KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96*— eeloletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 8. kos. V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1937. Letnik VIII. VSEBIN IS. 44. Pravilnik o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja taks na bivanje obiskovalcev teh k rajev. 45. Seznamek turističnih krajev 46. Navodila o uporabi členov 3. do 5. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradničkih pripravnikov gozdarske stroke 6 fakultetno izobrazbo glede opravljanja pripravljalne službe. 47. Določitev kontrolne takse po uredbi o odkupovanju domačega bombaža. lil. 51». 51. 52. Določitev posebne kontrolne takse po uredbi o pospeševanju svilarstva. Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Belgiji. Pristop Madžarske h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v 1. 1936./37. lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 44. Na podstavi člena 18. v zvezi s členi 2., 3. in o. uredbe o pospeševanju turizma predpisujem tale pravilnik o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja taks na bivanje obiskovalcev teh krajev.* I. Pojem turističnih krajev. Clen L Vsi tisti kraji, ki privlačujejo obiskovalce s svojim podnebjem ali svojimi toplimi vrelci ali pa s svojimi posebnimi zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, pri-rodnimi lepotami in pojavi, rastlinstvom in živalstvom, narodno nošo, običaji ali z drugimi turističnimi privlačnostmi in ki ustrezajo določenim pogojem glede nastanitve in oskrbe obiskovalcev, se lahko proglasč za turistične kraje in uživajo ugodnosti, predpisane v ta namen. II. Vrste turističnih krajev. Clen 2. Turistični kraji iz čl. 1. tega pravilnika se delijo na: 1. turistične kraje klimatičnega (primorskega ali planinskega) značaja; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dne 21. decembra 1936, št. 294/LXX111/743. — Uredbo o pospeševanju turizma gl. »Službeni list« št. 138/21 iz 1.1936. 2. turistične kraje kopališkega značaja; in 3. turistične kraje v ožjem pomenu. Clen 3. Za turistične kraje klimatičnega (primorskega ali planinskega) značaja se smatrajo tiste občine ali deli ene občine ali skupina delov več občin, ki privlačujejo obiskovalce s svojim podnebjem. Poleg teh splošnih pogojev je za turistične kraje klimatičnega značaja neobhodno še to, da imajo preizkušene in uradno preverjene podatke: 1. o podnebju takega kraja na podstavi meteoroloških opazovanj skozi nekoliko let; 2. o ugodni oceni zdravilne vrednosti podnebja kraja samega na podstavi zdravniških opazovanj (o indikaciji in kontraindikaciji); 3. o zemljepisni legi kraja (nadmorski višini, oblikovanosti sveta itd.); 4. o povoljnem zdravstvenem stanju kraja (obolevanje in pomiranje, nalezljive bolezni); 5. o povoljnem higienskem stanju in njegovih obfe-koristnih higienskih ureditvah (napeljanem vodovodu, kanalizaciji itd.); 6. o najmanj enem, lepo urejenem javnem — umetnem ali prirodnem — parku in kopališču ob morju, jezeru, reki ali umetnem bazenu; 7. o napeljani električni razsvetljavi v kraju; 8. o najmanj enem gostinskem obratu večjega obsega (hotel, penzija, restavracija ali gostišče-ostajališče) in zadostnem številu udobnih zasebnih sob za sezonsko oddajanje v najem; , . . 9. o ugodnih dohodnih cestah in prometnih zvezah (železniških, parniškili, avtobusnih ali letalskih). Člen 4. Za turistične kraje kopališkega značaja se smatrajo tiste občine ali deli ene občine ali skupina delov več občin, ki privlačujejo obiskovalce s svojimi toplimi ali rudninskimi vrelci (vodami). Poleg teh splošnih pogojev je za turistične kraje kopališkega značaja neobhodno še to, da imajo preizkušene in uradno preverjene podatke: 1. o zemljepisni legi kraja (nadmorski višini, oblikovanosti svetii itd.) in o geološki gradnji sveta; 2. o povoljni kemijski in fizikokemijski analizi do-tične tople ali rudninske vode (o indikaciji in kontraindikaciji); 3. o primernem načinu zajemanja in ureditve toplih ali rudninskih vrelcev in sodobni ureditvi obstoječih bal-neoterapijskih naprav (kadi, bazenov, prh, priprav za vdihavanje itd.); 4. o najmanj enem, lepo urejenem javnem — umetnem ali prirodnem — parku; 5. o vseh tistih zahtevah, ki so naštete v točkah 4., 5., 7., 8. in 9. člena 3. tega pravilnika Člen o. Za turistične kraje v ožjem pomenu se smatrajo vse tiste občine ali deli ene občine ali skupina delov več občin, ki privlačujejo obiskovalce, s svojimi posebnimi zgodovinskimi ali umetniškimi spomeniki, prirodnimi lepotami ali pojavi, rastlinstvom ali živalstvom, narodno nošo in običaji ali drugimi turističnimi znamenitostmi. Poleg teh splošnih pogojev je za turistične kraje neobhodno še to, da imajo preizkušene in uradno preverjene podatke o zahtevah, naštetih v točkah 5., 6., 7., S. in 9. člena 3. tega pravilnika. III. Proglasauje turističnih krajev in pridobivanje ugodnosti. Člen 6. Proglasitvi kakega kraja za turistični kraj je namen, da se v teni kraju sistematično izvaja organizirano delo za pospeševanje turizma, in sicer zato, da se privabita in olajšata obisk in bivanje obiskovalcev, in se v la namen Izvajajo potrebna dela javnega in zasebnega značaja: 1. za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov kakor tudi tistih prirodnih lepot ali pojavov, ki so njih turistična privlačnost; 2. za ureditev kraja in njegove bližnje okolice, t. j. za določitev regulacijskih osnov, elektrifikacijo, izpopolnitev tehničnih — metereoloških in balneoterapijskih — napeljav, ki so neobbodne za razvoj turizma, kakor tudi za uvedbo in izboljšanje zdravstvenih in higienskih razmer in občekoristnih zdravstvenih in higienskih naprav (bolnišnic, vodovodov, kanalizacijskih itd. naprav); 3. za izpopolnitev kraja in njegove okolice, t. j. za boljšo ureditev in razširitev parkov in kopališč, estetično podobo ulic in javnih prostorov, gojitev cvetja in primernega rastlinstva, pogozdovanje in postavljanje potrebnih turističnih objektov, vse to zato, da se spravi kraj v sklad s sodobnimi zahtevami turističnega občinstva; 4. za povzdigo prometa in cest kakor tudi za postavljanje in vodilev gostinskih obratov večjega obsega (hotelov, penzij, restavracij in gostišč-ostajališč) po sodobnih potrebah; 5. za kulturne, umetniške, gospodarske in športne prireditve kakor tudi za vse druge posle, ki utegnejo posredno ali#neposredno prispevati k obisku turističnih krajev. Člen 7. Delo za pospeševanje turizma v turističnih krajih spada v dolžnost in pristojnost občine (občinske uprave), neposredno nadzorstvo nad njih poslovanjem pa opravljajo nadzorna občna upravna oblastva. Zlasti je dolžnost občine, da izvaja v mejah svoje finančne možnosti vsa dela javnega značaja, ki so potrebna za pospeševanje turizma, skladno z odstavkom (') člena 3. uredbe o pospeševanju turizma, najsi jih izvaja v lastnem področju ali pa po drugih turističnih strokovnih napravah in organizacijah. Občina mora podpirati zasebno pobudo za gradnjo objektov in ustanavljanje podjetij, namenjenih pospeševanju turizma, in skrbeti za ohranitev vseh prirodnih, umetniških in zgodovinskih objektov, ki imajo vrednost za turizem. Radi pospeševanja turizma in izvajanja sistematične ustrezne turistične delavnosti v določenem turističnem območju morajo biti mestni in krajevni občinski turistični odbori člani turističnih zvez, v katerih območju poslujejo. Člen 8. Vsak proglašeni turistični kraj pridobi pravico do vseh tistih ugodnosti, ki so predpisane z uredbo o pospeševanju turizma ali z drugimi zakonskimi predpisi za pospeševanje turizma; prav tako pa se podredi tudi vsem tistim obveznostim, ki jih določajo uredba o pospeševanju turizma ali druge zakonske določbe za turistične kraje. Člen 9. Proglasitev kakega kraja za turistični kraj v ožjem pomenu izreče minister za trgovino in industrijo z odlokom na zahtevo občinske uprave ali mestnega poglavarstva ali turističnega sveta dotičnega območja in na predlog pristojne banske uprave, glede turističnih krajev klimatičnega in kopališkega značaja pa tudi še po poprejšnjem sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje. IV. Določbe o pobiranju in porazdeljevanju taks na bivanje obiskovalcev. Člen 10. Skladno s predpisom člena 5. uredbe o pospeševanju turizma se ban pooblašča, da sme določiti v proglašenih turističnih krajih podrejene banovine takso na bivanje obiskovalcev. Ta taksa ne sine biti večja od 10 dinarjev na osebo in dan. Taksa se uporablja izključno le za pospeševanje turizma v krajti, v čigar območju je bila pobrana, in za pokrivanje poslovnih potrebščin krajevnih turističnih odborov. V krajih, kjer je predpisana taksa na bivanje obiskovalcev, ne smejo pobirati samoupravna telesa od obiskovalcev v svojo korist v nikakšni obliki nikakšno drugo takso. Nevplačane takse se ižterjajo z administrativno izvršbo po §§ 136. in nasl. zakona o občnem upravnem postopku. Člen 11. Takso, določeno v prednjem Členu, pobirajo po odstavku (a) člena 3. uredbe o pospeševanju turizma pristojni turistični odbori. Le-ti odbori morajo sestaviti glede uporabe taks na bivanje obiskovalcev in ostalih svojih dohodkov vsako leto svoj proračun. Proračunsko in ra-čuasko let« turističnega oiibora g.e jačne dftS 1. januarju, v konča pa dne 31. decembra. Turistični odbor mora sestaviti svoj proračun najkasneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta. Vsak član turističnega odbora ima pravico podati k proračunskemu predlogu svoje pripombe. Odbor obravnava proračun s podanimi pripombami in sklepa o njem. Proračun turističnega odbora se pošlje s temi pripombami vred občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki odobruje proračun. To oblastvo mora proračun pregledati in se uveriti, ali so postavljena v proračun vga potrebna sredstva. Ce spozna, da je proračun sestavljen pravilno, ga odobri najkasneje v mesecu dni od dne prejema, če pa ni v proračun vneseno vse, česar je treba in kakor je treba, vrne občno upravno oblastvo prve stopnje proračun s svojimi pripombami turističnemu odboru v dopolnitev. lin primerek odobrenega proračuna predloži pristoj-nb občno upravno oblaslvo prve stopnje najkasneje v mesecu dni pred začetkom proračunskega leta banu v vednost. Člen 12. Natančnejše določbe o načinu določanja, pobiranja in uporabi takse ria bivanje obiskovalcev predpiše ban s pravilniki po razmerah in potrebah posameznih turističnih krajev. S pravilnikom predpiše ban tudi višino članskega prispevka turističnih odborov za turistični svet, v čigar območju poslujejo. Člen 13. Občinske uprave in mestna poglavarstva kakor tudi društva za pospeševanje turizma tistih krajev, ki se ne proglasč za turistične' kraje, smejo zahtevati kadar koli po pristojni banski upravi in turistični zvezi na podstavi prošnje, opremljene s prilogami o potrebnih podatkih, naj se proglase za turistične kraje, Odločba o zahtevani priglasitvi kakega kraja za turistični kraj se izreče vselej po svobodni oceni glede na občne koristi turizma in če so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 3., 4. ali 5. tega pravilnika. Člen 14. Če spozna ministrstvo za trgovino in industrijo kot vrhovno nadzorno oblastvo za pospeševanje turizma, da so v kakem kraju potrebne določene nujne ureditve radi razvoja turizma, sme naročiti mestnemu poglavarstvu ali občinski upravi dotičnega kraja, naj izvede take ureditve v roku, ki se določi v odloku. Če se take ureditve v določenem roku ne izvrše, sme ministrstvo za trgovino in industrijo po svobodni oceni,, toda uvaževaje občne koristi turizma, črtati take kraje iz seznamka proglašenih turističnih krajev. V. Prehodne in koučne določbe. Člen 15. Kateri kraji v kraljevini Jugoslaviji se morajo smatrati po tem pravilniku za turistične, se določi v seznam-ku turističnih krajev, izdanem z odločbo ministra za trgovino in industrijo po členu 9. tega pravilnika. Ce ne ustrezajo kraji, našteti v seznamku, docela določbam členov 3., 4. in 5. tega pravilnika, morajo poskrbeti občinske uprave ali mestna poglavarstva, da ugode najkasneje v dveh letih tem določbam v korist pospeševanja turizma v dotičnem kraju. Člen 16. Na turistične kraje, ki se proglasč za takšne z naknadno odločbo ministra za trgovino La industrijo, se prvi dve leti od dne uveljavitve tega pravilnika tudi ne uporabljajo določbe členov 3., 4. in 5. pravilnika, če zahtevajo ti kraji v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika takšno proglasitev. Člen 17. Po roku, določenem v členih 14. in 15. tega pravilnika, pa morajo vsi tisti kraji, ki se proglasč za turistične po gorenjih določbah tega pravilnika, izpolnjevati vse pogoje, določene v členih 3., 4. ali 5. tega pravilnika. Drugače se črtajo iz seznamka turističnih krajev in izgube tako vse tiste pravice in ugodnosti, ki so jih pridobili v tej lastnosti. Člen 18. V krajih, ki so proglašeni za turistične in v katerih so do uveljavitve tega pravilnika bila in delovala za po-vzdigo turizma ppverjenstva, smejo le-ta ostati po pokazani potrebi in banovi izprevidnosti še dve leti; ban določi te kraje z odlokom in predpiše njili področje kakor tudi višino prispevkov iz dohodkov od taks na bivanje obiskovalcev skladno s členom 10. tega pravilnika. Člen 19. Ta pravilnik stepi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah '. V Beogradu, dne 14. decembra 1936; II št. 46.631/T. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r. 45. Po členu 9. pravilnika o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja taks na bivanje obiskovalcev, na predlog banskih uprav in po poprejšnjem sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje odločam: * Za turistične kraje se proglašajo vsi naslednji kraji: f[. ITRAVA MESTA BEGE RADA.) II. DRAVSKA BANOVINA. 1. Turistični kraji v ožjem pomenu: Ime kraja: Občina: Okraj: 1. Brezje Mošnje radovljiški 2. Brežice Brežice brežiški 3. Celje Celje celjski 4. Cerknica Cerknica logaški 5. Črna Črna dravograjski 6. Dolenji Logatec Dolenji Logatec logaški 7. Dravograd-Mežica Dravograd dravograjski 8. Gornja Radgona Gornja Radgona ljutomerski 9. Guštanj G listanj dravograjski 10. Jesenice Jesenice radovljiški 11. Kočevje Kočevje kočevski 12. Kostanjevica Kostanjevica krški 13. Krško Krško krški 14. Ljubljana Ljubljana — 15. Ljutomer Ljutomer ljutomerski * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. decembra 1930. št. 298/LXXV/754. Ime kraja: Občina: Okraj: 16. Marenberg Marenberg dravograjski 17. Maribor Maribor — 18. Metlika Metlika črnomeljski 19. Mozirje Mozirje-t rg gornjegrajski 20. Novo mesto Novo mesto novomeški 21. Ormož Ormož ptujski 22. Planina pri Sev- Planina pri Sev- > nici nici šmarski 23. Preddvor Preddvor kranjski 24. Prevalje Prevalje dravograjski 25. Ptuj Ptuj ptujski 26. Sevnica ob Savi Sevnica ob Savi brežiški 27. Slovenj Gradec Slovenj Gradec slovenjgraški 28. Slovenska Bistrica Slov. Bistrica mariborski d/b 29. Škofja Loka Škofja Loka škofjeloški 30. Tržič Tržič kranjski 31. Višnja gora Višnja gora litijski 32. Vitanje Vitanje konjiški II. Turistični kraji klimatičnega (planinskega) značaja: 1. Bled Bled radovljiški 2. Bohinjska Bistrica (Polje —Kamenje) Boh. Bistrica radovljiški 3. Bohinjsko , jezero (Sv. Janez — Sv. Duh — Ribičev laz — Planinski dom na Komni) Boh. Bistrica radovljiški ■ 4. Dovje-Mojstrana Dovje-Mojstrana radovljiški 5. Fram (Mariborska koča na Pohorju) Fram mariborski d/b 6. Golnik Križe* kranjski 7. Gorje pri Bledu Gorje radovljiški 8. Gornji grad Gornji grad gornjegrajski 9. Hoče (Pohorski dom) Hoče mariborski d/b 10. Jezersko Jezersko kranjski 11. Kamniška Bistrica (Velika Planina s kočo na Vel. Pla- nini) Kamn. Bistrica kamniški 12. Kamnik Kamnik kamniški 13. Kranj Kranj kranjski 14. Kranjska gora Kranjska gora radovljiški 15. Logarska dolina- Solčava Solčava gornjegrajski 16. Ljubno Ljubno gornjegrajski. 17. Luče Luče gornjegrajski 18. Radovljica-Predtrg Radovljica radovljiški 19. Rateče-Planica Rateče-Planica radovljiški 20. Ribnica na Pohorju (Senjorjev dom na Pohorju) Ribnica na Poh. dravograjski 21. Ruše (Ruška koča na Pohorju) Ruše mariborski d/b 22. Smolnik (Planinski dom na Lob- nici) Smolnik mariborski d/b 23. Srednja vas v Bo- h in ju (Stara Fužina — Ukanca — Koča pod Bogati- * Zdaj občina: Golnik. — Op. ur. Ime kraja: Občina: Okraj: noin — Koča na Planini na kraju Srednja vas — Koča na Voglu) v Bohinju radovljiški 24. Sv. Ana pri Tržiču Sv. Ana kranjski 5. Sv. Lovrenc na Pohorju — Koča na Sv. Lovrenc na Klopnem vrhu Pohorju mariborski c/b 20. Sv. Križ-Planina Jesenice radovljiški 27. Šmartno na Poli. Šmartno na Poh. mariborski d/b 28. Topolščica Topolščica slovenjgraški 20. Vurberg Grajene ptujski III. Turistični kraji kopališkega značaja: 1. Čateške Toplice Čalež krški 2. Dobrna Dobrna celjski 3. Dolenjske Toplice Toplice novomeški 4. Laško Laško laški 5. Medijske Toplice (Medija-Izlake) Zagorje ob Savi litijski G. Rimski Vrelee- Kotlje Guštanj dravograjski 7. Rimske Toplice Sv. Krištof laški 8. Rogaška Slatina Rogaška Slatina šmarski 9. Slatina Radenci Slatina Radenci ljutomerski (III. DO X. OSTALE BANOVINE.) V Beogradu, dne 22. decembra 1936; II. št. 47.743/11T. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r. Iti. Na podstavi § 13. zakona o uradnikih predpisujem lale navodila o uporabi členov 3. do 5. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno izobrazbo glede opravljanja pripravljalne službe.* 1. Razporejanje pripravnikov za prakso. Člen 1. Minister ja gozdove in rudnike določi gozdarske naprave, pri katerih se morajo postavljati uradniški pripravniki, da pridobe pripravljalno prakso pred opravljanjem državnega strokovnega iz-pita., . Uradniški pripravniki brez državnega izpita ne morejo biti postavljeni na samostojna mesta (okrajnega gozdarskega referenta, starešine uprave in podobno). Med pripravljalno službo se mora omogočiti uradniškemu pripravniku, da se zaposluje in uvede v dela: a) v razsadniku in pri pogozdovanju; b) pri cenitvi gozdov radi prodaje, nakazila ter prevzema in predaje materiala; c) taksacijska dela (geodetska in taksacijska); č) gozdnega graditeljstva ali ob izdelovanju načrtov in urejanju hudournikov; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1936, št. 273/LXVIII/691. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 546/85 iz 1. 1933. d) ob režijskem ukorišfanju gozdov. Razen tega se mora pripravnik uvajati istočasno tudi v občno administracijo in računovodstvo naprave, pri kateri službuje. Člen 2. Gozdna ravnateljstva in starešine odsekov za gozdarstvo pri banskih upravah morajo skrbeti za to, da predelajo pripravniki med svojo pripravniško prakso vse posle, navedene pod točkami a) do d) člena 1. teh navodil. V ta namen se pooblaščajo gozdna ravnateljstva in banske uprave, da smejo v mejah odprtih kreditov premeščati uradniške pripravnike brez državnega izpita ali jih dodeljevati na delo po § 80. zakona o uradnikih. Če to v lastnem območju ni mogoče, naj predlagajo ministrstvu za gozdove in rudnike premestitev uradniških pripravnikov. Kraljevske banske uprave in gozdna ravnateljstva morajo podati v mesecu januarju vsakega leta po obrazcu iz člena 3. teh navodil pristojnemu oddelku poročilo o uradniških pripravnikih na svojem ozemlju, ki še niso opravili državnega strokovnega izpita, in navesti vrste poslov iz prednjega člena, ki so jih opravljali uradniški pripravniki v minulem letu. Tudi je treba navesti vrsto del, ki naj jih opravijo uradniški pripravniki v naslednjem letu in kje naj jih opravljajo. Člen 3. Gozdna ravnateljstva in odseki za gozdarstvo pri banskih upravah morajo voditi poseben vpisnik o praksi uradniških pripravnikov po temle obrazcu: Vpisnik o praksi uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno izobrazbo Priimek in ime uradniškega pripravnika O : «0 — 2 S Urad, kjer je postavljen, kamor je premeščen ' 2 > * a o o M o -C rt P 'a ; a. : D N (A Katero vrsto poslov je opravljal in kdaj: a s £ 'a a m 79 £ * .2 3 S 2 £f, "S. § -»? ■v ** n a > O .2 E © “P rt « a ‘43 .S S O rt o Občna admini- stracija II. Uvajanje pripravnikov v prakso. Člen 4. Izobraževanju pripravnikov mora posvečati starešina posebno pozornost. Zato mora uvajati pripravnika smo* trno v praktično službo, spremljati njegovo delo s trajnim nadzorovanjem, ga uvajati v vse važne pojave gozdnega gospodarstva in gozdne politike in ga navajati, da spoznava z bistrini opazovanjem takšnih pojavov njih vzroke in posledice. Pripravnik mora predvsem biti vpoznan s funkcijo urada, nato pa s celotnim poslovanjem v administrativnem in tehničnem pogledu. 1. Tehnični posli in d e 1 a. — Pri tehničnih poslih je treba vpoznati pripravnika z vrstami bodočih tehničnih del in ga navajati, da pregleda načrte opravljenih podobnih tehničnih del, kar mu olajšuje boljše in hitrejše razumevanje, ko gre na teren radi opravljanja novih tehničnih del. Na terenu je obračati posebno pozornost na praktično in ustrezno izvajanje tehničnih del in pri tem kritično pojasnjevati tako prakso in vse njene prednosti pred drugimi načini uporabe, če jih je kaj. Pripravnika je odkazovati vsestransko in po potrebi glede važnejših in obsežnejših del na strokovno književnost. Pri tisti vrsti tehničnih del, ki se ne dajo opraviti' med pripravniško službo pri uradu, naj pojasni starešina ali voditelj del ostali posel za dovršitev započetega tehničnega poslovanja, in ga po možnosti kar nazorneje pokaže, pri čemer se uporabljajo dovršeni načrti ali elaborati. Kakršen koli posel je pripravnik započel, je treba skrbeti, da si pridobi jasno sliko o celoti tega posla, najsi je ves posel sam opravil ali pa ga je izvedel samo deloma. Pri izdelavi načrtov in elaboratov je posebej gledati na tehnično opremo. 2. A d m i n i s t r a t i v n o - u p r a v n o - r a č u n s k o poslovanje. — Med delom je zlasti skrbeti, da se uvede pripravnik kar moči dobro v posamezne vrste administrativnih poslov, tako da predela po možnosti vse referate pri uradu. Posebno pozornost je obračati na to, da se uvede pripravnik v vse zakonske in normativne predpise. Za vsako vrsto poslovanja mu je pokazati zbrane in urejene predpise in vse knjige, ki se vodijo, in pri tem ob kratkem pojasniti, kako se vodijo. Vsak pogrešek pripravnika je treba popraviti in ga tovariško navajati, toda ne kot sodnik, marveč kot starejši tovariš in učitelj. Knjižnice morajo biti pripravniku na razpolago po določbah pravilnika o knjižnicah v resoru ministrstva za gozdove in rudnike. Clen 5. Ob premestitvi pripravnika k drugemu uradu mora poslati starešina uradu, kamor je pripravnik premeščen, »evidenčni list o pripravnikovi praksi«, izdelan po obrazcu iz člena 3. teh navodil. V ta list vpisujejo starešine po vrsti potrebne podatke v ustrezne razpredelke in se pošlje list konec pripravniške prakse obenem s prošnjo za opravljanje izpita pristojni izpitni komisiji kot potrdilo o praksi po točki b) člena 7. pravilnika. III. Dolžnosti pripravnikov. Clen 6. Uradniški pripravnik mora voditi od dne postavitve, pa dokler ne opravi državnega strokovnega izDita. delovni dnevnik o svoji praksi. Dnevnik se vodi na navadnem pisarniškem papirju velikosti 21/34 cm. Starešina urada, pri katerem se pripravnik prvič postavi, mora ugotoviti v dnevniku, da je pripravnik vpoznan z določbami »pripravniške službe* teh navodil, kar podpišeta starešina in pripravnik. Ob premestitvi pripravnika iz enega urada v drugega mora ugotovili starešina na koncu dnevnika, koliko strani je popisal pri-pravnik med službovanjem pri tem uradu, in zapisati svoje strokovne pripombe. Dnevnik se popolnjuje z roko ali s pisalnim strojem na vseh štirih straneh pole tako, da ostane z gorenje, dolenje in desne strani prazen rob, širok 4 do 5 cm, z leve strani pa 2 cm širok rob. Ob začetku vsakega novega vpisa (člena) je treba zapisati kraj in dan. Strani dnevnika se zaznamujejo z zaporednimi številkami do konca dnevnika. V delovni dnevnik vpisuje pripravnik po časovnem redu: 1. ob kratkem vrste poslov, ki jih opravlja, pri čemer navede trajanje posla, urad, pri katerem je posel opravljal, uslužbence, ki so ga uvedli v posel, in 2. svoje opazbe o opravljenih delih in po njih pridobljeno strokovno mnenje. Tik pred izpitom mora pokazati pripravnik svoj dnevnik izpitni komisiji, iz katerega se le-ta prepriča, s kakšnim razumevanjem je opravljal kandidat njemu dodeljene posle in koliko je znal okoristiti svoje teore-. tično znanje v praksi kakor tudi, koliko se mu je bilo mogoče vpoznati s predmeti iz člena 24. pravilnika o opravljanju izpita. IV. Nadzor nad pripravniško prakso. Člen 7. Da bi se določbe o pripravniški praksi kar moči pravilno uporabljale in kar natančneje izvrševale, odredi pristojni oddelek ministrstva za gozdove in rudnike občasno inšpekcije in kaznuje najstrože vsako mlačnost v izvrševanju. S temi navodili se je izrekla soglasno glavna kontrola po točki 11. Člena 29. zakona o glavni kontroli s svojo odločbo z dne 13. novembra 1936, št. 133.366. V Beogradu, dne 9. novembra 1936. Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r. 47. Določitev kontrolne takse po uredbi o odkupovanju domačega bombaža.* Sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo in po zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž je odločil minister za finance po členu uredbe o odkupovanju domačega bombaža, št. 77.175/11 z dne 9. septembra 1936, takole: >V letu 1937. je pobirati kot kontrolno takso od vsakih 100 kg uvoženega bombaža, bombaževe preje in izdcl- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. decembra 1936, št. 301, kov iz št. 38, 272 do 287 in 356/3 uvozne carinske tarife po 12 (dvanajst) dinarjev v srebru. To kontrolno takso pobirajo carinarnice ob uvozu in ravnajo s pobranimi zneski skladno z drugim odstavkom člena 7. uredbe o odkupovanju domačega bombaža.1 S to odločbo določena kontrolna taksa se pobira od dne 1. januarja 1937 dalje.« Iz oddelka za carine ministrstva za finance, dno 26. decembra 1936; št. 31.606/IV. — -1 • 48. Določitev posebne kontrolne takse po uredbi o pospeševanju svilarstva.- Na predlog ministra za kmetijstvo in sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo je odločil minister za finance po točki 2. člena 2. uredbe o pospeševanju svilarstva takole: »Kot posebna kontrolna taksa se pobirata od vsakega kilograma uvoženega svilenega blaga iz st. 326 do vštete St. 340 in iz št. 356/1 kakor tudi od kokonov in odpadkov uepredene svile iz št. 74 uvozne carinske tarife po 2 (dva) dinarja v srebru. To posebno kontrolno takso pobirajo carinarnice ob uvozu, kakor je to že predpisano v točki 3. člena 2. uredbe o pospeševanju svilarstva ('Službene novine« St. 242 z dne 20. oktobra 1936).3 S to odločbo predpisati?! posebna kontrolna taksa se pobira od dne 1. januarja 1937 dalje.« Iz oddelka za carine ministrstva za finance, dno 21. decembra 1936; št. 30.762/IV. ' 49. Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Belgiji.4 Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. 97-a/2 z dne 4. septembra 1936 ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala kraljevina Belgija dne 13. julija 1936 konvencijo za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, z naknadnim zapisnikom k členu 2., podpisano dne 12. oktobra 1929 v Varšavi. Ta konvencija stopi po drugem odstavku člena 37. konvencije v veljavo 90. dan po dnevu notifikacije. 1 »Službeni list« št. 687/86 iz 1. 1936. 8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. decembra 1936, št. 296. * »Službeni list« št. 799/99 iz 1. 1936 * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn? 15. septembra 1036, št. 213/L/5H Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 27. maja 1931; razglašena je v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII 7. dne 5. maja 1031* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne S. septembra 1936; pov. št. 21.775/1. 50. Pristop Madžarske h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.** Poljsko poslaništvo v Beogradu jo obvestilo ministrstvo z.a zunanje posle z dopisom št. 97a/l/36. z dne 25. junija 1936, da je pristopila Madžarska dne 29. maja 1936 h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in k naknadnemu zapisniku k členu 2., podpisanima v Varšavi dne 11. oktobra 1929. Po tretjem odstavku člena 38. konvencije dobi ta pristop veljavo 90. dan po dnevu registracije. Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo, z naknadnim zapisnikom k členu 2., dne 27. maja 1931; razglašena je v »Službenih novinah« št. 124/XXXYII z dne 5. julija 1931.*** Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 7. julija 1936; pov. št. 16.503/1.