Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 u j Wk HLeto V. - Štev. 34 Gorica - 20. avgusta 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek Slovenska ka*šč. demokracija v emigraciji Komunistična revolucija, ki je s tolikimi žrtvami in po tolikem odporu ob koncu zadnje svetovne vojne zmagala v Sloveniji in Jugoslaviji s pomočjo zapadnih zaveznikov, je uničila v Jugoslaviji vsako politično svobodo in onemogočila vsako odkrito delovanje dotedanjih političnih strank. Zato je tudi slovensko ljudsko stranko doletela ista usoda kot ostale stranke; njeni glavni predstavniki so že prej med vojno odšli v emigracijo ali pa so se umaknili iz domovine ob koncu vojne v aprilu in maju leta 1945, kolikor jih je ostalo še živih. Skupaj z množico slovenskih političnih emigrantov, ki se je umaknila v Avstrijo in Italijo, je odšlo iz domovine tudi skoro vse preostalo politično vodstvo slovenske ljudske stranke. Iz avstrijskih in italijanskih begunskih taborišč so ti odšli ali v Argentino ali v ZDA. J Evropi so ostali le redki predstavniki. Zato je stanje slovenske krščanske demokracije v endgractji naslednje: Številčno najmočnejša skupina predstavnikov slov. ljudske stranke je v Argentini. Tu imamo najbolj kompaktno naseljene slovenske e-migrante s številnimi inteligenti, samostojnimi obrtniki in duhovniki. Zato so se tu novi emigranti kmalu kulturno, versko in politično organizirali. Tako so tam ustanovili Društvo Slovencev, ki je nekako vrhovna matica, katera skrbi za vsestranski blagor tamkajšnjih slovenskih emigrantov. Poleg tega imajo tudi svojo krščansko socialno organizacijo Družabna pravda, ki izdaja list istega imena, ter tudi svojo krščansko politično organizacijo, ki izdaja list Svobodna Slovenija. Družabna pravda in Svobodna Slovenija z odnosnimi organizacijami zastopajo med argentinskimi slovenskimi izseljenci ideale slovenske krščanske demokracije ter nadaljujejo delo SLS. Najlepši sad tega dela je bil lansko leto katoliški shod slovenskih izseljencev v Buenos Airesu. Toda po svojem vplivu je najmočnejša ona skupina slovenskih krščanskih demokratov, ki biva v Združenih državah. Nič čudnega. Združene države so demokratična država z dvestoletno demokratično tradicijo, poleg tega imamo tam najmočnejšo skupino starih slovenskih izseljencev, ki so si že prej ustanovili svojo centralo v Clevelandu. Ti staronaseljenci so bili že prej svetovnonazorsko razdeljeni na katoliško in svobodomiselno misleče. Katoliška skupina je imela svoje časopise, zlasti dnevnik »Ameriško domovino«, in tednik »Amerikanski Slovenec«, ter svoje verske in prosvetne organizacije. V to skupino so se po vojni vključili tudi slovenski emigranti iz krogov SLS. njim na čelu dr. Miha Krek, zadnji tajnik 'n predsednik SLS v Sloveniji. V Zdru ženili državah se je slovenska katoliška skupina reorganizirala in pristopila v »Krščansko demokratsko zvezo Srednje Evrope« ter preko nje v »Mednarodno kršč. demokratsko zvezo« s sedežem v Parizu (Nouvelles Ecjuippes Internationa-les), v kateri so včlanjene vse krščanske demokratske stranke, v Evropi. Preko teh dveh organizacij izvaja SLS v ZDA svoj vpliv tudi na mednarodnem polju. Vsaka politična stranka pa potrebuje tudi svoje glasilo. Tako ima tudi SLS v USA svoje glasilo »Slovenijo«, ki izhaja kot priloga »A-uieriške domovine« vsakih štirinajst dni. Toda tudi »Ameriška domovi-na« sama rada prinaša članke in ve- sti o življenju in delu slovenske krščanske demokracije v Združenih državah in izven njih. Zastopniki SLS v Združenih državah se sploh živahno udejstvujejo v mednarodnih krogih protikomunističnih emigrantov v Ameriki. Tako je n. pr. Miha Krek član Narodnega odbora za svobodno Evropo, ki je ameriška organizacija za pobijanje komunizma v evropskih državah, ki so pod komunizmom. V okviru in na stroške tega odbora izhaja v New Yorku v slovenščini razmnoževana revija »Pregled«, katera prinaša informativne članke o jugoslovanskem režimu, o odnosu zapadnih demokracij do tega režima in podobno. Z eno besedo, člani SLS v ZDA se živahno udejstvujejo tudi na mednarodnem političnem forumu in pripravljajo pogoje za zmago svobodne demokracije v domovini. Izven Argentine in Združenih držav je slovenska emigracija šibka. Zato ne moremo govoriti o kaki večji organizirani skupini slovenskih krščanskih demokratov med emigranti izven teh dveh držav. Morda smemo izvzeti Kanado, kjer je precej Slovencev. Toda ti so v najtesnejših stikih z onimi v ZDA, zato jih ne moremo smatrati, da tvorijo skupino zase. Poudariti pa moramo, da najdemo vidne predstavnike SLS po vseh večjih državah zapadne Evrope (v Rimu, Parizu, Londonu, Madridu itd.). Za zaključek smemo ugotoviti, da sedaj, ko v domovini ni svobodnega političnega življenja, se je to preselilo v tujino, v emigracijo. Tukaj SLS po možnosti nadaljuje delo, ki ga je 50 let opravljala v domovini, ter s tem ohranjuje tradicijo, dokler ne sine dan, ko se bo krščanska socialna in politična misel lahko spet uveljavila tudi v svobodni domovini. Francoske težave Zadnja stavka Šibe potresa - reši nas, o Gospod! Pretekli teden je zadela Jonske otoke Kefah.tijo, Zakint (Zante). in Itako lmda naravna nesreča, ki je spremenila te otoke, njihova mesta in vasi v kup razvalin. Izredno močni potresni sunki so se ponavljali ves pretekli teden ter porušili mesto Argostoli na Kefahniji in Zakint na istoimenskem otoku in vsa ostala mesteca in naselja. Kar je še ostalo nedotaknjeno, je uničil požar, zoper katerega je bil zaradi pomanjkanja protipožarskih naprav, ki jih je bil potres uničil, vsak boj nemogoč. Prebivalstvo, ki se je balo, da se otoki pogreznejo v morje, je bežalo deloma k morju, da bi se vkrcalo na ladje ter prepeljalo na kopno. »Toda morje je bilo zaradi potresov divje razburkano ter je valilo svoje valove na stotine metrov daleč v notranjost dežele. Mnogi so bežali na hribe v notranjosti otokov, toda tudi tam se niso čutili varne, kajti ogromne skale so se lomile zaradi potresnih sunkov od hribov ter drvele v dolino. Tretji zopet so vztrajali na mestu nesreče, ker se niso hoteli ločiti od svojih najdražjih, ki so ležali pokopani pod razvalinami. Na otokih so zavladale take razmere, kakor da bi bil nastopil konec sveta. Baje so ameriške in angleške oblasti obljubile, da bodo otoke, oziroma podrta in od požarov uničena mesta na svoje stroške obnovile. Ljudje bi bili popolnoma obupali, ako bi ne bila prišla takojšnja po- moč. Grške oblasti — otoki so namreč grška posest — so organizirale ter poslale takoj svojo prvo pomoč. Grški letalci so metali s padali zdravila in živila na otoke, kjer je izgubilo nad tisoč ljudi svoje življenje in kjer je ležalo na tisoče ranjenih, ki so potrebovali nujno zdravil in primerne zdravniške o-skrbe, medtem ko je ostalih sto tisoč prebivalcev potrebovale hrane, odej in vode. Otoke sta obiskala tudi grški kralj in kraljica ter dala ponesrečencem novega poguma. Žrtvam potresa so priskočile na pomoč tudi druge države, posebno Amerika, Anglija in Italija. Kmalu sta pripluli na pomoč ameriška križarka »Salem« in angleška križarka »Daving« ter pripeljali živeža, zdravil in pitne vode. Medtem je dobilo šesto ameriško brodovje v Sredozemskem morju nalogo, naj nudi vso možno pomoč prizadetim otokom. Podobne ukrepe so izdale tudi vlade drugih držav. Poleg tege. so se začele v Grčiji in po ostalem svetu razne nabiralne akcije za žrtve te grozne naravne katastrofe. Zadnja stavka v Franciji je zopet pokazala, v kako velikih težavah se zvija francoska republika. V notranjem političnem oziru trpi zaradi nestalnosti svojih vlad, kar ni gotovo v prid ne njenemu gospodarstvu ne njeni zunanji politiki. Znane so njene težave, ki jih ima v Maroku in Tuniziji. Najhujše preglavice ji pa prizadeva vojna v In-dokini, ki se vleče vsa povojna leta in ki zahteva poleg krvnih tudi o-gromnih denarnih žrtev. Ta vojna je glavni vzrok, da je francoski proračun stalno pasiven, saj znaša samo letos 730 milijard frankov. Jasno je, da vodijo taki stalni pasivni proračuni državo v vedno večje dolgove ali pa v inflacijo in s tem v gotovo gospodarsko propast. Kdor je zasledoval zadnjo francosko vladno krizo, ta ve, da so razni francoski državniki, ki so hoteli sestaviti vlado, zahtevali od poslanske zbornice izrednih pooblastil v gospodarskem in finančnem pogledu in da ravno zaradi zahtev niso dobili zaupnice za sestavo vlade. Vsi so bili prepričani, da je treba spraviti proračun na en ali drugi način v ravnovesje. To se da doseči na razne načine, in sicer s povišanjem davkov, ali z zmanjšanjem državnih stroškov, ali pa uporabljajoč oba načina obenem. In ravno zadnji način je poskušal izvesti sedanji ministrski predsednik Laniel, čigar vladi je poslanska zbornica, predno je odšla na počitnice, izglasovala izredna pooblastila za ureditev francoskih gospodarskih in finančnih težav. Lanielova vlada je šla na delo ter je nameravala zmanjšati proračunski primanjkljaj z uvedbo oziroma s povišanjem nekaterih davkov, z zmanjšanjem števila državnega u-radništva ter z majhno spremembo pokojninskega zakona. Kakor Italija, tako trpi tudi Francija zaradi prevelikega števila svojih uradnikov. V Franciji je baje po zadnji vojni še enkrat toliko državnih uslužbencev, kot jih je bilo pred vojno. To preveliko število uradnikov je hotela Lanielova vlada skrčiti in to je dalo povod za Kdo se bo udeležil korejske mirovne konference? PELLA sestavil novo vlado 1 o ponesrečenem poskusu Attilija Piccionija, da bi sestavil vlado iz sredinskih strank, je poveril predsednik republike nalogo za sestavo nove vlade bivšemu zakladnemu ministru Pelli. Ta vlada bi morala imeti na podlagi sprejetega mandata le poslovni značaj in tako vlado je novoimenovani ministrski predsednik tudi sestavil. Nova vlada ima le to nalogo, da reši le nekaj najbolj perečih državnih zadev, predvsem pa, da doseže odobritev in podaljšanje državnega proračuna. Zato je upanje, da bo dobila v parlamentu potrebno večino glasov. Med ostalimi ministri bo vodil Fanfani notranje, Vanoni finančno, Gava zakladno, Azara pravosodno, Taviani obrambno in Segni prosvetno ministrstvo. Na Koreji nadaljujejo z zamenjavanjem vojnih ujetnikov. Ujetniki, ki se vračajo iz Severne Koreje, pripovedujejo o nečloveškem ravnanju komunistov z ujetniki ZN. Na tisoče zavezniških vojakov je baje umrlo v ujetništvu zaradi takega ravnanja, predvsem zaradi pomanjkanja brane in primerne zdravstvene oskrbe. Ujetniki pripovedujejo tudi, da so se morali udeleževati komunističnih propagandnih predavanj in da so bili mnogi zaradi neudeležbe hudo kaznovani. Zadnji ponedeljek (17. avg.) je začela zasedati glavna skupščina Združenih narodov, ki ima nalogo, da določi kraj, natančen čas in države, ki naj bi se udeležile politične konference, ki bo sklepala o korejski mirovni pogodbi. Vse kaže, da bo prišlo že na zasedanju glavne skupščine do raznih na-sprotij glede držav, ki naj bi se udeležile politične konference. Na splošno je večina držav za to, da bi se udeležilo politične, to je mirovne konference čim manjše števi- lo držav. Singman Rhee zahteva, celo to, da bi bili pripuščeni k tej konferenci le Južni Korejci, Združene države, Severni Korejci in Kitajci. Angleži bi spravili radi na to konferenco tudi zastopnike Sovjetske zveze in Indije. Amerikauci so se glede Sovjetske zveze že pred zasedanjem glavne skupščine vdali, nočejo pa o udeležbi Indije ničesar slišati, posebno zaradi tega, ker so dali Singman Rheeju besedo, da ne bodo dopustili, da bi se,Indija, ki jo smatrajo Južni Korejci po pravici za filokomunistično, udeležila mirovne konference. Takšno je bilo približno stališče raznih držav pred sedanjim zasedanjem glavne skupščine ZN. Kaj bodo medtem faktično sklenili, vam za danes ne moremo povedati. Mnogim se zdi pripustitev Sovjetske zveze k mirovni konferenci čisto zgrešena poteza, kajti po zadnji vojni se ni posrečila še nobena konferenca, pri kateri je bila Sovjetska zveza navzoča. zadnjo stavko, ki ni bila samo odpor zoper ukrepe Lanielove vlade, ampak tudi odpor delavnih slojev zoper težke gospodarske razmere sedanjih dni. Zadnje stavke so se udeležile vse tri sindikalne organizacije: komu- nistična, socialistična in krščanska. Jasno je, da take stavke ne morejo prinesti Franciji in njenemu prebivalstvu nobene olajšave. Čim bolj bodo odkladali z operacijo, tem liuje bodo morali pozpeje trpeti. Kako je potekala stavka, ne bomo natančno opisovali. Stavkali so predvsem vsi državni uslužbenci, katerih je okoli milijon. Stavkali so vsi poštni in železniški uradniki ter uslužbenci. Profesorjem in učiteljem ni bilo treba stavkati, ker so sedaj na počitnicah. Državnim uslužbencem so se pridružili pozneje tudi zasebni uradniki in delavci. Nekateri so stavkali samo 24 ur, drugi 48 ur, tretji zopet več dni. Zaradi tega je zastalo v Franciji vse gospodarsko življenje. Pošta se ni razdeljevala, vlaki so bili ustavljeni, avtobusi so počivali, plinske in e-lektrične centrale so delovale le v skrčenem obsegu. Stavkali so celo financarji, niso pa stavkali tihotapci, ki jim je ta stavka kakor nalašč prišla. Tudi tatovi najbrže niso stavkali, pa o tem poročila ne govore. Stavka, katere se je udeležilo ob nekaterih dnevih do štiri milijone* ljudi, je prizadela francoskemu gospodarstvu zelo občutno škodo. Škodovala jc tudi tujskemu prometu s tem, da je prisilila na desettisoče turistov, da so obrnili svoje potovanje drugam. Vlada je sicer storila vse, da bi zmanjšala posledice stavke. Dala je na razpolago vojaške kamione za prevoz popotnikov, vzpostavila je nekaj avtomobilskih zvez in nekaj vlakov, toda vse to je bilo kakor kaplja v morje. Kljub vsemu temu se pa vlada ni hotela vdati ter preklicati svojih ukrepov. Ministrski predsednik Laniel se je obrnil po radiu do stavkajočih ter jih pozval k pameti. Priznal je, da ima stavka neke razloge, a da je kljub temu nesmiselna. »Če se hočemo rešiti sedanjega mrtvila,« je dejal, »če hočemo zboljšati življenjske razmere manj premožnih ter vzpodbuditi gospodarski napredek, vsega tega ne bomo dosegli s stavkami. Stavke ne prinašajo nobene koristi, razen skrajnežem, ki hočejo uničiti demokratsko vlado. In zato stavim stavki, ki hoče paralizirati (omrtviti) deželo, svoj »ne« nasproti. Vlada je sprejela od parlamenta določeno nalogo, ki jo misli tudi izvršiti. Državljani so dali svoje zaupanje poslanski zbornici, zbornica pa vladi. Dokler ne bo to pooblastilo preklicano na ustavni način, bo vlada nadaljevala s svojim delom, akoravno bi to ne godilo sovražnikom vlade.« To so nedvomno energične in pametne besede, toda vprašanje je, ali bo mogla vlada vztrajati na svojem stališču. Komunisti in socialisti zahtevajo sklicanje zbornice, a za tako izredno sklicanje je potrebna ena tretjina (209) glasov, katerih ob začetku tega tedna še niso dobili. Obenem so se pričela pogajanja med vlado in med vodstvom socialističnih in krščanskih socialistov, ki bodo privedla morda do kakega kompromisa med obema taboroma. V začetku tega tedna se je stavka še vedno nadaljevala. Trinajsta nedelja po binkoštih Iz svetega evangelija po Luku (Lk 17, 11-19) Tisti čas je potoval Jezus v Jeruzalem in je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od dqječ in 'go povzdignil} glas tep rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se diffiop-nikom!« In med potjo so biti očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »4li ni bilo tlese} očiščenih? Kje pa so deveteri? Alj ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen fegft tujca?« Jji rekel mu je: »Vstani in pojdi, troja vera te je rešila•« * MOJE BREZMADEŽNO SRC£ pO SLAVILO ZMAGO! moči, da pridobiipo zatlosjno število apostolov, ki jih bo Marija potrebovala za spreobrnjenje Rusije.« Lucija je čisto mirno pristavila: »Spreobrnjenje Rusije se lahko zgodi prej kot pričakujejo!« Morda smo prav blizu: §y. oče Pij XfL jp, na MfPfjjjjo |gljo, po-sepej še Pusfjo ppsyefil pjepemu brezmadežnemu Srcu 7. 7. 1952. To dejanje jij prastna poteza! Lucija je v zapečatenem pismu, ki ga smejo odpreti šele leta 1960, to je čez sedem let in ki ga je izročila fatimskemu škofu, napisala ta- ko imenovano tretjo skrivnost, ki ji jo je razodela Marija. Za to skrivnost seveda vlada veliko zanimanje. Ko Marija zahteva naj se jj svet posveti, hoče, da bi bili res njeni po življenju in mišljenju, saj je tvoje to, kar ti kdo da ali posveti. Marija je v fatimskih prikazanjih obsojala brezverstvo, preganjanje (Cerkve, sv. očeta, duhovnikov, nedolžnih; obsojala je nedostojno nošo: »Vpeljali bodo nošo, ki bo huda žalitev za našega Gospoda.« Ali se ne šopiri taka noša sedaj kar brez srainu? fp pedostojni kino tep razni ilustrirani tedniki in mesečniki... Ali se ne potaplja človeštvo v mlakužo mesenosti in nečistosti? — Za vse to je treba pokore. Ali bo treba novega biča, da se bodo ljudje spametovali? Ljudje se bodo spametovali, ali pod bičem ali pa po molitvi in prostovoljnih žrtvah. Marija je to napovedala: »Končno bo moje Srce slavilo zmago!« Slovenskim katol. staršem in dijakom v obvestilo Pred 36 leti je bila Irijska globel naše škofije Prejeli smo od tržaškega škofijskega ordinariata sledečo okrožnico s prošnjo, da jo objavimo. ČASTITI DUHOVŠČINI! S prihodnjim šolskim letom bo verska ustanova »Marijanišče« odprla svoj zavod na Opčinah za dvojno kategorijo dijakov pri Fatimi na Portugalskem samoten pašnik. Na njeni so pasli ovčke tudi' Lucija, Jacinta in Francelj. Danes je tam veličastna 80 m dolga bazilika »Naše Gospe sv. rožnega venca v Fatimi«, tam je danes drugi Lurd, veličastna božja pot, pašnik za duše z vsega sveta. Mesečnik »Glas iz Fatime« v nad pol milijona izvodih, ki jih navadno delijo zastonj, sproti oznanja čudežne dogodke, ki se tu dogajajo na priprošnjo Marijino. Veste, da se je na tem kraju leta 1917 večkrat prikazala Devica Marija trem zgoraj imenovanim pastirčkom. Razodela jim je svoje brezmadežno Srce. Od treh sta dva že umrla, Jacinta in Franc. Lucija je pa karmeličanka v Coimbri na Španskem. Nji je Marija napovedala: »Jacinta in Franc bosta kmalu umrla, ti ostaneš še dalj časa tp doli (na zemlji), Jezus hoče po tebi razširiti po svetu češčenje mojega brezmadežnega Srca.« Ukazala je, naj se njenemu brezmadežnemu Srcu posveti ves svet. Da se to dogaja, kar je Marija želela in naročila, sami doživljate: 31. 10 1942., ob petindvajseti obletnici prikazovanj'v Iraški globeli, je sveti oče Pij XII. posvetil svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu! Tudi neštete družine in župnije so se mu posvetile; 22. avgusta se praznik brezmadežpega Srca Marijinega slovesneje obhaja. Udeležujete se pobožnosti petih prvih sobot... Te so enako pomembne in privlačna kot prvi petki. Poseben delež v teli Marijinih prikazanjih je dobila Rusija. Rusija je pod bičem in jarmom komunizma, ki povzroča vojne in gorje celim narodom, vsemu svetu. Kakor je Bog slišal in uslišal vpitje, Izraelcev v egiptovski sužnosti, tako tudi sliši silne vzdihe in šteje grenke in krvave solze ponižanih in zatiranih, medtem ko se zločinci šopirijo kot oblastniki. Kadar je v družini hudo, ima tolažilno besedo mati. Tudi v bolesti, ki tare družino narodov, je Bog prepustil tolažilno besedo brezmadežnemu Srcu nebeške Matere. Napovedala je Marija Luciji, da se bo v Mehiki (ki je bila tedaj pod komunističnim jarmom) kmalu spremenilo, a da se bo tudi Rusija spreobrnila, a ne tako hitro; potrebne pa so zato molitve in žrtve, naj molijo vsak dan rožni venec. Če ne bo teh. se bo brezbožna propaganda razširila po vsem svetu in bo nova vojna. Tudi to se je zgodilo in se dogaja. Kristjani so premalo za res vzeli Marijino naročilo. Lansko leto 18. 1«. 1952 je obiskal Lucijo v samostanu v Coimbri Mr. John M. Haffert, član Modre armade, katere apostolski namen je, širiti med ljudmi Marijino fa-timsko naročilo. Med drugim ji je rekel: »Vse delamo, kar je v naši 1. za dečke, ki imajo poklic za duhov-ski stan, in 2. za dečke — dobre, nepokvarjene in resnično pobožne —, ki sicer nimajo du-hovskega poklica, a jim starši želijo dati krščansko vzgojo. Prvim se bo v mejah možnosti pomagalo pri plačevanju mesečnine, drugi pa bodo plačevali vzdrževalnino v celoti. Vabim častite duhovnike, da obveste o tej iniciativi vernike jn skušajo najti dečke, ki kažejo jasna znamenja duhovsfcega poklica. Prošnje naj pošljejo na škofijo p Trstu ali pa na vodstvo »Marijanišča« na Opčinah, s priloženim krstnim in birmanskim Ijsfom. ^(fravniškim spričevaloip pa nekof-kovanem papirju in zadnjim šolskim spri-eepglpm. jo leto bo prosfora za 40 dijakov. Prošnja je treba čimprej poslati. Podrobnejša pojasnila bodo na razpolago pri župnih uradih in bodo tudi objavljena v »Katoliškem glasu«. škofijski ordinariat v Trstu, dne 10. avgusta 1953. f ANIPN, škpf Iz življenja Cerkve Pij XII. in sv. Stanislav, mučenec §v. oče je naslovil na vse poljske škofe pismo ob priliki 700-letnice svetnisfva sv. Stanislava, mučenca in krakovskega škofa. Najprej sv. oče prikaže osebnost svetnika, ki je svetal vzgled neuklonljive krščanske moči in odpornosti. Ljudstvo v teku sl9‘ legij ni nič zmanjšalo glob<>k£g« češčepja svojega pastirja. Tp češčenje je danes bolj živo kot kdaj ko)i poprej. Žpl nesreče, v katerih se danes Pojjskn nahaja, močno sličijo onim težkim časom, y katerih je živel sv. Stanislav. »Kolikp škofov, koliko duhovnikov, koliko redovnic, in rcdoynikoy je tudi danes zaprtih samo zato, ker §o neustrašeni branilci pravice! Vsi, ki so sledili poti sv. §tapj$laya, so vredni ved-nega češčenja, ker so s tem dokazali, da v poljskem rodu še vedno cvete stara krepost.« V nadaljnjem sv. oče omenja vpliv, ki ga je imel Stanislavov vzgled skozi stoletja v katoliškem in zasebnem življenju dežele. Vzrasli so novi svetniki in blaženi, kakor da bi privreli iz prelite krvi nadvse hrabrega mučenika. Vzgled sv. Stanislava je takrat dosegel, da je zmagala prayic4 in nastopil mir. Kakor je prej v različnih prilikah, ki so bile posebno va|pe za življenje Poljske, sv. Stanislavu uspelo, da je združil vse duhove, tako naj bodo sedaj pod njegovim pokroviteljstvom in zaščito vsi duhovi še dalje edini, da bodo v stanu zmagati sedanji težki položaj. Dalmatinski škofje zoper cirilmetodarje Hvarski škof. msgr. Pušic je, kakor poroča agencija KI P A, suspendiral od daritve sv. maše vse duhovnike, ki so se udeležili zborovanja filokomunističnih duhovnikov v Splitu. Namen tega zborovanja je bila ustanovitev nove duhovniške filo-komunistične organizacije v Dalmaciji. Prav tako je pomožni škof v Splitu prepovedal vsem duhovnikom, ki so se zborovanja udeležili, darovali sv. mašo in podeljevati zakramente na ozemlju svoje škofije. Smrt poljskega mučenca Oblasti poljskih zaporov, kjer je nedavno umrl msgr. Kaseinski, so izročile njegovo truplo družini pod pogojem, da se izvrši pogreb povsem tiho, brez kakršne koli objave ob asistenci enega duhovnika. Ne v poljskem tisku, ki ga nadzirajo komunisti, ne v katoliških časopisih, ki pod- ZA KATOL Darovi za Katoliški dom ISK1 N. N. - » N. N. - Belgija ! D< 0 )) )» M 2.000. 6.000. - Hlede Jernej - Števerjan Lir 1.000. - N. N. - Verona -N. N. - Štandrež » » 500. -1.000,— Trošt Karel - Trst - » 2.000,-- N. N. - « . . » 1.000,— Černigoj Anton - Tržič - » 2.000. — N. N. - « . » 1.000,— Lutman Benedikt - Štandrež » 500. —- N. N. - » . )) 2.000.— Černe Amalija - Gorica » ISO.— N. N. - . » 1.000,— Metlikovec Alojzija - Sesljan » 1.000.— N. N. - . . . » 1.000. - N. N. - Sovodnje » 600.— N. N. - . . . )) 100,— A. D. - Kolonkovec - » 1.000.- Leban Giuseppe - Azzida - )) 300.— Č. g. Župančič - Erbezzo - » 1.500,— N. N. Pevma - » 1.000,— Vifan Matej - Bolzano - » 500,— Velišček Milka - Avstralija - )) 1.330,— B. (C. - Podgora - » 2.000,— Fra Ladi Luigi - Cremona - )3S.— §. - » - - - » 1.000.-- L. R. - Bolzano . . . . » m- Izredno slavje pirajo režim, ne v varšavskem radiju, pi-kjey niso objavili niti najmanjše' notice ne o sinrti ne o pogrebu msgr. Kaseinske-ga. Pred vojno je bil msgr. Kaseinski direktor katolišjce tiskovne agencije v Varšavi in je tjjrtivno sodeloval pri reševanju političnih in socialnih vprašanj. Med vojno je bil v Londonu minister za vzgojo v poljski begunski vladi. Leta 1945 sp je vrnil na Poljsko v upanju, da bo tani ustanovil delavsko 9tranko in močan katoliški tisk, ki bi pobijal z ideološkega stališča protiversko komunistično propagando. V ta namen je ustanovil časopis »Ty-godnik Warszavski«, ki je bil pa takoj po ustanovitvi ukinjen, msgr. Kaseinski pa zaprt. Leta 1950 je bil obsojen na 10 let zapora. V zaporu je bilo silno težko priti z njim v stik. Znano je bilo samo, da je bil že dalj časa premeščen v bolniško sobo jetnišnice, zaradi bolezni, ki ga je mučila dolgo vrsto let. Moški redovi v številkah Revija »Mondo cattolico« je • prinesla številke iz statistike, koliko imajo članov nekatere večje redovne družbe. Ti podatki se nanašajo na leto 1952: Največ je jezuitov, 30.579. Takoj za njimi so frančiškani, ki jih je na ysem svetu 25.125. %o salezijanci, ki jih je 16.430. Kapucinov je 14.418. Benediktincev 11.206. Dominikancev 8.000. Red sv. Vincencija ima pa 5.500 udov. Obnavlja se opatija Monte Cassino V dveh letih bo opatija Monte Cassino, ki je bila med zadnjo vojno popolnoma porušena, spet povsem obnovljena in bo postala znova najVečji samostan v Evropi. Italijanska vlada je vložila za obnovo tega samostana že 2 milijardi lir. Za dela, ki so v teku, bo potrebna še več kot ena milijarda lir. Obnovitvena dela vrši 400 ljudi pod vodstvom benediktinskega meniha Don Angela Putonija. Smrt zadnjega ameriškega vojaka na Koreji Zadnji ameriški vojak, ki je po premirju umrl v korejski vojski, je prejel zakramente za umirajoče in imel rožni venec okrog svojega vratu. Bil je to seržant Cross, katoličan iz Kansasa. Zadnja kanonska krogla, ki so jo izstrelili rdeči, ga je ranila. Izstrelili so jo nekaj minut pred ukinitvijo sovražnosti. Nesrečni vojak je eno uro po premirju umrl. Na praznik Marijinega vnebovzetja je v krogu svojih sosester v provincijalni hiši Kongregacije šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu praznovala 60-letnico redovnega življenja s. Mar. Alberta Weiss. Jubilantinja je bila rojena 29. sept. 1874. v Sv. Križu pri Ljutomeru na Štajerskem-Že v domači hiši se je navzela strogo katoliškega duha in žive otroške vere, ki jo spremlja skozi vse življenje. Še jako mlada je prišla v zavod Šolskih sester v Mariboru, ki se je tedaj pod modrim vodstvom takratne vrhovne predstojnice M. Mar. Margarete Puher živahno razvijal. Po končani maturi na ta-mošnjem učiteljišču je — komaj 19-letna — sprejela redovno obleko šolskih sester, ki jo je vredno nosila skozi dolgjh 60 let in samo enkrat — neprostovoljno — zamenjala s civilno, ko je morala leta 1941 bežati pred Nemci iz Celja. Eo preobleki je službovala eno leto na zavodski osnovni šoli, potem pa dolgiii >7 Jet jia osnpviji šjali v zavodi) Šolskih sestpi y Celju, dokler je ni vojna yihya vrgla na žalostno begunsko pot. Iskala je zavetja pri sorodnikih, zlasti pri svojem bratu Petru Weissu, šolskem svetniku v Gradcu. Bili so z njo dobri, toda njena duša je hrejaenela po samostanskem življeju. Zato je nekega zimskega večera v decembru 1941 prišla v provincijalno hišo v Tomaju, kjer so jo sosestre, ki so dobro s. Alberto poznale še iz Celja, z veliko ljubeznijo sprejele. Po priključitvi Tomaja k Jugoslaviji, je ostala v domovini v upanju, da se bo tam našel kotiček, kjer bo mogla v miru preživeti zadnje dni življenja. Toda že leta 1949 so bile vse redovnice izgnane iz pro-vincijalne hiše v Tomaju ter odpeljane v Ilirsko Bistrico k čč. sestram Notrdam-kam, ki so jih ljubeznivo sprejele, dasi žive same natrpane v majhnem delu nekdaj cvetočega in obširnega zavoda. Provincijalnemu predstojništvu se je končno posrečilo, da je spravilo vse sestre iz Ilirske Bistrice v Trst. Danes biva s. Alberta v Borštu pri Trstu, kjer še vedno pomaga, kjer more. S. Alberta je majhne postave. Narava je ni obdarovala z izrednimi darovi. Toda 60 let redovnega življenja, neprestanega žrtvovanja in odpovedovanja, trdega dela v šoli in izven nje, vedne pokorščine, vztrajne molitve, izredne ponižnosti in skromnosti je vtisnilo v njeno osebnost nadnaravni čar, ki ga izžarevajo le duše, ki so se popolnoma predale Bogu in Njegovi ljubezni. Odlikuje jo otroška vdanost in hvaležnost do predstojnikov in velika gorečnost za zveličanje duš. Ko je bila še v Celju, je mnogo delala med mladino za misijone, tako da je zaslužila, da ji je Klaverjeva družba poslala krasno čestitko za jubilej. Dobri Bog naj jo ohrani še mnogo let do skrajnih možnosti, da bo svetila s svojim zgledom mlajši redovni generaciji in ji kazala pot do svetlega cilja redovne popolnosti. Enak jubilej so praznovale v domovini tudi s. Regina Gosak, s. Fidelija Berlan in s. Agata Tomc, medtem ko sta prazno-vali v provincijalni hiši v Lemontu (C.„ Amerika) svoj zlati jubilej s. Sabina Rebolj in s. Klotilda Strnad. S. Evangelista VogI, ki biva nekje na Štajerskem, pa je dočakala letos na isti dan v starosti 92 let 75-letnico redovnega življenja. Je še čila in zdrava vkljub težkim preizkušnjam, 9 katerimi tudi njej življenje ni prizanašalo. (Nadaljevanje) CERKEV JE TREBA VKLENITI V DRŽAVNI VOZ Že pred drugo svetovno vojno je znani francoski anarhist in pisatelj, pred nekaj meseci umrli Andre Gide, dejal, da se komunizem poslužuje »verskega opija« zato, da uspava narod, ki je še buden na verska čustva. Vera, krščanstvo s svojimi načeli in njegova zgodovina pričata, da Je to velika gonilna sila moralnega in socialnega napredka. Komunizem pa to nadnaravno silo gleda v luči svojega ekonomskega determinizma. Komunizem ve, da se vere ne da z enim samim zamahom uničiti. Krščanstvo se uniči s počasnim postopanjem, z »vzgojo« mladine, s propagando, z zakonitimi pritiski, več ali manj trdimi in krivičnimi. Toda dokler krščanstvo ne bo zginilo ali vsaj postalo tako slabotno, da ne bo imelo več pomena v ljudstvu, ga je treba na nek način napraviti za orodje države in to z vsemi danimi sredstvi, kakor so ga vklepale države v srednjem veku. Tako se zdi, misli Rusija in njene satelitske države, oz. države, kjer je komunizem ideja državnega aparata. Med vojno v Rusiji, v drugih komunističnih državah, takoj po vojni, na Poljskem pa zadnje čase moremo opazovati, da »verska politika« oblastnikov teži za tem, da približa državi zunanjo organizacijo Cerkve, da vsaj »nižji« kler, če se »višji« kler upira temu, postane orodje v rokah države za nadzorovanje vernikov in postane neke vrste policija, nič dosti drugačna kakor državna. Ista taktika sc uporablja v Jugoslaviji, posebno še v Sloveniji. In kolikor bolj je versko čutenje globoko, verniki pa trdi, toliko bolj so ti neizprosni in nepopustljivi. Prav zadnje velike verske manifestacije vernega polj- skega ljudstva so, ki silijo vladarje v Varšavi, da nastopajo vedno huje proti Cerkvi in veri. DRŽAVA NASTAVLJA ŠKOFE Sredi februarja je poljska vlada izdala svojevoljen odlok o nastavljanju cerkvenih predstojnikov, s čimer je bilo jasno, kako država, ki jio ustavi sicer proglaša popolno ločitev Cerkve od države, praktično posega z zakoni in odloki v najbolj interne cerkvene zadeve. Zadnjega 13. maja pa je Uradni list poljske vlade prinesel nekako razlago omenjenega zakona z Jne 9. februarja letos. Nekatere stvari so ves zanimive. Namen zakona je, da vse cerkvene vrhovne oblasti izvršujejo svoje cerkvene dolžnosti po pravilih in zahtevah ustave, zato pa je dolžnost državnih organov, da podprejo one osebe, ki pri izvrševanju svojih cerkvenih dolžnosti pokažejo svoje odnose kot državljani in patrioti po pravilih ustave. Prav tako državni uradi ne. smejo dopustiti, da bi državna cerkvena mesta bila v zlorabo in potuho za1 protidržavno delovanje ali prikrito politično delo, ker tako ravnanje nasprotuje ustavi in odlokom državnih oblasti. V moči odloka o nastavitvah cerkvenih uslužbencev izvaja vlada vso svojo moč, svobodno ali bolje samovoljno naslavlja in imenuje, prestavlja in odstavlja župnike in škofe. Vlada je dala podrobno navodilo vojvodstvom, da v svojih okrajih samostojno po potrebi nastavljajo cerkvene predstojnike. Verska komisija si lasti celo pravice odločanja pri imenovanjih novih škofov. Tako vlada nadzira vsa cerkvena mesta od škofa pa do zadnjega kapluna. Pri imenovanjih novih cerkvenih nastavljcncev se vojvodinski urad ali verska komisija more obrniti na ordinariat ali pa tudi brez njegove vednosti postaviti ljudi na določena mesta. (Konec prihodnjič) ^festival petja* pesmi ■n Jramc NA REPENTABRU 23. AVGUSTA 1953 SPORED: Pesem naših solistov in duetov Pozdrav N^ši koroški narodni plesi (nastop tržaške folklorne skupine) Naši zbori pojo (»Metuljček« iz Rojana, »Jadran« iz Trsta, Pevci iz^Mačkovelj) Lepota naše poezije (Bero pesniki iz svojih del) Naši gorenjski narodni plesi (nastop tržaške folklorne skupine) * * * ČETRTURNI ODMOR * * * PREDSTAVA DRAME: »Kval P*i Sp«!«*' OSEBE : Staroslav (Slavko Rebec), Bogomila (Marija Bobkova), Črtomir (Zvezdan Likar), Gojmir (Ivan Buzečan), Duhoven (Martin Globočnik), Bistra, odposlanka (Mirela Urdihova), Ribič (Adrijan Rustja), Plunkar (Marijan Slokar), Poveljnik straže (Angel Martelanc), Stotniki (Saša Martelanc, Dušan Cerkvenik, Zmago Filipčič). Med temi vsemi se prepletajo še starci, možje in žene, fantje in dekleta, otroci ia pa napadalci. Igro izvaja Slovenski oder iz Trsta. Sodelujejo tržaški dijaki in dijakinje, dramska skupina Slov. prosvetnega društva iz Sv. Ivana tej tržaška folklorna skupina. Dramo je napisal Bine Šulinov, režira jo prpf. Jpže Peterlin. Tržaško skupino vodi Jure Štavar, Mačkovljanski pevski zbor Dušan Jakomin. ZAČETEK OB 16.30 Letošnji repentaborski festival bo naša največja prireditev zadnjih let. Naj je noben zaveden Slovenec ne zamudi. NAVODILA UDELEŽENCEM: Avtobusi bodo vozili iz Trsta, izpred avtobusne postaje takoj, ko bo dovolj ljudi za eno vožnjo. Obračajte se na naše reditelje, bodo skrbeli na postaji, da bo vse v redu. Ne čakajte na popoldanske ure. vyorški pomožni škof Fulton Sheen je priobčil članek, v katerem zatrjuje, da bo prišel čas, ko se bo Rusija vrnila k Bogu in bo ona apostol za preostali svet. Ne prinašajte dokazov proti komunizmu, kajti komunizem ne prizna razuma in zato ne prenese razumskega razglabljanja. Ne govorite o življenjskih razmerah v Rusiji. Boriti se morate profi konjjinizmu kot ideologiji, toda ne pozabite pri tem, da je tudi komunist o?eba. Komunisti, ki sem jih spreobrnil — je nadaljeval škof Fulton Sheen, se niso spreobrnili zato, ker sem jim govoril o Marxu in Leninu, marveč zato, ker sem jim govoril o Kristusu in Petru. Velika sramot^ sveta je dejstvo, da mi na zapadu imamo resnico, a ne gorečnosti, ^opiuuisti pa imajo gorečnost in vnemo, a ne rejnice. Prišd bo dan, ko bodo tudi rdeči znova imeli oboje. ! GIOISIPIOIDIAIRISITIVIO najo, da jim manjka še kakih sto tisoč ljudi, ki se po večini nahajajo še pod ruševinami. Vendar, ko dospeš v prelepi Altenberg, pozabiš na vojno in njene zle posledice. Na kongresu je bilo navzočih največ Nemcev, prihiteli so pj verniki tudi iz, Avstrije, Amerike, Belgije, Egipta, Francije, Holandske, Mezopotamije in od drugod. Zato so se rr|ili govori v raznih jezikih. Na kongresu se je razpravljalo o združenju katoličanov. Živinski davek v znaša v letu 1953 v srednjem: 1297 lir od vola, 1058 od krave. 843 od konja, 795 od osla, 414 od prašiča, 90 od ovce in 45 od koze. Tako poroča list »Terra e Sole«. Ni pa davek enak v vseh občinah. V nekaterih je višji, drugod nižji. Pasteriziranje vina Pasterizacija se tako imenuje po francoskem učenjaku Pasteur-ju, ki je dokazal, da se iz mrtvega ne more razviti nič živega. Pasteur se je prvi globlje pečal z bakterijami in glivicami ter dokazal, da jih s primerno toploto lahko zamorimo. Ta njegov nauk, oziroma to njegovo odkritje, ki je danes znano pod imenom pasterizacija, je mnogo koristilo zdravniški vedi, z njim pa se je v izdatni meri okoristila tudi industrija za konserviranje 'i'i "" , Jv"1!1'". > ' I', 1 ■'! hrane. Najimlj znaoa je pasterizacija mleka, ki nijprayi inleko bolj trpežno, da se ne pokvari tako kmalu in da ohrani kljub temu vsa svoja odlična svojstva. Pasterizacija pa je bila vpeljana tudi v kletarstvu. V velikih kleteh pasterizirajo sploh vsa vina, ki so podvržena kakšni bolezni, n. pr. zavrelica ali kisanje. Izkazalo se je, da s pasterizacijo zamorimo bakterije ocetne kisline, da pa nič ne škodujemo ostalim lastnostim vina, predvsem ne njegovemu okusu. Pasterizirana vina so bolj stanovitna. Za pasteriziranje je potrebna posebna priprava!, poseben stroj, ki naglo segreje tekočino na željeno toploto in potem naglo ohladi. katoliški glas" v vsako; slovensko družino I Seme koščičarjev je strupeno Koščičarji so češnje, slive in češplje, piarelice in breskve, sploh vsa sadna n -vesa, ki imajo sredi svojega ploda koščico. Sem spadajo tudi divji mandlji. Seme teh plodov, ono kar je sredi koščice, je strupeno. Odrastli sicer ne zauživajp tega semena, pač pa neredki otroci. Seme koščičarjev vsebuje neko snov, kateri pravimo znanstveno »alkaloid amigda-lina.Alkaloidi so tudi »nikotin« v tobaku, »kofein« v kavi, itd. Če pride amigdalin y dotiko s človeško slino, se razvije eia-iiidrova kislina (= pruska kislina), ki je zelo hud strup. Eno seme sicer ne. vsebuje toliko strupa, da bi se bilo bati hudih posledic, a v več semenih ga je toliko, na nastopi lahko hudo zastrupljenje in tudi smrt. Zato pa pazite na svoje otroke, da ne bodo uživali semen koščičarjev. Izvoz vina iz Italije je v letu 19,52 posegel 1,117.300 hi. V tej količini so vključeni tji^i vermuf, ^l^sala in šumeča vina. Največji odjemalec italijanskih vin je Švica, ki je kupila lani 373.820 hi vin. Na drugem mestu je Svob. tržaško ozemlje z 238.100 hi, na tretjem pa Zapadna Nemčija s 163.450 hi. Najboljša evropska krava mlekarica je trenutno v Italiji, in sicer je to krava »Arpia« na posestvu »Bonifica di Torre in Pietra« v bližini Rima. Sedaj je st^ra 14 let in nekaj mesecev ter je enajstič breja. Do danes je dala v celoti 1150 q mleka, največ v letu 7. teletu: takrat je v 365 dneh dala 16.025 kg mleka, ali v srednjem na dan nad 43 kg. Krava je liolštainske pasme, ki je bila selekcionirana v Ameriki. Seveda ta krava ne dobiva za krmo sijmo seno in slamo. Če hoče kdo kakšno tele od te krave, naj piše. na zgornji naslov in doda »via della Consulta 1, Roma«. Seveda ne bo plačal teleta po 400 lir za kg žive teže. V Slov. Benečiji vlada žalost in beda Ljudstvo Slovenske Benečije je vedno živelo v zelo težkih gospodarskih razmerah. Še če so letine dobre ni njiliov položaj niti od daleč zadovoljiv. Kaj naj rečemo pa letos, ko je to ubogo ljudstvo zadela ena nesreča za drugo. Pomladno deževje, kateri se je pridružila v maju šc slana, je hudo prizadela že itak pičel pridelek. Pozneje se je pridružila tem nesrečam še toča, ki je po nekaterih krajih že v petič poškodovala letošnji pridelek. Najhujši i%-darec pa je bil ubogim Benečanom prizadet z nedeljsko nevihto. Ne samo polja in senožeti, tudi hije in gospodarska po-slopi« so bila hudo prizadeta, saj je nu mnogih krajih vihar kar strehe odkril. Kljub vsej tej nezgodi in škodi, ki je zadela Beneško Slovenijo, se niso italijanske oblasti prav nič pozanimale, da bi poizvedele, koliko škode so utrpeli naši ljudje. Niti toliko se niso zanimali, da bi obiskali prizadete kraje in izrekli besedo tolažbe tako težko prizadetim kmetom. In vendar plačujejo tudi oni davke, kakor vsi ostali italijanski državljani. Če ne bodo oblasti pomagale našemu revnemu ljudstvu v Benečiji, bo letos tam zavladala velika lakota in beda. -—r V nedeljo 23. avgusta vsi na festival slovenske kulture na Repentabor I WILHELM IIONERMANN: 30 ©če Damijan. »Ne. Naprej greva! Za gozdom bivajo ljudje, ki čakajo na naju. Lela dolgo niso videli duhovnika in vendar so krščeni z vodo življenja. Naprej morava! Moji otroci čakajo očeta.« in sta šla naprej skozi brezmejni gozd. Z velikimi, trdimi koraki duhovnik, zraven »jega godrnjaje in spotika je se Kanak. Že več tednpv je Damijan potoval po svoji novi, razsežni misijonski pokrajini. Od vasi do vasi, od koče do koče je prespraševal dalje. Jedel je r/ sk led domačinov, spal z njimi pod isto streho. Kjer je našel katoličane, je delil svete zakramente, kršče-val otroke >n odrasle, pomagal bolnikom in umirajočim, bral v travnatih kočah sveto mašo, opominjal, hvalil, grajal, karal, odvezoval in jim delil kruh življenja. Na hrbtu je v gumijasti vreči nosil svete posode. Bil je dušni in telesni zdravnik. Zjutraj je še daroval sveto mašo ob postelj: umirajoče žene in bolnici pokazal pot v nebesa. Od tam so ga napotili dalji-. Ob vznožju g c) ra da še bivajo kristjani, so mu povedali, cela polna vas, katero je bii krstil še pater Evstahij. A že šest let ni bilo tam nobenega duhovnika. Pot je seveda zelo težavna, kajti treba je prehoditi dobršen del pragozda. Damijan si je le v naglici dal naznačiti smer, nato pa je odrinil dalje z godrnjavim Belim Kormoranom, ki bi seveda mnogo raje ostal pri gostoljubnih prebivalcih te vasi in si privoščil vsaj nekaj dni počitka. Malo so mu olajšali slovo s tem, da so mu vtaknili v popotno torbo gnjat in dve pečeni piški. Uro za uro sta popotnika koračila dalje, a ta pot je peljala skozi vice. Z dreves so padale rdeče mravlje, ki so se prerinile pod obleko in grizle kakor sami vragi. Pri opoldanskem počitku je patra pičil v roko škorpijon. Rana je zatekla v debelo bulo in žgala kakor peklenski o-genj. »Gospod, daj da najdem vsaj enega človeka in ga pripeljem k tebi in bogato bom poplačan!« je molil duhovnik. Kanak. ki je nekoliko zaostal, si je pa poiskal drugačno tolažbo. Pojedel je obe pečeni piški in poslal tudi ostanek svinjske gnjati po isti poti. V trebuhu je vse to laže prenašal kakor na hrbtu. Pravkar je vrgel proč oglodano kost in se zdihovaje ozrl v nebo, če bi mu Bog hotel poslati še nekoliko mane za pojužnik. A tam gori so angeli pravkar prevlekli nebo s črno odejo. »Dež bo!« je razburjen zaklical Beli Kormoran. »Hvala Bogu!« je vzdihnil Damijan. »Pogasil bo ta pekel.« A kmalu je okusil, da obstaja tudi moker pekel, zlasti ponoči v pragozdu. Presenetljivo hitro so temni oblaki prevlekli nebo. Padle so prve kaplje, nato pa so se odpVle tam gori vse zatvomice in celo morje je padalo na zemljo. Pri vsakem koraku je zlilo nebo potnikoma vedro vode na glavo. Tla pragozda, ki so bila še pred malo minutami suha kakor smodnik, so sc spremenila v same mlake in luže in v njem jo voda segala obema do gležnjev. »Noči se. Sonce ugaša,« je tarnal Kanak. In res oba potnika pol ure kasneje nista mogla več videti niti za ped daleč predse. Spotikala sta se ob ovijalke in korenine in se z glavami zaletavala v debla dreves. Skozi streho pragozda so švigali bliski in grom je bobnel, da je Beli Kormoran tulil od groze. »Ne tuli, Joaue!« ga je grajal Damijan. »Kadar zagrmi, je strela že udarila. Če te ubije, ne boš nikoli več slišal grmenja!« »Slaba tolažba,« si je mislil sin južnega morja. Vedel je, da ga to noč lahko napadejo vsi vragovi in strahovi. V svetlobi bliskov sta tipala dalje. A venomer spet so jima noge obtičale v blatu in se zapletle v ovijalke. Slednjič je Damijan, kakor je bil dolg in širok, telebnil na mokro zemljo. »Zaman je trud!« je rekel, ko se je spet pobral. »Nocoj ne prideva več iz gozda. Noč morava prebiti tukaj.« Sedla sta na posekano javorovo deblo, medtem pa je izpod neba neprenehoma lilo. Damijan je prebiral jagode rožnega venca. Kanak na njegovi strani je- pa stokal, da bi se ga kamen usmilil. Z obema rokama se je tiščal za trebuh, kjer se je zdelo, da razgrajajo duhovi krače in pojedenih pišk. Hipoma je Joane glaspo zakričal in zgrabil patra za roke. Drgetal je po vsem telesu in kazal naokrog, kjer je švigalo na tisoče majhnih isker. »Ognjeni duhovi!« je šepetal ves osupel. Pater Damijan pa se je samo smehljal. »Ti niso nevarni, prijatelj.« Nai milijone majhnih, svetlikajočih se hroščev je lazilo v grmovju gozda. Kanak je cvilil od strahu in zaradi trebušnih bolečin. Strahovi zunaj, strahovi v trebuhu in vsak hip vedro mrzle vode na glavo in hrbet, to je presegalo moči ubogega Kormorana. Z rokami si je podpri glavo in mislil, da bo umrl od strahu. Čez pol ure pa je že trdno zaspal. Damijan de Veuster je vso noč preču!. Bil je slabe volje. Tudi njega je mučila strašna noč, ki ji ni hotelo biti konca. Njegovo telo je gorelo od ugrizov rdečih mravelj. Polagoma ga je po vročini tega dne pričelo mraziti. Ranjena roka mu je vedno bolj zatekala in ga strašno bolela. V laiki noči res ni bilo lahko premagati nepotrpežljivosti in zagrenjenosti... Prav tedaj pa sta koČijažila dva otroka v travnatozelenem enovprežniku, ki ga je vlekel beli kozel, jz Werehterna v Treme-lov. Spet je stari učitelj razvnel mlada srca s povestmi o junakih: o Janu Brey-delu, o Petru de Conineku in o Flamskem Levu. Misli teh dveh otrok so bile še vse natrpane s temi prekrasnimi zgodbami. Molče sta sedela drug poleg drugega. Lica so jima žarela in oči so se' jima svetile. »Stric Jožef je tudi jijnak!« se je oglasil Jan, najslarejši sin kmeta Letina de Veuster in Marije Vermejlen. svoji sestrič- Z GORIŠKEGA Goričani na Repentabor V nedeljo 23. avgusta ob priliki kulturnega festivala na Repentabru organizira Slov. kat. prosv. društvo v Gorici skupno udeležbo in sicer s ko-rijero in s kamionom. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi v prostorih SKPD v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 1 do sobote opoldne. Cena za kamion 400 lir, za korijero 450. Odhod s Travnika v nedeljo ob 13.30. — Šte-verjanci naj se vpišejo v trgovini Ter-pin na Bukovju ali pa na Dvoru v gostilni. Odhod is Števerjana ob 13h. Števerj Prireditev dekliškega dijaškega krožka v Štandrežu Prijeten večer je privabil v nedeljo mnogo ljudi v Štandrež, kjer so prisostvovali prvemu nastopu dekliškega dijaškega krožka. Ni jim bilo žal. Če upoštevamo, da so pri tej prireditvi sodelovali skoro še otroci in da so bili vsi prvič na odru, moramo le pohvaliti njihovo izvajanje, s katerim so pokazali veliko dobre volje in navdušenja. Kako zelo je to potrebno v sedanjih dneh, ko naša mladina stoji na razpotju in ne ve, kam bi se odločila, vedo dobro predvsem duhovni voditelji in vzgojitelji našega ljudstva. Zato pa je njihova na j večja želja, da bi se mladina organizirala v katoliških društvih in krožkih in tako skupno nastopila pot prero-jenja po katoliških načelih. Tridejanko »Blagoslov materea so dekleta ljubko lepo zaigrale. Posebno je agajal prvi prizor radi svoje preproste idiličnosti in lepe scenerije. Pohvaliti moramo predvsem »hudobno čarovnico« in pa skrbno malo Anko, ki je bratca srečno pripeljala nazaj v materin objem. Tudi pevski prizori v tej trodejanki so bili lepo podani, za kan gre zahvala predvsem organistu g. Maksu Debenjaku in njegovi spremljavi na klavirju. Naslednja burka »Oh, ta Polona« je tudi žela obilo odobravanja in smeha med gledalci, še posebno posrečena pa je bila Polona sama. Vsem, ki so pri tej prireditvi sodelovali in jo s tolikim trudom pripravili, gre naše najlepše priznanje in zahvala. Želimo, da bi nas štandreški dekliški krožek kaj kmalu spet razveselil s podobnimi prireditvami. an V soboto 7. avgusta pod večer je prišel k nam na vljudnosti obisk poslanec in bivši podminister g. Baresi. Obiskal je našega bolnega g. župnika, ki je že staj znanec Baresijeve družine, nato pa se je zglasil še pri našem novem županu. Občinski možje so takrat zborovali, zato se je g. Baresi z ženo ustavil pri jih. Pri tem je izrekel nekaj vljudnostnih besedi v italijanščini ter se oprostil, češ da slovenščine ne zna, da pa razume slovenski njegova žena, ki mu lahko raztolmači njihove želje. Ta, rekli bi privatni obisk g. Baresija, je izzval precej ostra poročila v nekaterih slovenskih listih. Zakaj, ne vemo. Večini Števerjancev se zdi, da tako nevljudno poročanje le ni bilo na mestu. Seznam volivcev, ki niso glasovali Na goriškem županstvu je na razpolago seznam volivcev, ki niso glasovali na parlamentarnih volitvah 7. junija. Seznam je sestavila pisarna sodišča in prizadeti imajo čas, da se do 9. septembra opravičijo. Z utemeljenim opravičilom se lahko izognejo neljubi pripombi, »ni glasoval«, ki bo za dobo petih let vpisana na kazenski list vsem, ki niso glasovali. 0-pravičila sprejema občinsko tajništvo. Možnost zaposlitve v Južni Afriki Strokovni delavci za železno opremo dobijo takoj zaposlitev v Južni Afriki. Prijavijo naj se na goriškem uradu za delo. DUHOVNE VAJE ZA FANTE se začnejo v nedeljo 23. avgusta zvečer. Vsi udeleženci naj bodo v goriškem malem semenišču ob 19. uri. Zaključek bo v četrtek 27. 8. zjutraj. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi ali pri svojem župniku ali pa pri dr. Humarju, Corte S. Uario 7, Gorica. - S sabo naj vsakdo prinese rjuhe. Vzdrževalnina 2.000 lir. S TRŽAŠKEGA Dolina Veliki praznik blagoslovitve našega novega zvonika je že mimo nas. Cerkev je doživela tu v Dolini svoje zmagoslavje. A iz tega mesta čutimo dolžnost, da izrekamo zahvalo svojemu župniku. Ce smo dočakali tak dan, se moramo zahvaliti g. župniku Francetu Štuhecu. Vsi verni Dolinčani smo si edini v tem. Poznamo, g. župnik, vaš trud, poznamo vaše veliko zanimanje in prizadevanje za novi zvonik, zato smo vam iz srca hvaležni. Naš novi zvonik je povezan z vašim imenom, napravili ste si v naši vasi spomenik za svoje delo, trud, zanimanje in odločnost; zato vam bodo hvaležni nekdaj tudi naši sinovi. Vemo, da to vaše delo marsikoga jezi. Krajevni pripadniki kominforma v svoji jezi ne vedo kaj bi napravili, zato žalijo vas in v svojem časopisu in po stenčasu vas napadajo in vam marsikaj podtikajo kar ni res. G. župnik, mi jim ne verujemo, vse to pa nam pomaga, da spoznamo njih pravo lice in hudobijo. G. župnik, vaše je delo Kristusovega duhovnika, boljše, mislimo, ne moremo povedati, nadaljujte v tej borbi za Boga in narod, hvaležni smo vam. Verniki iz Doline Romanje v Barnas V nedeljo 30. avgusta priredi več župnij skupno romanje v Barnas. Potni stroški so 1000 lir za odrasle in 600 za otroke. Kdor hoče, se lahko pridruži. V mestu se prijavite pri g. Zlobcu pri Sv. Jakobu, na deželi pa pri gospodih v Trebčah in v Dolini. Čas za prijavo samo do 23. avgusta Za obletnico Marijine slave V teh dneh poteka četrto leto, ko smo imeli po naših vaseh romanje fatimske Matere božje. V spomin na velike dneve Marijine slave in v novo čast naše Kraljice bomo imeli v nedeljo 13. septembra skupno marijansko slovesnost na Opčinah. Mislimo vsi na veliko in lepo udeležbo. Skupne fotografije V trgovini Fortunato v Trstu si lahko ogledate in naročite skupne fotografije z romanja na Koroško in iz Doline ob priliki blagoslovitve novega zvonika. Čas za naročitev novih fotografij je do 25 avgusta. Rojan Otožno so preteklo soboto zapeli naši zvonovi in naznanjali, da je ob prvi zori Marijinega praznika odšla v Marijino družbo v nebesih naša draga gospa Marija Tul jak vd. Urbančič. Skoraj neverjetno se je vsem zdelo. Saj smo jo videli tako veselo in zadovoljno pred dvajsetimi dnevi na romanju h Gospe Sveti, čeprav je že takrat čutila, kako ji moči pojemajo. Tako rada je kam romala. Lansko leto se je odločila za v Lurd, pa ji ni bilo dano. Zato si je tako želela letos na Koroško, češ, saj je mogoče zadnjič. In res je bilo tako. Pokojnica je bila nad 40 let članica naše Marijine družbe. Dalj časa je bila celo v odboru. Vsi so jo poznali kot prijazno in ponižno gospo in jo na mah vzljubili. Sovražnikov najbrž ni nikoli imela. Posebno rada je obiskovala bolnike. Veder nasmeh na njenih ustnicah je spravil vsakega v dobro voljo. Že med prvo svetovno vojno je izgubila moža, nakar je morala sama skrbeti za številno družino. Otroke je lepo vzgojila. Priznati moramo, da je bila v veliki meri deležna tudi njih srene hvaležnosti. Kako so jo vsi spoštovali in ljubili, je najbolje pričal veličasten pogreb. Spremljala jo je Marijina družba z društveno zastavo. Pred domačo hišo v Ferlugih in v cerkvi se je pa od pokojnice poslovil naš domači pevški zbor. ki ji je zapel nekaj pretresljivih žalostink. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu in molili za pokoj njene blage duše. Opčine Na praznik vnebovzetja D.M. sta si v naši cerkvi obljubila večno zvestobo g. prof. Egidij Košuta iz znane Košutove družine v Sv. Križu in gdč. Ljubica Berce iz u-gledne Bercetove družine na Opčinah. Oba sta profesorja na naših srednjih šolah. No-voporočencema iskreno čestitamo ter jima kličemo: V novem življenju — obilo sreče in božjega blagoslova! IZ JUGOSLAVIJE Dolina, 17. 8. 1953. AVTOKRITIKA PARTIJE Zveza komunistov ali kom partija, kot se je prej imenovala, čuti, da njeni člani niso dovolj budni in borbeni. Zato se na raznih konferencah Zveze čuje močna avto-kritika glavnih funkcionarjev na račun podrejenih članov. Tako je precej ostro oštel ljubljanske komuniste Miha Marinko na zadnji seji Zveze. Med drugim je dejal: »V Ljubljani je narasla partijska organizacija na 12 tisoč članov. To. predstavlja več kot desetino prebivalstva, pri čemer nam je klenost komunistov splahnela'. V teh letih smo se navadili na komodnost.« Nato je vodja slovenskih komunistov polagal svojim pajdašem posebno na srce, naj se borijo zoper »gospodarski kriminal, k: se je dejansko zelo razpasel.« To se da razbrati tudi iz časopisnih poročil, ki pogosto prinašajo vesti o raznih nepravilnostih v gospodarstvu in o iskanju nedovoljenega dobička. ALKOHOLIZEM — ŠIBA SLOVENIJE Alkoholizem je postal v Sloveniji že družbeno nevaren pojav, tako piše »Slov. poročevalec«. Prekomerno uživanje alkohola, predvsem žganja, je zloraba, ki ogroža obstoj naroda. Za alkohol gredo velikanske vsote. V sami Ljubljani so n. pr. popili lani za 919 milijonov din alkoholnih pijač. V primerjavi s prejšnjim letom se je ta številka količinsko in vrednostno podvojila. Posebno pogubno je, da je uživanje alkohola razširjeno tudi med šolsko mladino. Isti list poroča, da je učitelj v Črnomlju na neki konferenci povedal, da je med 220 učenci osnovne šole in nižje gimnazije v Črnomlju le kakih 22, ki ne pijejo al- kohola; 63 pa je takih, ki pijejo alkoholne pijače že na tešče. Seveda zopet predvsem žganje in dolenjsko šmarnico. Zato poziva »Poročevalec« na boj zoper to pogubno strast in priporoča pri tem razna sredstva. Tudi iz tega se vidi, da socialistična družba ljudi ne poboljša, temveč poslabša; drugače tudi bili ne more. cidSo Trst II. Nedelja, 23. avgusta: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. _________ 18.10 Koncert tržaškega mandolinskega orkestra. — 19.00 Iz filmskega sveta. _______ 21.00 Naša mladina na počitnicah. — 21.30 Donizetti: LUCIA Dl LAMER-MOOR, 1. dejanje. Ponedeljek, 24. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 21.30 Koncert violinista Karla Sancina. 21.50 Donizetti: LUCIA Dl LAMER- MOOR, 2. dejanje. — 22.30 Lucijan Škerjanc: Gazele. Torek, 25. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Koncert sopranistke Rožice Kozem. — I9.no Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Radijski oder: Jer0m K. Jcrom: FANNY, TETE, STRICI, itd., komedija v 1 dej. Sreda, 26. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Predavanje. 21.15 Koncert pianistke prof. Mirce Saneinove. — 22.00 Sibelius: Koncert v d molu. — 20.00 Dve skladbi iz slovanskega simf. repertoarja - Smetana : Uvod k operi »Prodana nevesta« ter Gotovčevo »Simfonično kolo«. Četrtek, 27. avgusta: 13.00 Pevski duet in harmonika. -— 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.20 Enesco: Romunska rapsodija št. 2. — 20.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 21.00 Dramatizirana povest. — 22.00 Marjan Lipovšek: Suita za godalni orkester št. 2 v C duru. Petek, 28. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. — 20.00 Slovenski motivi, — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 22.00 Iz angleških koncertnih dvoran. Sobota, 29. avgusta: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Koncert sopranistke Patik Šmer-koljeve. — 22.41 Koncert basista Aleksandra Kovača. DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE N. N. iz Jamelj 3000; Janez Mihovič, Franc Brunič in Guido Volpi iz Trsta 2780; gospa P. Čuk Ivana iz Rima v počastitev spomina pok. dr. P. Klavdije 1000 lir. Blagim dobrotnikom naj Bog nakloni svoj blagoslov, ljubljeni rajnici pa večni mir. DAROVI Za SLOVENSKO SIROTIŠČE Gospa P. Cuk Ivana iz Rima v počastitev spomina pok. dr. T. Klnvdit«- ltroo, družina Čehovin-Bratina namesto cvetja na prerani grob dr. Avgusta Dilena 1000; Neimenovana dobrotnica (po preč. rnsgr. dr. Ukmarju iz Trsta) 2000 lir. Bog povrni! Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tisk« tiskarn« Budin v Gorici Darilne pakete po vsej Evropi CITRUS IM PO RT & EXPORT Lastnik: Aleksander Goljevšček Dostavljamo tudi radioaparate, bicikle, šivalne stroje in harmonike po najugodnejših cenah ! y H ^ Y m |||B Torccbisiit^^ 2^ " Telefon 24*467 ■ P* ()■ !$■ 522 dostavlja TVRDKA Najhitrejša in najsoli-dnejša postrežba ! Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke. ni s plavolasimi kitami. »Stric Jožef je misijonar,« je ponosno dostavil. »Kaj pa dela kot misijonar?« je vprašala Marija. »Kot misijonar seveda krščuje in pridiga in se bojuje z levi in tigri. Mislim, da vse kar z roko usmrti.« »Z golo roko?« se je čudila Marija. »Seveda. Z golo roko. In nato vedno kdaj pridejo nadenj črni pogani. Oboroženi so z velikimi, debelimi kiji in hočejo misijonarja pobiti. Tedaj pa jim stric Jožef pokaže križ in divjaki takoj pustijo kije in se dajo krstiti. Taiko je z misijonarji. Jaz bom tudi misijonar.« Deklica je koprnela od začudenja. A Jan de Veuster je počil z bičem in zaklical: »Hi, Robers, teci, lačen sem...« Prav tisto uro je stric Jožef preiskoval suknjo in srajco, da bi kje našel rdeče mravlje. Če je v temi katero zasačil, je pobil pošast z golo roko. In vedno še je nebo zlivalo mrzlo vodo na njegovo telo. »To je misijonarjeva usoda!« je Damijan tiho vzdihnil. »Boj z mravljami in moskiti, s pajki in ščurki, s soncem in dežjem, z vročino in mrazom! To kar človeka vsak dan grize in zbada in vrta in žge in reže, mora dušo in telo napraviti bolno. Vsakdanja nadloga nas muči bolj kot največje trpljenje posebnih božjih obiskovanj.« Kanak je v spanju tiho javkal. Sanjal je o strahovih. »Ubogi fant!« se je smehljal pater. »Podobno se ti godi kakor meni. Morskega volka se mirno lahko lotiš z nožem, teh kresničk pa ne spraviš zlepa od sebe. Kaj hočemo, ubogi, slabotni ljudje smo. Go-spiod, daj nam moči, da bomo radi prenašali vsakdanje male križe, ki nam jih nalaga tvoja ljubezen.« Vso noč je deževalo. Šele proti jutru je sonce prodrlo oblake. Dež je ponehal. Črni oblaki so se razvlekli in modro nebo se je porogljivo in obenem nedolžno smeli-ljalo pragozdnima romarjema, ki nista i-inela na telesu niti enega suhega vlaknu. Tresoč se od mraza sta se odpravila dalje. Polagoma je sonce presušilo mokre oble-ke. Toplota je dobro dela premrlim udom. Opoldne je nastopila spet žgoča vročina. Pragozd se je paril in pot jima je curkoma lil. »Jedla bova!« je rekel Damijan čez nekaj utrudljivih ur hoda. »Tudi ti si lačen, Joane. Použila bova najprej piške. Kar izloži!« Dolgo je Beli Kormoran stikal po potni torbi. Nenadoma pa je ves prestrašen zakričal : »Strahovi so nocoj ponoči vzeli piške in jih požrli.« »Tebi naj pregriznejo trebuh,« se je razjezil misijonar. A komaj je izrekel to strašno zakletev, je pričel Kanak grozno rjoveti. Zvijal se je od bolečin, na katere je bil že skoraj pozabil, a ga je nanje pater tako kruto spomnil. »Molči, Joane!« je godrnjal Damijan. »Duhovi v tvojem trebuhu sc bodo prehladili!« Kanak je takoj utihnil, zaprl usta in se omejil na nekaj presunljivih vzdihov. Kaj nam pomaga? Česar ni, *ni. Gnjati in kokoši ni bilo več. Zbogom! Lačna sta se vlekla po gozdni poti. Pater Damijan nikakor ni mogel ugotoviti, ali hodita prav, ali sta zašla. Kormoran je jasno čutil, kako postaja luknja v njegovem trebuhu ved-no večja in tudi pater se je zaman raz-gledoval po sadnih drevesih. V tej divjini ni bilo kaj odtrgati. Uro za uro je minila. Rdeče mravlje so postajale spet vražje lačne. Mrak je ovil gozd. Kratkotrajen je mrak v vročem pasu. Treba bo še eno noč preždeti na drevesu. Misijonarjevi živci so bili skrajno napeti. Čutil je, da mu pohajajo moči. A kaj je to pomagalo? Dalje, le dalje! Tudi ta gozd mora nehati. Kanak na njegovi strani je tiho sam zase stokal. Nenadoma pa je od veselja zakričal: »Pes laja! Pes! Kjer so psi, tam so ljudje, ki jedo in pijejo in imajo koče!« Res! Iz daljave se je oglasilo pasje lajanje in že četrt ure za tem se je zakadilo prišlecema nekaj resastih mrcin pod noge. Utrujenima potnikoma pa se je zdelo, da so znanilci boljšega sveta. Zagledala sta nekaj travnatih koč. Dospela sta na cilj! To je bila iskana vas. Kanaki so začudeno strmeli v belega moža in njegovega tovariša, ki sta stala tu pred njimi umazana, razpraskana, z raztrganimi in zateklimi obrazi. »Kai! Kai!« je klical Beli Kormoran. »Jesti! Jesti!« Pater Damijan se je od lakote in utrujenosti skoraj zgrudil. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je še spravil preko ustnic. »Na veke!« so odgovorili Kanaki. Hvala Bogu! To je bila iskana vas. Komaj pa so otočani v Damijanu spoznali misijonarja, so njega in njegovega spremljevalca gostoljubno odvedli v neko kočo, nagrmadili pred njiju cele gore kokosovih orehov in banan in velike vrče z okusno pijačo »poi«. Željno je Joane spravljal vase vse te dobre reči, tako da se mu je kar cedilo po bradi. Pater pa je bil skoraj preveč utrujen, da bi jedel. Po obedu so jima gostoljubni otočani v kokosovi skledi ponudili motno pijačo. Beli Kormoran je hlastno potegnil in tudi p. Damijan je pil, seveda nekoliko neza-uipno. A Kanak, ki je krepčilo ponudil, je rekel: »Beli oče naj le še mirno pije. Stara mati bo nažvečila še dosti kava!« Pri tem je pokazal na staro, v dve gubi zgrbljeno žensko, ki je sedela v kotu in nekaj žvečila. Roke in noge je nnela zavite v stare cunje. »Nekoliko je ranjena,« je pojasnil gostitelj. Starkine čeljusti so pridno žvečile taro-korenine. Te je žena nato kot kašo izpljuvala v za to pripravljeno posodo. Kdaj pa kdaj je v posodo prilila nekoliko vode. Drugi dan je vse skupaj postavila na sonce in pivo je bilo gotovo. Starka je bila pivovarica teh skromnih ljudi. Damijana je hipoma minila vsa žeja. Obšel ga je taik gnus, da je zdirjal iz koče. Prijazni gostitelj je, na pol užaljen na pol v zadregi, gledal za njim. Beli Kormoran pa je delal toliko več časti prvovrstnemu pivu. (Nadaljevanje) 1