslovniku itak pravočasno še v roke, da predloži račun še pred dohodom pošiljke carinjal-ni pošti, ' ki ga potem s paketom zedinjeno izroči carini. Pri tej priliki opozarjamo prizadete kroge vnovič, da zahtevajo odpravo poštnih pošiljk na vsak način neposredno na svoj naslov, da se izognejo posredovalnim stroškom, ki prav nepotrebno podražijo robo. Opazovati je namreč, da se osobito v inozemstvu udomači navada, naročeno blago izročiti špediterskim podjetjem v daljno odpremo. Seveda odpravijo ta podjetja pakete zopet svojim podružnicam v inozemstvu in ni nič kaj izvanrednega, da dobi naslovnik svojo robo primerno obremenjeno šele iz tretje ali četrte roke. V poštno-carinskem poslovanju smo po prizadevanju merodajnih oblasti, v prvi vrsti poštne direkcije v Ljubljani, dosegli vsaj v območju tega ravnateljstva v toliko redne razmere, da se došle pošiljke brez zamude v času, ki je po pravilniku določen, ocarinijo ter naslovniku dostavijo, oziroma ga obvestijo. Aktiva Pasiva Davek na imovino za d. d. po davčni reformi. Ena prvih in najvažnejših nalog novega parlamenta bode izvesti izenačenje davkov. Finančna uprava je zadeven referat že sestavila. Glasi se: predlog zakona o neposrednim porezima. Kakor je znano, so gospodarske organizacije že deloma zavzele svoje stališče k predlogu. Odpor teh organizacij velja oso- bito imovinskemu davku, ki ga naj plačujejo delniška in druga podjetja, zavezana k javnemu polaganju računov. Ker tega davka doslej še nismo poznali, ne bo odveč, ako se z njim podrobneje pečamo. Člen 119. davčne reforme, ki urejuje obdačbo ravnokar navedenih podjetij, se glasi: »Porez iznosi: I. Kod industrijskih, rudarskih poduzeča i zadruga. a) na imovinu b) na dobiiak ako poreska osnovica ne iznosi više 4 °/ ^ 100 10 odst. od 6 odsi. sopstvene čiste imovine. ^ °/ J 00 ii » „ 10 „ „ ,, >■ 6 °/ ° / 00 12 „ „ 1 3 a v n n 7 0 1 /00 14 „ „ “ 'J » » „ » 8 0 ° / 00 16 „ „23 ,, )• „ „ g o y 00 18 „ „ 30 „ 10°/ AU 00 20 „ ako poreska osnovica premašuje 30 odst. sop- stvene čiste imovine. II. Kod svih ostalih poduzeča. a) na imovinu b) na dobitak. ako poreska osnovica ne iznosi više J /00 10 odst. od 6 odst. sopstvene čiste imovine. ° /00 12 „ „10,, » „ „ 7 %„ 14 „ „ 13 „ „ „ „ 8 °/oo 16 „ 20 „ v „ n „ „ 9 'V 7 / 00 18 „ „ 2 5 „ „ „ „ 1 0 0 Av; 00 20 „ „30 ,, „ „ „ 12 °/ 1 ^ /00 25 „ ako poreska osnovica premašuje 30 odst. sop- stvene čiste imovine. Sopstvena (lastna) čista imovina ima se uzeti po odredbama člana 113.« Slednji člen se glasi: »Kao sopstvena čista imovina poduzeča smatraju se sve aktive po odbitku faktičnih dugova, a prema stanju, koje pokazuje bilanca poduzeča krajem poreske godine. Pravilnik u pogledu postopka oko proračunavanja čiste imovine propisače ministar financija.« Na teh dveh določbah, t. j. na definiciji čiste sopstvene imovine in na davčni lestvici temelji vsa odmera davka na imovino pri delniških družbah. Vsakdo mora priznati, da je davčni predlog naravnost klasično enostaven in pregleden. Želeli bi le, da bi bili i ostali davki tako enostavni. Poglejmo pred vsem davčno lestvico za imovinski davek. Na prvi pogled opazimo, da se imovinski davek zvišuje progresivno, in sicer po rentabiliteti podjetja. To ne odgovarja bistvu premoženjskega davka. Radi tega bi bilo zelo zanimivo zvedeti, kaki momenti so bili za tako lestvico merodajni. Druga zanimivost je ta, da imamo dvoje lestvic, in sicer prvo za rudarska in industrijska podjetja in drugo višjo za vsa ostala podjetja. K K Blagajna 1,303.900 Delniška glavnica . . 10,000.000 Valute 83.800 Menjice 102.550 Rimese 889.510 Kreditorji 2,069.760 i Devize 343.990 Nedvignjene dividende 2.880 Efekti 3,314.510 Splošna rezerva . . . 1,173.230 Vplačila na konzorcialne Rezerva za dubijoze . 22.180 posle 2,051.800 Penzijski fond . . . 525.950 Debitorji 7,346.170 Hipoteka 40.000 Inventar 18.900 Cisti dobiček in sicer Nepremičnina .... 600.000 iz predidočega leia . 18.050 ! iz predmetnega sela . 2,000.000 15,954.530 15,954.580 Finančna uprava je imela tu očiten namen ščititi industrijo. Nekoliko težje je razumljiv člen 113., ki določa, kaj je lastna čista imovina. Vendar so težkoče le navidezne! Kdor pozna knjigovodstvo in so mu temeljni pojmi aktiv in pa-siv znani, temu tudi ta člen ne dela težav. Cela priredba davka na imovino bi po uavčni reformi izgledala takole: Kot primer navajamo sledeči slučaj: V LjuDiiani obstoji neko trgovsko delniško podjetje. Čisti bilančni dobiček je znašal, recimo 2,000.000 kron. Na pri^obnini se je plačalo v tem bilančnem letu 1,200.000 K. Drugih obdačljivih izdatkov ni bilo Odmerna podlaga za pridobnino bi se preračunala takole (mimo grede omenjamo, da rabimo odmer no podlago za pridobnino le radi ugotovitve rentabilitete): a) bilančni dobiček . 2,000.000 K b) k temu se prišteje še plačana pridob-nina...................... 1,200.000 K Skupaj torej Odmerna Čista imovina se ugotovi sedaj tako, da se od vseh aktiv odbije dejanske dolgove. Iz aktiv se ne da ničesar izločiti, ker so vsa aktiva last podjetja, sicer itak ne bi bila na aktivni strani bilance. Vsa aktiva znašajo torej 15,954.580 K. Iz pasiv je izločiti sedaj še dejanske dolgove. Tu je treba postavko za postavko analizirati. Delniška glavnica s stališča podjetja ni nikak dejanski dolg, ker delnice, odnosno delničarji tvorijo podjetje. Pač pa so dejanski dolgovi: menjice po ... . 102.550 K kreditorji po ... 2,069.760 K in nedvignjene dividende po....................... 2.880 K Splošna in specialna rezerva niste nikak dejanski dolg podjetja in se jih torej ne izloči. Penzijski fond je včasih dolg podjetja, včasih ne. Odvisno je to od okolnosti, čigava last je fond, ali last nameščencev, ali last podjetja. Recimo, da je v našem slučaju last podjetja, vendar pa imajo nameščenci tudi kontrolo. V tem primeru se ne more izločiti kot dejanski dolg podjetja. Hipoteka je izločljiva kot dejanski dolg delniške družbe. Izloči se torej še znesek po 40.000 K. Čisti bilančni dobiček in pa prenos na dobičku sta seveda neizloč-Ijiva. Celotni znesek dejanskih dolgov bi tedaj znašal . . 2,215.190 K vsa aktiva pa ... . 15,954.580j< čista imovina tedaj . . 13,739.390 K Rentabiliteta bi znaša po ključu X : 100 = 3,200.000 K : 13,739.390 K nad 23 %, a manj kot 25 %. Kadi tega se predpiše 9 0/„„ni imovinski davek. Slednji znaša v našem slučaju torej (9 °/00 od 13,739.3^0 K) 123.654 K 51 h. Ker smo ravno pri tem primeru, ugotovimo lahko še znesek posebne pridobnine. Davčna stopnja za pridobnino znaša pri rentabiliteti nad 20 % do 25 % 18°/„. Posebna pridobnina bi znašala v našem slučaju (18% od 3,200.000 K) 576.000 K. Celotno državno davčno breme tedaj 699,654 K 51. h. Državno breme je torej zelo občutno. Še višje je seveda, ako vpo-števamo avtonomne doklade. Ako vzamemo slednje v n a j n i ž j i običajni izmeri, t. j. 100 % in jih pobiramo od celokupnega zneska, t. j. od imovinskega davka in od pridobnine, znaša celotno breme okrog 1,400.000 K. Če pa vpoštevamo avtonomne doklade v sedaj običajni višini, t, j, okrog 200 %, tedaj konsumirajo davki in doklade cel dobiček in še en del premoženja. Priznamo radi, da se davčna reforma glede imovinskega davka ne. Osobito velja to, kako je prelahko interpretira na različne nači-računati rentabiliteto. Vendar smo pa mnenja, da tu navedena interpretacija bistveno odgovarja stališču finančne uprave. Kakor čujemo iz parlamentarnih krogov, se namerava ugovarjati davku na imovino. Predvsem se stremi za tem, da se davek na imovino sploh izloči iz davčne reforme. V skrajnem slučaju naj se ga pa bistveno omili. Odpade naj določba, da je višina davka odvisna od rentabilitete podjetja, ker to nasprotuje značaju premoženjskega davka. Zahtevalo se bode dalje, da se davek na imovino oprosti tudi avtonomnih doklad. V davčni reformi pogrešamo take določbe. Glede avtonomnih doklad se hoče namreč staviti predlog, da se jih sme pobirati le v višini do 100 % in sicer le od posebne pridobnine. Končno se stremi za tem, da se imovinski davek omeji le na ono čisto imovino, s katero se obratuje v podjetju, torej le na aktivno delujočo čisto imovino. Zanimivo bi bilo primerjati, v koliko se razlikuje davčno breme po dosedanjih davčnih zakonih od onega po novih določbah. Kot primer naj velja zgoraj navedeni slučaj. Po dosedanjih zakonih bi se davki odmerili na nastopen način: Odmerna podlaga znaša 3,200.000 kron. Od te se odmeri na a) 10%ni posebni pri- dobnini .... 320.000 K b) 90 %nem enotnem državnem prebitku 288.000 K c) 80 %nem rentabi- litetnem pribitku 256.000 K Skupaj . . 864.000 K K temu znesku je prišteti še avtonomne doklade. Davčno breme po novi davčni reformi bode predvidoma nekaj nižje kot ono po dosedanjih določbah. Vendar je pa diferenca večja le pri starih podjetjih, ki imajo nizka, torej predvojna bilančna aktiva. Manjše diference bodo pa pri novih podjetjih, ker si morajo nabaviti inventar, obratne naprave, nepremičnine itd. po visokih cenah. Končno omenjamo še, da se imovinski davek pobira tudi pri dohodnini. — Toda o tem v posebnem članku. iii=iii=iii=m=iii=m=iii= Družba JURIJA'*, Ljubljana Kralja Petra trg 8. Telefon št. 220. Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa. IHEIIIEHIE3IIEIIIEHIEI9IE 3,200.000 K podlaga znaša torej 3,200.000 K. Bilanca podjetja izgle-da n. pr.: Cvetka iz vrta carinske uprave. Vsem, ki smo prve čase po prevratu bili primorani potovati v inozemstvo, so nam v spominu še vse sitnosti, katere smo morali pretrpeti na potovanju. Najbolj neprijetne so bile razne revizije od strani carinskih uradov in organov. Sčasoma so se te velikanske neprijetnosti nekoliko ublažile in zadnje čase je šlo precej gladko tudi v naši Jugoslaviji. Carinski uradi so pri direktnih vlakih pregledovali n. pr. kar v vlakih prtljago itd. Naša carinska uprava je pač bila primorana po Ligi narodov in po sklepih konferenc v Barceloni in Bernu nekoliko izpremeniti ali ublažiti svoje grozno nazadnjaške predpise, kateri so bili že predmet člankom v svetovnih časopisih, ne morda radi svoje prvovrstnosti, ampak radi svoje okornosti. Mislili smo, da smo na pravi poti, katera služi obema: državi in mednarodnemu prometu. S pregledovanjem prtljage v vlakih je bil promet neoviran in tudi potniki niso imeli nepotrebnih sitnosti. Kako smo pa bili pred kakimi desetimi dnevi presenečeni potniki direktnega vlaka z Dunaja, k