Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt P. b. b. . ' Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. -— Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 3. junij 1960 Štev. 23 (942) Avstrijska dilema zaradi Južne Tirolske Na nedavnem občnem zboru južnotirol-ske ljudske stranke se je sedanje vodstvo Južnih Tirolcev, ki zastopa nekoliko bolj zmerno politiko, le s težavo ubranilo (nazivnega napada ekstremističnih krogov, koleri že popolnoma javno priznavajo, da jim ne gre več za izpolnitev Gruber-De Ga-zperijevega sporazuma, marveč se njihova zahteva glasi kratko in malo — samoodločba Južnih Tirolcev. V takem ozračju so se zastopniki treh avstrijskih strank, ki so ze udeležili kongresa na Južnem Tirolskem, znašli v precej neprijetnem položaju, za katerega so bili morda najbolj značilni žvižgi in protesti proti izvajanjem zastopnikov OVP in SP tem „begu belega gospoda" največjo vlo-S° slaba vest, saj se bivši kolonialni gospo-an> nikdar niso potrudili, da bi si pridobili sklonjenost domačega prebivalstva, marveč 0 vedno stremeli le za tem, kako bi si Čim n *i'n ’ztJatncjše nakopičili bogastvo — a škodo domačinov, v katerih so gledali le k delovno silo. Zdaj se brezobzirno izkoriščanje črnega prebivalstva začenja ma-, evatI> ko postaja črni človek svoj lastni go-ar J13 svoji zemlji. cit, °f » en razvoj je opaziti tudi v vseh dru-vj- ,c*ezelah, ki se iz nekdanjih kolonij raz-V*0i>V samostojne >n neodvisne države. Belgijskem Kongu so baje zasedeni vsi hoteli po družinah bivših kolonialnih gospodarjev, ki čakajo na odhod v staro domovino. Od 88.000 Belgijcev, ki so živeli v tej deželi, jih je že nad 15.000 odpotovalo, mnogi izmed preostalih pa se zaskrbljeno sprašujejo, ali jih bodo novi gospodarji-domačini sploh še potrebovali. Prav tako je slišati, da so domačini sestavili sezname ljudi, ki so se v dobi kolonialnega gospostva izkazali posebno strogi in neusmiljeni napram domačemu prebivalstvu. Zdaj ti ljudje upravičeno pričakujejo, da jih novi gospodarji ne bodo preveč ljubeznivo sprejeli in raje iščejo izhod — v prenagljenem begu. To je vsekakor zelo značilen odraz zahajajočega tujega gospostva v Afriki, ki se s hitrimi koraki bliža popolni svobodi in samostojnosti. Vendar pa mislimo — je dejal Tito — da s tem še ni vse končano in da bo na koncu prevladal zdrav razum. Upamo, da bodo ljudje uvideli, da ogromnemu delu človeštva ni vseeno, kakšne sporazume ali nesporazume bodo sklepali, kako bodo ravnali v mednarodnih odnosih. V interesu vsakega človeka na Zemlji, v interesu vseh in ne samo posameznikov je, da velikim silam rečemo, da nimajo pravice igrati se z usodo človeštva. Upamo, da bo prišlo do tega, kar ljudje pričakujejo, to je, do enega ali več sestankov, na katerih bodo konec koncev na miroljuben način začel) reševati probleme, ki obstajajo v svetu. Na koncu je Tito še omenil vlogo Jugoslavije v svetu in poudaril, da Jugoslavija na mednarodnem področju danes ne igra ravno majhne vloge, marveč je že mnogo storila v preteklosti, še več pa bo napravila v bodoče. kako bo izgledala „trdo odločna linija’ Avstrije v južnotirolskem vprašanju. Treba pa je poudariti, da pomeni taka linija nevarno popuščanje napram ekstremističnim nacionalistom in je zanimivo, da v tem smislu svari avstrijsko vlado tudi ugledni ameriški in angleški tisk, ki izraža mnenje, da bi bilo v trenutnem položaju mnogo bolj koristno sprejeti Tambronijevo ponudbo za neposredna pogajanja med Avstrijo in Italijo. Zadnji teden v Turčiji: Iz neredov se je porodila nova oblast Sredi protestnih demonstracij in nemirov, ki so zajeli že vsa večja mesta v državi, je prišlo v Turčiji do državnega preobrata. Tako imenovani odbor nacionalne enotnosti je po radiu sporočil, da so turške oborožene sile prevzele oblast z namenom, da bi preprečile krizo in odpravile strankarske razprtije. Kratko pred preobratom odstavljeni načelnik generalnega štaba kopenskih sil general Džemal Gursel je prevzel posle predsednika republike in predsednika vlade. Nova vlada pod predsedstvom generala Gursela je izjavila, da so bile razmere v državi tako slabe, da jih je bilo mogoče samo z državnim udarom popraviti, zdaj pa si je vlada zastavila za cilj, da državo čimprej povede k resnični demokraciji. O odločnosti novega režima govori svarilo, ki ga je odbor nacionalne enotnosti naslovil na turško prebivalstvo: Če bi se našli elementi, ki bi bili tako brezglavi, da bi sabotirali naš uspeh, dosežen brez prelivanja krvi, naj jim bo popolnoma jasno, da bo vsak tak najmanjši poizkus neusmiljeno zatrt! Prejšnje vodilne politike, med njimi tudi bivšega predsednika republike Bajara in bivšega ministrskega predsednika Mendere-sa, so takoj po preobratu aretirali in jih po kratkem priporu v ankarski vojaški akademiji odpeljali na otok Jašia v Marmornem morju. Bivši notranji minister v Mende-resovi vladi Namir Gedik, ki je veljal za »sivo eminenco" in mu pripisujejo največjo krivdo za protidemokratične ukrepe prejšnjega režima, pa je napravil samomor. Po poročilih iz Ankare je turško prebivalstvo z zadovoljstvom pozdravilo spremembo v državnem vodstvu, posebno še, ker je nova vlada takoj odpravila številne omejitve svobode in zagotovila, da bo v najkrajšem času razpisala svobodne volitve, po katerih bo izročila upravo države tistim, ki bodo na volitvah zmagali — ne glede na strankarsko pripadnost. Poleg tega skupina pravnih strokovnjakov po navodilu sedanje vlade sestavlja novo turško ustavo, ki bo — kakor je izjavil general Gursel — sestavljena v šestih tednih in bo določala dva doma parlamenta ter ustavno sodišče, katerega naloga bo preprečiti protiustavno delovanje. Nekatere države so novi turški režim že priznale, v drugih pa poudarjajo, da razmere v Turčiji še niso popolnoma jasne. :' v»/ Slovenska filharmonija pride v Celovec V okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo bo v ponedeljek, dne 13. junija v celovškem Domu glasbe gostovala Slovenska filharmonija iz Ljubljane s svojim 85-članskim orkestrom. Pod vodstvom svojega dirigenta Sama Hubada bo orkester izvajal Chopinov koncert za klavir, nadalje simfonično delo slovenskega komponista Uroša Kreka ter Soštakovičevo 6. simfonijo. Vstopnice za koncert, za katerega vlada v Celovcu veliko zanimanje, se dobijo pri koroškem deželnem potovalnem uradu po 10 do 28 šilingov. Samo polovičen zakon Pod tem naslovom se dunajski dnevnik „Neues Osterreich“ v uvodniku bavi z nedavno sklenjenim zakonom, po katerem je nošenje nacističnih znakov in odlikovanj s kljukastim križem v Avstriji prepovedano. Uvodoma je poudarjeno, da smo se v preteklih tednih spominjali 15-letnice osvoboditve Avstrije in se v tej zvezi posebno spomnili nacistične dobe, koncentracijskih taborišč, bombnih napadov ter let pomanjkanja in bede po vojni. S ponosom smo se priznali k svobodni republiki, zato pa tudi k junakom protifašistične borbe, ki so v dobi kljukastega križa v mnogih primerih z življenjem plačali za svojo vero v zopetno vzpostavitev svobodne in neodvisne Avstrije. Iz omenjenega članka povzemamo naslednje misli o nacističnih odlikovanjih in o kljukastem križu sploh: V gotovih krogih ne govorijo radi o tem, da je bilo v letih Hitlerjevega režima na milijone nedolžnih ljudi poslanih v klavnico brezsmiselne vojne. Vdove, sirote, pohabljenci in zlomljeni ljudje živijo med nami kot posledica te vojne, toda že spet se najdejo ljudje, ki ponovno govorijo o junakih in junaštvih, kjer so bili le zločinci in njihove žrtve, V uničevalskih taboriščih nacističnega režima je bilo umorjenih na milijone Židov ter na tisoče in tisoče Nežidov, samo zato, ker se niso uklonili rjavemu režimu. O tem danes ne govorijo radi, ker se premnogi čutijo sokrive na zločinih takratnih let, alt ker so aktivno sodelovali, ali ker so enostavno izpolnjevali povelja, ki pogosto niso bila nič drugega kot navodilo za umor nezaščitenih žena in otrok v pokrajinah pod nemško zasedbo, ali pa se čutijo sokrive, ker so iz strahu pred nasilstvi rjave diktature enostavno molčali, če niso celo sodelovali, misleč, da morajo molčati in sodelovati. S temi ljudmi se danes nočemo pričkati in smo pripravljeni, da marsikaj preteklega prepustimo preteklosti. Toda v imenu tistih, ki so ostali pošteni, ko je bil zločin na oblasti, stavimo jasen pogoj: da nas nihče ne izziva s tem, da se demonstrativno priznava k hiz-lerjanski preteklosti z vsemi njenimi grozodejstvi in zločini ali pa se postavlja za pokrovitelja takim nepoboljšljivim. Vsi zločini Hitlerjevega časa in tako tudi nasilna priključitev Avstrije k Nemčiji so se dogodili v znamenju kljukastega križa. Ta hudičevi zrtak so nacisti kazali na svojih zastavah in uniformah, v znamenju kljukastega križa so bili poslani vojaki v junaško smrt, Židje pa v plinske celice. Zato je parlament pravilno odločil, da se kljukasti križi in podobni simboli v drugi avstrijski republiki ne smejo kazati. Toda ta sklep je nepopoln: ne samo kljukasti križ mora zginiti, marveč tudi odlikovanj nočemo več videti, ki jih je Hitler sam delil za dejanja, katera so — v vojni ali drugje — služila in koristila diktaturi kljukastega križa. Avstrijce je nacistični režim po izbrisanju njihove države prisilil, da so služili v nemški vojski. Mnogi pošteni Avstrijci, ki se niso mogli odtegniti tej trikrat prekleti službi, ker so se morali bati ukrepov proti svojim družinam, so imeli le eno željo: napraviti vse, da bi vojno skrajšali in zrušili Hitlerjevo gospostvo. Le-ti za „Fiihrerja“ niso doprinesli junaških dejanj . . . Drugi pa, ki so kot avstrijski nacisti navdušeno šli v vojno, ki jo je Hitler vodil proti Evropi, čeprav je isti Hitler njihovo deželo zasedel in njihovo državo izbrisal, so bili slabi Avstrijci, Odlikovanja, ki so jih dobili, naj bi danes raje ne kazali. Kdor pa se kljub temu ne plaši in ne sramuje nositi taka odlikovanja, kdor je celo ponosen na odlikovanja, ki jih je prejel od morilcev milijonov nedolžnih ljudi, ta se jasno postavlja izven naše demokratične skupnosti, ki temelji na priznavanju k demokraciji in k republiki. Na žalost so med nami tudi taki nepoboljšljivi in niti ne v nepomembnem številu. Ti ljudje so, ki zabrisujejo jasno mejo med zločinom in dolžnostjo, med obrambo domovine in Hitlerjevimi roparskimi vojnami. Zaradi teh nepoboljšljivih obžalujemo, da je parlament prepovedal samo kljukasti križ na odlikovanjih, ne pa tudi Hitlerjevih odlikovanj kot takih. Kakor da bi bila odlikovanja brez kljukastega križa manj izzivalna in manj sramotna! Priznavamo se k junakom avstrijskega uporniškega gibanja in k tistim, ki so odklonili povelja. S tem se priznavamo k mučenim in obešenim, ne pa k rabljem. Zato ne bomo dopustili, da bi v naši državi nosili odlikovanja, ki niso bila podeljena za zasluge za Avstrijo, marveč izključno le za dejanja proti Avstriji. Pozdravljamo, da so zdaj tudi v zvezni vojski, kot že prej v eksekutivi, prepovedana nacistična odlikovanja z in brez kljukastega križa. Kako naj bi od mladega Avstrijca zahtevali, da bi izpolnjeval povelja oficirja, ki je še danes ponosen na to, da je bil odlikovan od tistih, ki so nam ukradli lastno državo in celo še ime Avstrija. Pozdravljamo pa tudi sklep dunajskega mestnega šolskega sveta, da bo srednješolske »Sovražniki demokracije so še vedno med nami“ Tako je poudaril notranji minister Afritsch na spominski slavnosti zveze socialističnih borcev za svobodo v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen. V svojem govoru je minister dejal, da je število sovražnikov demokracije sicer majhno, vendar je treba odločno nastopiti proti vsem elementom, ki rišejo po zidovih kljukaste križe, trosijo pronacistične letake ter v tem smislu pišejo po listih. „Ne moremo in ne bomo dopustili, da bi nekateri nepoboljšljivi in neodgovorni elementi ogrožali našo s tolikšnimi žrtvami priborjeno demokracijo in naše skupno obnovitveno delo." Ko se je spomnil velikanskega števila ljudi, ki so jih umorili v taborišču Mauthausen, je minister Afritsch omenil razne zakonske ukrepe, s katerimi je v Avstriji prepovedano neonacistično delovanje ter nošenje nacističnih odlikovanj in znakov. V tej zvezi je napovedal še nadaljnje predpise, s katerimi bo prepovedano obnavljanje in ustanavljanje društev in organizacij, pri katerih obstoja sum, da bi razvijala protizakonito ali celo protidržavno dejavnost. Socialistična poslanka Rosa Jochmann se je na proslavi spomnila vseh tistih, ki so v letih 1934 do 1945 postali v Avstriji žrtve fašizma, medtem ko je poslanec Probst govoril o vprašanjih poprave škode. Poudaril je, da se SPO že vsa leta prizadeva za ureditev še nerešenih vprašanj odškodnine, v začetku tega leta pa je zahtevala, naj se ta problem reši do 15. maja, do dneva, ko je bila s podpisom državne pogodbe potegnjena zaključna črta pod neslavno preteklost. Opozoril je, da je bila poprava škode obljubljena tudi v raznih svečanih izjavah in posebno še ob priložnosti podpisa državne pogodbe, zato je skrajni čas, da se žrtvam fašističnega nasilja končno popravi krivica, ki jim je bila prizadejana v letih nasilnega režima. Zahodna Evropa v luči svetovnega gospodarstva V letih od 1950 do 1957 se je bruto nacionalni proizvod v državah-članicah OEEC (Organizacija za gospodarsko obnovo Evrope) dvignil za 4,7 °/o, v Združenih državah Amerike pa celo le za 3,6 °/o, medtem ko je znašal porast na primer na Japonskem 8,5 °/o in v državah kitajsko-sovjetskega bloka 6,8 °/o. Iz tega je razvidno, da je bila gospodarska rast v zahodnoevropskih državah razmeroma nizka v primerjavi z Vzhodom in se je bruto nacionalni proizvod v OEEC včlanjenih držav lani povečal celo le za 4 odstotke. Eden izmed vzrokov je nedvomno v tem, da so zahodnoevropske države svoje proizvodne zmogljivosti v veliki meri že izčrpale in ie zato vsak nadaljnji porast povezan z mnogo večjimi težavami kot v vzhodnih deželah, kjer razvoju še niso postavljene meje. Do teh zaključkov prihaja tudi poročilo OEEC, ki lansko leto označuje kot leto uravnotežene rasti. Pričakovati je, da se bo zahodnoevropsko gospodarstvo v takem obsegu razvijalo tudi še naprej, vendar pa ni računati z večjim porastom, ker je doba obnove evropskega gospodarstva s pomočjo Amerike zaključena in bo nadaljnji razvoj odvisen od evropskih držav samih. Vsekakor pa so zahodnoevropske države — ne nazadnje s pomočjo Amerike — že prišle v položaj, da lahko še več prispevajo k nenehnemu naraščanju obsega mednarodne trgovine in k pospešitvi gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Take nerazvite države so namreč tudi med članicami OEEC, ki jim pa na drugi strani stojijo nasproti dežele, katere so morale svoj gospodarski razvoj že v zadnjih letih umet- no zavirati, da bi preprečile vedno večje razlike med državami, ki so konec konca povezane v skupni gospodarski organizaciji. V tem pogledu so pred članicami OEEC povsem določene naloge, katerim se bodo morale posvetiti v prihodnjih letih, ko bo sedanje gospodarsko združevanje dobivalo vedno bolj jasne oblike in bo obstojala nevarnost, da se bodo velike in gospodarsko močno razvite države okoriščale na račun manjših ter gospodarsko manj razvitih dežel. Tak razvoj bi namreč nujno vodil do resnih gospodarskih pretres-ljajev prav v tistih deželah, ki po svoji strukturi niso sposobne, da bi uspešno konkurirale z močnejšimi partnerji. Zato bo za nadaljnjo enotnost Evrope predvsem potrebna medsebojna gospodarska solidarnost, ki edina more Evropo obvarovati pred novo razdelitvijo — tokrat na gospodarskem področju. Poročilo OEEC v tej zvezi svetuje, da bolj industrializirane zahodnoevropske države lahko pomagajo zaostalim deželam s tem, da usmerijo svoj kapital v te države. Pomagajo naj izvozu iz teh držav in tako omogočijo le-tem, da bodo lahko plačale uvoz svoje opreme. Znatno se mora ........t”di tehnič- na pomoč, zlasti na področju strokovne izobrazbe ter upravljanja podjetij, končno pa morajo industrializirane države proučiti možnost pritegnitve delovne sile iz prav teh delov Evrope. Na splošno pa priporoča OEEC včlanjenim državam, da naj vodijo hkrati liberalno in multilateralno trgovinsko politiko. V tej zvezi je treba postopno odpraviti, ne samo v Evropi, marveč tudi v drugih predelih sve ta, vse omejitve, ki še ovirajo prosto gibanje blaga in storitev. Predstavniki koroškega velesejma so obiskali mednarodni lesni sejem v Ljubljani Med številnimi obiskovalci letošnjega mednarodnega lesnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bili tudi visoki predstavniki koroškega velesejma Iz tozadevnega poročila celovškega magistrata je razvidno, da so jugoslovansko lesno razstavo obiskali predsednik mestni svetnik Novak, sejmski direktor Gutschmar razrede vodil v Mauthausen in jim tam pokazal, kaj se je pravilo Hitler, kaj fašizem in kaj koncentracijsko taborišče. Kdor nosi nemška odlikovanja iz druge svetovne vojne, ta v vsej javnosti izpričuje svoje protiavstrijsko nastrojenje, svoje zanikanje ponovno vzpostavljene demokratične republike. To pa se ne sme dogajati, zato je zakon o nacističnih odlikovanjih le polovičen zakon. Pozdravljamo, da kljukasti križ prepoveduje, obžalujemo pa, da Hitlerjeva odlikovanja slej ko prej dovoljuje. Kajti Hitlerja in kljukastega križa ni mogoče ločiti. Ni mogoče — kakor je rečeno v zakonu — kljukasti križ „odstraniti“ in se potem delati, kot bi bilo vse v redu. Naš parlament bo moral zdaj napraviti še drugi potrebni korak in po kljukastem križu prepovedati tudi vsa nacistična odlikovanja iz dobe priključitve in druge svetovne vojne. Ta odlikovanja ostanejo namreč tudi brez kljukastega križa sramota, kakor ostane Hitler tudi brez kljukastega križa fašist in mi-lijonkratni morilec! in drugi funkcionarji koroškega velesejma, ki so si ogledali obliko in vsebino te prireditve v sosedni državi. Zastopnike avstrijskega lesnega sejma so sprejeli predsednik trgovinske zbornice Slovenije in direktor tvrdke »Slovenijales" Karl Kušar, generalni tajnik dr. Bogdan Novak in direktor ljubljanskega Gospodarskega razstavišča Ivan Heller ter jih vodili po razstavi. Med razgovori, ki so jih vodili ob tej priložnosti, so sklenili, da bo med koroškim velesejmom v jugoslovanskem paviljonu razstavljala tudi jugoslovanska industrija pohištva, nad katere proizvodi so bili gostje iz Koroške posebno navdušeni. Dunajski slavnostni tedni 1960 Prejšnjo soboto je zvezni prezident dr. Scharf slovesno otvoril letošnje slavnostne tedne na Dunaju, ki spadajo med največje kulturne festivale v Evropi. V teh tednih prirejajo v avstrijski prestolnici številne predstave, koncerte, razstave in razne druge kulturno-umetniške prireditve. Kakor je zvezni prezident poudaril, se v teh tednih spremeni ves Dunaj v mesto slavljenja. Rim. — Italijanski zunanji minister Segni je pred senatnim odborom za zunanje zadeve dejal, da objektivna analiza mednarodnega položaja kaže, da so ugodni pogoji za nadaljevanje razgovorov med Vzhodom in Zahodom ter za dosego delnih sporazumov. Glede Južne Tirolske je dejal, da je Italija pripravljena razpravljati o vprašanju pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Oslo. — V Oslu so objavili besedilo norveške note, ki so jo poslali Sovjetski zvezi kot odgovor v zvezi z ameriškim vohunskim letalom „U-2”. V odgovoru Norvežani poudarjajo, da doslej niso in tudi v bodoče ne bodo dovoljevali izkoriščanja svojih letališč za akcije, s katerimi kršijo ozemlje drugih dežel. Tokio. — Japonska vlada je na seji sklenila, da bo kljub zahtevi opozicije vztrajala na predvidenem obisku predsednika ZDA Eisenhovverja Japonski. Predsednik Eisenhovver naj bi pripotoval v Tokio 19. junija. Tirana. — Pred dnevi so v Baslu in Trstu zabeležili potresni sunek, ki naj bi bil nekje v Grčiji ali Albaniji. Naknadno so sporočili, da je bil v južni Albaniji V okolici Korča močan potresni sunek. Računajo, da je zgubilo življenje šest ljudi, ranjenih pa je bilo 95 oseb. Nad 500 hiš je huje poškodovanih. Zaradi potresa so popokale v Korči vodovodne cevi in se pretrgale električne žice. Ljubljana. — Po dolgotrajni srčni bolezni je v 71. letu starosti umrl Emil Rum-pel, nekdanji znani basist ljubljanske Opere. Havaji. — Kakor smo uradno potrdili, so veliki valovi na Havajskih otokih pogoltnili v zadnjih dneh 51 ljudi. Do izredno velike plime je prišlo zaradi potresov in vulkanskih erupcij v Čilu. V Honolulu domnevajo, da je žrtev še več. Končno število žrtev bodo mogli ugotoviti šele po razčiščenju ruševin. Nekaj ljudi so valovi odnesli tudi v morje, tako da za njih sploh ne bodo zvedeli. Varšava. — V osrednji komisiji za raziskovanje nacističnih zločinov na Poljskem imajo številne dokumente o vojnih zločinih bivšega visokega SS oficirja Adolfa Eichmanna, katerega so pred nedavnim aretirale izraelske oblasti. Po teh dokumentih je Eichmann bil čestokrat na Poljskem kot voditelj gestapovskega oddelka za reševanje židovskega vprašanja. Eichmannovo ime so mnogokrat omenjali na nurnberškem procesu. Wiesbaden. — Sovjetske oblasti v Vzhodni Nemčiji so dovolile polet ameriškega letala „C-47", ki se je moralo spustiti v bližini Baltiškega morja. Zaradi slabega vremena je letalo ostalo s štiri' mi člani posadke v Vzhodni Nemčiji medtem ko je pet ostalih potnikov dopotovalo v Zahodno Nemčijo z avtomobilom, letalo- pa je odletelo iz Vzhodn® Nemčije ob ugodnem vremenu. Washington. — Delegacija predstavnikov ameriških železnic je odpotovala na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se h° mudila mesec dni. V načrtu je, da bodo predstavniki sovjetskih železnic vrni'1 obisk v juliju. Beograd. — Minulo soboto je dospo' la v Beograd skupna delegacija nacionalne federacije bivših deportirancev, 'n' ternirancev, udeležencev odpora in domoljubov ter nacionalnega združenja h>iv ših borcev odporniškega gibanja Fran' cije. V Jugoslaviji so bili gostje centra nega odbora Zveze borcev in Zveze v0” jaških vojnih invalidov. Peking. — Kitajski alpinisti so se Pr®^ nedavnim povzpeli na najvišji vrh iVe Mont Everest. Prvič se je to zgodilo n severni strani gorskega orjaka. Beograd. — Na povabilo federacij^ vojnih invalidov Finske je odpotoval ^ nulo soboto sekretar vojaških vojnih ■ validov Boro Kraljevski v tinsko gl°v mesto Helsinki. V letu 40. obletnice koroškega plebiscita: Josef Friedrich Perkonig v slovenskem prevodu Objava slovenske gimnazije Ravno v času, ko na Koroškem pripravljajo hrupne proslave 40-letnice plebiscita In so v ta okvir vključili tudi velikega koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perko-niga — je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšla moderno in okusno opremljena knjiga (opremil jo je Dušan Omahen) z naslovom „ U g r a b I j e n a strd". To je slo- Revija amaterskih dramskih skupin v Kopru Zadnjo nedeljo se je v Kopru začela tretja republiška revija amaterskih dramskih skupin, za katero je ocenjevalna komisija Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije določila 11 ansamblov iz vseh Predelov Slovenije. Za ocenjevalno komisijo niso bili merodajni le trenutni uspehi Posameznih skupin, marveč se je ozirala tudi na splošni ugled, ki so si ga posamezni amaterski gledališki ansambli pridobili v letih po osvoboditvi. Čeprav med izbranimi skupinami manjkajo nekatere, ki so si na lanskoletni reviji osvojile posebne uspehe, spadajo nastopajoče igralske družine nedvomno med najboljše, kar jih trenutno premore Slovenija na področju amaterske 9ledališke dejavnosti. Revijo, ki se je pričela v nedeljo in bo zaključena danes zvečer, je s svojim nastopom ctvorila igralska skupina Svobode iz Zagorja, ki je v koprskem gledališču uprizorila Cankarjevo „Pohujšanje v dolini Šentflorjanski". V ponedeljek je Svoboda Velenje nastopila v Kopru s Priestleyevim »Inšpektorjem na obisku", v Izoli pa je Tolminsko gledališče uprizorilo Rose-Budjuh-novo dramo »Dvanajst porotnikov". Svoboda Kranj se je v torek popoldne predstavila v Izoli s Fischerjevo dramo »Prosti dan”, medtem ko je bil zvečer v Kopru uprizor-Jen Roksandičev »Babilonski stolp". Za sredo sta bili na sporedu dve predstavi v Ko-Pru: popoldne Schillerjeva drama »Maria Stuart" v izvedbi jeseniškega gledališča »Tone Čufar", zvečer pa Beaumarchaisov •Seviljski brivec" (Svoboda Mežica). Vče-raj je Delavski oder iz Celja gostoval popoldne v Izoli, kjer je uprizoril Škufčevo Pravljično igro »Janko in Metka", zvečer Pa je v Kopru nastopila Svoboda »Jože Lacko" iz Ptuja z Remčevo dramo »Mrtvi Kurent". Za danes, zadnji dan revije, sta predvideni »pet dve predstavi. Amaterska dramska skupina iz Trsta bo v Izoli uprizorila ^ugetove »Srečne dneve", Svoboda Sloven Jka Bistrica pa bo zvečer nastopila z Borovo dramo »Zvezde so večne" v Kopru, kjer bo tudi oficielni zaključek letošnje revije omaterskih dramskih skupin Slovenije. venski prevod Perkonigovega romana „Ho-nigraub", ki ga je oskrbel mladi slovenski literat Rok Arih. Gotovo ni naključje, da se je prevajalec odločil prav za to Perkonigovo delo. Ne samo, da je nastal roman »Ugrabljena strd" v zrelejšem obdobju pisateljevega ustvarjanja, poleg tega spada v njegov kmečki ciklus z vrsto novel in romanov, v katerih pisatelj opisuje žitje koroškega kmečkega človeka in se bolj kot v vseh drugih svojih stvaritvah približuje značaju in bistvu tudi našega slovenskega ljudstva na Koroškem. Je torej povest o ljudeh, ki jih srečavamo v vsakdanjem življenju, in je slika zemlje, na kateri prebiva in se trudi naš rod. Zato nas veseli, da bomo zdaj tudi v maternem jeziku spoznali, kako je tega človeka in to zemljo v svoji umetniški besedi oblikoval koroški pisatelj Josef Friedrich Perkonig — »ta na pol Avstrijec po materi in na pol Slovenec po očetu", kakor pravi o njem Rok Arih v obširnem eseju, ki ga je napisal za knjigo »Ugrabljena strd". Temeljito izdelan in izklesan prevod, pri katerem je prevajalec prisluhnil najintimnejšim utripom koroškega srca ter se podrobno vživel tudi v bistvo pisatelja in njegovo dobo, nam bo Perkoniga približal še mnogo bolj, kot smo ga poznali in razumeli doslej. Umrl je ruski pisatelj Boris Pasternak V noči od ponedeljka na torek je na svojem domu blizu Moskve umrl 70 let stari ruski pisatelj in prevajalec Boris Pasternak. Pred nekaj tedni je dobil težke srčne napade in je od takrat hudo bolan nihal med življenjem in smrtjo. Pokojnemu pisatelju je bila pred dvem; leti priznana Nobelova literarna nagrada za njegov roman »Dr. Živago”. V letu 40. obletnice koroškega plebiscita pa pripada slovenskemu prevodu Perkoniga še poseben pomen. Čeprav bodo nekateri ljudje prav v tem letu skušali tega pisatelja uklepati v tesni okvir »pevca domovine" v najožjem pomenu njihovega lastnega pojmovanja koroške domovine in domovinske zvestobe, pa Perkonig je in bo ostal »pesnik sporazumevanja", ki je v svoji zrelejši dobi spoznal krivice, prizadejane drugemu deželnemu narodu in jeziku in je zato obžaloval zablode mladih dni. Posebno v eseju, v katerem je Rok Arih obširno orisal lik in življenjsko pot velikega koroškega pisatelja, bo Perkonig z lastnimi besedami odgovoril lažnim prerokom, ki so ga odtujili drugi nič manj lepi duši domovine. Ravno zaradi tega pomena pisatelja Perkoniga pa je Slovenska prosvetna zveza tudi dala slovenski založbi pobudo za izdajo slovenskega prevoda njegovega romana. Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 9. julija 1960, to je prvi dan velikih počit* nic. Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole. Prijave za izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1960. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi je treba priložiti rojstni list in potrdilo o avstrijskem državljanstvu. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje popis učenca (Schulerbe-schreibung) direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo, katero bo dobil 8. julija 1960. Glede izpitov za višje razrede dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne. Ravnateljstvo Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo nedeljo, dne 19. junija, ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) Celovcu pevski koncert pod naslovom „Pesem povezuje“ Prvi del programa obsega pesmi evropskih narodov v originalnih jezikih. V drugem delu koncerta pa bodo dijaki prepevali slovenske pesmi. Porabite to priložnost, da vidite svojo mladino na odru! Že lanska prireditev 5. in 6. junija je dokazala, da se na slovenski srednji šoli v Celovcu opravlja resno delo. Tudi letos ne boste razočarani. Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali telefonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov. Ob iiuld(skj punkl piim/Hoi n Oelooen Po edinstveni proslavi petnajstletnice osvoboditve in petletnice podpisa državne pogodbe, ki jo je pred tremi tedni, v nedeljo, dne 8. maja imela Slovenska prosvetna zveza v razprodani dvorani Doma glasbe v Celovcu, so preteklo nedeljo isto dvorano ponovno zasedli koroški Slovenci. Prišli so na koncert slovenskih pesmi, ki ga je priredila Zveza pevskih društev. Obe prireditvi sta bili manifestaciji kulturne tvornosti in narodno obrambnih prizadevanj koroških Slovencev. Proslava SPZ pred tremi tedni pa je bila tudi manifestacija naše življenjske volje in borbenosti za uresničitev določil člena 7 državne pogodbe, priborjenih v protifašistični narodnoosvobodilni vojni. Isti duh je pravzaprav vel tudi iz množice udeležencev nedeljskega koncerta. Zal pa smo ta duh pogrešali v izpovedih o naših narodnostnih težnjah, vse preveč pa smo slišali nemških razlag pozdravov in napovedi pesmi. Spraševali smo se in se še vedno sprašujemo, komu so bile te razlage namenjene, ko smo od treh pozdravljenih čast- nih gostov nemškega jezika v dvorani opazili le enega. Vendar vsi ti nedostatki ne morejo zmanjšati uspeha, ki ga koroški Slovenci v zadnjih treh tednih lahko zabeležimo na kulturno prosvetnem področju. Osmega maja je nastopilo v Celovcu 250 naših prosvetašev in pevcev t v nedeljo pa se jim je pridružilo po stvarni ugotovitvi nadaljnjih 170. Obakrat je bila velika dvorana Doma glasbe razprodana. Obakrat je v Celovcu utripalo srce za pravice prikrajšanega koroškega hlapca Jerneja in trkalo na vest vseh, ki nas hočejo zamolčati in prikriti ter oropati naših pravic. Gradiščanski Hrvati Cerkvene oblasti pa so svojo nadzorno oblast nad šolstvom še razširile, ^ako je cerkvena oblast odrejala, da žup-n'ki sklicujejo šolske odbore, katerim je Predsedoval župnik, njegovi člani pa so Lili še šolski upravitelj (ob večjem številu učnih moči še drugi učitelj), nadalje člani Lrajevne katoliške akcije in zastopnik poetične občine.8) Za gradiščanske Hrvate je imel ta po se-reakcionarni šolski zakon le eno pozitiv-110 lastnost: zdaj so lahko sami upravljali ^Voje šole, volili učitelje in določali hrvaščino kot učni jezik na šolah. Leta 1935 so 9radiščanski Hrvati sami upravljali nad 30 °t>čin, v katerih so imeli absolutno večino. Leta 1936 je bilo na Gradiščanskem od ■Š65 ljudskih šol 341 konfesionalnih, med !®rni 267 katoliških, 64 evangeljskih in 10 zidovskih ter samo 24 državnih. Nadalje so gradiščanski Hrvati leta 1936 u<3i dosegli, da je bil imenovan za dežel-r'e9a šolskega nadzornika za hrvatsko šol-stvo prof. Rudolf Klaudus, zaveden gradi-Scanski Hrvat. Apostolska administratura za Nl Oll«rr. Ptidagogiiche Woile, Wlen 1915, aprilika *vHka. — o verski loll na Gradilčanskem, »Korolki ®*enoc", XV., Duna| 193J, II. 21, »Ir. J. — Med gro-‘Ionskimi Hrvati. .Korolki Slovenec", 19JJ, II. 40, sir. 2. Gradiščansko pa je imenovala za šolskega nadzornika za' konfesionalne šole duhovnika Ivana Dobroviča. Po poročilu hrvatskega deželnega šolskega nadzornika prof. Klaudusa, ki je na letnem zboru gradiščanskega Hrvatskega kulturnega društva, osrednje kulturne organizacije gradiščanskih Hrvatov, dne 9. sep: tembra 1936 podal pregled hrvatskega šolstva na Gradiščanskem, so imeli Hrvati takrat 27 šol z izključno hrvatskim učnim jezikom ter 16 dvojezičnih šol s hrvatsko-nemškim učnim jezikom, na katerih je bil prva štiri šolska leta učni jezik hrvatski, potem pa nemški. Klaudus je takrat poudaril, da vrsta hrvafskih občin do septembra 1936 še ni imela hrvatskih šol. Na tem zboru je bila tudi izglasovana resolucija o hrvatskem šolstvu, ki se je glasila: • Vsaka šola je hrvatska in se mora v njej poučevati hrvatski materni jezik. • Na hrvatskih šolah more biti nastavljen samo Hrvat kot učitelj. • Učitelji, ki se potegujejo za mesto na 9) Med Hivali v Burgenlandu. .Korolki Slovenec*, Celovec, XVI. 193«, II. 40, »Ir. 2—3. hrvatski šoli, morajo z izpitom dokazati, da so sposobni poučevanja v hrvatskem jeziku.9 * * * *) To stanje pa je trajalo le nekako do maja 1937. Dne 26. aprila 1937 je gradiščanski deželni zbor namreč izglasoval nov šolski zakon ter zakon o šolskem nadzorstvu. S tema zakonoma je bilo na novo urejeno ljudsko šolstvo na Gradiščanskem. Deželni šolski zakon, ki je prevzel glavne določbe splošnega avstrijskega zakona o ljudskem šolstvu z dne 14. maja 1869, razlikuje državne ljudske šole, ki jih ustanavljajo politično in samoupravne oblasti, ter konfesionalna ljudske šole s pravico javnosti, ki jih smejo obiskovati pripadniki od države priznanih veroizpovedi. Glede učnega jezika je novi šolski zakon odredil naslednje: V šolah, v katerih šolskem okolišu biva 70 % pripadnikov narodne manjšine, je jezik manjšine učni jezik; šole v občinah s 30 do 70 % pripadnikov narodne manjšine imajo kot učni jezik jezik manjšine ter državni (nemški) jezik; v šolskih okoliših, kjer n: 30 % pripadnikov manjšine, pa je jezik manjšine neobvezen učni predmet. Za pripadnost k narodni manjšini je bilo merodajno ljudsko štetje iz leta 1934. Cerkvena oblast je imela že pred tem zakonom na konfesionalnih šolah pravico nameščanja učiteljev, določanja njihovih plač in izbiranja učnih knjig. To ureditev je prevzel tudi novi zakon. Poleg tega je dopuščal možnost, da se za 10 šolskih otrok, pripadnikov iste veroizpovedi, ki živijo raztreseni po vaseh in naseljih, lahko ustanovijo posebne »postaje za podeljevanje ve-ronauka" (Religionsunterrichtsstationen) v malernem jeziku otrok. Glede nemškega jezika pa so zanimive določbe 2. in 6. odstavka § 7 novega šolskega zakona. V 2. odstavku je bilo odrejeno: V vseh šolah, na katerih se poučuje v drugem ka- kor v nemškem jeziku — torej v hrvatskem ali madžarskem, se mora nemški državni jezik kot obvezen jezik (predmet) učiti v vseh razredih, začenši od druge polovice prvega razreda. 6. odstavek pa je določai: Otroci nenemškega — torej hrvatskega ali madžarskega maternega jezika — morajo konec 4. šolskega leta toliko nemško znati, da znajo svoje misli razumljivo izražati v nemškem jeziku tako v pisanju kakor tudi v besedi. Nemški otroci pa so po tem zakonu imeli v vseh šolah izključno nemški pouk. Za nemške otroke v šolah z izključno manjšinskim učnim jezikom je bil odrejen poseben nemški pouk. Če so nemški otroci na taki šoli dosegli število 25, je bil zanje otvor-jen poseben razred. Če pa je bilo na kaki šoli skozi tri leta po 40 nemških otrok, se je morala po novem šolskem zakonu za te otroke zgraditi posebna nemška šola. (Nadaljevanje sledi) Živinorejska zadruga za Libuče in okolico je imela svoj občni zbor Na občnem zboru Živinorejske zadruge za Libuče in okolico, ki je bil preteklo nedeljo, so vedeli zadružniki, predvsem pa pastir Piko, povedati, da čaka na zadružnem pašniku pri Stibarju na vrhu Belšaka letos posebno sočna in dobra paša. Znova lahko ugotavljamo, da se je navedena živinorejska zadruga s sodelovanjem Zveze slovenskih zadrug pod preudarnim vodstvom članov upravnega in nadzornega odbora po vojni zelo opomogla, obnovila in dosegla vidne uspehe, kar tiče zboljšanja in napredka. Gnojenje pašnika z umetnimi gnojili je izpodrinilo manjvredno travo ter raste po pravilnem in smotrnem gnojenju krma, ki je nekaj vredna. Zadruga neguje tudi gozd kot dragoceno dobrino zadružnega imetja. Danes ima les tudi v višini 1000 metrov skoraj isto ceno, kakor v nižjih legah, ker so izgradili od-vozne in dovozne poti, ki olajšujejo prevozne možnosti. V gozdu trebijo vsled viharjev in zime polomljena drevesa, iztrebljajo grmovje ter zasajajo prostornine z drevesnimi mladikami. Tudi oddaljen travnik, ki ga imenujejo „Puša" in ga za pašo ne morejo dobro izkoristiti, so zasadili z drevesnimi mladikami, ki prav dobro uspevajo. Na občnem zboru je predsednik upravnega odbora Mirko Kumer podal poročilo o delu in prizadevanju zadruge v preteklem letu. Z njemu lastno izvirno in duhovi- Gorinčiče pri Št. Jakobu v Rožu Pri Lebnu v Gorinčičah so pred nekaj dnevi praznovali izredno in pomembno družinsko slavje. Stara mati Johana I z o p je obhajala svoj 99. rojstni dan in kar je razveseljivo, telesno čila in duševno sveža. Slavje so obhajali v krogu družine, bilo je prisotnih kar pet generacij iz rodu Izopov, med temi pa tudi drugi gostje, ki so slavljenki iskreno čestitali. Iz njenega delu posvečenega življenja so spomnili gostje na najbolj žalostni dogodek iz njenih doživetij, ko so nacistični nasilniki v času njihove strahovlade tudi mater Johano izselili skupno z vso Lebnovo družino. V svoji slabi vesti so se bali tudi starih poštenih žena ter so jih trebili iz ljubljene domovine. V izseljeniških taboriščih v daljni Nemčiji je z drugimi sotrpini delila in pretrpela usodo pregnancev. Spoštovani jubilant-ki čestitamo tudi mi ter ji želimo še dolgo časa zdravja in zadovoljstva! Senčni kraj pri Pliberku Danes promovira na dunajski univerzi za doktorja prava Pavle Apovnik, ki trenutno opravlja obvezno leto pri celovškem sodišču. Mladi doktor izhaja iz znane Zdov-čeve družine v Senčnem kraju pri Pliberku. Doktorju Pavletu Apovniku k dosegi visokega in lepega cilja, ki si ga je priboril z marljivim študijem, iskreno čestitamo ter mu želimo veliko uspehov na poklicni življenjski poti sebi v zadovoljstvo in v korist skupnosti! LOGA VAS. — Praznovali smo petdesetletni jubilej poroke, torej zlato poroko, in petdesetletnico lastnega gospodarstva na Sušnikovi hiši staroste našega prosvetnega gibanja Matevža Rainerja in njegove žene Marije iz rodu Črncev. Ob tej priložnosti smo se zbralr sosedje, prijatelji in znanci, vsem na čelu pa naši pevci pod vodstvom tov. Hanzeja Aichholzerja. Slavljencema je zadonela pesem naša, pesem Sušnikov in Črncev. Ob tej priložnosti na kratko nakažemo v našem listu življenjsko pot in delo spoštovanih slavljencev. Žena Marija je doma iz ene najstarejših slovenskih hiš, pri Črncu. V 12. stoletju že najdemo to hišo imenovano v starih arhivih. Posestvo je bilo svojčas največje med Celovcem in Beljakom. Njenega brata, našega Nol-tija Černiča, smo morali, žal, že preteklo leto spremiti k zadnjemu počitku. Najzvestejši pevec slovenske pesmi, njen brat Maksej Černič, pa je zaradi svoje zvestobe pravični stvari umrl mučeniške smrti v koncentracijskem taborišču Dachau. Matevž Rainer se je rodil 17. novembra 1882 pri p. d. Podbrežnjaku v Ločah. Njegov stari ded je bil Primož Košat, ki je leta 1870 organiziral največji slovenski tabor na fo zgovornostjo je očrtal mnoge razveseljive in pereče probleme zadružne ustanove ter nanizal vrsto koristnih napotil za bodoče uspešno delo. Občni zbor je vzel poročilo predsednika z odobravanjem na znanje. Nato so zadružniki prijavili na pašo svoje živino, mlade junice in junce, ki so jih zadnji dan meseca maja odgnali na pašo. Mlada živina se prepase na zadružnem pašniku okoli 100 dni, se utrjuje in dobro razvija. V zadnjem času so na zadružnem posestvu ustrezno izgradili vodnjak, sklepali pa so tudi o napeljavi vodovoda od sosedovega Jurčevega vrelca k zadružnim poslopjem. Letos bo tako daleč, da bodo na Stibar-jevem vrhu obnovili starodavno razpadlo Vodja deželnega tiskovnega urada za Koroško dr. Otto M. P o 11 e y je minuli ponedeljek praznoval 50-letnico svojega življenja. Marsikateremu bralcu našega lista ni znano, da je jubilant, kateri ima v zasebnem in službenem življenju do soljudi in strank, ki imajo opravka v njegovem uradu na deželni vladi, nadvse lepe ter dobre in uslužnost-ne odnose, tudi zelo plodovit in priznan koroški pesnik in pisatelj. Njegova lirična in pripovedna dela so številna in mnogovrstna, pisati je začel že v mladih letih. Dočim je pisatelj Josef Friedrich Perkonig vključeval v svoje pripovedništvo stike z južnimi slovanskimi narodiy jih Polley bolj naslanja na romanski svet. V povesti „Srečanje v Kobaridu“ utira pot in gradi most k zbližanju z južnim romanskim sosedom. Značilna pa je Plešivec nad Kotmaro vasjo Zadnjič smo na kratko poročali, da je umrl Edi Stingler, p. d. Razaj na Plešivcu. V starosti komaj 30 let je preminul za posledicami delovne nezgode. Spet je žalosten dogodek bridko prizadejal hudo preizkušeno Razajevo družino. Vsa okolica globoko sočustvuje in sožaluje z mlado vdovo-materjo Mici, roj. Prosekar, otrokoma, dvemi ljubkimi hčerkicami in ostalimi sorodniki. Razajeva družina je bila vedno narodno zavedna ter se je z vso predanostjo prizadevala za ohranitev naše zemlje in besede na Koroškem. Nacisti so med vojno pregnali z rodne grude in izselili tudi to družino. V pregnanstvo je morala tudi takrat še zelo mlada hčerka Mici, današnja gospodinja na Razajevi kmetiji. Po vrnitvi v domovino je po kratkih letih mati nenadoma umrla, pred desetimi leti pa je tragične smrti preminul oče Tomaž Prosekar. Pre- Koroškem. Mladi Matevž je bil pravi kmetski sin in je začel že v rani mladosti ceniti domačo zemljo in ljubiti svoj rod. Mlad fant se je vključil v delo za svoje ljudstvo ter bil leta 1905 soustanovitelj našega Slovenskega prosvetnega društva. Leta 1910 se je poročil in kupil hišo pri p. d. Sušniku. Prav v tej hiši je kakih 30 let prej nastala naša pesem „Juhe, pojdam v Škofiče". Od leta 1910 je bil Matevž naš občinski tajnik. Veliko je storil v korist našega naroda. Leta 1919 najdemo našega Rainerja med interniranci v Litzlhofu. Leta 1924 je bil izvoljen za župana naše občine. Pri občinskih volitvah leta 1928 so dobili 1 mandat Land-bund, 5 mandatov socialdemokrati in 10 mandatov Slovenci — za Rainerja. Rainer je bil vseskozi pravi ljudski župan. Sam beljaški okrajni glavar ga je postavil za zgled vsem županom svojega okraja, posebna njegova vriina pa je bila, da je redno obiskoval bolne občane v bolnišnici in reveže v sirotišnicah. Sušnikova hiša je bila vedno na stežaj odprta vsem, ki so iskali nasvete in gmotno pomoč, in je to ostala vse do danes. Vrlemu možu že klerofašizem ni prizanesel. Leta 1935 so ga kot z dvetretjinsko večino izvoljenega župana odstavili, občino pa je prevzel Nemec iz Beljaka. Prišli pa so še znamenje. Ta dogodek namerava zadruga praznovali s primerno slavnostjo. Ob tej priložnosti, to bo morda v nedeljo, dne 3. julija, bodo napravili na zelo lepi razgledni točki, na Štibarjevem vrhu, odkoder je prekrasen razgled v Labotsko dolino, Mežiško dolino ter tudi na zapadno stran Koroške, srečanje vseh zadružnikov in njihovih družinskih članov, gostov drugih zadrug ter ostalih prijateljev zadružništva. Razgo-varjali so, da bodo na ta zadružni izlet povabili poslevodečega podpredsednika Zveze slovenskih zadrug dr. Mirta Zwittra kot govornika, pevski zbor prosvetnega društva in kakšno godbo, v ostalem pa bo preskrbljeno tudi z jedačo in pijačo. Lahko pričakujemo, da bo ta nedeljski popoldne lep in prijeten na Štibarjevem vrhu, na posestvu Živinorejske zadruge za Libuče in okolico. med drugimi njegova knjiga „Sedem dni Koroške”, v kateri prikazuje Koroško kot prispodobo Evrope, Večkrat je izjavil: Biti Korošec, se pravi biti Evropejec, kar ima velik simboličen smisel in kaže pot iz ozke miselnosti v medsebojnem sožitju. Lahko bi našteli vrsto pomembnih literarnih del tihega in globoko čutečega umetnika, vendar naj zadostuje to. V vseh njegovih delih izžareva človečanstvo in zrelo gledanje na svet in življenje. Pisateljevo vodilo je: Umetnost nikdar ne sme pozabiti, da mora služiti življenju! Dr. Polley se je rodil 30. maja 1910 v Feldkirchnu, študiral pa je umetnostno zgodovino in germanistiko. Čestitkam ob njegovem življenjskem jubileju se pridružujemo tudi mi. rano smrt obeh Razajevih je gotovo pripisati posledicam preslanega duševnega in telesnega trpljenja v izseljeništvu. Pred štirimi leti je hčerka Mici poročila Edija Štinglerja, p. d. Tomanovega v Kaj-žah. Na Razajevem domu je vzklilo novo mlado življenje, mladima zakoncema sta se rodili dve hčerki. Toda sreča ni trajala dolgo, pred nedavnim je neizprosna smrt iztrgala iz središča družine nadvse dobrega moža in očeta. Pokojnega Edija so v vsej okolici zelo cenili in radi imeli. Bil je izredno delaven, skrben gospodar in oče, razen tega pa dober in ustrežljiv sosed ter razgleden in plemenit značaj. Ni čudo, da je zelo številna množica žalnih gostov prisostvovala pogrebnim svečanostim minulo nedeljo na kot-mirškem pokopališču. Pevci so zapeli ganljive žalostinke na domu žalosti in ob odprtem grobu, domači župnik pa je spregovoril poslovilne in tolažilne besede. Nato je domača zemlja zagrnila telesne ostanke hujši časi. Krvavi nacizem je zavladal nad našo zemljo. Leta 1942, 14. aprila, je bila tudi Rainerjeva družina med tistimi, ki so jih pregnali v izseljeništvo. Križev pot se je začel, toda čeprav so Hitlerjeve armade stale ob Volgi in Pirenejah, v Afriki in Narviku, Rainer niti za hip ni zgubil vere v zmago pravice. Ko se je po osvoboditvi dol ga pot naših izseljencev-povratnikov vlekla iz Bavarske preko Nižje Avstrije, Gradca in tedaj že svobodne Slovenije proti domu na Koroško, je Rainer mimogrede v Gradcu obiskal grob svojega velikega prijatelja dekana Singerja in se mu na gomili zahvalil za vso njegovo dejavnost in največjo žrtev, ko je dal življenje za svoj rod. Po treh letih, treh mesecih in treh dneh se je tudi Rainer vrnil na svoj dom. Prišel je potrt, toda ne strt. Starosta našega narodnega gibanja je nemudoma spet prevzel vodstvo našega skupnega prizadevanja. Ko je izzvenela iz grl naših pevcev pesem, ljubljenka našega slavljenca, „Polje, kdo bo tebe ljubil . ..“, se je zastopnik SPD tov. Maksi Kaki v prisrčnih in skromnih besedah zahvalil slavljencema za vso njuno prizadevanje za blaginjo slovenskega ljudstva na koroških tleh, za vse žrtve in vso trpljenje, ki sta ga doprinesla v ta namen. Izrazil je željo, da bi še mnogo let ostala med nami in dejal, da ga med nami ni in ga bržkone ne bo več, ki bi polje, to je našo slovensko zemljo, tako ljubil kot vedno naš Rainer. Dr. Otto M. Polley 50-letnik Prisrčno družinsko slavje n/ Zveza slovenskih organizacij obvešča: Letošnje letovanje otrok na Jadranu Lelošnje počitniško letovanje slo-|| vensko govorečih otrok je določeno m v 2 skupinah in sicer bo prva skupili na na letovanju v času od 12. 7. do 2. 8., druga skupina pa v času od 4. 8. do 25. 8. V vsako skupino bo sprejetih 55 otrok. Otroci bodo kali kor lani letovali v Savudriji. Starši, ki želijo svoje otroke poslati H na letovanje, naj vložijo za sprejem pismeno prošnjo s priporočilom kralj jevne slovenske prosvetne ali zadružne organizacije. Za letovanje pridejo || v poštev otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, j| ki še niso bili na letovanju. Prošnji s priporočilom je treba pri-jj ložiti še naslednje podatke: 1. ime, poklic in naslov staršev, 2. ime otroka in njegove rojstne || podatke, 3. če je otrok že kedaj bil na le-M tovanju in kolikokrat. Poleg tega je treba prošnji prilo-|| žiti osebno izkaznico otroka s sliko, i Veljavna je samo izkaznica (Perso- j| nalausvveis), ki jo izstavi okrajno gla-jSj varstvo. Za otroke z osebnimi izkaz-H nicami je potrebna tudi izjava (v nemil ščini) očeta oz. zakonitega zastopni-m ka, da nima nič proti potovanju otro-K k<3 v inozemstvo. Najbolj priporočljivo || pa je, da starši oskrbijo za otroka || potni list. Prošnji mora biti nadalje p priloženo tudi zdravniško spričevalo || in režijski prispevek v znesku 150 ši-|| lingov. Termin za vlaganje prijavnih prošenj je določen do 30. junija 1960. V prošnji starši tudi lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali svoje otroke na letovanje. Ta želja bo po možnosti upoštevana. Starše, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili nadaljnja navodila. Ne zamudite prijavnega roka ter pravočasno pošljite prošnje in prijave na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Gaso-metergasse 10. prekmalu preminulega Edija, solze neizrekljive žalosti pa so zaigrale v očeh žalujočih svojcev ter tudi v očeh mnogih drugih žalnih gostov. Pokojni naj počiva v miru, nedeljeno sožalje vseh pa naj bo v tolažbo žalujočim svojcem. Kljukasti križi po Borovljah V noči od nedelje na ponedeljek so v Borovljah in okolici neznani zlikovci pomazali ceste in javne napise s kljukastimi križi. Ta nacistična znamenja so opazili in videli delavci, ki so šli v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah na delo. Kmalu na to so bili križi na cestah zabrisani z asfal' tom, pomazani napisi pa odstranjeni. POTUJOČI KINO SPZ predvaja slovenski mladinski film KEKEC v sredo, dne 8. junija ob 20.00 uri v KoimO(' vasi pri Plajerju v petek, dne 10. junija ob 20.00 uri v Sl°' venjem Plajberku pri Boštu Slovenska prosvetna zveza naznanja: Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli sporoča: Na binkoštno nedeljo in na binkoštni P°' nedeljek vsakikrat ob 1/i 12. uri dopolda<1 predvaja kino Ziegler v Železni Kapli s^°' venski mladinski film KEKEC Slovensko prosvetno društvo »Zvezda v Hodišah ob priredi na binkoštno nedeljo popoldne 3. uri PEVSKI KONCERT pri Ravšu v šmlklavžu 0 rekah, slapovih in jezerih 0 Reka z najkrajiim imenom na svetu je — reka E. Teče v gorah Monadhliath na Škotskem. 0 Največje rečno ustje na svetu je ustje Amazonke, ki se izliva v Atlantski ocean. Amazonka izliva vsako sekundo v morje nad 100.000 kubičnih metrov vode! # Ob času plime se dvigne vodna gladina tudi daleč navzgor po rekah, ki se izlivajo v morje. Najvišje se dvigne val takšne rečne plime v Tsientan-kiangu na vzhodnem Kitajskem. Spomladi se tam ob času plime dvigne rečna gladina za več kot osem metrov in bučanje tega mogočnega vala je slišati celo 20 kilometrov daleč v notranjost dežele! Val plime na Gangesu sicer ni tako visok, sefa pa dobrih 100 kilometrov navzgor po reki. 0 Najvišji slap na svetu je Angleški slap na reki Caroni v Venezueli. Voda pada tam 1070 metrov globoko, pri čemer pada eden od njegovih curkov več kot 880 metrov globoko, ne da bi pri tem kjerkoli zadel ob skalnato steno! 0 Najgloblje jezero na svetu je Bajkalsko v srednji Sibiriji: na najglobljem mestu je globoko 1800 metrov. ^^nogi izmed nas si predstavljajo, da je naše življenje v primeri z drugimi živečimi bitji pravzaprav kratko. Toda to drži le, če ga primerjamo samo z nekaterimi maloštevilnimi rastlinami: mamutska drevesa žive štiri tisoč let, naši iglavci dožive starost do pet sto, bukve pa približno do dve sto petdeset let. Izmed živali nas prekašajo v dolgosti življenja le neke vrste želv ali krokodilov. Pri naših najbližjih sorodnikih v živalskem kraljestvu, pri sesalcih, pa je stvar že popolnoma drugačna. Pri vseh sesalcih na suhem m v vodi smo do zdaj z gotovostjo lahko dokazali nad petdesetletno življenjsko dobo le pri treh vrstah: pri človeku, pri slonu in pri konju. Rjavi medved in povodni konj naj-brže tudi lahko živita nad petdeset let, čeprav pri njih to zanesljivo še ni bilo dokazano. Še težje pa je to dognati pri kitih in nosorogih. Slon ne doseže visoke starosti v< Slonovka Aliče je bila rojena 1893 in je živela v newyorškem živalskem vrtu še leta 1950. Slona Changa, ki je prispel v Kopenha-gen leta 1879 in bil takrat gotovo že odrastel, so hoteli leta 1918 zato, ker zaradi starostne onemoglosti ni mogel več vstati, usmrtiti. V noči pred nameravano usmrtitvijo pa je poginil. V živalskem vrtu je živel štirideset let in je bil domnevno star petdeset let. V starejših knjigah lahko beremo še splošno trditev, da dosežejo sloni visoko starost, vsekakor pa višjo kot človek, in sicer nad sto let. Ta trditev gotovo ne drži. Po izkušnjah v živalskih vrtovih in pri rednikih slonov v Burmi in Indiji sklepamo, da dožive sloni starost od petdeset do šestdeset let. Res pa sloni tudi presenetljivo naglo rastejo, hitreje kot človek. V kopenhagenskem živalskem vrtu je enajstletni slon že zaplodil mladiča, slonovka Ellen pa je s trinajstimi leti tudi že imela mladiča. Od 7500 konjskih veteranov iz prve svetovne vojne je živelo leta 1934, torej šestnajst let po koncu vojne, še vedno 274 in leta 1943 še 72 konj. Vsekakor pa je Srednja življenjska doba naših konj le 8.2 leta. Že v prvem letu jih pogine kot žrebet 20 °/o. Od šestega do dva- najstega leta pa konji, ker morajo v teh letih najbolj delati, najbolj obolevajo in poginjajo. Naša goveda pa ne dosežejo višje srednje starosti od šestih let in pol, zakaj 15 % jih morajo zaradi tuberkuloze pobiti. Vsaka deseta krava pogine zaradi notranjih poškodb z žeblji, žičnimi kosi in drugimi tujimi telesi, ki jih požro s krmo. Povedali pa so mi, da je neka krava doživela dvaintrideset let m imela do svojega sedemindvajsetega leta redno teleta. Podobno je z našim zajcem. Ker žive zajci v ujetništvu tako dolgo in ker so izjemoma nekega divjega zajca zaznamovali z obročkom v uhlju ter ga po dvanajstih letih zopet ujeli, vemo, da je njihova življenjska doba lahko zelo dolga. Le da to dobo malokateri zajec v svobodi lahko izrabi — preveč sovražnikov ima vedno za petami! Ko so nekoč v Nemčiji zaznamovali večje število divjih zajcev, se je izkazalo, da jih 84 % ni doseglo starosti dveh let, le 7 % je doseglo konec drugega, 6 °/o je bilo starih tri leta, in le 3 % je doživelo štiri ali več let. Star že s 15 leti Življenjska doba psov in levov je skoraj enako dolga. S štirinajstimi ali petnajstimi leti so že zelo stari. Lev Cezar v lipskem živalskem vrtu je doživel dvajset let in so ga morali zaradi starostne oslabelosti ubiti, medtem ko je bil takrat že oče 171 otrok. Tudi nekateri psi so dosegli precej višjo starost. Neki pes je živel od 1. 1914 do 1939, torej petindvajset let. Nekemu osemindvajsetletnemu ovčarju je njegova gospodinja v svoji oporoki zapustila neke vrste rento, s katero naj bi se preživljal. Preživel je gospodinjo za pet let in je bil torej star triintrideset let. Še dalj časa, to je štiriintrideset let, je živela neka psica pritlikavka. Zgubila je vse svoje zobe, tako da je lahko uživala le tekočo hrano. Kakšno starost lahko dosežejo divje živali, vemo lahko večinoma le o zvereh, ki so živele ujete v zverinjakih. Seveda je lahko življenjska doba v svobodi drugačna, zlasti če gre za živali iz drugih klimatičnih pasov. V kolikor pač v novejšem času tetoviramo mlade, v naravi živeče divje živali, jih obročkamo ali pa kako drugače zaznamujemo in jih potem opazujemo, kdaj so poginile, nosijo glede starosti vendar prebivalci živalskih vrtov rekorde. Mirno udobno življenje, zadostna in enakomerna prehrana in varnost pred smrtnimi nevarnostmi vplivajo kakor na človeka tudi na živali. Stockholskemu živalskemu vrtu so leta 1901 podarili tjulenja. Desetletja je bil Jakob pri obiskovalcih znan in priljubljen. Po njegovi smrti, leta 1942, so pri njem ugotovili poškodbe ožilja, razširjenega srca in druge pogostne pojave, kakršne najdemo pri človeku. V morju Jakob gotovo ne bi bil dosegel starosti triinštirideset let. Ob ameriških obalah so ujeli kita, ki je imel v mesu vraščeno harpuno. Zaznamovana je bila z imenom „Montezuma“. Posadka tiste ladje je hotela to velikansko žival ujeti pred petdesetimi leti. Kit je bil gotovo že takrat velik, zakaj mladičev tudi takrat niso lovili. Rekordi sesalcev Neke „rekorde“ sesalcev v živalskih vrtovih glede na starost so n. pr. dosegli: zebrov-ka v živalskem vrtu mesta Dublina je dosegla starost 47 let, šimpans, ki živi v moskovskem živalskem vrtu, ima 28 let in 5 mesecev, v pariškem zoo je poginila do zdaj najstarejša gorila s 25 leti. Leopardi dožive 15 let, hijene 20, beli medved 25 do 40, rjavi medved 40 do 50 in bizon 25 do 35 let. „Sesalec“, ki doseže rekord v najdaljšem ujetništvu, je zopet človek. Francoska sodišča so v 18. stoletju obsojala zločince za hude zločine večkrat na kazen 100 let in 1 dan „na galejah", v resnici torej na do-življenjsko delo. Bil pa je nekoč človek, ki je tako kazen res prestal. Jean Baptiste Mour je bil leta 1776 s šestnajstimi leti zaradi požiga obsojen in v novembru 1876, po prestani kazni iz toulonskega zapora izpuščen. Na svobodi je živel le še dve leti. Ko je umrl, je bil star 118 let- To bi mogla biti tudi približna starost, ki jo človek lahko doseže. Posamezntemu človeku se še vedno godi tako kot v pradavnih časih. Dorašča, cvete in se dobesedno kot rastlina — posuši. Zarodek v materinem telesu ima 94 %> vode. Od rojstva do visoke starosti pade količina vode od 68 % na 56 %>. Če se usušimo pod 55 °/o vode, umremo. Ne more pa se zgoditi, da bi stoletnik dosegel 130 ali 180 let. Kratka življenjska doba Seveda je z življenjsko dobo maloštevilnih živali, ki še žive okoli nas v Evropi ali Ameriki, še slabše. Jazbec doseže starost 8 do 10 let, vidra 15 do 18, hermelin in dihur 7 do 10, svizec 15 in srna tudi toliko let. Divji zajec lahko živi 5 do 9 let. Poizkusi z obročkanjem divjih zajcev v ZDA pa so pokazali, da so pred lovcem varni komaj dve leti. Srnjak je v svobodi doživel tudi že 30 let, miši in podgane pa so s tremi leti že starci. Svizec doživi največ 5 do 7 let, damjak 20, los 20, divji prašič 20 do 30, volk 12 do 16, lisica 10, ris 13 do 14, bober nad 40 let. Kratko življenje imajo žužkojedi. Jež doživi v ujetništvu komaj 4 leta, je pa vprašanje, če doživi v svobodi domnevnih 8 do 9 let. Lahko smo zadovoljni, ker smo Metuzale-mi med živalmi, med sesalci imamo najdaljše življenje. Seveda pa smo tudi tista vrsta sesalcev, ki sama in prav mojstrsko razume, da napravi sočloveku iz življenja pekel. Bernhard Grzimek ! Levci na človeške glave } Globoko v pragozdovih Bornea, tretjega največjega otoka na svetu, proučujejo znanstveniki življenje Murutov, plemena Jovcev na glave“, ki vse bolj izumira. Muruti so eden od „izgubljenih narodov“ na svetu. To so ljudje nizke rasti, po stopnji razvoja se v kameni dobi. Živijo od lova na živali, ki jih napadajo z zastrupljenimi puščicami. Kot zadnji od plemen na Borneu so se zdaj začeli odrekati lovu na človeške glave. Znanstveniki do zdaj še niso mogli točno ugotoviti, ali so Muruti v svoji nepristopni zemlji brez cest in poti še do danes ohranili običaj obrednega lova na človeške glave ali ne. Oni sami o tem ne želijo govoriti. Prvi znanstvenik, ki je živel med M’irutit je bil profesor Loyd Davies, šef socialno-medicinskega oddelka Univerze na Malaji. Ugotovil je, da se je v letih od 1953 do 1957 število Murutov zmanjšalo za 23,4 odstotka tako, da jih je bilo konec leta 1957 samo še 18.000. Pozneje sta dr. Polutin in dr. Sanders odkrila, da je temu vzrok neka kronična infekcija. Rojstvo otroka je zanje redkost. Muruti pa zato niso niti najmanj zaskrbljeni, nasprotno, kažejo neko čudno nezanimanje za svojo bodočnost. Razen tega so pripadniki tega plemena, ki se hranijo z mesom vseh živali pragozda, tudi s kačami in opicami, zelo neodporni proti boleznim. Po mnenju znanstvenikov, če se današnji naravni prirastek ne bo povečal, bodo Muruti, katerih poreklo je zavito v skrivnostni plašč neznanja, čez nekaj let izumrli. Kako dolgo žive živali m r pFHi ............l| r Kje ste, •1 Lamutovi? 85 Anton Ingolič Hf:::.. slHrj., .»si:::::::::: Marko je bil prvi, tisti, ki ga je čakala *oliko in toliko let. .Komaj smo ga pokopali," je teta nadaljevala, ko se je prej iz srca razjokala, ,so Prišli po naju z Ivanom." Preteklo je precej časa, preden sem izve-del podrobnosti: na noč so prišli in zvezali leto Jero in stric.a Ivana, še Drejca in Lizino bi bili, da ju nista s stricem poslala takoj po Markovem pogrebu gor na Motnik. Hišo so zažgali, teto in strica pa odpeljali. »Joj, kako so že med potjo tepli Ivanal faradi Marka in ker smo dajali partizanom yčasih kruha in mleka in ker ni povedal, kQr so hoteli vedeti. Marko, ne veš, kako Budo je bilo, ampak jaz sem se vrnila, Ivan Pa je ostal tam, tam na Nemškem. Tudi Ic*aj je hudo, še vedno je hudo. Da si le Prišel! Ste prišli vsi?" »Sam, za zdaj sam." »Bolje tako. Nisem vam nič pisala. Pre-'rsč hudo bi bilo materi, vem. Nisem jaz riva, res nisem, ni bilo mogoče drugače, udi ona, tudi Roza bi jim dajala jesti, na-s' fantje so bili, knapi in kmečki sinovi iz Podloga, Razdrtega, Hrastja in s hribov naokoli." „Res, tudi mati bi ravnala, kot ste vi, jaz bi šel v partizane, najbrž tudi Mihec..." „Pisati sem hotela šele, ko bi bila hiša pod streho. No, zdaj si prišel ti, delo bo šlo hitreje od rok." „Kdo je najel tesarje, kdo kupil les?" sem vprašal, ko sva se pogovorila o vsem drugem. »Dobila sem nekaj podpore, toliko, da bo za tesarje, tudi nekaj lesa so mi dali spodaj na odboru, drugo so pripeljali sosedje, največ smo dobili z Motnika." »Kako je tam?" .So že podtaknili ogenj, pa so prišli partizani, pogasili in pregnali Nemce, samo svinjaki so pogoreli. Strica Tomaža so odpeljali, nihče ne ve, kam so šli z njim, ni ga, kot bi se bil pogreznil v zemljo. Gotovo so ga ubili spodaj v Podmenikovem gozdu. Iz partizanov sta se vrnila oba fanta, Jožek, starejši, je brez levice, tudi Tinč, mlajši, ni popolnoma zdrav, vendar sta živa, Jožek doma gospodari, Tinč pa ima službo v rudniku, nočni čuvaj ali vratar je, hudo je, ampak tu na Strmcu je še huje. Drejč je tudi po vojni ostal na Motniku, pravi, da bo kmet. Naj bo, samo da je ostal. Vsako nedeljo se oglasi. Priden fant. No, videl ga boš. Tudi Lizika je pridna. Kod le hodi? Lizika, Lizika! Po vodo je šla, glej jo, tam spodaj pri izvirul Pridi, Lizika, boš videla, kdo je prišell’ Tri, štiri dni sem hodil po hribih naokoli, šel sem v Podlog, Razdrto in v Hrastje. Kamor koli sem prišel, sem videl in slišal žalostne in tudi velike stvari: nacisti so ubijali, zapirali, vodili ljudi v taborišča in požigali, v jamah ropali in za vsako malenkost streljali, toda ljudje se jim niso dali, samo prvi čas so prestrašeni sklonili glave, ta in oni je celo stopil v njihovo službo, pa so se kmalu osvetili, uporno dvignili glave, stopali v OF in odhajali v partizane; iz Razdrtega je šla kar celotna rudarska godba. Knapi so pokazali, kdo so, tudi kmetje so se izkazali. Zadnje leto si noben Nemec ni upal više kot do Strmca. Polovico moških se ni vrnilo, zato je spodaj v jami manjkalo ljudi. »Boš prišel, Marko?" me je povabil Franček, moj nekdanji sošolec, bivši partizan in direktorjev pomočnik. »Ne za kopača, za paznika, seveda!" »Pridem, seveda pridem," sem obljubil, »samo prej moramo postaviti hišo in v Francijo moram po sina, mater in brata." »Zaradi hiše bomo uredili," je spregovoril direktor, ki ni bil nihče drug kot nekdanji prvi kopač Mihol, za katerega so že v mojih časih govorili, da ve več kot vsak paznik, »tvoji bodo tudi počakali kak mesec. Zdaj tako ne bi mogli na pot, ko še ni urejen promet. Pridi in poglej, kako je v jami!" Spustili smo se v jamo: direktor, njegov pomočnik in paznik, sami bivši kopači, knapi. Jama je jama sem si včasih mislil, zdaj sem videl, da ni tako. Drugače je pod zemljo v Koflachu, drugače v Eibisfeldu, Merle-waldu in Mensu in spet drugače v Podlogu. Doma je celo pod zemljo bolj domače. Ali zaradi domače besede in domače kletve ali zato, ker je bilo tudi spodaj v jami čutiti, da se je zgoraj zgodilo nekaj velikega? Videl sem; ljudje imajo voljo do dela, toda niso ga vešči, manjka človeka, ki bi urejal delo njihovih rok. »No, kako misliš, Marko?" sta me vprašala Franček in Mihol, ko smo bili zunaj in smo šli proti ravnateljstvu. »Čez dva tedna prideml" Preden sem se vrnil na Strmec, je stopil predme velik, zagorel, širokoplečat mlad mož. »Zdravo, Marko Lamuti* Začuden sem ga gledal. »Ne poznaš me, seveda me ne poznaš. Slišal pa si gotovo o Lipetu. Ne?" Krepko sem stisnil desnico Amonovemu starejšemu fantu. Dve leti je partizanil, zdaj je bil mojster v rudarski kovačnici; izvedel sem še za Tonča, srečno se je z družino vrnil iz Srbije in zdaj dela na okraju. Vse mi je bilo novo, ne samo tisto, kar je bilo res novo, marveč tudi marsikaj, kar sem poznal že od prej. Vendar sem se hitro vživljal in tako zmanjševal čas, ki je ločil moj odhod s Strmca od vrnitve v domači kraj. Seveda sem vsak čas opazil, da sem iz tujine prinesel to in ono navado, ki je Avtoriteta v družini Omenimo naj le nekaj takih napačnih pojmovanj Kuhinjski pribor in zdvavje Zdravje družinskih članov je pogosto odvisno od navidezno nepomembnih reči, na primer od kuhinjske posode ali gospodinjskih pripomočkov: Primer: baker začne uničevati vitamin C v trenutku, ko pride v stik z njim, prav to kovino pa najdemo v mnogih starejših kuhinjskih pripomočkih, malone v vseh, ki niso iz aluminija, nerjavečega jekla ali iz stekla. Če uporabljamo takšne pripomočke, uničimo večino vitamina C, zlasti še, če bi zelenjavo kuhali v taki posodi. Posledice pomanjkanja vitamina C so znane: najrazličnejše bolezni, rane se slabo zaraščajo, v hujših primerih se vnemajo sklepi in podobno. Vitamin C pa je le ena izmed sestavin, ki jih gospodinja uničuje, če napačno ravna z živili. Če olupite povrtnino na debelo, odstranite precejšnje količine železa, ki ga je največ prav tik pod lupino. Železo pa je človeškemu organizmu zelo potrebno. Če si omislite ustrezno pripravico za lupljenje, seveda iz nerjaveče kovine, boste pripravljali povrtnino naglo in tudi pravilno, saj bo ostalo v njej mnogo več železa in drugih rudninskih snovi. Svetloba uničuje vitamin B-2. Če hranite ta vitamin vsebujoča živila, zlasti mleko, v stekleni posodi, se iz njih izgubi mnogo tega vitamina. Če nimate pokrovk, ki dobro pokrivajo kuhinjske lonce, in če razen tega od-lijete tudi vodo, v kateri se je zelenjava kuhala, vržete stran dobro polovico rudninskih soli in celo vrsto dragocenih vitaminov, s tem pa ustvarjate pogoje, da vam bo navzlic dozdevni prizadevnosti zbolel ta ali oni družinski član. Mnoge gospodinje se trudijo, da bi svoje kuhinje opremile z modernimi električnimi štedilniki in z drugimi dragimi pripomočki, pri tem pa zanemarjajo tisti osnovni kuhinjski pribor. Niti najdražji štedilnik ne pomaga. če nimate potrebnih kuhinjskih pripomočkov, spričo česar se zmanjšuje hranilna vrednost sicer vestno pripravljene hrane. Ob skromnejšem štedilniku in z ustreznim priborom lahko očuvamo v hrani večino hranilnih sestavin, s tem pa tudi zdravje družinskih članov. V naših prodajalnah je čedalje več raznih koristnih kuhinjskih pripomočkov, o katerih lahko upravičeno trdimo, da lajšajo in krajšajo delo. Kolikokrat se primeri, da gospodinja ne doda na primer juhi prepotrebnega peteršilja, ker nima časa, da bi ga zrezala z navadnim nožem, ali pa določene povrtnine ne izkoristi popolnoma, ker nima pasirnega strojčka, za ročno pasiranje pa ima premalo časa in preutrujene roke. Čeprav so gospodinjski proračuni skromni, je treba vselej določiti vsotico za nakup prepotrebnih pripomočkov, na primer dobrega noža, ki ne bo rjavel, pa loncev in pokrovk. Prava gospodinja je ponosna na svoj dobro opremljeni „kuhinjski arzenal“, saj pojmuje kuhinjo kot delavnico ali laboratorij, v katerem ona odloča o zdravju svoje družine. bila domačim tuja, tudi to in ono besedo, ki je niso razumeli. .Kaj je to fos?' me je na lepem ustavila Lizika sredi pripovedovanja o življenju in delu v francoskih rudnikih. „Sem rekel fosse?" sem se začudil. »Mislil sem, da sem rekel jama.' „Še vedno ste na Francoskem, stric.’ .Nič čudnega, več kot pol življenja sem prebil tam." S podvojenimi močmi sem se lotil gradnje. Teta Jera mi je izročila, kar je še imela denarja. Toda težko je bilo za vse; za opeko, apno, železje in mizarska dela. Daleč naokoli sem hodil in prosjačil zdaj za to in spet za ono. Najteže je bilo za delavce. Toda neke nedelje, ko smo teta, Lizika, ki je bila za svojih dvanajst let že kar velika in krepka deklica, in jaz prihajali od Plevnika, kjer je gospodar teti Jeri in Liziki odstopil zadnjo hiško, se je iz gozda privalila gruča ljudi. .Kam le gredo?" smo se vprašali. .Najbrž imajo zborovanje," je rekla Lizika, „na Motniku bo miting." Pa ni bil miting; kakih štirideset rudarjev in nekaj žensk je prišlo z orodjem, da bi nam pomagalo pri gradnji. Teta Jera je bila vsa iz sebe. .Kaj takega, kaj takega!" je ponavljala. „ln ni Ivana, da bi to videl, ni Marka. To je kot v partizanih, ko smo pomagali drug drugemu." še dve nedelji so prišli in hiša je bila pod Nekateri starši mislijo, da se veljava najuspešneje gradi s strahovanjem oziroma nasiljem. To pojmovanje veljave ima najbrž svoje korenine v teh-le primitivnih zaključkih: Otrok mora svojega vzgojitelja ubogati. Najbolj zagotovo ga uboga, če se ga boji. Zato je najbolje, če otroka strahujemo. — Strah (ki ima svoj zoprni simbol v leskovi šibi, to je v telesnem kaznovanju) je v vzgojenem procesu eden najbolj problematičnih či-niteljev in na njegov račun gre v vzgojnem procesu največ zlorab in največ škode. Če želimo vzgojiti človeka, ki se bo v življenju znašel sam, svobodno in neprisiljeno odločal za to, da bo ravnal, kakor je prav, ki se torej ne bo odločal pravilno samo tedaj, če ga in kadar ga strahujemo — in takega človeka moramo vzgojiti — tedaj tega človeka kot otroka ne smemo vzgajati tako, da bo reagiral samo na nasilje in da bo strah edini argument in edini motiv njegove življenjske dejavnosti. V družinah, v katerih gradita roditelja svojo avtoriteto na nasilju, je življenjsko vzdušje za otroka strašno. Roditelja za Vsako malenkost na otroka kričita, za vsako malenkost ga udarita, brutalno dušita v njem vsak nagib k samostojnemu odločanju, vsak najmanjši prestopek izrabita za izražanje svoje neomejene oblasti nad otrokom. ,,Dokler ga jaz redim, bo delal, kakor bom jaz ukazal!" „Biti mora tiho in ubogati. — jaz sem oče!“ „Mu bom že pokazal!" streho, za teto Jero smo prizidali sobo s kuhinjo, napravili hlev za dve kravi, svinjak in listnjak. To bo gledala mati! Čakali smo samo še na okna, vrata in druga obrtniška dela. Toda medtem sem se že spustil v jamo. Delo zares ni napredovalo, kot bi moralo, preveč je bilo delavcev, ki so prišli naravnost z njive v jamo. Včasih bi bil najrajši odložil pazniško svetilko in prijel za kramp ali sveder, toda že pri gradnji mi je po nekajurnem delu začelo primanjkovati sape in me tako zbadati v rami, da mi je bila desnica brez moči; poleg tega sem videl, da je potrebna smotrna organizacija dela. Kar verjeti nisem mogel, da smo se zbrali tam, kamor nekoč ni smel stopiti rudar: v direktorjevi sobi. S kakšnim strahom sem včasih gledal v tale velika okna, s kakšno mržnjo sem motril lepo oblečene gospode, ki so odhajali skozi tale z železjem okovana vrata, in kako sem grozil tej hiši, ko so zaprli očeta, deklici s svetlimi očmi pa niso dali kruhal Tedaj je vse gorje za rudarja prihajalo iz te hiše, zdaj v tej hiši enaki med enakimi razpravljamo, kako bi čim več bogastva, ki je pod zemljo, spravili na dan in ga razdelili družinam za zimo, tovarnam, ki so jih naši tovariši dvigali iz ruševin, železnici, delavnicam, pisarnam. Od povsod so prihajala naročila, čedalje več in čedalje večja, mi po nismo imeli premoga. .Zares, morali te bomo pustiti," je spo- Ob takem stališču roditeljev se avtoritativni odnos ne more razviti, saj je za ta odnos značilno, da je otrok nasproti svojemu vzgojitelju ,,odprt, voljan, mehko podredljiv, željan vzgojitelja." Pa ne le da se ne more razviti avtoritativni odnos: pri takem zmotnem pojmovanju avtoritete delamo v vzgojnem procesu velikansko škodo, saj se razvija večno strahovani otrok v lažnivega, strahopetnega, hinavskega ali nasilnega človeka. Po mnogih družinah srečujemo pojmovanje avtoritete, ki je pravo nasprotje tega, kar smo doslej povedali. Nekateri starši mislijo, da bodo postali otroku avtoriteta, če bodo gradili odnose izključno na tem, da otroka čustveno in po vsi sili vežejo nase. Če je bil edini motiv prej omenjenega odnosa: „Ubo-gal bo!" — je edini motiv sedaj omenjenega odnosa: „Rad naj me ima!" Napaka ni v tem motivu samem po sebi, ampak v izključnosti tega motiva. Roditelja se vneto izogibljeta slehernemu položaju, v katerem bi otroka — pa čeprav iz najbolj utemeljenih razlogov — kaj prizadelo, ga kaj neprijetnega doletelo. Zato uvajata v družino sladkobne medsebojne odnose, neprestano milujeta ottoka, ga razvajata z nežnostmi, pohvalami, ga neprestano izzivata k izjavam in dokazom svoje ljubezni: „Ali imaš očka kaj rad?" „Koliko imaš mamico rad?" „Koga imaš najraje," „Pokaži, kako imaš mamico rad!" „Poglej, kako te ima očka rad — pomarančo ti je pri- znal Mihol, .moral boš v Francijo po rojake. Bodo prišli?" Ali niso odšli zato, ker tu ni bilo dela, ker so jih vrgli iz jam na cesto ali tako slabo plačevali, da so crkavali od gladu, doma pa so stradale njihove družine? Preden sem bil odšel, so me v Mensu ustavljali na ulicah in prihajali celo na dom. .Marko, povprašaj, kako bo po vojni z delom!" .Stopi tudi v Razdrto in Hrastje, našel boš koga, ki me pozna in ve, da nisem spal v jamil" .Najdi nam streho in delo, kjerkoli, samo da bomo živeli!" Nasmehnil sem se Miholu in drugim tovarišem, ki so vprašujoče gledali vame. .Seveda bodo. Nihče ni odšel za zmerom. Dokončam hišo in grem, prej pa pišem, naj se pripravijo." .Piši!" Pisal sem v Mens, Triel, Merlewald, Nieux in še drugam, znancem zaradi dela, materi pa, da pridem konec leta, najpozneje za božič. Pisal sem ji ludi, kako je bilo s stricem Ivanom, Markom in teto Jero, kako s stricem na Motniku in s sosedi po bližnjih in daljnih bregeh. Seveda sem moral tudi sporočiti, kaj se je zgodilo z našo hišo, vendar sem požig omenil bolj mimogrede, na široko sem se razpisal o novi hiši in o tem, kako jo gradimo. To je bilo že moje peto ali šesto pismo v Mens. Prvič sem pisal konec maja iz bol- nesel". „Saj boš pojedel juhico, kajne, ker imaš mamico rad?" Tudi v takih primerih ni škoda le v tem, da se ne razvije avtoritativen odnos; ampak tudi v tem, da se v otroku razvijajo slabe značajnostne poteze: otrok postaja priliznjen in sebičen, špekulira z ljubeznijo, prične svoje prednosti preračunavati, izkorišča očeta 'n mater. Pa še druga, morda še usodnejša vzgojna škoda nastaja: otrok ne spoznava, da smo obvezani nasproti družbi, da so merila dobrega in zla v družbi; oče in mati mu utemeljujeta dobro in zlo samo v odnosu do sebe: „Tega ne smeš, ker bo mamica žalostna." „Stori tako, da bo očka vesel". Gotovo imata oče in mati prav, če vrednotita otrokova dejanja z osebnega vidika; ni pa prav, če samo s tem odnosom utemeljujeta otrokove moralne obveznosti. Otrok mora že v družini spoznati, da ne veljajo merila dobrega in zla samo za odnose v družini, ampak za družbene odnose nasploh. Morda bi omenili še eno zvrst napačnega pojmovanja avtoritete: nekateri starši mislijo, da si bodo pridobili veljavo s tem, če bodo vsak trenutek pozirali pred otrokom v vlogi vzvišenega in nezmotljivega razsodnika med dobrim in zlom. Prepričani so, da so njihove razsodbe popolne in nedotakljive samo zato, ker so jih dali kot roditelji. Nikoli se ne približajo otroku prisrčno, preprosto in odprto kot ljudje, ki imajo tudi svoje težave, ki so se v življenju tudi kdaj zmotili, ki so kaj v življenju tudi kdaj storili, kar ni bilo prav. Vedno stojijo na odru nekakšne popolnosti in od tam vsak trenutek zasipavajo otroka z nauki. Nenehno stojijo otroku za hrbtom, na vsak otrokov vzgib udarijo uradni pečat svoje avtoritativne razsodbe, vsak trenutek izrabijo, da otroku popridigajo. Otroku ne dajo priti do sape. Ne dajo mu. da bi v miru in sam kdaj kaj premislil, kaj razsodil, izoblikoval kako svoje stališče. Ne dajo in ne pomagajo mu, da bi kdaj sam prehodil kak košček spoznavne poti, da bi se vsaj, .v svoji notranji stiski, obrnil na očeta ali na mater s svojim lastnim vprašanjem. Vse vzgojno delo se spremeni v nekakšen birokratski stroj, ki vestno etiketira vsako otrokovo čustvo, misel, dejanje ali hotenje s snažno etiketo „dobro“ ali „slabo“, ki pa otroku onemogoča, da bi se zaupljivo in željno, toplo človeško zatekal k očetu in materi po pomoč in ob njima doživljal in spoznaval vso zapletenost, pa tudi vse možnosti človekove notranje rasti. (Otrok in družina) NASVETI ■ Bencin postane vnetljiv, če raztopimo v njem nekaj amoniakovega mila. ■ Dežnik sušimo vedno odprt, vendar ne popolnoma, da se tkanina ne raztegne. ■ Galoše očistimo tako, da jih zdrgnemo s čebulo, namažemo z oljem in z mehko krpo zdrgnemo. nišnice, sporočil sem, da sem lahko ranjen, da pa je Peter padel. Tega pisma, kot tudi drugega teden dni pozneje najbrž niso dobili, pač pa so morali dobiti moje tretje pismo, v katerem sem ponovil, kar sem že pisal; to pismo je Tilka, sestra Tilka, izročila kurirju, ki je potoval v Francijo in je dal pismo v Parizu na pošto. Tiste prve dni so se zdravniki spogledovali ob moji bolniški postelji, le Tilka, sestra Tilka, je bila prepričana, da je najhujš® mimo in da bo še vse dobro. Roke je imela mehke, nežne, Martine. Sicer ni bila podobna Marti. Manjša je bilo« drobna, le oči je imela svetle kot Marta* toda prestrašene. Tilkina vera v moje ozdravljenje mi je do-jala moči. .Kako je, naš Francoz?" Bila je bleda v obraz, toda smeh je i la spodbuden. .Veš, kako,” sem godrnjal že navsezg0' dat- . , Kako tudi ne bi? Zunaj je bila pomlad, tam zunaj se je dogajalo toliko novega, pomembnega, jaz pa sem ležal v mavče-vem oklepu, še ganiti se nisem mogel. .Vsak dan bolje, ne čutiš?" Tovariši so drug za drugim odhajali, P'1 hajali so novi, tisti, ki so bili ranjeni v b0' jih z ostanki četnikov, ki so se še skrivali^ odročnih planinah, ostala je samo še Tilk r ostale so Martine roke. (Nadaljevanje sledi) ZDRAVJE JE ZAKLAD Zatekli gležnji V toplih pomladnih dneh in seveda poleti se mnogo mladih žena in deklet pritožujejo zaradi oteklih gležnjev. Preiskujejo jim ledvice, srce itd., toda zdrave so od »otečenih nog do glave". Gležnji zatekajo mnogim ljudem, kadar se dolgo vozijo z vlakom in jim noge dolgo visijo; razen tega jih ne morejo razgibati. To si lahko razložimo tako, da je pritisk krvi v venah višji kot pritisk tekočine v bližnjem tkivu. Tako pride tekočina v tkivo in noge zatečejo. Vzrok so lahko tudi preozki čevlji, toda noge zatekajo pogosto tudi v sandalah z niškimi petami. Znano je, da ženski hormoni zadržujejo tekočino v tkivu (podobno lastnost ima n. pr. tudi kuhinjska sol). Tako dekletom in mlajšim ženam pred menstruacijo zatekajo noge, ker so hormoni v tem času bolj razgibani. Nekateri znanstveniki trdijo, da je kriva tega mezgovnica v ženskih nogah, ki ne odvaja v redu tekočine v tkivu. Govorijo o motnjah v tkivu. Teorije o pojavu otečenih narti in nabreklih gležnjev kljub vsemu ne zadovoljujejo. Medtem ko svetujejo nekateri proti otekanju masažo, počivanje s podloženim! dvignjenimi nogami, gibanje, skakanje in gumijaste nogavice, dekletom, ki nimajo nobenih napak na srcu, ledvicah in zdrave členke, pa marljivo plesanje. Zatečeni gležnji so posledica vročih dni. V tej dobi tudi več pijemo in solimo. Kuhinjska sol je n. pr. sredstvo proti žeji, ker zadržuje tekočino v tkivu, vendar če komu zatekajo gležnji, naj ne je slanih jed>, kadar je vroče. Nekoliko smešna, vendar uspešna pomoč je v mnogih primerih jedilna soda. Večkrat opazite, da so vam gležnji otekli, zvečer od napornega dela, zjutraj pa od morebitne prečute noči. Če ste prepričani, da otekline niso znamenje bolezni, na primer srčnih, marveč le posledica utrujenosti, tedaj bodo obkladki iz kamelične-ga čaja kmalu spravili gležnje v prvotno obliko. V tak obkladek lahko zavijete gležnje čez noč, vendar pazite, da jih ne boste povezali pretrdo. Ovirani krvni obtok b: vam lahko napravil več škode kakor koristi. D* O* M* I* S* L* I* C* E Debela knjiga je največkrat ponesrečen poizkus napisati tanko. * Kar ljudje zamolčijo, spesnijo. * Najprimernejša dolžina za knjige, predavanja in zabave je, če je prekratka. * Da bi ostal original, marsikdo oponaša — samega sebe. * Šele pogum, da dela napake, ustvarja raziskovalca. * Napačna uporaba tujk pomeni prvo stopnjo izobrazbe, pravilna uporaba drugo — nobena pa tretjo. * Močne roke lahko vajeti popustijo. * Med samimi golimi bi se oblečeni sramoval. * Kar dolgo pričakujemo, nas končno preseneti. * Gotovi nismo nikoli — samo prenehamo. * Kdor se napihuje, bo votel. * Kaj so izposojene knjige? Darila proti volji. * Lahkomiselno upanje — hiter obup. * Zlata se imenuje doba, ko zlato ni nič veljalo. * Nekateri delajo, drugi so samo zaposleni. # Velika dejavnost še ni veliko dejanje. O tovarišem Jožetom, lovcem državnih gojitvenih lovišč na Pokljuki, sva se ob petih zjutraj vračala z lova na velikega petelina. Počasi sva hodila in se večkrat ustavila, da z daljnogledi opazujeva visoko pod Viševnik (2050 m), kamor sta ‘se pred štirimi urami podali lovki, Jožetova žena Francka in Marica iz Celovca. Šli sta na ruševca, malega petelina, kakor mu pravimo pri nas. „Če ga ustreliva, bova vriskali," so bile zadnje besede Francke, ko smo se razšli ob lovski koči na Rudnem polju. Strela iz višine 1860 metrov, kjer se nahaja omenjeno rastišče, z Jožetom nisva slišala in sva bila v dvomih, ali sta lovki počasi tekel, sva se z Jožetom menila o partizanski borbi, saj sva bila nekoč oba partizana, ter o lovskih doživljajih. Spomnil sem se na prvega ruševca, ki sem ga ustrelil 20. aprila 1945. In Jožetu sem pripovedoval: 19. aprila 1945 sem prišel s petimi ali šestimi partizani k Peršmanu v Podpeci, dve uri hoda iz Železne Kaple. Prve besede, ki jih je naslovil name takratni posestnik Peršmanove domačije Luka Sadovnik, moj mladostni prijatelj, so bile: „Kori, v Topiči pa petelin poje. Greva zjutraj gor!" Kako pa, sem mu odgovoril, ko imam samo brzostrelko? Vseeno pa me je mikalo, da bi šel na ruševca. „Saj imam jaz dovolj lovskih pušk," mi je odgovoril Luki in sva sklenila, imajo ti junaki na Pokljuki lep spomenik; najlepši spomenik pa smo vsem padlim za svobodo v borbi proti tašizmu postavili v naših srcih in niti Peršmanovi niti padli junaki s Pokljuke ne bodo nikdar pozabljen'. Danes vlada mir. Mladi in stari lovski prijatelji brezskrbno uživamo lepoto lova in srečni obiskujemo prekrasna svobodna lovišča domačih gora in gozdov. Iz misli naju predrami šumeči glas korakov. Zapokala je trda skorja snega. Jože je pogledal proti gozdu, od koder sta prihajali lovki. Pod košatimi smrekami so bile videti še komaj noge, a izpod nizke smrekove veje je Jože ugledal ruševca, ki sta ga nosili v rokah. „lmata ga," je vzkliknil in zdaj sva zavriskala tudi midva, ki sva Prvi ruševec in lovski »krst” streljali ali ne. Čas pa je bil že mimo, ker le tu in tam sva še slišala iz daljave gruljenje ruševca. To gruljenje se namreč sliši kilometre daleč, čeprav je v neposredni bližini slišati zelo rahlo. Ob pol šestih naju predrami iz premišljevanja visoko doneči vrisk: »Juhuhu!" — To je vrisk moje žene, vzklikne Jože. „Potem imata ruševca!" mu veselo odgovorim. Počasi sva šla naprej do avtomobila, s katerim smo se ob enih po polnoči pripeljali v osrčje prekrasnega lovskega revirja, kjer pojeta v mesecu maju v nižinah veliki, v višini, nad gozdno mejo, pa mali petelin. Natočila sva si čaja. Snežni vrhov., na videz tako blizu, da bi jih prijel z roko, so se že kopali v bleščeči sončni svetlobi. Ruševcev ni bilo več slišati. »Juhuhu!" Drugi vrisk. Z lovcem sva bila zdaj bolj kakor prej prepričana, da je ruševec res uplenjen. Računala sva, da bosta lovki potrebovali še uro in pol v dolino. Ta čas, ki je zaradi težkega pričakovanja razmeroma da greva naslednje jutro v Topico. Naslednje jutro sva bila z uplenjenim ruševcem že doma, preden so domači zapustili tople postelje. Naš stražar naju je ustavil in se čudil lepi ptici, kakršne prej še nikdar ni videl. — Pet dni po tem veselem lovskem dogodku s Peršmanovim Lukijem so SS-ovci pobili vso njegovo družino. Lukija, njegovo 85 let staro teto Frančiško in štiri otroke so ustrelili v hiši in jih s hišo vred sežgali. Ženo Nanijo z dvema otrokoma, od katerih je enega — komaj 1 leto starega — nosila v naročju, ter sestro Katarino pa so ustrelili na dvorišču, kjer jih je naslednjega dne fotografirala naša patrulja in so dokumenti še danes shranjeni. Dve dekleti sta bili težko ranjeni, sta pa po naključju ostali živi, ker sta se po streljanju potuhnili, da so SS-ovski zločinci mislili, da sta mrtvi in so po storjenem zločinu odšli. — Tudi Jože mi je pripovedoval o težkih žrtvah Pokljuke. Nad sedemdeset partizanov je padlo v eni sami borbi na Pokljuki, ker jih je izdal domačin-belogardist. Danes STAREC OB MOSTU Ernest Hemingway ’W...........:lf:........';;1F........w....................................’Sjp.........=iijjj|r Črtica »Starec ob mostu" je eden izmed flajlepših primerov Hemingwayeve kratke proze, v kateri, pisatelj na kratek, zgoščen način opiše vso tragiko vojne. Črtica je klasičen primer, kako tenko je znal pisatelj prisluhniti tegobam človeškega življenja in jih na pretresljiv umetniški način opisati. Ob cesti je sedel starec z jekleno obrobljenimi naočniki in v zelo prašni obleki. Čez reko je bil postavljen pontonski most in čezenj so šli vozovi, kamioni, možje, ženske in otroci. Vozovi, ki so jih vlekle mule, so se majali gor po strmem klancu od niosta in vojaki so pomagali s tem, da so tiščali prečke koles. Kamioni so težko škripali navzgor in proč, prehitevajoč vse dru-9o, in kmetje so težko stopali po prahu, ki ie segal do gležnjev. Toda starec je sedel, ne da bi se ganil. Bil je preutrujen, da bi bN šel naprej. Moja naloga je bila, naj grem čez most Raziščem mostišče na drugi strani in odkri-iem, do kod je napredoval sovražnik. Opra-VH sem to in se vrnil čez most. Zdaj ni bilo yeč toliko voz in pešcev je bilo zelo malo, starec pa je bil še vedno tam. »Od kod prihajaš?" sem ga vprašal. »Iz San Carlosa," je rekel in se nasmehnil. To je bil njegov rojstni kraj, zato mu je b‘lo prijetno, ko ga je omenjal in nasmeh-nil se je. »Skrbel sem za živali," je pojasnil. »O," sem dejal, ne da bi bil povsem razumel. »Da," je rekel, »ostal sem, da sem skrbel *a živali. Bil sem zadnji, ki je zapustil San Carlos.” Ni mu bilo videti, da bi bil ovčar ali kra-yar; gledal sem njegovo črno, prašno oble-o. sivi, prašni obraz in naočnike z jekle-n'ni robom ter sem rekel: »Kakšne živali Pa?" »Razne živali," je rekel in zmajal z gla-v°- »Moral sem jih zapustiti." Opazoval sem most in Afriki podobno pokrajino Ebrove delte ter se vpraševal, kako dolgo bo še trajalo, preden bomo zagledali sovražnika, ves čas sem poslušal, da bi ujel prve šume, ki bi naznanili tisti zmerom skrivnostni dogodek z imenom »stik s sovražnikom", starec pa je še vedno sedel tam. »Kakšne živali so bile," sem vprašal. »Tri vrste živali skupaj,” je razložil. »Dve kozi, mačka in še štirje pari golobov." »Pa si jih moral zapustiti?" sem vprašal. »Da. Zaradi topništva. Kapitan mi je naročil, naj odidem zaradi topništva." »Pa nimaš nič družine?" sem vprašal in opazoval drugi konec mostu, kjer se je zadnjih nekaj voz naglo spuščalo po položnem bregu. „Ne," je rekel, »samo živali, ki sem jih povedal. Mački seveda nič ne bo. Mačka zna sama poskrbeti zase, toda ne morem s' misliti, kaj bo z drugimi." »Kateri politični skupini pripadaš?" sem vprašal. »Nobeni politični skupini," je dejal. »Sedeminšestdeset let imam. Prišel sem dvanajst kilometrov daleč in zdaj mislim, da ne morem več naprej.’ »Tu ni dobro postajati," sem rekel. »Če moreš do tja — gori, kjer se cesta odcepi proti Tortosi, so kamioni." »Malo bom še počakal," je rekel, »potem pa grem. Kam pojdejo kamioni?" »Proti Barceloni," sem mu povedal. »V tisti smeri ne poznam nikogar," je rekel »toda prav lepo se ti zahvaljujem. Še enkrat se ti prav lepo zahvaljujem." Pogledal me je z zelo praznim, utrujenim pogledom in ker je moral z nekom deliti svoje skrbi, je rekel: »Mački ne bo nič, ne dvomim. Zavoljo mačke se ni treba nič vznemirjati. Toda druge. Le kaj misliš, kaj bo z drugimi?" »O, verjetno jo bodo kar dobro odnesle." »Misliš?" »Zakaj ne?” sem rekel in gledal na drugi breg, kjer zdaj ni bilo nič več voz. »Toda kaj bodo počele, ko pride topni- štvo, ko je bilo meni naročeno, naj odidem zavoljo topništva?" »Ali si pustil golobnjak odprt?" sem vprašal. »Sem." »Potem bodo odleteli." »Da, gotovo bodo odleteli. Toda druge Bolje, da ne mislim na druge," je dejal. »Če si se odpočil, bi bilo treba iti," sem priganjal, »Vstani in poskusi hoditi." »Hvala ti," je rekel, se spravil na noge, omahoval na eno in na drugo stran in potem sedel nazaj v prah. »Skrbel sem za živali," je rekel medlo, toda ne več meni. »Samo za živali sem skrbel." Nič se ni dalo narediti z njim. Bila je velikonočna nedelja in fašisti so napredovali proti Ebru. Bil je siv, naoblačen dan, nebo je bilo nizko, tako da njihova letala niso vzletela. To in pa dejstvo, da znajo mačke same skrbeti zase, to je bila vsa sreča, kar je je bilo namenjeno staremu. ANEKDOTA • Dumas je priredil banket v čast Jenny Lind, ki je pela Traviato v Parizu. Švedinja se pri njem pozanima, kdo je Marie Du-plessis, model »Dame s kamelijami". Bila |e nadvse razočarana, ko je zvedela, da Marie sploh ni bila lepa in je imela v času, ko jo je Dumas poznal, nekega konjskega mešetarja za ljubimca. To se ni zdelo švedski pevki prav nič romantično. „Tako| torej od originala ni ostalo nič drugega kot ljubezen do kameliji" Je menila. »Tudi to ne," Je rekel Dumas neusmiljeno, »Marie rož še mar ni bilo. Kamelije sem si izmislil." tako težko pričakovala tega trenutka. Torej nista vriskali zastonj. Vsi žareči v obraze sta ponosno stopili pred naju in visoko dvignili plemenito ptico, prekrasnega ruševca s petimi krivci. Vsakdo, ki ima odprto srce za plemeniti lov, si lahko misli, da čestitkam, stiskanju rok in vzklikom »Lovski blagor" ni bilo ne konca ne kraja. Objeli smo se kot veseli in srečni lovski tovariši, Francki in Marici pa sva z Jožetom še posebej čestitala, saj sta bili verjetno edini na Pokljuki, ki sta uplenili ruševca brez moške pomoči. Prvi, veseli del lova je bil zaključen in sledil je drugi, »resni" del — lovski krst. Vsak lovec, ki upleni prvo divjad, pa naj bo to petelin, srnjak ali gams, mora biti po lovski šegi »krščen". Na Pokljuki so že bili zbrani vsi lovci prostranih revirjev. V planinski koči, kjer se dobi tudi kaj pod zob in si lahko omočiš od truda polnega lova suho grlo, je bil posvet starejših lovcev, seveda v odsotnosti mlade lovke Marice, ki pa je verjetno že slutila, kaj se pripravlja. Zbralo se je tudi sodišče. Pred kočo je bil postavljen dolg stol, ki je predstavljal zatožno klop, hkrati pa tudi »mučilno pripravo". Na stolu je bil položen uplenjeni ruševec, ki mu je bilo udobno postlano s smrekovimi vejicami. Ko je sodišče zasedlo svoje prostore, je »birič” s puško na rami pripeljal »obtoženko" pred visoki strogi forum. Tožilec brez obotavljanja predlaga za storjeni zločin — usmrtitev nedolžne plemenite ptice — smrtno kazen. Zagovornik po dolgem in širokem govoru omili celo stvar in Francka kot priča pripoveduje in dokazuje, da sta bili ubogi lovki od petelina naravnost napadeni, zato da je bil strel upravičen, ker je bil izvršen v silobranu. Zdravnica medtem preiskuje obtoženo Marico, če je le-ta pri polni zavesti in zdravju ter jo bodri z zalivanjem z vinom za vrat in za pas. Pregleda tudi, če je tisti del telesa, po katerem bo po vsej verjetnosti začelo v kratkem padati, nezaščiten. Ob koncu sodnik razsodi: »Od vsakega lovca, ki je že uplenil ruševca, naj obsojenka za kazen dobi tri gorke s palico!" Pred izvršitvijo kazni je morala obsojenka odgovoriti sodniku na tri lovska vprašanja. Dva odgovora je znala, usodno pa je bilo tretje vprašanje: »Kdaj ima kura ruševca največ perja na sebi?" Ker obsojenka ni vedela zadovoljivega odgovora, je doslej skrita polica — tako imenovana »krščenica" — zažvižgala po ubogi žrtvi. »Krstim te v znamenju ohranitve lovske vesti!" in po zraku je zažvižgalo. »Krstim te v imenu lovske bratovščine Pokljuke!" in sledil je drugi udarec. »Krstim te v imenu lovskega tovarištva, ki naj ne pozna nobenih meja!" in tretjič je zamolklo udarilo po žrtvi. Ta obred so ponovili še štirje prisotni lovci in »žrtev" je postala enakovredna in enakopravna za lov na ruševca. * Dobrim in požrtvovalnim lovcem s Pokljuke želim v zahvalo in priznanje še mnogo let močnega zdravja, krepak »Lovski blagor" ter mnogo krstov za zdrav in plemenit lovski pomladek. Gašper Josef Friedrich Perkonig Dichter der Verstandigung unter den Volkern ln Ljubljana ist vor kurzem die sloivenische Ubersetzung des Romans „Honigraub‘‘ des grossen Kdrntner Dichters Josef Friedrich Perkonig erschienen. Die hervorragende Ubersetzung besorgte der junge slotvenische Schriftsteller Rok Arih, der auch ein umfang-reiches Essay iiber das Leben und Wirken Perkonigs schrieb, worin er sich besonders mit dessen Weg vom verfiihrten Opfer falscher Propheten zum Dichter der Verstandigung unter den Volkern beschdftigt. Das Essay gibt auch die Antwort auf die Frage, warum es iiber-haupt zur slouuenischen Ubersetzung dieses Werkes gekommen ist und dies gerade im Jahre der 40. V/iederkehr des Tages der Kdrntner Volksabstimmung. Nachfolgend bringen wir die deutsche Ubersetzung des oben genannten Essays »Josef Friedrich Perkonig". Beim osterreichischen Schriftsteller Josef F. Perkonig mijssen wir uns eigentlich nach der Beschaffenheit des Inhaltes jener Zu-falle fragen, die es ermoglicht haben, dass dieser halb Osterreicher mutterlicherseits und halb Slovvene vaterlicherseits in den heuti-gen Meinungen der osterreichischen Litera-turgeschichte und Kritik zum Begrunder der modernen karntnerischen dichterischen Aus-sage in deutscher Sprache wurde, einer Aus-sage, die mit dem Roman von den Noten und dem Gluck des alten Lukas auch schon zu uns gedrungen ist. Schon ein oberflachlicher Blick auf das Leben des Schriftstellers drangt uns, zumin-dest vorubergehend auch an dem vervvik-kelten und noch bis zum heutigen Tage — fur dieses Land gilt es jedenfalls — nicht ganz gelosten Problem der Beziehungen zvvischen zwei benachbarten Volkern half zu machen. Die enge Verknupfung des Schicksals des Schriftstellers mit dem Leben der Karntner Slowenen in den letzten sieb-zig Jahren ist offenbar. Umsomehr mussen wir gerade deshalb zumindest jene Begeg-nungen zvvischen unseren Menschen und ihm beruhren, deretwegen der slovvenische Leser die gerade gegenteilige Vorstellung haben konnte, als sie ihm die Frucht der reifen Muhe des Schriftstellers — der Roman Honigraub — zu vermitteln vermag. Zumindest ein Teil der slovvenischen Menschen konnte in der Wahl des Lebensvve-ges gerade dieses osterreichischen Schriftstellers, der sozusagen auch aus dem Schosc unseres Volkes hervorgegangen war, ob-zwar in seinem Randgebiet, sovvie auch in seinem literarischen und kulturpolitischen Ausdruck — eine jener Erscheinungen se-hen, die Ablehnung verdienen, eine jene' Erscheinungen, die unserem nationalen Le-benssein schadlich sind. Zur Begegnung mit ihm konnte gerade deshalb erst bei der V/ahrnehmung we-sentlicher Wandlungen — zuerst beim Schriftsteller selbst und dann erst in uns selbst, unter den Bedingungen unserer neue-ren Ausblicke kommen. Besseres Verstand-nis der gesellschaftlichen Triebkrafte gibt uns heute vvenigstens bis zu einem gevvis-sen Ausmass die Moglichkeit, den Abstand zvvischen uns selbst und den Erscheinungen, deren Bestandteil vvir sind, abzustecken. Die Schvvierigkeit besteht darin, dass vvir die Erscheinungen gleichzeitig erleben und an ihnen gefuhlsmassig betroffen sind. * Als in dem Winkel unter der Koschuta in der Karavvankenkette, im kleinen Markt-flecken Ferlach in Karnten gegen Ende des vorigen Jahrhunderts dem Buchsenmacher und sogar in der Bearbeitung edlen Metal-les kunstgevvandten Graveur Perkonig und seiner Frau — der Mann hatte sie sich von einem Bauerngehoft aus der oberen deut-schen Gegend geholt — ein Sohn gebo-ren vvurde, der den Namen Josef erhielt, hat der Vater in der heimatlichen Gemein-schaft noch immer gerne slovvenische Lieder gesungen; beim kirchlichen, slovvenischen Chorgesang vvirkte er aber damals nicht mehr mit. Der Schriftsteller selbst erzahlt uns in seiner autobiographischen Essay-Sammlung mit dem Titel „lm Morgenlicht": „Meln Vater, der 1860 geboren wor-den war, kam noch aus der frledsamen Zelt, er konnte slowenisch reden und singen, wie alle Menschen seiner Gene-ratlon im Rosentale, er sprach gleich Ihnen mit Vorllebe slowenisch, er dach-te vvahrscheinlich auch darin, noch be-schied sich die deutsche Sprache mit dem Range eben einer zweiten, nicht aber der elnzigen rechtmassigen Sprache. Mein Vater heiratete eine Bauern-tochter aus der deutschen Gegend, die kein slowenisches Wort zu reden wusste, I es ubrigens auch spater nicht erlernte, I und so vvurde dann Deutsch meine Mut-I tersprache, das Slovvenische habe ich • erst auf der Gasse gelernt.. Ober den Geburtsort des Schriftstellers und die damaligen Volkstumsverhdltnisse aber hat uns im Kalender der Hermagoras-Bruderschaft fur das Jahr 1889 der Slovve-nisch-Professor am Klagenfurfer Gymnasium Johann Scheinigg einige sehr interessante Zeilen aufgezeichnef: „Langs des Baches, benannt als Loib-ler Borovnica, zu Fussen des Žohtar (oder Borovnica-Gipfels), umgeben vom Gerlouz, dem Matzen- und dem Singer-berg, crstreckt sich das Ferlacher Dorf. Nach der letzten Volkszahlung hat es 1342 Einvvohner, von diesen Hessen sich 666 als Deutsche einfragen; echte Deutsche, vvenn vvir die kaiserlichen und Fa-briksbeamfen vvegzahlen, vvirst du nur eine Handvoll vorfinden; alle iibrigen sind slovvenischen Blutes, drangen sich aber als Deutsche vor, in der Meinung, sie seien weiss Golt etvvas mehr, deutsch sprechen aber konnen sie nicht. Sie ver-unstalten aber auch ihre eigene Mutter-sprache, vveil sie keine Schulen haben, in denen sie sie gut erlernen konnten; sonst vvurden sie sich wohl kaum des slovvenischen, so mild klingenden Wortes schtimen.” Anders sinnierte uber dieses Wort, das deutsche und das slovvenische, in den be-reits ervvahnten Essays (Im Morgenlicht) der Schriftsteller Perkonig: „Auch ich vermag nicht im einzelnen zu sagen, vvann der Wechsel zvvischen den Sprachen eintrat, dech ist mir, als hdlten die Leute und mein Vater slovvenisch geredet, wenn das Herz in besonderem Masse daran beteiligt vvar, vvenn es um Dinge ging, die ihr eigenes Leben betraf — vielleicht sprach dann auch ihre Jugend aus ihnen, und die hatte vor-vviegend slovvenisch geredet." Der Notiz des Professors Scheinigg und Perkonigs spaterem Ervvagen — mehr als ein halbes Jahrhundert danach (1948) ist das Buch Im Morgenlicht erschienen — mochten vvir als dritte Erlauterung noch einige statistische Angaben uber die Volks-zahlungen im Ferlacher Gerichtsbezirk an-fiigen. Auch aus osterreichischen Ouellen konnen vvir erheben, wie von den Zahlkommis-saren alle zehn Jahre weniger slovvenisch sprechende engere Landsleute Perkonigs er-mittelt vvurden (im Jahre 1890 ist in der Rubrik deutsche Umgangssprache die Zahl 1400 verzeichnet, in der slovvenischen aber noch 9339, zehn Jahre spater ist das Ver-haltnis 2805 zu 7990 und bei der Zahlung im Jahre 1910 schon 4928 zu 6347; die Angaben sind der Studie B. Grafenauers uber die Nationalitatenentwicklung in Karnten von der Mitte des 19. Jahrhunderts bis heute, Koroški zbornik, 1946, entnommen.). Zu jener Zeit, in die der Schriftsteller in seinen Erinnerungen an die Kindheitsjahre zuriickkehrt, aber haften die Ferlacher Buchsenmacher die Krise ihres Gevverbes bereits dadurch ubervvunden gehabt, dass die Kriegsvvaffenproduktion auf die Herstel-lung von Jagdgevvehren umgestellt vvurde. In ihrer mehr als vierhundertjahrigen Ge-schichte konnen sie sich in Ferlach damit brusten, dass sie auch schon Hauptlieferan-ten von Waffen fur die osterreichische kai-serliche Armee vvaren. Die Ara gunstiger vvirtschaftlicher Verhaltnisse zur Zeit der Kriegszijge Napoleons aber vvar voruber-gegangen, die Grundung des staatlichen Arsenals hat die Ferlacher Buchsenmacher-zunft arg betroffen, vveil dadurch grosse Auftrage ausfielen. (Fortsetzung folgt) RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske oddaje Radia Celovec Nedelja, 5. 6.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 6. 6.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Torek, 7. 6.: 14.00 Poročila, objave. — Dr. Ivan Grafenauer: Koroške ljudske pesmi, ki so šle v druge slovenske pokrajine. Sreda, 8. 6.: 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 9. 6.: 14.00 Poročila, objave. — Iz popotna torbe: Pri tujih narodih v gosteh. Petek, 10. 6.: 14.00 Poročila, objave. — Pisana paleta. * Sobota, 11. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Sosedov sin. Sobota, 4. junij: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 širni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 16.20 Zenska oddaja — 18.55 šport — — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1960. Petek, 10. junij: I. program: 6.00 Pestro pomešano — 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Koroška domovinska kronika —' 15.30 Kulturno ogledalo — 17.10 štajerski komponisti — 17.55 Celovec — včeraj in danes — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halo teenagerjil — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.05 Mladi glas — 7.10 Beležke 'z dnevnika — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Iz zelene štajerske — 16.30 Glasba mlade zaljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Anafolov po* vratek — 21.55 šport. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00 Sobota, 4. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Zabavna ruleta — 8.55 Radijska šola — 10.10 Ritmi Latinske Amerike — 11.30 Pionirski tednik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi — 13.30 Mladi operni pevki Mileva Pertot in Zlata Gašperšič —- 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 Na platnu smo videli — 16.15 Venček domačih — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. ► RADIO P R O G R A Mi i j i t 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Slušna igra — 21.20 Ljudske viže. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Tako doni na Koroškem — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 19.15 Oddaja v;-cekanclerja — 20.00 Dobro zabavo. Nedelja, 5. junij: I. program: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.25 .Vesele ženske vvindsorske", komična opera Shakespeara — 19.00 šport — 20.10 Slušna igra. II. program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 9.00 Operni koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operete — 16.00 Plesna glasba — 19.10 Popevke — 19.30 .Cigan baron", opereta — 21.45 šport Ponedeljek, 6. junij: I. program: 7.00 Veseli zvoki — 8.05 Ljudska glasba iz škotske — 9.00 Pestre melodije — 10.00 Godba na pihala — 11.00 Operetni koncert — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Za ples — 19.00 šport — 19.45 Chansoni iz Francije — 21.55 Neznani Raimund. Torek, 7. junij: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Koroški domači koledar — 8.45 Hišni zdravnik — 14.30 Oddaja mladinskega referata — 14.45 Posebej za Vas — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Teden dni deželne politike — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Slušna igra — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutra- nja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 2enska oddaja — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Esperanto — 19.30 Oddaja za družino — 21.10 Vsaka stvar ima dve strani — 21.55 šport. Sreda, 8. junij: I. program: 6.25 Pestro pomešano — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 13.00 Pestro pomešano — 14.45 Glasba za mladino — 16.30 Koncertna ura — 18.55 šport — 19.00 Od ploščo do plošče — 19.15 Veliko presenečenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Slavnostni koncert ob 150-letnici rojstva Roberta Schumanna — 22.10 Pogled v svet. Četrtek, 9. junij: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zve- neče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina igra — 13.35 Mala melodija — 15.30 Koroški avtorji: Katarina Lavant — 17.55 Kulturne vesti — 18.15 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.30 Mladinska oddaja — 20.15 Na Turah — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.05 Preden odidete — 7.15 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 10.40 šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 15.00 šolska oddaja Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, J. 6.: 17.00 Za mladino: Kaj bi lahko postal? — 17.30 Pustolovščine v afriškem pragozdu — 20.10 .Moč usode", Verdijeva opera. Ponedelfek, 6. 6.: 17.00 Za mladino — 19.45 Aktualni šport — 20.00 Binkošti, ljubi praznik — 20.15 Filmski festival v Cannes — 20.55 .Polna vreča drobiža", prenos iz nemške televizije. Torek, 7. 6.: 19.30 .Globinski opoj’, film — 20.20 Prenos iz gledališča. Sreda, 8. 6.: 17.00 Za otroke — 17.30 Iz mladinskega filmskega programa — 17.45 Za motoriste — 19.30 Pomočniki človeštva — 20.20 .Drugi", kriminalna igra — 20.50 Glasbena oddaja. Četrtek, 9. 6.: 19.30 šport — 20.20 .Claudia", prenos iz nemške televizije. Petek, 10. 4.: 19.30 Enaindvajset, kdo ve več? — 20.00 Prenos iz gledališča. Sobota, 11. 6.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 .Na-politona", napolitanske narodne pesmi. Nedelja, 5. junij: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.30 Godba na pehala — 7.35 Popevke — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Z glasbo v novi teden — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.40 Vesela godba — 11.15 Domače polke in valčki — 12.00 Voščilo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.00 Humoreska — 18.00 Šport — 20.05 Izberite melodijo tedna — 22.15 Ljubljanski Jazz-ansambel. Ponedeljek, 6. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.25 Plesna glasba — 8.40 Umetne in narodne pesmi — 10.10 Veliki orkestri, znane melodije — 10.35 Iz Dvoršakove .Rusalke’ — 11.00 Popevke — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Havajske melodije — 13.55 Popevke — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 Milan, metropola Italije — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Srečno vožnjol — 18.00 Radijska univerzo — 18.15 Iz baleta .Labodje jezero’ — 18.30 Sporlni tednik — 20.00 Trikrat po četrt ure — 20.45 Kulturni globus. Torek, 7. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.05 V glasbi po svetu — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz filmov in glasbenih revij — 9.45 Iz Giordanove opere .Andre Chenier' — 11.30 Od polke do rockVrolla — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Venček narodnih in domačih — 13.30 Iz raznih oper — 14.05 Radijska šola — 14.35 španski napevi — 15.40 Iz domače književnosti — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 O mednarodnih vprašanjih — 20.00 Pojo romunski zbori. Sreda, 8. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Mladina poje (s festivalo mladinskih zborov v Celju) — 9.00 Jezikovni pogovor; — 9.15 Slovenski namospevi — 9.45 Hammond orgle v ritmu — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Puccini: Tu-randot — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pisani zvok« z Dravskega polja — 13.30 Pozdrav iz šumadije — 14.05 Radijska šola — 15.40 Novost na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.30 Zabavni potpouri — 18.00 Kulturna kronika — 20.25 Mascagni: Cavalleria rusticona Četrtek, 9. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Glasbene razglednice — 8.35 Iz Mozartove spevoigre .Bastien in Bastiena" — 8.55 Radijska šola — 9.40 Poje zbor Slovenske filharmonij* — 10.10 Melodije s sončnega juga — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vedri zvoki — 12.40 Pesmi raznih narodov — 13.55 Pri opernem skladatelju Donizettiju — 14.20 šport in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knji!" nega trga — 16.30 S popevkami po svetu — 17.15 .Večerna pesem" 17.30 Melodije velikih mest — 18.05 Turistična oddaja — 18.15 Spoznavajmo naše umetnik©: sopranistka Ksenija Vidali — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Celrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21-O® Literarni večer: Japonska poezija. Petek. 10. junij: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Zbor in folklorna skupil .Joža Vlahovič" iz Zagreba — 9.20 Italijanske in fron' coske popevke — 9.40 Za mlade ljubitelje glasbe *" 10.40 Iz Čajkovskega opere .Evgenij Onjegin’ — 11-3® Družina in dom — 12.00 Ciganski napevi — 12.15 Km®' tijski nasveti — 12.25 Nemške in francoske arije — 13.5& Harfa v ritmu — 14.05 Radijska šola — 14.35 Baritoni'* Dušan Popovič in sopranistka Anica Čepe — 15.40 svetovne književnosti — 17.20 Lepe melodije — 17.^ Slovenske beneške pesmi poje zbor primorskih študent®7 — 18.00 Človek in zdravje — 18.15 Zadovoljni Kranjc' s svojimi pevci — 20.15 Tedenski zunanjepolitični Pre' gled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 2?-^ Nočni operni koncert. Urarski mojster Gottfried ANRATHER z. birmo: Okraske - ure Reparaturna delavnica Celovec - Klagenfurt Pauiitschgasse 9 Tel. 33-03 G APP obleke so pojem hita vseh prednosti H. GAPP specialna trgovina za gospod3 Celovec - Klagenfurt KarfreitstraBe 3