NEKAJ NOVIH ELEMENTOV ALPSKEGA F ACIES A LENGYELSKE KULTURE PRI BEVKAH NA LJUBLJANSKEM BARJU TATJANA BREGANT Univerza, L jubljana V ju liju 1967 je im ela arheološka ekipa v n a č rtu topografijo B evk in neposredne okolice.1 N atančneje je ekipa p reg led ala področje južno in zahodno od vasi te r grič im enovan G radišče. D ela zahodno od v asi n a parcelah št. 1877, 1875, 1867, 1881, k. o. B latn a B rezovica niso ro d ila želenega uspeha, čeprav je bilo m ogoče n a jti n a p ovršini več ko 100 fragm entov keram ike, od tega 90 °/o s k a ra k te ri­ stik am i rim ske grobe vrste, 7 °/o je zelo zdrobljenih, po fa k tu ri sodeč, frag m en to v prazgodovinske keram ike, drugo p a je recentno gradivo-. Na p arceli št. 1877 sm o izkopali sondo 2, v elikosti 2 X 2 m, n a prostoru, k jer sm o na površini našli najv eč rim ske keram ike. V globini 50 cm so bila tla že popolnom a sterilna, v p lasti do te globine p a le nekaj atipičnih frag ­ m entov rim ske ali srednjeveške keram ike. Poskus, da bi ugotovili potek dom nevne rim ske ceste n a področju zahodno od Bevk (med B evkam i in B latno Brezovico) n i uspel. N a griču G radišče p ri B evkah n a p o v ršin i najdeno gradivo kaže 85 % rim ske keram ike, 10— 15 °/o je recentne, le 1—2 % je prazgodo­ vinske k eram ike. Ta slik a gradiva n a G radišču nekoliko preseneča, k a jti na južnem vznožju g riča je bilo že n a površini n a jti precej prazgodovin­ ske k eram ik e (ca. 80 % vsega gradiva), ki p o svoji stratig rafsk i legi kaže sek u n d aren položaj, to rej je m orala b iti ta keram ika sem ero d iran a z g riča ali pa n ap lav ljen a iz neposredne soseščine B arja. Na te m p ro sto ru južno od G radišča sm o izkopali sedem sond dn sicer sondo 1 velikosti 2 X 2 m n a p arceli št. 1060, sondo 2 (velikosti 2 X 2 m), sondo- 3 (velikosti 2 X 4 m — daljša stra n V—Z), sondo 5 (velikosti 2 X 2 m), sondo 6 (1 X 5 m v sm eri V—Z), vse štiri n a parceli št. 1166, d alje sondo 4 (veli­ k o sti 1 X 2 m — daljša stra n V— Z) n a južni m e ji parcele št. 1166 in sondo 1 Ekipa je delala v okviru »M ladinskega raziskovalnega tabora — V rh ­ n ik a 1967« pod vodstvom Ive M iki C urk in T atjan e Bregant. V ekipi pa je sodelovalo 10 m ladincev srednješolcev, ki so bili udeleženci raziskovalnega tab o ra 1967. P rogram je bil p rirejen srednješolski m ladini tako, d a bi se mogla seznaniti z m etodo terenskega arheološkega dela. P ri ogledu terena je na površini najdeno gradivo zahtevalo izkop sedm ih sond in najdeni m aterial zasluži prezentacijo. Bevke. Topografska skica in situacija sond. 1, 3, 7 sonde z najdbam i; 2, 4—6 sonde brez najdb Bevke. Topographische Skizze und die Situation der Sonden. 1, 3, 7 Sonden m it Funden; 2, 4—6 Sonden ohne Funde 7 (velikosti 3 X 4 m — daljša stran V—Z), k i je na severnem robu parcele št. 1167 ozirom a v isti liniji in južno od sonde 3. Sonde št. 2, 4, 5 in 6 so dale negativne rezultate. S terilna tla (zdrobljen kam en in živa skala) so bila v sondi št. 2, 4 in 5 na globini 30 cm pod površino', v sondi št. 6 pa že n a 20 cm pod površino. P last je b ila hum ozna, pom ešana s peskom in je vsebovala le nekaj zdrobljenih fragm entov prazgodovinske in re­ centne keram ike (popolnom a atipične). Sonde št. 1, 3, 7 p a so nudile popolnom a drugačno sliko tak o po debelini p lasti ko t po pripadnosti gradiva. V vseh tre h sondah je prva plast do 10 cm debela ruša, v sondi št. 3 je nekoliko debelejša in sega do 15 cm. N ato sledi dru g a plast do globine 25 cm, siva hum ozna zem lja m ešana s peskom . T re tja plast p a se od dru g e razlikuje samo po in ten ­ zivnejši prisotnosti peska in m anjšega k am en ja. Ta p la st leži n a sterilnih tleh — živi Skali, n a zgornjem robu zelo razpokani in zdrobljeni. S te­ riln a tla so bila dosežena n a vsej površini sonde 1 v globini 25— 30 cm, v južnem delu v globini 40 cm, v sondi 7 p a po celotni n jen i površini v globini 60 cm in v sondi 3 v globini 40 cm. Po pregledu g rad iv a obeh p lasti pod rušo v vseh tre h sondah (sonde 1, 3, 7), lahko vidim o, d a je m aterial prem ešan in p o legi sodeč, v sekun­ darnem položaju. V obeh plasteh pod rušo, v vseh tre h sondah je povsod priso tn a poleg prazgodovinske keram ike tu d i rim ska in srednjeveška, slednji dve p red stav ljata v tre tji plasti le 10— 15 °/o gradiva, m ed tem ko v drugi p lasti povsod nekaj več ko t 50 % . M ed gradivom druge p lasti (10—25 cm) v sondi 1 sta bila m ed sre d ­ njeveško in rim sko keram iko (med rim sko k eram ik o je frag m en t u stja v rčk a iz 3.—4. stol.) d v a fragm enta u stja p litk ih skodel z rav n o odreza­ nim in odebeljenim u stjem (T. 1: 1), k i ju lahko po podobnih n a ižanskih koliščih pripišem o fazi Ig II. F rag m en ta sta tehnično slabo izdelana, brez vsakega o rn am en ta na rav n em ustju; to daje slutiti, da sta kasen odm ev faze Ig II n a L jubljan sk em barju . D ruga prazgodovinska k eram ik a te sonde kaže sliko poznejšega datum a, po fa k tu ri p recej sorodno s keram iko kolišča p ri B latn i Brezovici, pa vse do grobe k eram ik e starejše železne dobe p ri nas. B ližnja k lasifikacija zarad i m alih in atipičnih fragm entov ni mogoča. P ro cen tu aln a prip ad n o st in razporeditev g rad iv a je v sondi 3 in 7 ista k o t v sondi 1. Izstopajo le kosi n a T. 1: 2— 7. V sondi 3 je bil v dru g i p lasti (15—25 cm) n ajd en fragm ent rim skega dom ačega lončka, o k ra še ­ nega z odtisom zobatega kolesca. V tej p lasti smo tu d i našli fragm ent naj večjega oboda prazgodovinske posode, k a te re ram e je bilo okrašeno z v ertik aln im i k an elu ram i in ovalnim i vbodi pod njim i (T. 1: 2). V glo­ bini 30 cm pod površino pa je bil n ajd en tu d i m ajh en fragm ent ostenja posode, n a k aterem je po vsej površini p re p le t dokaj globoko* odtisnjenih grobih k a n e lu r (T. 1: 6). Poleg teh d v eh fragm entov p a so ležali m an jši frag m en ti rim ske in prazgodovinske keram ike, k i pa so popolnom a ati­ pični. V sondi 7, in sicer v njenem jugozahodnem delu te r na sam em dnu (55— 60 cm), so bile n ajd en e tri frag m en tiran e zajem alke sivo rjav k aste barve. N arejen e so iz neprečiščene gline, pom ešane z dokaj grobim i zrnci peska (T. 1: 3, 4, 5). P oleg n jih je ležal frag m en t ram ena posode (term e), n a k aterem so v id n i brez red a žigosani trik o tn ik i (T. 1: 7).2 3 N a p rv i pogled kažejo kosi na T. 1: 2— 7, da k u ltu rn o prip ad ajo alpskem u faciesu lengyelske k u ltu re in im ajo analogije na v rsti sloven­ skih najdišč.8 N aše tri zajem alke im ajo analogije na vseh naših najdiščih alpskega faciesa lengyelske kulture, n ajb ližje analogije je n a jti n a koli­ šču ob R esnikovem p rek o p u p ri Igu n a L jubljanskem b arju .4 F ragm enta n a T. 1: 2, 7, p rip a d a ta ram enom a dveh terin , vsaj v prvem p rim eru z dokaj usločenim spodnjim delom posode. R am e obeh prim erkov je pol­ krožno in om am en tirano, v prvem p rim eru (T. 1: 2) so si sledili snopi 2 Vsi keram ični fragm enti zrisani na T. 1: 2-7 so po fak tu ri popolnom a enaki žlicam. 3 D rulovka — J. Korošec, Drulovka. Zbornik fil. fak. 3: 4 (I960); A jdovska jam a — J. Korošec, K u ltu rn e ostaline v A jdovski jam i pri Nem ški vasi. Raz­ prave SAZU 3, 1952; Resnikov prekop — J. Korošec, K ulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu, odkrite v letu 1962. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji (1) 1964, 25 ss (odslej: J. Korošec, K u ltu rn e osta­ line); S. Pahič, N eolitske jam e v Brezju pri Zrečah. Arh. vestnik 7, 1956, 227 ss; A. Bolta, N eolitska naselbina na Rifniku. A rh. vestnik 13-14, 1962-63 (1963) 287 ss; F. Leben, M aterialna k u ltu ra in izsledki arheoloških izkopavanj v K ev- dercu in Lubniški jam i. Acta carsologica 3, 1963, 215 ss; J. Korošec, Neo- in eneolitski elem enti n a P tujskem gradu. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 1965, 5 ss; P. Korošec, M. Uršič, Neolitske in eneolitske ostaline iz okolice K rškega. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Slove­ niji 2, 1965, 55 ss. 4 J. Korošec, K ulturne ostaline, T. 4: 2, 4; 12: 3. poševnih kanelur z ovalnim i vbodi pod njim i, v drugem p rim eru p a gre za žigosanje s predm etom trikotnega v rh a (T. 1: 7). Po profilu analogne terine niso bile n ajdene na kolišču ob R esnikovem prekopu,5 n a jti p a je najbližje enake n a D rulovki6 in drugih slovenskih najdiščih. Zelo v e r­ jetno je, da gre tu za neko kronološko razliko obeh skup in najdišč, n a j­ brž m ajhno, p ri čem er je vsaj začetek življenja n a kolišču ob R esnikovem prekopu zgodnejši kot p a n a D rulovki in n a novem najdišču! p ri B evkah.7 Seveda pa bo pravilnost teh naših dom nev in študij že d etajln eg a razvoja alpskega faciesa lengyelske k u ltu re moglo razvozlati le novo g rad iv o iz najdišča pri Bevkah. Iz stratigrafske lege gradiva iz Bevk je razvidno, d a frag m en ti niso bili in situ, am pak so ležali v sekundarni legi. Sklepam o lahko, d a so bili n a ta prostor naplavljeni ali pa so b ili dalj časa izpostavljeni vod­ nem u izplakovanju. To domnevo p o trju je zunanja podoba naših k e ra ­ m ičnih fragm entov, k aterih površina je izp ran a tako, d a so ponekod ostale jam ice izpranih zrnc peska, ponekod p a štrlijo posam ezni drobci peska nad površino stene posode (do 0,5 m m ) in izključujejo m ožnost, d a bi dobili to lego že p ri obdelavi. Srečali sm o se torej s popolnom a sorod­ nim i pojavi, kakršne smo srečali že n a g rad iv u kolišča n a Resnikovem prekopu.8 Sledov kolišča oziroma naselbine ni bilo mogoče zaslediti, po vsej verjetnosti p a m ora biti kje v bližini. P o konfiguraciji te re n a jo je mogoče iskati južno ali jugovzhodno in jugozahodno od lege n aših sond, to je ob robu nekdanjega jezera okoli osam elca Bevke. Te slučajne n ajd b e so sicer zelo skrom ne, v en d ar p a pom em bne, k a jti fragm enti dokazujejo, da m oram o pričak o v ati tu d i n a severnem robu L jubljanskega b a rja naselbino alpskega faciesa lengyelske k u ltu re. P o ­ drobni študij te r kronološko postavitev tega novega kolišča do onega na Resnikovem prekopu, ki kaže, da je nekoliko starejše te r onega n a V e­ likem m ahu,9 ki kaže, da je nekoliko m lajše, p a bodo m ogla razjasn iti šele nova raziskovanja. 5 J. Korošec, K ulturne ostaline, 37. — R am e terin na kolišču ob R esniko­ vem prekopu ni nikoli tako polkroglo in tu d i spodnji del posode ne usločen. Rame naših terin teži bolj h horizontalni legi, n a kolišču ob Resnikovem p re­ kopu pa je postavljeno bolj pokončno. Zato je kot, ki ga opisujeta ram e in spodnji del terin na Resnikovem prekopu večji, kot je na našem prim erku T. 1: 2. 8 J. Korošec, D rulovka. Zbornik fil. fak. 3: 4 (1960), npr. T. 10: 1, 2; 11: 1; 16: 1 itd. 7 Tako domnevo za razm erje med D rulovko in Resnikovim prekopom n a ­ kazuje že J. Korošec, K ulturne ostaline, 41. 8 J. Korošec, K u ltu rn e ostaline, 38 ss. 9 S. Jesse, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljubljani. Arh. v estnik 5, 1954, 95 ss; T. Bregant, Ljubljansko barje (predkongresna publikacija — VIII. kongres p ra- in protozgodovinarjev — v tisku). ZUSAMMENFASSUNG Einige neue Elemente der alpinen Fazies der Lengyelkultur bei Bevke auf dem Moor von Ljubljana Im Raum südlich von G radišče bei Bevke au f dem Moor von L jubljana w urden sieben Sonden ausgegraben. Die Sonden 2, 4, 5, 6 ergaben negative Resultate, bzw. w urden in der seichten Schicht (bis zu 30 cm unterhalb der Oberfläche) in allen Sonden n u r einige zerbröckelte Fragm ente gänzlich aty­ pischer urgeschichtlicher und rezenter K eram ik gefunden. In den Sonden 1, 3, 7 w u rd en dagegen einige charakteristische F ragm ente aus der späten P hase Ig II (T. 1: 1) und einiger Elem ente der alpinen Fazies der L engyelkultur gefunden (T. 1: 2—7). Aus der stratigraphischen Lage dieses M aterials ist ersichtlich, dass die Fragm ente nicht m ehr in situ lagen, vielm ehr v e rrät ihre ausgeschlem m te Oberfläche, dass sie längere Zeit der Einw irkung des W assers ausgesetzt w aren, bzw. verm utlich angeschw em m t w orden sind. Ausser den erw ähnten F ragm enten w urde in denselben Schichten noch rö ­ mische, m ittelalterliche sow ie rezente K eram ik gefunden. Analogien zu den Stiellöffeln (T. 1: 3—5) k an n m an in allen F undorten der alpinen Fazies der L engyelkultur finden. T errinen m it halbrunder S chul­ ter und geschweiftem u n terem Teil, zu w elchen unsere zwei Fragm ente zu zählen sind (T. 1: 2, 7), hab en jedoch keine Analogien im P fahlbau am R esnik- K anal bei lg im Moor von Ljubljana, sondern in anderen Fundorten (z. B. D rulovka, A jdovska jam a usw.). Diese Z ufallsfunde sind zw ar sehr bescheiden, aber doch in solchem G rad charakteristisch, dass w ir auch am Nordrand des Moors von L jubljana eine Siedlung der alpinen Fazies d er Lengyelkultur annehm en dürfen. Es h a t den Anschein, dass dieses M aterial etw as jünger ist als das M aterial des R esnik- K anals, gleichzeitig m it dem M aterial aus D rulovka und etwas älter als der P fahlbau auf Veliki M ah bei lg. T. 1