LETO Y.
18.februarja 1952
ŠTEV.87.
S K O E VOVK
Međ .človeškimi pravicami je spoštovanje osebe in njenega prepriča^ bja v Titovi Jugoslaviji posebno v časti. Barabsko zažiganje škofa Vov= ka nam to znova potrjuj e.Bila bi dobra duševna vaja za zapadne zagovor^' bike Tita,če bi premislili potek surovega in podlega napada.Vsega. obša= lovanja je vredno,da jim nihče v emigraciji ne postreže s primerno spo= ženico. Toda tudi nam beguncem, ki poznamo komunizem, bo dobro del pre= tres teh novih podvigov narodnih herojev,ki nadaljujejo z manj slavnimi -^ bolj krvavimi tradicijami narodno osvobodilne vojne.
Nismo sami krivi,če zahajamo v jedko ironijo.Uradna jugoslovanska Poročila govore o "neznanih partizanih". Ti junaški borci so torej na = Padli mirnega in nemočnega človeka, Titova vlada je "popolnoma strpna"
^o katoliške Cerkve. Zato trpi tudi zažiganje škofa. Trezno in brez pre -Kravanja moremo zvaliti krivdo za napad na komunistično oblast.Najprej Podpihuje v ljudeh slabe nagibe in ustvarja razpoloženje, v katerem pro ^vitajo barabe. Pa končno se povsod lahko dobe razbojniki.Dokazi za kiiv ^o in .odgovornost so manj posredni, čeprav okoli Spinski. Bencin v Jugo= ' alaviji ne teče v potokih, niti ga. ne prodajajo v obcestnih črpalkah v Prosti prodaji. Vendar sc si ga napadlci mogli omisliti za polivanje ško Uo. .Ali vodi ta sled na kako traktorsko postajo ali v kako drugo državno' Ustanovo, ki poseduje avto?	■
Po oklofutanem miličniku bi sodili, da je državna oblast v zadnjih C^getajih. Kadar v policijski dr-avi policaji , ne more jo.,držati reda, je
k
on.ec policije in države in je svoboda blizu. < al v Jugoslaviji ni tako.
Oö?od je trdo na uzdi, Rankovid je krepko v sedlu. Če bi se kdo posta = .^1 po robu milici, bi preje prirohneli tanki, kot pa bi se oblast pohlev ^o umaknila. Le ena razlaga je mogoča. Razgrajači so uživali visoko za= ^jito. Kaj je nagnilo novomeškega poveljnika milice,da je mižal na obe ^ee'si? Ali je bila v tolpi celo osebno kaka krajevna komunistična živi= Na katero visoko mesto vodi ta sled?
Jugoslovani ne bodo potrebovali Sherlock Holmesa,da razrešijo to airivnos-t.A preiskava bo najbrž e brezuspešna .Kardelj pa dreza strokov = ^M’ake za zvezo s tujino, naj iznajdejo nove fraze, s katerimi bi potola= Jli zapadni svet,ki že preveč pozna staro robo.
Kaže, da heroji v Novem mestu po barabskem dejanju niso nemoteno ^Šivali na lovorikah zmage.Kljub temu,da so se dobro odrezali pri soci l^istični izgradnji,- so na zapadu dvignili preveč prahu, da bi bilo Titu ^ijetno. Moral se je msgr.Vovku opravičiti,storilci pa so bili deležni
J°.Po ustaih. Za Novo leto je prinesel ljubljanski "Pavliha" smešnico, ^3 si po svetu žele.Korejci žele srečno pot vsem tujcem? Wall Street,
;nn Ni Stalin prosil vbogajme in podobno. Kot želja Vatikana je narisan l^dškof Stepinac s sekiro v trebuhu in s palmovo vejico mučenika v roki.
Dbrže nekoliko visoke nejevolje. Res se v udarniški vnemi sami tolče=
Su:
^ova šala se je nekako spreobrnila v še bolj surovo dejstvo.Ti tu so
n • . •	... . _ n a .. 1 . . _ • • ... _ . _ .m* _	. V	07  n _	• •
dejanja vsaj nekoliko neprijetna zaradi ogorčenja Zapada.Če bi imel'
^Pr.avka s spretno emigracijo, ki bi poskrbela, da bi se ves zapadni svet
■j? 2 buril ob barabijah, bi se dvakrat premislil, predno bi spet dopustil iz partizanskega herojstva.Na ta način bi emigracija- dejansko priporno^ j da se omili trpljenje ljudi doma,Danes pa ne moremo drugega, kot da n^Sj^Ln ogorčeni škripljemo z zobmi in da želimo škofu Vovku, da bi kma 1 ~ ~	‘ iivel.


V
(Glej poročilo KAKO SO ZAŽGALI SKOPA na strani 4.)
USTAVNI VLADAR SVOBODNEGA NARODA
Značilno je v tem svetu republik, kako trdno stoji britanska kralje= va hiša - je dejal indijski ministrski predsednik g.Fehru ob smrti angleš kega kralja Jurija. Ob tej smrti se nam zdi primerno, da napišemo nekaj misli, ki nam silijo pod pero. Ne nameravamo razpravljati o prednostih ali slabo stih.monarhi je ali republike.Bilo bi preobsežno in za nas zdaj stvar ne pride v poštev. Nazorni angleški primer monarhije nam nudi dej stvo,ob katerem 'se moremo zamisliti.
Vloga monarha- je v sodobni demokratični državi vezana na ustavo ozira ma na ustavne, predpise. Kralj ne vlada, ampak kraljuje. Stoji nad dnev= no in strankarsko politiko; svojim od narodnih predstavnikov postavije= nim ministrom je prvi svetovalec in obenem prvi služabnik. Y sebi zdru= žuje le tiste pravice,ki zagotavljajo in predstavljajo kontinuiteto dr= žave,naj se potem že vlade menjajo, ministri prihajo na oblast ali odha jajo. Kakor v narodni državi kralj predstavlja simbol edinosti celokup=_ nega naroda, tako je njegova vloga v večna rodni državni skupnosti še bolj kočljiva in pomembna. Kralj druži narode, vse predstavlja enako. S svo= jim trajnim nadstališ^em simbolizira enakopravno st - brez priviligiranih in zapostavljenih. Kralja zanimajo vsi državljani: vseh slojev in vseh stanov. V mnogočem bo lahko dober in • ■:,jetno uspešen svetovalec .svojim ministrom,če bo visoko izobražen, če se bo zanimal za življenje svojih državljanov in ga poznal iz osebnega,živega stika z' njimi. Njegov ugled in vpliv bosta pađ’ala, če si bo zapiral oči pred vsakdanjo resničnostjo in če ne bo skušal razumeti nove družbene ideje. Kralj mora biti vsem visok moralni zgled. Le kralj, ki bo čuval svojo osebno čast, bo zmožen varovati čast svoje države; le,tako bo ostal spoštovan pri svojih držav. Ijanih in v svetu. Dober demokratičen kralj mora biti pripravljeni deliti usodo s svojim narodom - v dobrih in trdih časih.
Vloga kralja'Juri ja,ko je zasedel pred 16 leti prestol,za svojim bra= tom Edvardom,ki se mu je odpovedal, ni bila lahka: z majhno nerodnostjo bi utegnil razdeliti petdesetmilijonski narod in z njim ves imperij na "Edvardijance" in "Georgijance".•Toda že prve dni se je pokazalo,da mož, ki ni bil "šolan" za kralja, ne bo dovolil obstoja kakšni "kraljevi stra nki". To je okrepilo njegov položaj. Še bolj zanimivo je, da je monarhi^ ja iz zadnje angleške "socialne revolucije", ko bi se po vzorcih drugod moral podreti angleški prestol, izšla močna, s svetovnim ugledom, ter da je bila v celotnem Commonwelthu nova kraljica pozdravljena enodušno od različnih ras, narodov in različnih strank - od levice do desnice.
ALTERNATIVA
Ce vesti o možni razširitvi londonskega Jugoslovanskega odbora, o če15 mer poročamo na naslednji strani,odgovarja jo dejstvom, je poleg pozdrava treba povdariti kočljivost in odgovornost take namere.Bojmo se kakršneko li improvizacije,ki ne bi v občutni meri nudila možnosti, da_ kasneje, pri15 de do polne demokratične s-h-s koncentracije in alternative Ti tu.Oni,ki bodo določali postopek in predvideli osnove bodoče skupne politike,naj poleg političnih momentov ne pozabijo tudi na - psihološke. Tudi naj bo zamišljeni Svet v logičnem razmerju do eksekutive.Slovenski in hrvatski slučaj je vreden večja skrbi:kot ni vzgledov, da bi _dr-.Krekova SLS vsi ed "zgovornega molka" pristala na takojšnje sodelovanje,bi sodelovanje osta lih slovenskih skupin,predvsem Demokratov,le naj imelo podporo v SLS.Dr* Mačkov položaj je nasproti številčnejšim Titovcem in ustašem v emigracij ji težak;kdor bi do dr.Mačkove HSS postopal prenaglo ali celo Hrvate po^ stavijal pred prehudo izvršeno dejstvo,bo krepil ustaše In slabil že ta-ko' slabotno HSS. Pri tem ni' važen le postopek;še bolj važna je politična osnova.Podpisniki "Poruke" imajo zdaj lažjo vlogo,ko poznajo kritiko xn odmev na svojo izjavo.Naj se potrudijo razumeti tudi drugo stran;naj sk^ ____________________________________ šajo dojeti politične spremembe v
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End,
Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
Ti tovini še bolj kot so jih v "Por ki".Vredno je primerjati londonsko poslanico s pariško Deklaracijo.Po je bolj radikalna,bolj sodobna in bila bi bolje sprejeta -da je nis° podpisali politično manj znani l.jn dje.-0 slovenski vlogi bomo še posJ1*
PRED RAZŠIRITVIJO LONDONSKEGA ODBORA?
London,II»februarja.(Porodilo nagega dopisnika)
V januarski Številki pariSke "NaSe reči" je objavljen "Problem Jugo= slovanskega narodnega odbora", ki j.e nastal ob smrti treh njegovih ola= nov: ing.Bobi ca,Miletiča in Djonlagiča ter po odhodunčetrtega člana dr. Gavriloviča v USA, Tako je od.nekoč devetčlanskega odbora ostala le pe= torica: gg.Sl.Jovanovič,J.Banjanin,V.Vilder, B.Jevtič in R.Knečevič.
Pisec g.Dj.Radovanovič ugotavlja, da ta londonski odbor ne predstav« Ija koalicije_političnih strank niti ne njihovih odposlancev.To je le skupina političnih ljudi, ki so se v skupnem odboru združili na delu proti Titu. Ne glede na to pa je ta odbor - kar se Srbov tiče - najre*>ša-prezentativnejša politična skupina.
G.Radovanovič je mnenja,da ne bo pri Slo do izpopolnitve sedanjega Ju goslovanskega odbora z novimi politiki predvsem, ker običajno za umrli= mi prvaki nastane praznina pz.pride na vrsto druga garnitura, politično in moralno daleko manj reprezentativna kot prva. Drugi razlog pa je, da stranke v emigraciji ne obstojajo kot organizacije,pa zato praktično ni mogoče delegirati odposlancev v Odbor,ki pa če itak ni koalicija strank.
Toda,upoštevajoč verjetno zakon razvoja, časa, staranja in umiranja., g. Radovanovič misli, da samo rešitev te obstoječe krize londonskega odbo= ^a predstavlja močnost,da odbor prečivi krizo, je pa obenem tudi lepa Prilika, da pridemo jugoslovanski begunci.do skupne reprezentance. "Pri tem delu ne smejo sodelovati samo člani JNO s svojimi bližjimi in dalj= himi prijatelji, ampak vsi demokratični Srbi,Hrvati in Slovenci, ki na sodelovali in sodelujejo tudi danes v okviru uveljavljenih organizacij politični borbi narodov Jugoslavije. Oziroma, morajo sodelovati vso tiste pozitivne sile in ugledni ljudje, ki se zavedajo, da se naša drča in njeni narodi morajo osvoboditi pred bedo,terorjem in neredom - sa ko g skupno borbo in delom sposobnih Srbov,Hrvatov in Slovencev".Ali bo Jugoslovanski odbor nadaljeval svoje čivljenje z novimi silami - ali pa ga bo zakon izumiranja počasi potiskal v ozadje.
Zgornji članek me je potrdil', da imajo govorice o močni razširitvi londonskega odbora,ki sem jih prvič čul ^e lansko poletje,neko osnovo, kasnejša smrt g.Miletiča je verjetnost povečala. Pozanimal sem se na me ■^odajnem mestu in zvedel, da ti glasovi niso brez podlage. Mišem sicer mogel ugotoviti podrobnosti,kako si JNO predstavlja praktično izved= te zamisli, vendar vse ka^e, da bi naj šlo za ustanovitev širnega lyeta in očje Eksekutive; po gotovih znakih zaključujem, da bi naj bodo 3I izvršilni odbor sestavljal če obstoječi odbor.
Slovenci
Kljub dr.Krekovemu stališču,da Slovenci iz več razlogov ne moremo mi ko Hrvatov v kak Jugoslovanski odbor (obrazložitev za to je g.dr.Krek ^hdal lani v članku "Naš zgovorni molk"), imam vtis, da nekateri člani pričakujejo, da odločno pro jugoslovansko orientirana Slovenska demo ^katska stranko ne bo za vsako cene v nedogled molčala na dr.Krekov "zgo v^rni molk". Razširitev londonskega odbora bo po njihovem mnenju močna 'keizkušnja za slovenske naprednjake, kako se bodo odločili.Lahskoletna *£icijelna zveza med SDS in JNO bi utegnila to potrjevati, četudi je to j8© zaenkrat najbrč le zgolj predvidevanje. Poleg tega se v Londonu ra= l)kUa na sodelovanje nekaterih neorganiziranih slovenskih posameznikov in •lovenske Pravde,ki doslej ni nikjer vezana.,
Hrvati
^ "brez dvoma najtežji problem, četudi sem opazil, da JNO zaradi tega r± r5 velikih skrbi. Poznajo pasivnost dr.Mačka,ki kontinuira če od leta ^41; prav posebnih izgledov ni,da bi se v sedanjih razmerah HSS pridru s^Ta JNO ju.'Toda nekateri v Odboru so optimisti: računajo, da bo razpo = ^°čenje v jugoslovanski (tudi hrvatski) emigraciji občutne drugačno, če enkrat prišlo do razširitve in akcijske pomladitve londonskega cdbo=
,9, Ko bi se tak^ postopoma ustvarjala demokratična alternativa totali= lenemu Titu, bodo Hrvati težko mogli uspevati na ločeni ^fronti, saj v ,ab.ih mednarodnih razmerah borba za razkosanje Jugoslavije nima na Zapa Prav nobenih izgledov; ?oleg tega,da7Te primarni cilj odstranitev ko ^Hnistigne diktature. Ko bodo tako Hrvati videli, da se ustvarja skupna
antititistična fronta širšega obsegaj' bodo verjetno voljnejši za sodelo vanj e.
..,in.Srbi
Močnejšo hrbtenico je londonski odbor dobil po lanskoletnem prelomu v srbskem izseljenstvu v Ameriki. Srbi,ki so tam dotlej podpirali vele= srbski Centralni narodni odbor, so ugotovili, da njihove organizacije in list Američki Srbobran ne smejo več dajati podpore gibanju, ki "seje mrž nju med ju,bradu"o S tem se razmere v begunskem srbstvu počasi čistijod = mam pa vtis iz raagovora, da sedanji člani JKO v nobenem slučaju ne bi hoteli sodelovati v istem krogu s tistimi samoskrbskimi veljaki, ki so si v zadnji vojni prislužili.naliv "koljači" ali pa so v svoji ideologiji postali (ali ostali?) zagovorniki "močne roke".
Idejna gsnova razširjenega Jugo slovanskega odbora bi naj bila "Poru= ka" iz leta 1950.
• = + =
KAKO SO ZAfGALI ŠKOFA Zgledna požrtvovalnost milice
0 'napadu na ljubljanskega pomožnega škofa msgr.Antona Vbvka(KT 86) po snemamo po gorišlcem "Katoliškem glasu" natančnejše poročilo.
Škof se je v družbi kanonika dr.Kimovca in župnika Čampe peljal v Ko= vo mesto z jutranjim vlakom v nedeljo, 20.januarja, da bi v župni cerkvi v Stopičah blagoslovil nove orgle. Nekoliko pred Novim mestom je nekdo vrgel na počasi vozexi vlak smrdljivo steklenico,ki je razbila okno in padla v vagon, kjer so potovali gospodje.
Na postaji v Novem mestu je čakala tolpa ljudi, ki so trem duhovnikom preprečili odhod, nekaj časa psovali škofa, ga odvlekli v čakalnico in ga na mizi zmerjali,pljuvali, ščipali in se norčevali. To je trajalo kako uro, pri čemer naj bi po "Slovenskem Poročevalcu" posredoval nek mi= ličnik,' a je po dobljeni klofuti opustil poskuse za vzpostavitev reda.
'Škof -se je odločil,da se vrne v Ljubljano in odšel v vlak, ki je stal na 'postaji.vTolpa mu je sledila. Končno ga je nekdo polil z bencinom in ga zažgal. Škof je odvrgel suknjo, ni pa mogel hitro sneti gorečega ce= luloidnega ovratnika.• Dobil je znatne opekline po vratu in glavi. Pri = , šel je zdravnik, in ambulanta,ki naj bi škofa odpeljala v novomeško bol= nico. Razgrajači so zahtevali,da gre škof peš v njihovem spremtvu. Msgr. Vovk je zato čajcal v mrazu odhoda zgodnjega popoldanskega vlaka in se z njim vrnil v Ljubijano,kjer je dobil zdravniško pomoč.Tretji dan se mu je stanje tako po slabšalo,da je, čeprav nerad, moral ostati v bolnici.
Tito se opravičuje
V ljubljanski bolnišnici je msgr.Vovk sprejel vladnega odposlanca,ki mu je izrazil uradno obžalovanje zaradi novomeškega napada.
Konec verouka
S 1.februar jem so v Sloveniji ukinili poučevanje verouka v šolskih poslopjih. Odredba govori, da je bilo dosedaj začasno dovoljeno pouče = vanje verouka v nekaterih šolskih poslopjih. Z drugim polletjem je tega kSnec "da se poenoti pouk".
'ČRNI OBLAKI
Svoboda v Jugoslaviji se zdi komunističnim voditeljem prevelika in prenevarna.Preveč ljudi zamenjuje sedanjo poglobitev socialistične de = mokracije za povračanje buržoazne demokracije po zapadnem vzorcu,je iz= javil Boris Ziherl,član CK KPJ. V najnovejšem času se kažejo nevarni zna ki,da bodo komunisti spet trše pritisnili in da bodo začeli v Sloveniji’ Centralni komite KP Slovenije je pozval partijce k izčiščenju.Proti katoliškim duhovnikom,kateri so reakcionarji,na j se začne sistematična go-nja.V to naj ne posegajo državne oblasti,ampak naj se Izvaja pritisk na političnem,socialnem in kulturnem polju.Potrebno je,da se v bodoče prepreči pojav idejam,tujim socializmu,tudi v tisku in v umetnosti.Partij= ski komiteji naj pripravijo načrte, pregleda jo svoje sile in 'sile naspro^ nikov ter očistijo svoje vrste vseh oportunističnih in stremuških elemen tov in kominformističnih vohunov.
"NARODI RUSIJE SO.NAŠI PRIJATELJI"
New York,10.februarja.( Dopis)
Bivši -ameriški:' veleposlanik v. Moskvi, admiral Kirk, je prevzel vodstvo Ameriškega odbora za osvoboditev narodov Rusije. Ta osvobodilni odbor, ki so ga Amerikanei ustanovili pred letom dni in.ima-.svoj sedeš tu v New Yorku, bi naj -v načelu deloval tako kot še deluje NCPE z razli ko,da se bavi samo s področjem Sovjetske Rusije. Odbor namerava ustano= viti v Muenchenu politični center, izdajati .raznovrstno časopisje ter vzpostaviti močno radijsko oddajno'posta jo.
"Prve šrtve komunizma"
"V času svojega bivanja v Rusiji,"'je izjavil admiral Kirk, "sem si potrdil svoje staro prepričanje, da je treba narode Rusije skrbno raz= likovati od ruske vlade. Öe je Stalinov rešim naš sovražnik, so narodi, ki so zasužnjeni od njega, naši prijatelji. Ti narodi nimajo z nami no= benega spora, in mi ga nimamo z njimi. Ti narodi so prve in najbolj pre ganjane šrtve komunizma in prvi zavezniki svobodnega sveta v borbi pro ti komunističnemu režimu1.' Kot tuji diplomat je admiral kljub omejitvam precej potoval po Rusi ji,kjer je začel občudovati ruski narod ter soču= atvovati z njim zaradi njegovega dolgotrajnega trpljenja. Admiral Kirk je trdno prepričan, da Rusi v veliki večini nasprotujejo Stalinovemu režimu.
Petero ruskih organizacij
Lansko poletje je zadnji ruski ministrski predsednik pre.d prevzemom oblasti v Rusiji po boljševikih, g,Aleksander Kerenski, zaključil.v Stut gartu v Nemčiji štiridnevno konferenco ruskih beguncev. Zastopniki petih Muskih begunskih organizacij - Rusko narodno gibanj e,Borbena zveza za o svoboditev narodov Rusije, Narodna delavska zveza, Borbena zveza za ^ svo 'bodo Rusije, in Borbena liga za narodno svobodo - so 2o.avgusta lani ta k0 sklenili sporazum "za skupno borbo proti, komunistični.diktaturi v na Si domovini". Te tedaj je bilo zagotovljeno, da-bo ta nova vseruska_zve 2a prejela materialno in moralno pomoč Ameriškega odbora za osvoboditev harodov Rusije.
Razširjena fronta
Da pa bi protikomunistična fronta potekala-na kar se le.da široki^in Zedinjeni fronti, so zastopniki zgornjih petih ruskih organizacij. začeli iskati stike z neruskimi organizacijami onih narodov, ki polegvruskega Hvijo v Sovjetski zvezi. Že 7.novembra minulega leta je naznanil orga= ^izacijski urad na novo ustanovi j enega "Odbor-a za osvoboditev narodov ^Usije", da so podpisali z zgornjimi petimi organizacijami' sporazum za= stopniki osvobodilnih odborov in organizacij Gruzije,Azerbajdžana,naro= Severnega Kavkaza,Bele Rusije, Armenije in Turkestana. V izjavi,ki so 5o tedaj objavili, sb ugotovili, da so slošni v "svoji nepomirljivcsti üo komunistične diktature,katere zlom bo odprl pot k osvoboditvi naših Prodov". Da so "slojni pri priznavanju popolne pravice našim narodom
samoodločitev, pravice, da oni sami pišejo '	svojo usodo po de=
^okratsko izraženi svoji volji". Izjavili so, da so "slošni v svojem
ju,da uporabimo vsi sile naših narodov za končno borbo probi komuni= stični su^nosti - za svobodo In mir."
Kje so Ukrajinci?
Sporazum pa še ni bil sklenjen z ukrajinskimi organizacijami,ki so brušene v ABN — Antiboljševiškem bloku narodov, pod patronanco Škotske ■^ige za evropsko svobodo .Motor tega bloka so - Ukrajinci sami^Blok se= sfovlja jo mnoge begunske organizacije,manj demokraticnega značaja sli ljudje totalitarne preteklosti^ prousta c’ki Hrvati n.pr.).Toda slednjič^ Utegnejo Ukrajinci le premisli.ti svoje stališče^ameriški dolarji,radi j v^a oddajna postaja in drugo bo ob čkotski skromnosti zapeljivo vabilo. fUjem, da si nekateri Ukrajinci prizadevajo za skupen nastop š Korenskim ^den od njih je,po nepotrjenih vesteh,še bil fizično-napaden od fanatic ^ih ABNjevskih Ukrajincev.
EOL^NOST SVOBODNIH, DA O SVOBODE SUŽNJE (Porodilo posetinega dopisnika)
Z© zadnji^ srno porogali o konferenci Gdbanja za združeno Ev= ropo v Londonu. Zaključujemo s prikazom neksteMlli	■■
I
Srednje" in vzhodnoevropska komisija Evropskega gibanja je bila usts novljena leta 1948 na pobudo uglednih predstavnikov britanskega javnega živijenja.Čeprav angleško predstavništvo v komisiji - ki je v naoelu za^ sebna in nauradna organizacija - sestavljajo pretežno pripadniki konser51 vativne stranke, v njej sodelujeta tudi en laburistični poslane« in vodja liberalne stranke. Komisija vključuje tudi francoske in druge zapadnoev^ ropske državnike ter seveda begunce iz posameznih držav pod komunistič ^ nim jarmom, od Estonije do Albanije.Slovenija,Hrvatska in Srbija se loča no in imenoma družijo pod skupnim naslovom "Jugoslavija". Sedaj komisiji predseduje Anglež g.E.Beddington-Behrens.
Konference se je udeležilo okoli 150 delegatov,med katerimi so bili Britanci,Francozi,Nemci,Holandci,Italijani in svobodni zastopniki iz dr51 žav srednje in vzhodne Evrope.
V	ponedeljek dne 21,januarja smo slišali otvoritvene govore posame^ nih delegacij,V imenu britanske vlade in posebej zunanjega ministra g. Edna je konferenco pozdravil minister g.H.Macmillan.Predsednik Oibanja g.W.Churchill je bil takrat še v Ameriki in je priplul v Anglijo šele teden dni kasneje.
Govori posameznih delegacij na konferenci so v celoti predočili kaj pestro sliko problemov.
Prof.Slobodan Jovanovič,ki ga je predsednik konference g.L.S.Amery predstavil kot "bivžega predsednika srbske vlade" je v svojem govoru po^ daril,da med sovjetskim in jugoslovanskim komunizmom ni bistvene razlike v vprašanju diktature in značilnem orodju te diktature,namreč povsod pri čujoče tajne policije.
Zastopnik Hrvatske dr.Krnjevič je naglasil,da bi kot predstavnik naroda,ki je bil pred vojno 20 let zatiran, želel,da bi govorili več o političnih vprašanjih in je pribil:"Jasno moramo povedati,da smo za demo kracijo in da nočemo imeti nobenega opravka z možnimi poskusi vzpostavi tve starih režimov."
Zastopnik Slovenije dr.Kuhar je najprej izjavil,da takoimenovana "svoboda pred Rusijo" - ki so jo prejšnji govorniki tolikokrat povdarili - ni edina svoboda, za katero se človeštvo bori in moli. Poleg te, ki je nedvomno važna, so še druge,ki skupaj tvorijo to, kar imenujemo temeljne pravice,ki jih je Bog dal vsakemu človeku ob rojstvu in katere komunize® bodisi te ali one vrste, zanika. Gibanja za osvoboditev Evrope naj se zato "junaško spoprimejo z vsemi sovražniki in tudi s tako imenovanim na cionalnim komunizmom". Pr.Kuhar je nato pozval Evropsko gibanje naj pri svojih razpravljanjih o bodoči ureditvi Evrope upošteva pravice vse^ narodov,malih in velikih, ki bodo sestavljali demokratično "skupnost svc bode". Opozoril je tudi, da bodo celo v bodoči demokratični Evropi praV gotovo ostale določene narodnostne in druge manj šine,katerih osnovne pna vice morajo biti zajemčene. Na zaključku je izrazil vročo željo,da bi se uresničile plemenite zamisli Gibanja za združeno Evropo in je pripomnil? da bo uspeh tem popolnejši,čim bolj se bodo organizacije za osvobodite^ Evrope med seboj povezale. Gaj vse druži isti sveti smoter~in isto pre= pričanje, namreč, "da je dolžnost svobodnih,da osvobode sužnje".
V	torek in sredo so se delegati zbrali v odborih - za politična,so cialna,kulturna,gospodarska,agrarna in mladinska vprašanja - dabbi izde lali resolucije,ki so jih nato v četrtek pretresli in z določenimi spre membami odobrili na plenarnem zasedanju.
+
Prvič po vojni se je zgodilo,da so begunski predstavniki sodelovat li v razpravljanjih in manifestaciji na uglednem mednarodnem forumu in_ ob podpori britanskih ter drugih zapadnih uradnih krogov na enakopravni podlagi s predstavniki javnega življenja na zahodu.te ta okolnost sama bo brez dvoma budila zavednost in upanje pri zatiranih narodih,saj so vse zahodne radijske postaje, BBC za Jugoslavijo in zlasti Radio Svobod na Evropa oddajali izčrpna poročila o poteku konference.
Ra političnem polju je bil seveda povdarek zoper sedanjo politiko Sovjetske zveze in so ^li v tem celo precej daleč,ko so zahtevali osvo boditev haitijskih držav. Kljub skrbnemu izogibanju vsakega odkritega "hujskanja na.vojno" je vendar jasno,da, teh nedvoumno izraženih visoko= letečih zahtev na področju meddržavnih- odnosov ne more v sedanjem tre = nutku sprejeti#v svoj program nobena ameri^ka,britanska sli francoska vlada.Rezerviranost angleškega tiska o tej konferenci izraža odziv tu = ksjšnjega javnega mnenja'na omenjene težnje. Po drugi strani, se.pa ijiso samo dosledno izognili vsakemu direktnemu napadu na komunistični režim v Jugoslaviji, marveč so sploh v glavnem pustili odprta - čeprav so jih nekateri nakaZ?#li - mnoga važna politična vprašanja, ki se bodo nujno po javila v tem delu Evrope potem, ko bo sovjetska nadoblast odstranjena. Posebej za Slovence bi. bili va~ni.tile zaključki:
■Z ozirom na sedanjo politiko zapadnih sil do komunističnega režima v Jugoslaviji je vsekakor pomembno dejstvo,da so na konferenco povabili dr.Kreka, ki vslrd tehničnih ovir ni mogel priti, in dr.Kuharja.(Povab=
1 j eni so bili tudi srbski in hrvatski begunski prvaki.)Vačno je dejstvo da smo Slovenci nastopili kot samostojna narodna skupina.
Pomembno je stališče hrvatske del egacije,ki je nedvoumno.in ab vsa ki priložnosti naglasila svoje težnje do samostojne državnosti-.Hrvatski delegati so v svojih govorih,pri razpravljanju in med zasebnimi razgovo ri z drugimi delegati dali jasno na znanje,da ureditev jugoslovanskega vprašanja po njihovem mnenju ne zavisi od značaja režima,ki tam vlada, darveč od popolne zadostitve hrvatskim zahtevam po popolni državni suve lenosti. Odnosno kot oni pravijo, "da morajo Hrvati odločati .o Hrvatih',' Kar se srbske delegacije tiče,se mi zdi,da jo je pologa j^nas el ne= kako nepripravlj eno.Podčrtati moram sicer neustrašen nastop letnega Profesorja Slobodana Jovanoviča in socialista dr.Topaloviča,ki sta odlo ono obsodila vse »komuni stične diktature,vključno jugoslovansko.
Vsem,ki so bili prisotni na tej konferenci, je.bilo jasno, da med begunskimi predstavniki iz Jugoslavije ne vlada niti načelna soglasnost o tem, kaj naj nadomesti sedanji komunistični režim.
CIME VE H7 VZHOPU Madžari so se prvi uradno razburili zaradi januarske
---------*----- konference Evropskega gibanja v Londonu.7 noti.pravi
■3o,da je konferenca bila 'zborovanje kriminalnih vojnih hujskačev in^fa= Cističnih elementov.Enako kot nekoliko kasnejši protest češkoslovaške vlade se zgraža,da je bil navzoč angleški minister in da je zunanji mi= bister g.Eden poslal pozdrave.Toži jo,da je angleška vlada tako javnon Podprla'likvidacijo neodvisnosti ljudskih demokracij in.ponovno vzposta prctiljudskih recimoY»-* Beograjska Borba se v tem skrada s kominfor— movei.Pravi,da. je večina delegatov predstavljala stare rezime-neomejene izkoriščanja.
TITOVA SKRB ZA PEG-UHGE
V Trstu so se 10 3 begunci odločili za vrnitev v Jugoslavijo .po jhvilu Rankoviča,da se nikomur ni treba bati, razen vojnim zlocincem(ivig,j bako poroča londonski Daily Tele‘graph. - Tudi pred dobrim mesečem v odboru skupščine Združenih; narodov v Parizu,ko je bila razprava o begun *= ^ih, go se Jugoslovani kazali dobre in skrbne stričke.Delegat Prane Kos izjavil,da jugoslovanski beguhci niso odšli iz svoje države kot za.= }restni politični begunci, temveč ker so bili zaslepi jeni .Jugoslavija ni Pikdar zapustila tistih svojih državijanov,ki so ostali.pošteni sinovi svojega ljudstva.Zelo se zanima v kakšnih razmerah sedaj ^ive.Vec pozor bosti je treba'posvetiti repa triaciji,je dejal in neprevidno pripomnil.
postaviti moramo’ vse sile,da bi bili begunci objektivno obveščeni o sta bjn v svojih'državah."
_ Ker ponavljana laž požene korenine, bi begunci stalno morali ponav--,jati resnico,da ne mara jo'komunizma. Nič nismo čuli, da bi takono izja rr) Ua slo vili tudi na udeležence skupščine Združenih narodoi.
-bil. •Mikal pi i czvk. rr ed’ sodnik poljske kmečke stranke, in predsednik^, "zelene -ternacionale" je imel v Londonu po konferenci Gibanja za zdru'7eno.Ev— dulge razgovore z g.M.PhiHIipsom,tajnikom laburistične stranke in •bedsednikom 3ecialistične internacionale.Obe internacionali sta ostro * botikomunistični.
OROŽJE ZJ\ TIT/,
J/VItO MELJE
v
Škof zn? ga n,- G.urednik! Z znpndnim bencinoni so napadli patrioti golo= rokega človeka,ki pripada zapadni kulturi in zapadni civilizaciji. S tem so dokazali,da spoštujejo člo= veoanske pravice, v prepričanju,da storilcev policija nikdar ne bo na šla.To je tudi znak,da je zares nuj no in realno,da se ljudje bore za Tita,kakor si čeli Zapad.Za plači= lo bodo začgani ali ubiti,z benci= nom ali s pučko,kar vse pošilja Za pad.	L.R.
Konferenca.- G.urednik!Ne vem zakaj tako devljete v nič prizadevanja Gibanja za zdručeno Evropo.Vsaka sk cija na Zapadu,ki kače v naši smeje' ri,nam*mora biti dobrodošla. /.E •
G.urednik! Ročem se vdajati pesimiz mu kot veje iz nekaterih pisem v "Izzivu" in kot ga skoro zasledim v Vaših poročilih'o konferenci Evrop. gibanja. Morda sem v zmoti in je pisce gnal le realizem.To bi bilo hvalevredno,kaj ti vse preveč se je naša politika in naše javno mnenje doslej obračalo s čustvi./ko bo vla dala trezna presoja in ne bo skop= nelo zaupanje vase,bodo uspehi v bodoče boljbzanesljivi.	C.M.
G,urednik! Boli me, da msgr.Bela Varga ni zbral toliko korajče, da bi pred zapadno javnostjo povdaril da vera v Jugoslaviji ni svobodna, da so njeni svečeniki močno ovira= ni ali celo preganjani.Kdo naj se zavzame za Cerkev, za vero, za duhov ščinc,če ne katoliški dostojanstvo nik,ki je no zborovanju govoril o veri pod komunizmom?' Kaj bi se m^r Vargi moglo zgoditi,če bi prišel z jasno besedo na dan?	V.3»
"Katoliški glas". G.urednik! Nisem vedel,da obstoja tolikšna zveza med KT in Kat.glasom iz Gorice,da sipo natiskujeta članke brez navedbe vi ra kot je slučaj z "Vehdar-le". Le za naprej se sločnd drčita tudi s3o venskih slovničnih pravil.	J.S.
CVETKE IZ LOM/ÖIH IN TUJIH LOGOV
Velik uspeh londonske konference za Evropsko gibanje.- "Konferenci je zadnji dan prisostvoval predsednik vlade g.Winston Churchill,ki je po zdravil delo te zelo pomembne in uspešne konference kot tudi njene delegate... "Hrva tska Ri ječ, Ebr .1952
"V avgustu 1945 je,prvič po_skoraj 600 letih,vlada joči angleški kralj - kralj Jurij - poveljeval mornari ci v vojnem času na mor ju."Lemokra cija,Trst,8.februar ja 1952.
Loslej največja pošiljka ameriš= kega vojnega materijala je priplu= la pred tednom v Jugoslavija z la d jo,vsebujočo "gotovo število" tan= kov. Ker so ti tanki med prvimi po slanimi,jih bodo m*rali rabiti za večbanj e.
PROCES V BENETK/H
Že napovedani pr«oes proti dvema italijanskima časopisoma,ki sta ža lila slovenske duhovnike v Beneški Sloveniji, je napovedan za 14»marec. Vendar ni prav nič gotovo,če se bo proces tedaj tudi res vršil.Spet je čutiti gotova prizadevanja,da U bila razprava preločena na čas, ki bo za Lahe bolj ugoden.Nerodnost je tem večja,ker je med pričami na veden tudi videmski nadškof.
PO SLEDI C/ R/ZVREDNO TENJ/?
Jugoslovani morajo plačati zdaj kar 28 dinarjev za znamke na pismu ki ga pošljejo v inozemstvo.Ker je tarifa vezana na mednarodni spora= zum v okviru Mednarodne poštne uni je, je tako občutek skok' s 5 dinar= jev na 28.- gotovo v zvezi z d e va= luacijo dinarja.
LJUBLJ/N3KI TROLEJBUS
Začel je voziti v italijanskih tovarnah izdelani trolejbus na pro gi Ljubijana-Ješica.Ima 28 sedešev in kar 70 stojišč.Progo prevozi -v 8 minutadi: s hitrostjo 45 km na uro*
N/MESTO "FIGOVO/"
Preučujejo načrte, da bi na' me=. stu podrtih hiš od 'Slavije do biv še Knezove hiše v Ljubljani zgradi li moderno trgovsko kišo.Puharjeva ulica bi tekla skozi palačo v pasa ži.Palača bi bila od SlaTije do Poharjeve ul. še s tna d stropna, tam, k j er je stal "Figovec" pa devetnadstrop na. Problem pa je zaenkrat samo de nar in material...
Krogove "Z/PISKE" lahko naročite v upravi Klica Triglava.Pošljite Postal Order za 5/6.
Slovenske knjige si lahko izposodi te v knjižnici Slovenske Pravde v /ngliji.Pišite na: SLOVENSK/ KNJIG/,24 Starley Rd.,0ff Croft Rd., COVENTRY,Warwickshire.
NZROÖNINZ Z/ KLIC TRIGLZVZ: letno 24/-, četrtletno 6/.-:za inosemstf odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dostavo.