Po beograjskih demonstracijah Zadnje študentovske demonstracije v Beogradu so pred svetovno javnostjo nedvoumno potrdile, da je „nekaj gnilega v deželi,“ da je nezadovoljstvo med ljudstvom tolikšno, da je za njihov izbruh zadostoval neznaten in nepomemben dogodek ter jih potem razplamtel v največje nemire, kar jih je bilo doslej v državi. 'Po svojih estrih oblikah in obségu pa tudi najnevarnejši, s katerimi se je doslej srečal komunistični totalitarni režim, odkar je na oblasti v Jugoslaviji. 'Kajti deset in deset tisočev študentov ni samo zasedlo vseh vseučiliških (poslopij v Belgrado, ampak se. je vrglo kot nezadržna sila tudi na ulice ter se po- njih spopadalo z močnimi oboroženimi oddelki milice. Odločnost, s 'katero so jo napadali študenti, je bil0 'največje presenečenje za stare partijce. Z vseh delov mesta so jim tudi venomer udarjale na ušesa njihove odločne zahteve po resnični in ne samo navidezni demokratizaciji države, (po odpravi korupcije, proti dvojnemu zaslužkarstvu, proti samovoljnim privilegijem vladajočega partijskega razreda, za zagotovitev namestitve mladine po končanem ilštudiju, po zastopstvu mladine povsod, kjer je govor o njenih problemih. Pač najhujše obtožbe, ki so padale na komunistični režim s študentovskih partijskih vrst! Partijsko vodstvo je bilo zelo zaskrbljeno, 'da se študentovske demonstracije ne bi razširile na ostalo meščanstvo ter prenesle še na deželo in v druga mesta po državi. Zavedalo se je, da je trenutno vsa mladina proti njim, da vsa protestira proti njim. Dobro s0 tudi vedeli, da njim naklonjena mladina na univerzi, ¡ki je tudi demonstrirala, ni v večini. Kajti poleg nje so še druge skupine; pravi stalinov-ji, močne skupine, ki smatrajo za svojega voditelja'Mao Ce .Tunga, drugi so pristaši Rankovičevi, zopet drugi slede Milovanu Djilasu. Veliko je protikomunistov in narodno zavednih študentov. V zadnjem času sta se začeli uveljavljati še dve novi skupini med partijci: anarhisti, ki' so po vzgledu Cohn Bendita izobesili tudi na "beograjski univerzi črno zastavo, ter skupina komunistov guevaristov. Da so .študentovske demonstracije začele zadobivati najnevarnejše oblike, so potrjevala številna teroristična dejanja. Na belgrajski univerzi s0 pokale bombe ter je bilo več ljudi ranjenih. Sredi Beograda je ozračje pretresla silovita eksplozija težke bombe, ki so jo teroristi položili v prostore uradne jugoslovanske potovalne agencije Put-riik. Zato je partijsk0 vodstvo neprestano na vse načine opozarjalo demonstrante na nevarnost, da se lahko „vsak poizkus nasilnega reševanja študentovskih vprašanj sprevrže v korist destruktivnih elementov tudi iztfen študentovskih krogov“. Na zagotovila partijskih veljakov, da bo vlada rešila vse študentovske zahteve, demonstranti niso nič dali. Njihova zahteva je Ibila, da mora tako zagotovilo dati sam Tito. Tako je prišlo do njegovega govora, v 'katerem je zvračal vso odgovornost, za nerešena vprašanja, ki so povzročila študentovske nemire, na partijo in na zvezno vlado, sebe pa prikazoval kot ogorčenega državnega predsednika, katerega navodil podrejeni ne izvršujejo. Pač cinizem, ki ne pozna megá! Saj je vendar znano, da se nobena stvar ne v Vladi in ne v partiji ne zgodi brez njegove vednosti in pristanka! In da bi študente še ¡bolj prepričal 0 svojih trditvah, je zagrozil, „da ga ne bo več na položaju, na katerem je sedaj, če študentovske zahteve ne bodo takoj urejene“. V Titovem govoru je zanimivo tudi to, da je z njim oplazil tudi svoja politična nasprotnika Ramkoviča in Djila-sa, čfeš da sta delno sokriva za študentovske demonstracije. Prvi je ves čas teh demonstracij molčal kot grob, Dji-las je pa zahodnim časnikarjem zatrjeval, da v demonstracijah vidi rešilni znak, ki kaže smer v pospešeno demokratizacijo in v odstranjevanje samovoljnih privilegijev. Istočasno je Djilas FRANCIJA PREB VOLITVAMI 20 de Junio — Uta de la Bandera Nacional V Francijo se je vs-led De Gaullo-vega hladnokrvnega in odločnega nastopa proti komunistom in njihovim sopotnikom ter anarhističnim elementom pretekli teden vrnil mir. Redke delavske in študentovske skupine so še nudile odpor policijskim ukrepom, s katerimi je De Gaulle trenutno ohranil Francozom svobodo, kakor jo poj- I muje zahodni svet. Zadnje študentovske upornike v Sorboni in v gledališčih Odeon je policija pognala na cesto minuli ponedeljek, tako da se je tudi v teh dveh prvotnih žariščih majske ‘revolucije’ začelo normalno (poslovanje. Sorbona je prenehala hiti „hotel, prenočišče in postaja za prvo pomoč“, ,ka^ kor se je izrazil De Gaullov notranji minister, ki je ukazal policijski napad na to 700 let istaro pariško vseučilišče. Da Gaulle je v svojem proglasu na Francijo napovedal splošne volitve za nedeljo 23. in prihodnjo nedeljo., 30. . t.m. Svojega predsednika vlade Pompi-douja je poslal na volilno kampanjo širom države, sam pa je izdal ¡ukaz za izpust na svobodo svojih desničarskih nasprotnikov, ki so mu stregli po življenju, ko- je pred leti .podarjal neodvisnost Alžiru. V Francijo se je smel neovirano . vrniti bivši franc, predsednik Bidault, ki je takoj ustanovil novo „Gibanje ;za pravičnost in svobodo“, v katerega se bodo mogli včlaniti vsi, „razen slepih pristašev De Gaulla in njegove doktrine in razen tistih, ki verujejo v totalitarni režim“. Gibanje ima na-men, pravi Bidault, „soustvariti svet, v katerem bodo spoštovane zakonitost in človeške pravice“. Bidault sam pa ne namerava kandidirati na volitvah. Na svobodo je bil izpuščen bivši general Salan, ki je v Alžiru vodil upoy proti De Gaullu. Obsojen je bil takrat na dosmrtn0, ječo. V Francijo se je smel vrniti tudi bivši polkovnik Lecheroy, član tajne teroristične organizacije proti De Gaullu, kateremu je večkrat stregel po življenju. Lecheroy je ¡bil v odsotnosti obsojen na smrt. Medtem, ko De Gaulle s temi potezami skuša pridobiti vse odtenke francoskih političnih desničarjev, da bi skupno z njegovim: gibanjem nastopili na volitvah proti komunistom in njihovim zaveznikom, pa je ukazal postaviti. izven zakona enajst levičarskih in . komunističnih organizacij in dal izgnati iz države nad 160 tujcev,'ki jih je policija zasačila v nedavnih izgredih v Parizu in drugod p0 državi. Vsled nad mesec 'dni trajajočih nemirov in stavk je Francija za podporo svojemu težko prizadetemu gospodarstvu morala iz Mednarodnega denarnega fonda, katerega članica je, potegniti doslej 745 milijonov dolarjev, tako 'da ji je trenutno ostala še kvota 140 milijonov dolar, za najnujnejšo priliko. Kljub finančni stiski pa je De Gaulle sklenil, da ne bo prizadeta francoska obrambna sila ter se bodo fran coski poskusi s 'hidrogensko bombo v Tihem oceanu izvedli, kakor je bilo predvideno. Vsled De Gaullovega nastopa proti komunizmu v Franciji so se močno ohladili odnosi med 'Moskvo in Parizom. ¡Med: nekomunističnim prebivalstvom v državah za železno zaveso pa je De 'Gaullov prestiž prav zaradi tega narasel. Nevaren položaj v Sum one Položaj v Sangonu, južnovietnamski prestolnici, se je pretekli teden močno poslabšal vsled iznenadnih korhunistič-nih raketnih napadov na mesto. Vietnamski komunisti so objavili, da bodo v kratkem začeli obstreljevati Saigon s 100 raketami ¡dnevno in da ¡bo to obstreljevanje trajalo 100 dni. Z letaki so pozvali prebivalstvo, naj se odseli iz bližine ameriških in južnovietnam-skih vojaških objektov in južnovietnam-skih vladnih poslopij. Vsled dosedanjih raketnih napadov in zgoraj omenjenih groženj- je bogato saigonsko prebivalstvo začelo zapuščati mesto, drugi pa. so začeli graditi protiraketna zaklonišča. Vsled tega je naraslo povpraševanje za cementom in peskom ¡ter ¡se je cena tema proizvodoma močno dvignila. ¡Narasle so mo- čno tudi cene žiy!lo,m in drugim potrebščinam. Medtem so se na bojišču pojavili ¡prvi sev-ernovietnams-ki helikopterji, s katerimi so komunisti začeli prevažati municijo svojim oddelkom. Ameriška letala in topništvo so ¡prvi dan sestrelila nad 12 komunističnih helikopterjev. V Parizu pa so mirovna pogajanja v ¡popolnem zastoju. Ameriški delegat Harriman je zagrozil komunistom z represalijami, če bodo -obstreljevali ¡Saigon z raketami, hanojsiki delegat pa je odgovoril Amerikaneem, da se vojaške otperacije ne bodo zmanjšale vse dotlej, dokler A-merifcanci ne pristanejo na brezpogojno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama in na popoln vojaški umik iž Južnega Vietnama. Novo komunistično Vzhodnonemški komuhisti so pretekli teden znova začeli ¡z delno blokado Zahodnega Berlina z zahtevo, da si morajo vsi Zahodni Nemci in Zahodni Berlinčani, ki hočejo potovati iz ali v Berlin po vzhodnonemškem ozemlju preskrbeti vizum od vzhodnonemških oblasti. Vsled tega ukrepa je prišlo do močnega zastoja prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo po cesti in železnici, ki vežeta bivšo nemško prestolnico s svobodnim svetom. Amerikanci, Angleži in Francozi so protestirali v Moskvi, toda ta jim je obsodil tudi anarhiste med študenti. Zatrjeval je, da „Jugoslavija danes ne potrebuje ne mitologije, ne guevarizma, ampak resničnih svoboščin, gospodarskega razvoja in zvišanja življenjske ravni“. Študentovske demonstracije so po enem tednu prenehale. Milica je odšla, študenti so zapustili prostore, v katerih so bili utrjeni dober teden. Ostal pa je borbeni duh, 'ki jih je spremljal ter gonil na ulice, kjer so s svojo 'krvji0 neizbrisno zapisali zahtevo po pravi svobodi in demokraciji. Za, komuniste pač dober nauk, da je ni sile na svetu, ki bi mogla zatreti in zamoriti težnjo naroda po svobodi in ki bi mogla za stalno držati v suženjstvu ves narod s svojo totalitaristično partijo. Tega naj se dobro zavedajo! izzivanje v Berlinu odgolvorila, da se morajo obrniti na vzhodnonemško vlado v Pamkcvvu. Tega zavezniki seveda ne morejo storiti, ker te satelitske vlade ne priznavajo. Zavezniško osebje pa kljub -zgoraj omenjenemu vzhodnonemškemu ukrepu -more še vedno neovirano potovati po vzhodni coni v Berlin in nazaj. ■•M »■•*»■•■■»••••«■•»»«•* *•■■■■ Mariano Rumor, glavni tajnik italijanske krščanske demokracije, ni mogel ¡pregovoriti socialistov, da bi s krščanskimi demokrati in republikanci obnovili koalicijo. O svojem neuspehu je ob vestil predsednika države ¡Saragata. Ta je nato povabil ha razgovor poleg Ru-morja še predsednika -krač. dem. stranke Maria ¡Scelibo, da ¡bi ju pridobil za to, da bi krščanski demokrat le sestavili sami manjšinsko vlado, ki naj bi bila na -oblasti d0 kongresa socialistične stranke v oktobru. Na njem se 'bo dokončno odločilo, ali se bodo socialisti povrnili v vladno ¡koalicijo s kršč. demokratsko stranko ter republikanci ali ¡pa ne. V primeru, id'a bo kongres socialistov proti vstopu v vlado, naj bi rnanj-šinjska 'kršč. demokratska vlada izvedla nove volitve. Kot verjetno osebnost za manjšinsko vlado kršč. demokratov omenjajo Giovannija Leone-ja, ki je bi) predsednik take vlade že leta 1963. Glavna skupščina ZN je 13. junija sprejela ¡sklep proti razširjevanju atomskega orožja, nato je pa odšla na počitnice. Esta fecha ha sido establecida para honrar especialmente a enseña Nacional y como homenaje a su creador, el general Manuel Belgrano, patriota eminente, noble y desinteresado, que- falleció ese mismo día en el año 1820. Manuel Belgrano; -este ilustre procer, nacido en Buenos Aires el 3 de. junio de 1770, participó en el Cabildo abierto del 22 de ¡Mayo y fue elegido por el pueblo como vocal de la Primera Junta el 25 de Mayo de 1810. Entusiastamente trabajó para mejorar la ¡educación en -Río de la Plata. Fue el propulsor de los estudio® matemáticos por su iniciativa se creó en 1799 la Escuela de Náutica, Instituto teórico-práctico de investigación y enseñanza de matemáticas y ciencias d'e navegación. También a él se debe la primera escuela de dibujo que funcionó en el País, siendo además el primero que se ocupó de la educación de la mujer. Aún durante la guerra de la emancipación Belgrano continuó ¡preocupándose -por la -educación. Para fundar cuatro escuelas donó los 40.000 pesos que el gobierno l¡e destinó como premio a la victoria de Salta, y para el funcionamiento de los mismos escribió en 1813 un Reglamento Escolar que fué .el primero redactado en la Argentina después d-el 25. de Mayo. Su memoria será honrada hoy en todas las escuelas nacionales y en los garnizones y hoy se realizará también -el juramento a la Bandera por los soldados conscriptos de las clases que ahora cu-ipplen su servicio militar. . La ceremonia central del Día de lai Bandera se celebrará hoy e¡n la ciudad de Rosario ante el monumento a la Bandera Nacional y será presidida por el presidente de la Nación general Jua-n Carlos Onganía. . - - 20. junij — Dan narodne zastave Ta dan je posvečen narodni zastavi in počastitvi spomina njenega, ustvari-te-lja generala Manuela Belgrana, odličnega, nesebičnega in plemenitega rodoljuba, ki je umrl v Buenos Airesu prav na . ta dan leta 1820. , Manuel Belgrano je -bil rojen v Buenos Airesu 3. junija 1770. Po poklicu je bil odvetnik ter je> zaradi svoje visoke izobrazbe zavzemal odlične položaje. Kot vblik rodoljub se je udeležil narodnih manifestacij v Caibildu dne 22. maja 1810 ter je bil tri dni pozneje: izvoljen tudi za člana prve argentinske narodne vlade. Neutrudno si je prizadeval za širjenje prosvete vi deželah Rio de la Plata. Bil je inieiator za študij matematičnih ved. (Na njegovo .pobudo je bila leta 1799 ustanovljena Pomorska šola, teoretično-praktični zavod za raziskavanje in študij matematičnih ved in pomorskih znanosti. Prav tako je bila na njegovo pobudo ustanovljena ¡prva Slikarska šola v deželi. Bil je tudi ¡prvi v Argentini, ki se je zavzemal za -boljšo izobrazbo! ženske mladine. Teh svojih prizadevanj za širjenje prosvete med narodom Belgrano ni opustil niti sredi osvobodilnih b-o-jev ter je vseh 40.000 ¡pesov, ki jih je dobil od vlade kot nagrado za svoj0 -zmago nad sovražnikom pri Salti, poklonil za zgraditev štirih šol. In da bi te šole lahko začele S poukom mladine, je zanje leta 1813 sestavil šolski načrt, ki je bil prvi po 25. maju 1810. ¡Spomin na tega velikega rodoljuba in ustvaritelja narodne zastave bodo v Argentini danes častili po vseli šolah in vseh vojaških garnizijah, v katerih bo tudi zaprisega rekrutov na narodno zSštavo,-klisedaj služijo svoj kadrs-ki rok. Glavna proslava Dneva zastave bo v Rosariu pred spomenikom, ki je postavljen njej na čast. Bo pod predsedstvom predsednika republike generala J-uan-a Carlosa Onganie. DNA V TEDEN IZ TE Papež Pavel VI. je v nedeljskem govoru na vernike, zbrane na T-rigu sv. Petra, zatrjeval, ¡da daje vso pomoč za res napredno socialno pravičnost in za zdrave namene bodočih rodov. Pri tem je pa jasno naglasil, da ¡ne daje podpore -za nasilno dosego teh ciljev. V Urugvaju so imeli- prejšnji teden znova stavke in nemiri. Večje obsege so zavzeli v Montevideu. Policija je proti študentom in delavstvu nastopila odločno ter je vzpostavila red. Za ohranitev notranjega miru je vlada i-zdala vrsto poostrenih varnostnih ukrepov. Ministri za ljudsko zdravje, za kulturo ter za delo in socialno varnost se s takimi ukrepi niso strinjali in s0 odstopili. Predsednik države Jorge -Pacheco je izjavil, d-a pod nobenim pogojem ne bo dopustil anarhije v državi. Za torek so delavski sindikati proglasili splošno stavko. V Kolumbiji je senat zavrnil ostavko predsednika republike Carlosa Llerasa Rastrepa ter mu izglasoval zaupnico in pooblastila za ¡spremembo ustave, da foo njegova vlada lahko izvedla ¡svoj načrt ¡a zagotovitev socialnega miru v določnosti. \ V Kanadi so bile v torek, .18. junija, jplošne volitve. Glavna nasprotnika sta si ibila predsednik vlade in vodja liberalne stranke Pierre Elliot Trudeau' ter biv. ¡predsednik, vlade .province Nova .Škotska Robert Stanfield, naslednik Johna Diefenbakerja v vodstvu napredne ¡konservativne stranke. Iz življenja im dmgajanja v Argemtisai Spomin na junijske dogodke leta 1955 Dne 16. junija je minilo 13 let od dogodkov, ki so se ¡tega dne odigravali v Buenos Airesu. Proti tedanjemu predsedniku Peronu se je uprla mornarica cer je njeno letalstvo bombardiralo vladno palačo, med' mornarji in vojaki so pa 'bili v sami njeni bližini hudi boji. Upor mornarice 16. maja 1955 je -sicer propadel, toda bil je začetek temeljitih priprav za novo revolucijo vseh oboroženih sil in demokratskih ustanov proti Peronu im njegovi vladi. Ta revolucija je ¡potem izbruhnila 16. septembra istega leta ¡pod. vodstvo-m generala Lonar-dija ter je zaključila Peronovo dobo v Argentini. Po neuspeli revoluciji mornarjev dne 16. junija 1955 je nahujskana poulična druhal ropala in požigala cerkve v Bs. Airesu. V tisti grozni noči so v Buenos Airesu gorele'naslednje cerkve: svetega Frančiška, sv. Dominika, sv. Ignacija Lojol-skega, sv. Janeza Krstnika, sv. nadangela -Mihaela, Naše Gospe Piedad, La Merced, sv. Nikolaja Barskega, Ntra, Sra. del Fe-rpetuo Socorro in Ntra. Sora. de las Victorias. Pri požigu teh cerkva je bilo uničenih tudi več dragocenih umetnin. Spominske svečanosti za padle v bo- jih ob poskusu revolucije arge-nt. mornarice so pripravile razne demokratske ustanove ter vojna mornarica. Za padle so bile po cerkvah tudi zadušniee. V nekaj vrstah Dr. Nicanor Costa Méndez, zun. minister, je 17. junija odpotoval v Montevideo na razgovore z urugvajskim zun. ministrom o vseh vprašanjih ki bodo predmet razprav predsednikov obeh držav. Do sestanka obeh predsednikov bo prišlo 8. julija, ko -bo prišel v Bs. Aires na nekajdnevni obisk urugvajski predsednik Jorge Pacheco Areco. Komisar za upravo poslopja drž. kongresa je predsedniku republike predložil poročilo o svojem delu. Iz njega je razvidno, da je imel argent. državni kongres, t. j. poslanska in -senatska zbornica ¡skupaj, pred argentinsko- revolucijo 2.726 uradnikov. Po tej revoluciji so jih v kongresu obdržali samo 576, vse ostale pa so poslali na delo v druge državne urade. Proračun drž. kongresa je pred revolucijo dosegal višino 2,088,733.000 pesov ¡brez dnevnic in kreditov za reprezentanco. Za dnevnice poslancem in senatorjem ter za reprezentanco je hila v proračunu postavka 328,806.000 pesov. Demonstracije pred Korotanom na Dana ju sati idejni razkol v slovenske katoliške vrste, kot so to skušale po letu 194c z željo, da bi se polastile Mohorjeve, kar pa jim ni uspelo.“ Za zaključek Na:š tednik naglasa pomen Mohorjeve družbe za slovenstvo na Koroškem, ker „brez njenih domov tudi verjetno Slovenske gimnazije ne bilo. Idejno pa kreipi Družba slovenski narod na Koroškem že nad 100 let. Z njenimi poverjeniki po farah, našimi duhovniki, smo povezani koroški Slovenci v veliko družino. Zaradi tega more hiti naša pot tudi v ibodoče 1® skupno z Mohorjevo.“ Kdor iskreno želi ohranitev skupnosti narodov sedanje Jugoslavije, si mora biti na jasnem z nekaterimi bistvenimi dejstvi: 1. da je tak» skupnost nemogoče še graditi nia jugoslovanstvu, na ideji enega jugoslovanskega naroda, kakrfV je to bilo teta 1918; 2. da izkušnje dveh Jugoslavij nedvoumno dokazujejo, da je „vsaka sila (samo začasna“ in da z njo ni mpgojčie utrditi ter ustaliti skupnosti; 3. da preostaja saino še edina možnost — to je dosledno demokratska. Ta možnost pa pomeni: da vsakdo, pa naj bo kjerkoli, lahko svobodno izpoveduje svojo narodno zavest in pripadnost; da dobi vsak narod svojo „hišo“, svojo državo; da mora biti Iskupnost utemeljania na enakopravnosti (ne da bi bila enim mati, drugim pa mačeha); da naj bo vstop v to zvezo držav plod svobodne odločitve, temelječe na pravici do samoopredelitve. HrvatSka Zora, München marec-april 1968 «»■■■■■■■■Mii Pred novim gospodarskim škandalom v Sloveniji Ko je bil v Sloveniji pod sedanjo komunistično upravo Miha Marinko na vrhuncu svoje politične moči, je hotel obdobje svoje vladavine v zgodovini o-vekovečiti z velikim Energokemičnim kombinatom v Velenju, 'ki naj bi vso Slovenijo in vso njeno industrijo preskrbel s plinom. Marinkov megalomanski velenjski nafti, so trezni gospodarstveniki že ob začetku označevali za skrajno ponesrečeno investicijo, ki se gospodarsko ne bo mogla ob*nesti. Marinkovi ljudje pa niso odnehali ter so trmasto gnali naprej stvar, ki je požirala vedno več milijonov. Marinkovi nasledniki so ponesrečeno zasnovo E-.lergo-kemičnega kombinata Velenje likvidirali z izgubo 15 milijard starih dinarjev. Postavili sp se na -stališče, da ie ta izguba še vedno manjša, kakor bi pa bila, če bi graditev Energokemič-lega kombinata nadaljevali in 'ga pripravili do deficit nega obratovanja. Petnajst milijard je plačala slovenska re-mblika, se pravi, slovenski davkoplačevalci; krivci za ta največji slovenski politično-gospodarski škandal in kriminal pa niso bili poklicani na odgovor ne Marinko, ne nihče drugi ne te-laj in ne sedaj, ko Marinko sedi kot stara politična .komunistična usedlina skupno s Kardeljem na udobnem in bogato honoriranem položaju člana federacije. Poleg vplinjenja velenjskega rjavega premoga naj bi velenjski Energoke-mlčni kombinat izdeloval tudi umetna gnoiila. Ko je pa propadel, »e -pred-no je začel -obratovati, so za velenjski kemični veleobrat naročeno industrijsko strojno oprem0 skušali dobro prodati Za kupca so določili celjsko Cin- karno, ki naj tudi izdeluje umetna gnojila. Za strojne naprave pa naj plača nič več in nič manj kot 15 milijard st. dinarjev, med tem, ko je Cinkarna imela že sama okoli 24 milijard st. dinarjev stroškov z graditvijo industrije za izdelovanje umetnih gnojil. Spričo teh velikih investicij celjske Cinkarne je -bil o njenem -gospodarskem položaju 'nedavno razgovor na sestanku članov sveta za kemično industrijo ter gumarstvo pri Gospodarski zbornici za Slovenijo. Nekateri člani tega sveta s0 zatrjevali, da ni nobenih zagotovil, da bo mogla Cinkarna umetna gnojila izdelovati -tako, da bi se ji to gospodarsko izlačalo. Nasprotno, da je več znakov, ki govore, da bo morala slediti Energokemičnemu (kombinatu v Velenju, t. j. preiti v likvidacijo. Nakup strojnih naprav, ¡ki so 'bile določene za velenjsko velekemično industrijo, da je predrag, člani omenjenega sveta so zatrjevali, da bi bilo pošteno, če bi te strojne naprave dobila Cinkarna po ceni, ki naj bi bila „na sredini za ceno, določeno za staro železo, in med ceno, ki je bila plačana zanje v inozemstvu.“ In so se vpraševali: „Le kdo se bo hotel vezati s takim podjetjem, ki se u-smerja v finančno’ talko problematične investicije in ki si z bodočimi anuiteta-ta-mi nalaga tako težka finančna bremena?“ Zat0 ie eden od članov sveta za kemično industrijo enostavno predlagal: „Če bo Celjska Cinkarna v prihodnjih letih od nameravane proizvodnje umetnih ¡gnojil imela samo škodo, potem je bolje, da pri veleniske-m Energokemie-nem kombinatu napravimo še drugi greh in tisto opremo Energoikemičnega kombinata, s katero bi proizvajali u-metna gnojila, pošiljamo krafkomalo .v jeseniško železarno — kot staro železo.“ ‘ Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1968 so tudi v Slovenskem Primorju z veseljem sprejeli. Goriški Katoliški glas dne 6. junija — ocenjevalec jk — poudarja njegov pomen „za vse slovensko občestvo,“ zatem pa ugotavlja naslednje: „Bali smo se že, dia letos Zbornik Svobodne Slovenije ne bo izšel. Stroški, ki so zvezani s to obširno knjigo, so zadnje čase namreč toliko narastli, da jih ni več mogoče kriti z (redno prodajo izvodov. Letos je samo uspešna izvedba nagradnega žrebanja v Buenos Airesu omogočila izdanje tega Zbornika. No, hvala Bogu, sedaj je Zbornik dosegel tudi naše kraje. To je res reprezentativna knjiga: 324 strani velikega formata na finem papirju ter z umetniško prilogo. Sicer pa te knjige tistemu, ki pozna Zbornike iz prejšnjih let, sploh ni treba priporočati. Težko bi našli na slovenskem knjižnem trgu knjigo, ki bi ji bila enakovredna. Bila bi za vse slovensko občestvo velikia škoda, če hi Zbornik zaradi finančnih težav prenehal prihajati med nas.“ Pisec ocene nato bralcem Katoliškega 'glasa v naslednjih odstavkih prikaže vsebino posameznih poglavij Zbornika za 1968. Zbornik ¡Svobodne Slovenije je še vedno na razpolago. V Argentini stane 1.800 pesov, v ZDA 5 dolarjev, v vseh ostalih državah pa petim dolarjem odgovarjajočo vrednost. Komunistična dczorganizacija Značilnost komunistične uprave je silna birokracija. Namesto, da bi bila enostavna, je do neverjetnosti komplicirana. To so ugotavljali komunisti sami na seji ljubljanske skupščinske komisije, ko so razpravljali o tehničnem sodelovanju Slovenije z inozemstvom. Razprava je pokazala, da je to vprašanje zapleteno, vendar da je Republiški zavod za tehnično sodelovanje s tujino še nekako razvijal dejavnost, ki mu je odmerjena, da ¡pa na tem gospodarsko izredno pomembnem področju „v jugoslovanskih merilih prevladuje domala katastrofalna dezorganizacija.“ Sedanje nevzdržno stanje na tem področju naj bi odpravil novi zvezni temeljni zakon, ki naj republikam omogoči reševanje vseh vprašanj, ki so v zvezi z njihovimi lastnimi potrebami in sredstvi. , Zapostavljanje republik mora v tem pogledu prenehati, kajti doslej se je dogajalo, da je pri sklepanju mednarodnih sporazumov o tehničnem sodelovanju samo na zvezni ravni -sodelovalo nič manj kot 14 različnih ustanov, republike ¡pa pri tako važnih odločitvah v večini primerov sploh niso bile povabljene k sodelovanju. Na sestanku so bili izrečeni tudi hudi očitki na račun gospodarstva, da premalo izkorišča možnosti, fci jih nudi tehnično sodelovanje tako z gospodarsko visoko razvitimi državami, kakor tudi z državami v razvoju. Kritizirali so tudi način štipendiranja, ki ne more prinašati koristi, 'ker vsa stvar ni postavljena na prave osnove. Za primer so navajali štipendije, ki so razdeljene kar na 78 držav, iz katerih se študentje spopolnjujejo na ljubljanski univerzi. Načeli So tudi vprašanje odhajanja strokovnjakov v inozemstvo. Ugotovili ~o, da je to izredno boleč problem. Strokovnjakov namreč odhaja toliko v svet, da jih komunistična oblast ne more dobiti za tiste gospodarsko manj razvite države, v katerih razna podjetja iz Jugoslavije .izvršujejo razna javna dela. Kot primer, kako veliko stro-kovnajkov je iz države v zahodnem svetu, so navajali Švico, kjer je v podjetju Bromn Boweri zaposlenih več inženirjev iz Jugoslavije kot pa pri velikem zagrebškem industrijskem podjet-u Rade Končar. Pa ne vidijo nobene možnosti, da bi mogli mlado strokovno kvalificirano delovno silo obdržati -doma, ker ima v svetu lepše delovne -pogoje in ker noče živeti pod' komunističnim sistemom doma, ampak v svobodi — pa ‘čeprav v tujini. Na Dunaju, Alfoertgasse 48, stoji večnadstropna moderna stavba, slovenski visokošolski dom Korotan. Njegova lastnica je celovška Mohorjeva družba, vso skr-b za njegovo zgraditev in za plačilo računov je pa prevzel kiareti-jan-ski pater Ivan Tomažič iz Brkinov v Istri. To težko, nadvse odgovorno ih nehvaležno nalogo si je nadslj zgolj Sz ljubezni do slovenskega naroda in nje gove mladine, da bi imela sredi Dunaja'udoben dom, v katerem bi lahko končala visokošolske študije. V Korotanu ima vsak študent, lepo sobo z vsemi ugodnostmi. Ker je v domu veliko sob na razpolago, več, kot je slovenskih študentov, so v njem tudi študenti drugih narodnosti. Vendar je p. Tomažič, ki dom upravlja in vodi, slovenskim študentom mesečnino znižal tako, da jim en mesec ni treba plačati. Potrebnim študentom je pa tudi na druge načine pomagal. Slovenski študenti imajo v domu poleg drugih ugodnosti še vse možnosti za slovensko kulturno izobrazbo in udejstvovanje. V domu je knjižnica, čitalnica in televizijski aparat. INa vso to naklonjenost so pa nekateri slovenski študenti iz Kluba slovenskih študentov p. Tomažiču, ki jim je ustvaril to, česar pred njim slovenski študenti na Dunajn nikdar niso imeli, lastni dijaški dom, odgovorili tako, kakor se v življenju dostikrat dogaja: z grdo nehvaležnostjo, še več z blatenjem p. Tomažiča pred avstrijsko javnostjo in z pošiljanjem neresničnih trditev ter ¡grdih obrekovanj avstrijskemu nemškemu tisku. Celovški list „Volks-zedtung“, ki je znan po svojem sovražnem zadržanju do ¡Slovencev na Koroškem, je objavil sestavek enega od glavnih nasprotnikov p. Tomažiča, v katerem ne napada samo njega, ampak tudi celovško Mohorjevo družbo in Narodni svet koroških Slovencev. Vsem očita nestrpnost, nezmožnost ter obsoja vse njihovo dosedanje delo. Na Dunaju so pa n'ezadovoljneži v začetku maja .priredili proti p. Toma-žičju predi Korotanom javne demonstracije. O njih so obvestili tako policijo, kakor tudi uredništva listov in televizijo. Demonstracije so bile zlasti 11. maja. Udeležilo se jih je 40 slovenskih študentov, od katerih je bilo stanovaP-•ev doma polovica. Značilno je, da so demonstrirali Samo slovenski študenti, n® ¡pa Avstrijci, Nemci, Italijani, m Trki ter študenti iz Jugoslavije. Tudi ni slovenskim študentom v čast. da so se prav oni v domu ves čas majslaBše obnašali, namesto, da bi ostalim bili v zgled, šli so celo tako daleč, da so grdo onesnažili hodnike, motili ‘hišni ned ter na razne načine dajali izraza svoji upornosti. Tudi ni moči trditi, ¡da ¡hi bili v 'narodnem -pogledu pohvale vredni, ko je pa bil med njimi skoro vedno občevalni jezik — ne slovenski, ampak nemški. In zaradi česa vse to početje, s katerim s0 nekateri člani Kluba slovenskih študentov pred avstrijsko neslovensko javnostjo in pred Avstrijskimi cerkvenimi ter svetnimi oblastmi oblatili čast slovenskega naroda? Samo zato, -ker se hoče Klu-b slovenskih štu- dentov polastiti visokošolskega doma Korotan. To potrjuje p.. Tomažič v eni o d' -svojih okrožnic. V njej pravi, da je bila proti njemu organizirana gonja že tedajl, ko se je pred leti bližal konec gradbe doma. Že tedaj se je začelo organizirano nasprotovanje nekaterih demagogov, „ki niso zmožni, da bi dokončali svoje študije in bi se kot nadomestitev — radi polastili ¡doma“, kot zatrjuje p. Tomažič. Zat0 so začeli ¡pritiskati tudi na Mohorjevo, da bi ga po končanem delu odslovila. P. Tomažič navaja, da je njih gonja proti njemu dosegla višek 1. 1966 z objavo znanega članka v Klicu Triglava. Ker niso uspeli tedaj so nezadovoljneži z gonjo proti p. Tomažiču nadaljevali in jo prignali do vrhunca maia meseca z demonstracijami najprej na Dunaju, dne 23. maja pa tudi v Celov-cu po akademiji Slovenske gimnazije pred Mohorjevo družbo, čeprav niti p. Tomažič, niti odborniki Mohorjeve družbe nikdar nišo odklanjali pametnih razgovorov s tistimi študenti, ki znajo ceniti ugodnosti, ki jih uživajo v Korotanu, da lahko v ¡miru in brez skrbi nadaljuje vseučiliški študij ter ee pripravljajo na svoje bodoče poklice. Glede bodočnosti Korotana spričo sedanjih težav, ki jih povzročajo neodgovorni elementi med slovenskimi študenti, p. Tomažič ni prav nič zaskrbljen. V svojem zadnjem odgovoru na razne krivične očitke svoje pisanje zaključuje z zatrdilom: „Nobeden naj si ne dela skrbi, kako bo z visokošolskim domom. Ko 'bomo vzpostavili red. se bomo zmenili s slovenskimi vi-sokošolci. ki so dobre volje, in z njihovimi starši in bomo začeli še lepše kakor prej. Ako bo ob začetku števil„ manjše, bo pa vsako leto raslo in rasli bodo tudi uspehi.“ Ta njegov optimizem -mu bo prav gotovo v vzpodbudo, da bo začeto delo dokon-čal. Kajti p. Tomažič na koncu pisrna priznava: „še pol milijona posojila iščem, da bi plačali ¡gradbene račune Toliko stvari je še treba narediti. Sam sem cele tedne belil, kjer so bili žp kaj umazani. Vise to delo noleg svojle glavne službe. In zdaj še take težave, tako razočaranje, toliko izgubljanje časa...“ Demonstracije proti.p. Tomažiču in pred Mohorjevo družbo v Celovcu je odločno obsodil „Naš tednik“ v Celovcu z dne 30. maja t. 1. v uvodniku „Skupna ¡pot z Mohorjevo“. V njem med drugim navaja, da se udeleženci ¡prireditve Slovenske gimnazije demonstracij proti Mohorjevi z redkimi 'izjemami niso udeležili, kar je p. Tomažiču lahko v zadoščenje, „ker slej ko prej zna naše slovensko ljudstvo ceniti zasluge g. patra ter -dobro ve, koliko žrtev in truda ie vložil v to, da bi zgradil našim višokošolcem sredi Dunaja prijeten dom.“ Naš tednik za tem poudarja, da je o.ri vsem tem „le škoda, da tisti de' mladine, ki je v sporu -s p. Tomažičem, zaenkrat še ne vidi, kdo je dejansko v ozadhi celotne gonje tako ¡proti p. Tomažiču kot proti Mohorjevi. To dokazuje tudi odprto pismo časnikarske -ga referata Kluba slovenskih študentov na Dunaju odbornikom Mohorjeve So na delu nevidne sile, ki skušajo vna- Podjetje »e je pa še bolj razmahnilo pod Francem Hrasteljem. Zlasti tiskarna je dobila moderne stroje. Cirilova tiskarna ter Narodni dom v Mariboru sta bili ¡d.ve močni slovenski trdnjavi, ki sta branili z vsemi močmi in razpoložljivimi sredstvi slovensko narodno stvar na ogroženem slovenskem ozemlju. Zlasti v časih naj-' hujše/ga preganjanja med ¡prv0 svetovno vojno in v času Majniške deklaracije. , Zadnji urednik Slovenskega gospodarja je bil biv. vojni kurat Janoš Go-le.c. Tudj ta j-e znal pisati za ljudi, ki so zlasti njegove podlistke ter šaljive zgodbe brali z zanimanjem. Nacisti so icb-zasedbi Maribora Cirilovo tiskarho takoj zaiplenili, ustavili list Slovenski gospodar, Franca Hrastelja pa odpeljali v taborišče Dachau. Slovenski gospodar je na štajerskem opravil ogromno delo za slovensko narodno stvar. Gotovo je v veliki meri zasluga tudi tega lista, da se je narodna zavednost slovenskih ljudi ne samo ohranila, ampak tudi tako utrdila, da avstrijsko-neniški poneimčevalni -poskusi med Slovenci niso mogli uspeti ter je slovenska narodna meja na severu ostala tam. kjer poteka še danes in je slovenski narodmi sovražniki niso mo-gli prestaviti med Maribor in Celje ali pa še niže. To zaslugo je morala Slovenskemu gospodarju leta 1967 priznati tudi te- danja predstavnica sedanje komunistične oblasti v Mariboru biv. predsednica mariborske občinske skupščine Vera Kolaričeva. Dne 17. januarja 1967 je ob stoletnici začetka izhajanja Slovenskega gospodarja, prvega mariborskega'političnega lista, ¡priredila sprejem na občini za mariborske časnikarje. Na njem je med drugim dejala, da „našemu časnikarstvu nasploh in prav tako tudi televiziji kot najmodernejšemu Občilu, ostaja skozi ves njegov razvoj in tudi danes ter jutri tista naloga, ki ®i jo je Slovenski -gospodar leta 1867 zapisal v «voj podnaslov t. j. ‘biti po-dučiven list za slovensko ljudstvo’ “. Govornica je dalje na.glašala, „da je moralo časnikarstvo na tem področju nase prevzemati tudi vlogo buditelja nacionalne vesti med prebivalstvom tega kosa slovenske zemlje ki je bila dolga stoletja potujčevana- Morda je prav v tem tudi; jedro dejstva, da sta Maribor in z njim vsa slovenska Štajerska postala eno izmed najpomembnejših žarišč slovenskega časnikarstva. Tu v Mariboru je v obdobju zadnjih nt0 let znikla cela vrsta časopisov z različnimi programskimi orientacijami do današnjega profila časopisa naše nove socialistične stvarnosti.“ To je pa tudi vse; kolikor sem mogel zaslediti v Delu, kar je bilo s sedanje uradne komunistične strani povedano lani za stoletnico Slov. gospodarja. (Nadaljevanje v ¡prih. štev.) Kardinal Tisserant v Jugoslaviji i Minuli teden se je mudil v Jugoslaviji dekan kardinalskega kolegija Evgen Tisserant. V Jugoslavijo je ¡prišel na povabilo zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Iz Zagreba je visoki vatikanski cerkveni dostojanstvenik, ki v znanstvenem svetu uživa velik ugled, odšel na Brione, kjer ga je 7. junija sprejel Tito. Po obisku pri Titu je Tisserant obiskal še Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani ter v Beogradu. Nagrada “Vstajenje 196799 Razsodišče nagrade Vstajenje, ki ga sestavljajo Anton Kacin, Martin Jevni-kar, Franc Jeza in Rafko Vodeb, je 9. junija z večino glasov podelilo nagrado Vstajenje za leto 1967 knjigi ISKANJA1 dr. Vinka Brumna, ki je izšla la,ni pri SIKA. Razsodišče je podelitev nagrade utemeljilo takole: „Knjiga je -plod samostojnega raziskovanja problemov, s katerimi se bori sodobni človek in posebno še slovenski. Po globini in ostrini analiz spada med najboljša slovenska povojna dela iz življenjske filozofije in 'humanističnega področja. Važna so zlasti razpravljanja o narodnosti slovenskega človeka v tujini. Jezikovno je knjiga jasna in dostopna vsem.“ J. Kr. lOO-letnica Slovenskega gospodarja in Slovenskega naroda če bi Slovenski gospodar in Slove«-1 Rki narod mogla izhajati tudi pod se- j danjo komunistično upravo, bi oba pro- i slavljala stoletnico izhajanja. Toda ne more izhajati ne prvi na drugi. Sloven- , ski narod je pa izhajal vse do nastopa : komunistične oblasti, pod njo je pa moral umolkniti. Mimo 100-letnice za--četka izhajanja obeh listov tudi ko- j munisti . niso -mogli iti molče ter s® se-jih spominjali na svoj način- Prvega “momogrede”. Slovenskega naroda ipa z I vrsto javnih ¡proslav in poveličevanj ustanoviteljev lista in prvih urednikov Tomšiča in Jurčiča. SLOVENSKI GOSPODAR Bil je j tednik. Izhajal je tako. da so ga ljudje po vseh krajih imeli do nedelje. Kot „podueiven list za slovensko ljudstvo“ ga je leta 1867 ustanovil v Mariboru dr. Matija Prelog. Okoli njega so se zbirali mariborski in štajerski rodoljubi. List je p0 nekaj letih izhajanja odkupilo Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, ki je bilo ustanov- | ljeno že leta 1871. Njegovi uredniki so bili: dr. Ulaga. dr. L. Gregorec, dr. J-j Miiller Franc Korošec. Dne 1. maja 1898 je prišel v uredništvo- Slovenskega gospodarja dr. Anton Korošec, po ¡dveh letih kaplanovanja na Sladki gori pri Ponikvi in v Marenbergu. Pod njegovim uredništvom se je -število naročnikov dvignilo od 1700 na 4000. Pisal je t?-ko ostre članke proti avstrijskim o-blastem zaradi zatiranja in ponemčevanja, da je bil zaradi tetga večkrat kaznovan. Pa ga to ni uplašilo, da ne bi še naprej z vso neustrašenostjo branil koristi in pravic zatiranega slovenskega ljudstva ter med njim širil krščanske prosvete in kulture ter programa katoliške politične skupnosti, ki se je pozneje razvila v krščansko demokratsko gibanje v Slovenski ljudski stranki, ter v krščanskih strokovnih in mladinskih društvih in organizacijah. Dr. Korošec je poleg Slovenskega gospodarja urejal še nemško .pisani list Südsteirische Post ter Ust Naš dom, ki ga je ustanovil skupno z dr. Jerov-škom. Z njim in še z -dr. Kovačičem je sestavljal ta-koimenovano trojkq “trije risi”, ki ja bila dejansk0 nosilka vsega tedanjega političnega, organizacijskega, gospodarskega, kulturnega ter socialnega udejstvovanja v slovenskem delu Štajerske. Pod dr. Jerovškom se je Cirilova tiskarna, ki je tiskala Slovenski gospodar, razširila. Podjetje je dobilo še knjigarno- ter trgovino s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. /#8P^f^ig>wac: J <4 ' ) ) ) ( ) i» .) > Naš dom v Sasi J usta vabijo na Slovenski lovci LOVSKO VESELICO CELODNEVNA PRIREDITEV Nedelja, 23. junija 1968 Za prijetno razvedrilo poskrbljeno. Sodeluje Zlati glas Sobota, 22. jun,a 1968: V Slovenski l^nilnici ob 20 predavanje g. R. Jurčei; Zlata podlaga. Sestanek SKAJ* ob 19.30 v Slovenski hiši. Govori dl Tine Debeljak o Balantiču ob 25-letici njegove smrti. V Beriazategufi ob 17. uri skupni sestanek dekliške* in fantovskega odseka. Nedelja, 23. junja 1988: V Slovenski h(i Baragova proslava otrok slovenskih #1. Ob 16. skupna sv. maša, nato prosila. V Slomškovem domu družinska nedelja. Predaval bcP- dr. Alojzij Kukoviča S. J. o temi Film in krščanska morala. V Slovenskem lomu v San Martinu domače koline. Zaitek ob 16. Igra Planika. V Našem domu v San Justu lovska veselica z zabavnim orkestrom. Sreda, 26. iuniia 1968: V Slovenski hiši ob 19. seja učiteljskega sveta ZS. Četrtek, 27. junija 1968: V Slovenski hiši ob 16. uri pred slovenskimi materami in ženami predavanje vseuč. prof. dr. Milana Komarja o uporu mladine. Sobota, 29. junija 1968: Desetletnica Slovenskega srednješolskega tečaja ob 19.30 v Slov. hiši Nedelja, 30. iuniia 1968: Na pristavi ob 16. uri občini zbor Društva .Slov. pristava. V Slovenski vasi družabna prireditev. IH—8WMIMMW—W9—8——H8WBW V Slovenskem domu v San Martinu v nedeljo, 23. junija ob 16 DOMAČE KOLINE Igra Planika POZOR! 6. julija 1968 ZIMSKI VEČER Naš dom, San Justo Orkester Planika SDO SFZ. ŠPORTltt DNEVI Začeteii 9. julija Seja športnih referentov 2. 7. Vpisnina V. PRISTAVA V CAS^ELARJU bo v nedeljo, 30. pni ja 1968 ob 16 v šolskih prostorih na Pristavi z naslednjim dnemi m redom: 1. čitanje zapisiika zadnjega občnega zbora; 2. Poročila odbojnikov; 3. Poročilo Nadurnega odbora; 4. Volitve novegfi odbora; 5. Predlogi; 6. Sllučajnosti. Vabimo vse bivše deležnike, ki so ustanovni člani drištva in vse redne člane, da se udeleje občnega zbora. Nande Češarek, tajnik France Pernišek, predsednik Independencia 321 . CfflLjftiiaJ_...J?- ‘:±' 12% d. 48 ,.v ESLOVENIA UBRE » Editor responsable: Milos Star» Redactor: José Xroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air«* T. E. 69-8503 Argentina o : o z« a r_ i ce a. ... m ®QÍ < FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Arh. Jare Vombergar j Director dl obra y constructot I" cat. Načrti za gradnje ¡vseh vrst, notranjo opremo, pohištvo. Ureditve gradbenih dovoljenj v Capitalu in provinci Buenos Aires Sobota, 29. junija ob 19,30 v Slovenski hiši I®«letnica Slovetaskega srednješolskega tečaja RAVN. MARKA BAJUKA Sv. maša: daruje g. dir. msgr. A. Orehar Misli ob obletnici: ga. Anica Kraljeva g. prof. A. . Geržinič gdč. Terezika Marn g. Jože. Dobovšek Lepo vabimo profesorje, dijake, bivše dijake, starše, znance in prijatelje. Registre Nacion»l de 1* Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodne Slovenije za let« 19,68: za Argentino $ 2.500— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev ca pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráfico» Vilko S-R-L., Estado» Unidos 425, Bs. Aire». T. E. 83-7218 Slomškov dom v soboto, 29. junija oh 20 DRUŽABNI VEČER za mladino in odrasle. Sodeluje orkester bratov Plesničarjev VSI LEPO VABLJENI! CD ■ CD ■ CD E CD ■ CD ■ CD ■ CD 31 CD ti CD E! O ■ CD B CD E CD I CD I CD E CD H CD ■ CD Q VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA 30. junija popoldne KO BOMO V NOVEM DOMU OBNOVILI NAŠ VSAKOLETNI praznik KOLIN Orkester Planika PRIČETEK OB 17 DRUŠTVO SLOVENSKA VaS CD ■ CD ■ CD C! CD ■ CD ■ CD ■ CD) ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofie. 2 Cangallo 1642 Buenos Aire» T. E- 35-8827 Dr. FRANC KNAVS : ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital ; T. E. 35-2271 a Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) * u ■ Lujan, Franeia 952 T. E. 735 ali 516 V petek in sofboto od 9—13. ure. ; Prijateljem in znancem sporočamo, nas je po božji odločitvi dne 14. junija po daljši bolezni v 83 letu starosti zapustil naš ljubeči mož, skrbni ofe in predobri stari oče ter tast, gospod -dt-ar. K zadnjemu počitku smo ga spremili v soboto, dne 15. junija po pogrebni sv. maši na pokopališče Villegas. Ob prebridki izgubi našega dragega rajnika se zahvaljujemo vsem, ki so nam; (bili v teh težkih dneh v tolažbo ter v pomoč. Zlasti se zahvaljujemo dobremu rajnikovemu prijatelju župniku iz Bonzija g. Guillermu Macretti-ju za opravljene molitve ob krsti, g. dr. Alojziju 'Starcu za obiske, tolažila sv. vere, za opravljene molitve, pogrebno sv. mašo, tolažilne besede v cerkvi ter vodstvo pogreba. Iskreno zahvalo smo dolžni 'družinam Barle in dr. Kačar-Fink, ki so nam bile v teh bridkih urah ob strani. Dalje sosedom, ki so prihajali rajnika kropit ter so ob njem. prečuli vso noč. Prav takc vsem pokojnikovim prijateljem, ki so prišli na pokopališče, da se tam po-slove od našega ljubega rajnika. Zlasti izrekamo zahvalo prijatelju dr. Tinetu Debeljaku za lep poslovilni govor ter za domačio zemljo, ki j:o je spustil v pokojnikov grob. Vsem iskreni Bog plačaj! V Argentini: žena Marija, sin France, snaha Sonja ter vnuki Marinka, Franček in Andrejček: v domovini: hčerka Milena, zet ing. dr. Beno žvan ter vnukinji Marjetka in Mateja. iS± PRED PETDESETIMI LETI: 11 POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE Dr. Tine Debeljak Spričo takega pomena, 'ki so ■ ga Rusi z,nali .dali pogajanjem, ni čudno, da soi se Čeh j in z njimi tudi Slovenci obrnili tja -— po 'samoodločbo'... Prav tedaj pa je tudi Wilson razglasil svoj apostolat s ,,14 'točkami“, v katerih je tudi Slovencem dal upanje na uresničitev njihove svobode.' Ko je Czerrnn m slovanske narode v Avstriji odklonil to pravico, je v parlamentu državni poslanec dr. Benkovič v „tako jasni formulaciji, kot je dozdaj n; ilo slišati iz slovenskih ust“ (Naši razgledi 37. 5. 67), udarno ovedal, da „je s tem jugoslovansko vprašanje postalo emi-'entno mednarodno ter da je Majniška deklaracija minimalni n ne maksimalni program“. Nato je dodal: „Vihar ljudskega gorčenja bo pomedel vse tiste, ki imajo Majniško deklaracijo i maksimalni program.“ To je rekel v dunajskem parlamentu, asna je zveza s češko' Deklaracijo Treh kraljev, kakor tudi Wilsonovimi točkami. Čuti se večja sproščenost, drznost. Ne menja se več habsburški okvir, nasprotno, namiguje se jasno a širšo rešitev v mednarodnem smislu. Istočasno pa j,e tudi rožnja — tistim, ki jim je prav ta „okvir“ bil ideal. Deklaracijsko gibanje se je razvijalo bučno in revolucio-arno. V prvih mesecih so prihajale le izjave posameznih 'eupin (Št. Jernej, Črnice...). Po Krekovi smrti pa. so se i-jdružile vse občine po Kranjskem, Primorskem, Štajercem... Največ jih je prišlo decembra 1917... ter v prvih lesecih 1918 (kranjskih občin 189 štajerskih 215 itd.). Naj-oij je razgibalo množice pobiranje podpisov po deželi, ki ga ■ organiziralo' slovensko ženstvo. Stopali smo spet v c’"bo borov, k: so zrovolucionirali slovenski narod c'e zadnje koče. -* logočnj tabori s bili v Žalcu. št. lanžu, Dravogradu, Dostojni. Najbolj seveda shod v Ljubljani, kjer sta zastopnici ženstva — Krekova sestra Cilka in Franja dr. Tavčarjeva — izročili dr. Korošcu 200.000 podpisov Slovencev. To dejanje pomeni — plebiscitno odločitev za jugoslovansko državo (marca). F. Erjavec piše (ilustr. Slovenec 14. 6. 1925), da so to gibanje doma vodili škof Jeglič z duhovništvom, prof. B. Remec ib dr. Jež. Dr. Korošec ga j|a vodil z Dunaja. To gibanje pa je vedno bolj izgubljalo avstrijski značaj, kai so občutili obmejni Nemci, ki so posebno na Koroškem in Štajerskem začeli s terorjem. Dr. Korošec je zahteval ustanovitev slovenskih narodnih straž, pa mu jih nis0 dovolili. 2. aprila je imel Czcrnin v parlamentu znani govor, v katerem je napadel predvsem češko gibanje in izrazil upanje na nemško zmago spričo opustitve vzhodne fronte in začetka zahodne ofenzive. Ta govor je razdražil Čehe, da so za 13. aprila sklicali veliko zborovanje v Prago, kjer j,e narod kot celota prisegel, da ne to odstopil od borbe za cilje ki si jih je v svojih prejšnjih deklaracijah postavil (Majniška, Tri-kraljska). Na to slavnost so bili povabljeni tudi Sovenci 'in Jugoslovani, ki so se solidarizirali z borbo Čehov. Ta nastop je bil v času, k0 se je v Rimu pripravljal kongres podjarmljenih narodov Avstroogrske. Da je bilo delo med Masarykovim Narodnim svetom v Parizu in politiki doma dobro povezano in koordinirano, priča pismo dr. štepaneka Be-nešu 1. maja 1918, v katerem poroča, da se je „doseglo popolno btraitirtvsko zjedintJerajei z Jugoslovanskim, klubehn, ter tudi s političnim centrom v Zagrebu, ter deloma tudi že delj časa ustvarjanje Lige pod jarmi jianih narodov znotraj monarhije. Dokazi: med 24. in 27. aprilom je bifyi inkogni(to v Pragi poljska delegacija. V njej sta bila prof. T. Grabowski in pesnik Jan Kasprowiez, s katerima smo govorili o skupnem nastopu po intencijah emigracije. Tudi obstaja zveza med Poljaki in Ukrajinci. Od časa do časa so skupne tajne konference (v Pragi, Krakovu); v Prago so povabljeni Rumuni in Italijani ter Ukrajinci... Kot vidite,'je tu iskati analogije z Rimskim kongresom in gre naše delo paralelno.“ (Beneš 455). V tem pismu omenja štepanek, da se bodo vršile velike narodne slavnosti ob priliki petdesetletnice Narodnega gledališča v Pragi (aprila). Po teh slavnostih, ki so bile naravnost revolucionarnega značaja, so bili vsi podjarmljeni narodi, Slovenci, Srbi, Hrvati, Ukrajinci, Italijani, Rumuni, Poljaki ter je bil to pravzapav v monarhiji ponovljeni rimski kongres. Slovenskih udeležencev, ki jih je vodil dr. Korošec, j,e bilo nad 200! Prvi pred manifestacijskim pohodom pa je šel največji slovaški pesnik Huiezdoslav, kar je naprevjlo velik vtis. Glavna zahteva je bila: absolutna samoodločba ndoddov brez katerega Koli okvira. Iz tega časa je fotografija dr. Korošca v družbi s predsednikom češkega Narodnega sveta Stanekom ih pisateljem A. Jiraskom (11. Slovenec 14. 6. 1925). Gzernin je napadel o Veliki noči1 slovanske izdajalce in kieal Nemce in Madjare na boj zoper nje. Zato pa je 4. maja na seji vlade govoril predsednik Seidel tudi, da „sicer ne ve, ali se bo ustanovila jugoslovanska država, kar ni izključeno. Vendar tudi morebitna Jugoslavija v okviru habsburške monarhije na noben način ne bo dbsegaku slovenskega ddemlja, kri leži na po>bi do Adrije in ki je v tesni zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem“ (Mal, 1118). To so smatrali Slovenci za prvo bojno napoved. Načelnika slovenske in češke parlamentarne delegacije (Korošec in Sta-nek) sta takoj protestirala proti odcepitvi slovenske dežele od jugoslovanskega naroda, odklanjata odgovornost za' nadaljnji razvoj in hočeta vztrajati v boju zoper absolutizem in pristransko nadvlado za demokratizacijo, svobodo, pravico samoodločbe in za politično samostojnost“ (Mal 1119). Zaradi te Seidlove izjave je nato odstopil (prvi in zadnji slovenski minister v dunajski vladi) dr. Žolger (6. maja), ki je bil v kabinetu kot uradnik-strokovnjak, in nepolitični zastopnik Slovencev.