"ij . Ulljpipiu.mj,! l,IILIJiWiip
~ GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO,
STEV. (No.) 38.___CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. MARCA — THURSDAY MARCH, 6, 1924.	LETO (Vol.) X.
Vitezom miljondolarskega fonda.
POJASNILO ZAKAJ SO SOCIALISTE FAROVŽI TAKO
TIŠČALI.
Kadar vitezi milijondolar-skega fonda slišijo besedo "farovž," jih popade pasja steklina, kakor hudiča pod križem, ki bi bil od same onemogle jeze kmalu "bruh" dobil. Penijo se in grizejo na desno in levo, kar jim pride pod gobec. Tudi te dni jih je napadlo. Topot sem postal njih žrtev jaz, dasi sem tako nedolžen, kakor njih glave, z mojega in objektivnega stališča seveda. Poživljajo me, naj pošljem svojo doktorsko diplomo nazaj, ker^ ,sem jih mesto z zeloti s heloti krstil. No, ko bi bil jaz tisto pisal, bi jih ne bil imenoval ne zelo-te ne helote, ker so to grške besede, ki so njim španska vas Imenoval bi jih bil falote, e-dino primerno ime zanje. Da bodo pa čitatelji vedeli, za kaj prav za prav gre, naj jim stvar malo obširneje pojasnim. -----•——i—
Zadnjič so se ti dični vitezi milijondolarskega fonda nekaj spodtaknili ob cleve-landske "farovže." To je sicer nekaj vsakdanjega. Toda okolščine, v katerih so to storili niso vsakdanje. Cleveland-ski Slovenski dom je pod streho. V soboto, ko to pišem, je bil otvorjen. Seveda brez blagoslova, ker to se vitezom milijondolarskega fonda preveč srednjeveško zdi. Toda še predno je bil otvorjen, so se ti vitezi obregnili ob tamkaj-šna župnišča. To je značilno. To kaže, koliko žolča se jim je nabralo mej tem, ko jim je previdnost svetovala, naj ga zadržujejo. Tik pred otvoritvijo je bila mera tako polna, da iim je prehitro ušel.
Že prej bi mu bili radi pustili prosto pot, ko bi s tem ne bilo treba toliko riskirati. Socialisti so namreč prav tako dobro vedeli, kakor mi, da bi sami ne mogli postaviti niti kake take male kolibice, kakor jih je videti ob staro-krajskih hribovskih hišah, kjer jih sploh imajo, za katere je treba samo par neob-oblanih desk in nekaj zaruja-velih žrebljev. Kako naj bi potem mislili na lep narodni dom v velikem mestu kakor * je Cleveland. Saj vedo, bolje vedo kot mi, da je socialista sam trebuh in široka usta, roke samo takrat, kadar je treba kaj vzeti. Toliko naravne Pameti tudi imajo, da si samo s takimi niso upali začeti, ker to bi se reklo zidati v oblake.
Narodni dom so pa hoteli imeti. Kdo ga naj zida? I kdo drugi, kakor tisti, ki so že navajeni na kolekte, ki se jim roka takorekoč sama odpira. "Klerikalci!" Toda kako jih pridobiti za to? Kaki fondi ne vlečejo. Sicer gre 'Kranjec" tudi dvakrat na led če je treba, vendar mili-j°ndolarski fond mu je še preveč živo v spominu. S tem tedaj ne bo nič. Rajši razobesimo narodno zastavo. Ta še dokler kaj starokraj-skih src bije mej nami. Reci-da bo to naša skupna ma-kjer se bo vsak domače-
RAZNE VESTI.
ga čutil, samo, da je Slovenec. Ko bo dom enkrat pod streho, nam ne bo težko tistih, ki so preveč "črni," izriniti iz njega, četudi na način kakor lisica ježa. Saj se jim to ne bo prvič zgodilo. Nekdaj so imeli monopol šol, od najnižjih, do najvišjih. Z veliki stroški so jih zidali. Danes iz istih šol napredni učitelji in profesorji najmočnejše bombardirajo njih trdnjavo. Staro-krajske čitalnice, ali niso duhovniško delo? Danes so vse ognjišče njim tako neljube prosvete. V ljubljanski Narodni dom je zazidanega največ duhovniškega denarja. Pa kaj imajo danes tam govoriti ? Na daleč se ga ogibajo, ker vedo, da tam ni mesta zanje. Da, ko bi "klerikalci" le malo mislili, bi lahko spoznali, kaj jih čaka. Toda "klerikalec" si nikoli ničesar ne nauči, zatn la led -z njim! Seve tega mu ne smemo povedati, sicer zna stisniti roko in' naš dom bi padel v vodo. Zato le previdno hodimo okrog1 njih! Pustimo "farovže" zaenkrat pri miru, naj nas to še toliko premagovanja stane. Saj se bomo lahko pozneje s procenti odškodovali, ko se bomo iz Narodnega doma lah-' ko kakor razdražene ose spustili nanje. Ti Zvonko, ki si že vajen pritiskati "farovške" kljuke, posebno kadar si i-mel "kruletaj en trebuho" . . . ti se jim kolikor mogoče približaj. Še starokrajsko pušico lahko vzameš v roko in greš po cerkvi pobirat. Samo pod pogojem, da boš v svoj žep stresel, česar si že tudi vajen.
Tako so sklepali in računali. Niso se vračunali. Narodni dom je pod streho in izročen svojemu namenu. Kje bi še bil, ko bi ne bilo tudi "črnih" grošev zraven. Toda že predno se je to poslednje zgodilo, so farovži socialiste preveč tiščali. Da bi jih na slovesni dan otvoritve želodci preveč ne boleli in jim kalili veselja, so jih že pred otvoritvijo malo razbremenili in s tem namignili, kaj "črne" čebelice čaka, avgustova doba, ko se pri čebeljnakih začne "ven metanje." S tem razločkom kajpada, da pri čebeljnakih čebelice trote začno ven metati, pri clevelandskem Narodnem domu bo pa narobe, j Rdeči troti bodo "črne" čebe-1 lice, ki so jih tako dobro založile začeli neusmiljeno ven "lifrati."
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Več tisoč sodov dobrega piva spustili v kanal.
Elgin. — Prohibicijski a-gentje so zavohali v elginski pivovarni, da je imela družba v zalogi več tisoč sodov dobrega piva, ki je vseboval od 2 in pol do 4 procente alkoholne moči. Vse pivo so zaplenili in spustili včeraj v kanal. Tudi mašinarijo za proizvajanje piva bodo uničili.
— Največ boš storil za svojo vero, ako razširjaš katoliški tisek.

—	V kongresu je prišla na dan zadeva, ki razkriva dva kongresnika, kot gorostasna graftarja. Imena kongresni-kov za enkrat še niso objavljena radi gotovih vzrokov. Govori se, da sta spravila nad $200.000 ko sta vplivala za pomilostitev gotovih kaznjencev.
—	Senatska preiskovalna komisija, ki se bavi z investi-giranjem oljnega škandala se trudi, da razkrije tajnopis, ki so ga rabile gotove oseb*»® Ed. B. McLeanom v Palm Beachu. Zaslišba glede tajno-pisa se bo vršila danes.
—	Iz Pekinga poročajo, da je zblaznil kitajski brigadni general Pan Ming Chun na svojem posestvu v Shantungu in je postrelil 25 ljudi. Končno so generala prijeli in ga odvedli v neki zavod.
—	Od novega leta do danes je bilo v Chicagi ubitih od neprevidne vožnje z avtomobili 79 oseb. Od streljanja o£„ z:avživanja strupenega zganja 41.
—	V Chicagi je včeraj preminul mož Richard Cadnus, ki je dosegel 100 let in sedem mesecev starosti. Njegovo geslo je bilo vedno: "Never worry!" — nikdar ne skrbi. Držeč se tega gesla je dosegel 100 let starosti.
—	Iz Carigrada se poroča, da se je danes podpisala med Turčijo in Nemčijo prijateljska pogodba. Sporazum bo baje odprl pot nemškim industrijskim izdelkom v Turčijo in vso Malo Azijo.
—	Med krojači stavkarji in neunijskimi krojači je prišlo včeraj do zopetnih spopadov. Stavkarji so naskočili neunij-ske krojače, ko so hoteli na delo. Vmes je morala poseči policija, ki je zaprla nekako 14 izgrednikov.
—	Iz Newyorske borze se poroča, da je francoski frank zopet padel in je dosegel včeraj najnižjo stopnjo po vojni. Prav tako so padli v ceni tudi francoski bondi, ki se prodajajo na tujih borzah.
—	Iz Angore poročajo, da je turška državna zbornica odglasovala da se turškega kalifa, Abdul Medjida enostavno odstavi in s tem odpravi kalifat na zemlji. Vsa posestva, ki so bila doslej last> nina turškega kalifa bo zaplenjena od oblasti. Pustilo se mu bo le toliko, kolikor se bo tozadevni državni komisiji videlo potrebno mu pustiti.
—	Iz Moskve se čuje, da se dela med Rusijo in Italijo za razorožitev na morju. Sovjetska vlada je izjavila v vladnem listu Pravdi, da je pripravljena preklicati svoj mornariški proračun za povečanje svoje mornarice za 400,-000 tonov. Zato pa zahteva prosto pot skozi dardanelsko ožino in na Daljnem iztoku prosto pot skozi korejske o-žine, katere drže Japonci.
—	Iz Reke se poroča, da je včeraj proglasil tamkajšni italijanski vojaški guverner javno italijanske glavne postave, pod katere je od vče-rajšnega dne naprej postavljena Reka.
o-
ŠIRITE LIST EDI NOSI
VELIKANSKI POTRES V COSTA RICI.
Mesto San Jose v razvalinah.
— Ameriško poslaniški u-
rad razdejan. — Veliko ljudi zgubilo življenje.
San Jose, Costa Rica. —
Včeraj zjutraj se je pojavil v tem mestu in okolici velikanski potres, kakoršnega ne pomnijo že 25 let. Več hiš in drugih poslopij je razdejanih. Del poslopje, v katerem t saje nahajal ameriški poslanik je porušenega od potresa. Poslanik in njegova družina je utekla nepoškodovana iz mesta, pravi poročilo.
Glavne točke, ki jih je zadel potres zelo katastrofalno sfia mesti San Jose in Port Limon.
San Jose je bil že večkrat pozorišče katastrofalnih potresov. Leta 1879 je bila porušena tamkajšna katedrala in \eliko drugih poslopij. Leta 1£88. je Costa Rico zopet po-kuido poškodoval. Mesto ima nekako 40 tisoč prebivalcev in se nahaja v dolini ja-ko rodovitnega polja. Mesto je zelo moderno in ima lepo tlakovane ceste in hodnike, lepe parke električno razsvetljavo. V mestu se nahaja tudi znamenita astronomska opazovalnica, narodni muzej in več drugih učnih zavodov.
Poročila naznanjajo, da je več ljudi zasutih pod razvalinami, katerih število ne bo moči tako kmalu dognati. Potresni sunki so segali daleč proti severu. V državi Nicaragua so jih Čutili precej močno. Tudi proti jugu so segali notri v državo Panamo.
Iz Jugoslavije.
-o-
POSLANCI SLS. SE POTEGUJEJO ZA DELAVCE. — DRUGI RAZNOTERI
SLOVENSKE DROBIŽ.
Kitajska vlada razpada.
Peking. — Poroča se, da je ministrski predsednik Sun Pao-chi pripravljen, da se u-makne iz svojega mesta. Ta-• ko namerava tudi finančni minister vsled pritiska njihovih političnih nasprotnikov. Državna blagajna je baje popolnoma prazna in vlada se ne bo mogla zdržavati posebno dolgo.
-o-
Švedska izborno napreduje v trgovskem oziru.
Stockholm. — Industrija na švedskem je dosegla zadnje čase jako velik vspeh, tako se glasi vladno poročilo. Na švedskem je posebno napredovala zadnje čase žve-plarska industrija, katera proizvaja vžigalice, razne eksplozivne predmete, ki jih izvaža v tujino. V minulem letu so izvozili sličnih predmetov za več tisoč tonov več kot prejšna leta.
Pritisk poslancev radi Trboveljske družbe.
Belgrad. — Te dni so poslanci SLS. Kremžar, Gostinčar in Kugovnik vložili vprašanje na ministra za šume in rude za-jradi razmer, ki vladajo v trboveljskem premogokopu. — Vprašanje naglaša, da je parlament že 24. januarja soglasno sprejel resolucijo, s katero se vlada poziva, naj dela z vsemi sredstvi na to, da bo Trboveljska družba privolila rudarjem po 4 Din dnevno priboljška in da bo zopet sprejela na delo odpuščene rudarje. Minilo pa je že 14 dni, ne da bi se bila vlada zganila. Na drugi strani se pa baje ravnatelji Trboveljske družbe hvalijo, češ da jih sklepi parlamenta nič ne brigajo. — Poslanca Kremžar in Kugovnik sta dalje stavila na ministra za socialno politiko vprašanje, v katerem pojas-nujeta žalostno stanje želez-ničarskih invalidov in zahtevata korenito remeduro, ker so vse dosedanje intervencije ostale zaman.
-o-
Denar v laseh.
Brezposelna služkinja Gabrijela Vovkova iz Viča je vzela svojemu gospodarju Antonu Galetu, ki jo je že drugi dan odslovilt uro z verižico, par čevljev in pa 1120 kron denarja. Gale je tatvino kmalu po njenem odhodu zapazil in je šel za njo ter jo dal aretirati. Uro in čevlje mu je takoj vrnila, denar pa so dobili pri preiskavi v kaznilnici in sicer v laseh. Obsojena je bila Gabrijela na 1 mesec navadne ječe, pravijo, pa, da ima še več podobnih nered-nosti na vesti.
Smrtna nesreča.
Posestnik Matija Dežman od sv. Primoža pri Ljubnem, 74 let star, je spravljal za lesnega trgovca Matija Jakoba v Savinji les, pri čemer ga je približno 50 korakov od njegovega hleva pri spuščanju po takozvani "lojtri" udarila platanica na desno sence tako močno, da je Dežman na licu mesta obležal mrtev.
Strossmayerjeva proslava v belgrajskih šolah.
Povodom Strossmayerjeve-ga rojstnega dne so se po vseh belgrajskih šolah vršila predavanja o velikem škofu.
-o-
Večkratni milijonar Kristan zopet prireja shode med delavstvom. Socialistično delavstvo je ali neskončno potrpežljivo ali pa neskončno neumno.
Boš ti proti meni govoril?
Tako je nahrulil na pragu sodne dvorane in kasneje na stopnišču neki L. Jarc svojega tovariša Antona Vidmarja, ki je bil zaslišan v neki Jarčevi zadevi kot priča. Pri tem ga je pograbil tudi precej neprijazno za usta in ga stresel. Žalil ga je še dalje z besedami: Če te je mati učila lagat, le drži z materjo. Ker je pa to težka žalitev priče, katero zakon posebno ščiti in je bil Jarc, ki je precej hud že dvakrat kaznovan, pa k sreči obakrat amnestiran, mu je prisodil senat zato nerodnost 14 dni zapora.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Fran Marjan Koprivec, monterjev sin, pol leta. — Magdalena Kocjančič, žena žel. ključavničarja, 65 let. — Ana Ljubič, mestna uboga, 83 let. — Ivan Centa, kurja-čev sin 3 mesece. — Jakob Sima, sluga, 71 let. — Marija Schaup, bivša dekla, hiralka, 43 let. — Fran Čevka, dninarjev sin, 3 leta.
— Največ boš storil za svojo vero, ako razširjaš katoliški tisek.
DENARNE 'POŠILJATVE
Brzoparnik Mauretania zadržan.
London. — Vsled stavke pristaniških delavcev v Angliji je moral kapitan preklicati določeni redni odhod v New York. Pamik bo ostal v pristanu tako dolgo, da bo prišel drugič na vrsto na določeni vozni red.
— Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obram-beni zid svoje vere.
Železniška nesreča.
Na progi Bjelina-Rača je 4. m. m. skočil s tira osebni vlak. vStrojevodja in kurjač sta se težko poškodovala. Tudi materialna škoda je znatna. •
-o-
Na zastrupi jen ju krvi je obolel g. poslanec Vladimir Pušenjak ter dobil dopust. Bolezen pa se je že zboljšala, tako da ni nobene nevarnosti.
Žrtve mraza.
V užiški okolici sta ponoči zmrznili dve 70-letni ženski, ki sta se vračali z neke slave.
Nov most
nameravajo zgraditi čez Savinjo pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah.
Pretep v Mozirju.
V Brezju pri Mozirju je ' nastal v gostilni Franca Ko-lenca med fanti pretep, v katerem je dobil Anton Marolt dve težki rani z nožem na' hrbtu; prepeljali so ga v celjsko bolnico.
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO Itd.
Naša banka ima svoje lastne ime • p*, it« ia zanesljivimi bankami ▼ starem kraj« in naio poiiljatve so dostavljen« prejemnik« na dom ali na sadnj« poito točno in kr« viakifi odbitka.
Nado cono so pošiljke ▼ dinarjih in lirab BO bil« včeraj sledečo:
Sknpno s poitnino:
' 500 — Din.........$ 7.10
1,000 — Din.........$ 13.85
2.500 — Din.........$ 34.50 !
5.000 — Din.........$ 68.50 *
10,000 — Din.........$136.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri poiiljatrab nad li,N« Ms. In nad 2,111 Lir pseebsn popast.
denarja čes takrat menja. * nepričakovano, jo abeoiat* določiti cono vnaprej. Zato v P aB ljalve nakaiejo po conofc onepa dno, I ni sprejmemo denar.
DOLABJB POŠILJAMO MI TUDI V JL OOSLAVIJO IN 8ICBX PO POSTI KAKOB TUM BRZOJAVNO.
Vm pečiljetra nastavit« na — SLOW* SKO BANKO
ZAKRAJSEK * CESARK
Tt — ttk AVKNT7B, NBW TOBK CITY,


...T,	-
EDINOST
t	(UNITY)
Uhaja vsaki torek, sredo, 'četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, DL
_Telephone: Canal 0098. _
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
Farmarjem je organizacija potrebna prav tako, kakor je Wall streetu in vsem kapitalistom. Dokler pa bodo farmarji neorganizirani, toliko časa bo predmet vsakovrstnega izkoriščanja. Delali in garali bodo samo za druge, za špekulante, njih dolgovi bodo pa rast-li m uničevali njih eksistenco. To so torej dejstva, ki knce farmarjem "help you self" — pomagajte si sami!
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta .................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"__For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd t87Q.
Svetovni jezik.
Znanost dirja naprej in pušča za seboj čudovite iznajdbe. Brezzični telefon ali radio je podal svetu možnost občevanja z vsemi deli sveta. V kratkem bodo radio izpopolnili še v večji meri, da bomo n. pr. iz Amerike v Evropo govorili in odtam nam nazaj. Tako z Azijo in drugimi deli sveta. Posamezni deli sveta ne bodo več tako izolirani, kakor so bili do zadnjih časov. Cel svet bo postal kot ena občina, katere občani bodo med seboj občevali, če tudi na tisoče milj eden od drugega.
Da bo pa mogoče narodom to občevanje je pa potreba splošnega občevalnega jezika, ker drugače se občevalci ne bodo razumeli med seboj. V svrho tega problema so se te dni zbrali razni jezikoslovci in so sklenili sestaviti nov občevalni jezik, ki bo sestavljen iz vseh glavnih jezikov večjih narodov. Esperanto, ki je doslej rabljen kot mednarodni občevalni jezik ne zadovoljuje današnjih jezikoslovcev iz gotovih vzrokov. Zato se bodo spravili na novo delo v tem oziru. Sestavili bodo mednarodni občevalni jezjk, ki se ga bo uvedlo v vse srednje šole in na ta način bo prihodnja generacija jezik že deloma znala. V tem jeziku se bodo razpošiljale po vsem svetu radio novice in druge stvari. Ljudje se bodo razumeli med seboj. Iz Azije bo človek razumel na ta način Evropejca in Amerikan-ca in te dva njega. To pomeni nekaj velikega za narode sveta.
Neki profesor je na sestanku izjavil, da na podlagi tega mednarodnega občevalnega jezika bo dana ljudem prilika snovati svetovno federacijo vseh narodov. Povdaril je, da potom medsebojnega občevanja potom radio se bodo narodi spoznali, kakor se n. pr. poznajo udje ene družine in gotovo je, da iz tega spoznanja bo prišla na dan želja po pravem bratstvu po svetovni federaciji med narodi. Radio bo narode v par stoletjih zbližal in združil. Vse kar je potreba je to, da bi se med narode zanesel en jezik in federacija je mogoča. S tem pa bomo prišli v dobo, ko bo en vladar predsednik in en Bog.
Do današnjih dni se je ljudem zdelo to nemogoče. Toda z radio, ki zbližuje človeka s človekom iz največjih daljav se ta prepad premostuje in čisto verojet-no je, da se bo prerokovanje o svetovni federaciji uresničilo. H temu bo narode dovedel svetovni jezik, ki ga zahteva od narodov radio, če hočejo, da se bodo med seboj razumeli.
Cleveland, O.
Oj ta preklicana "Miklova Zala!" Kjer se pokaže ona, mora vse očarati. Pred letom se je nastanila na našem St. Clarju in sedaj, kar naenkrat se je pojavila zopet pri naših sosedih v Newburgu.
C. g. Bombach je tako vrlo izvežbal svojo mlado po-satko, da se skoro ni pričakovalo, tako diletantnega nastopa, kakor se je vse lepo izvedlo. Opazovalec si je moral domnevati, da se vse to predstavlja, prav kakor bi se godilo v resnici. V splošnem so igralci vsi izvršili z izvan-
možje in naselbina bo vam sledila.
Povedati še moram, da se že dela na to, da se tja sredi leta priredi veliki javni shod na West Allisu in v Milwau-kah. Tedaj bo povabljena na shod vsa okolica in prepričani smo že v naprej, da bo obrodil zopet velike vspehe.
Ker je bila naša naselbina proglašena že od nekdaj kot zelo rdeča moram še to povedati javnosti, da so naši verski nasprotniki sedaj precej bolj tiho kot so bili včasih. Kar ostrmeli so, ko so videli, da so katoliško misleči možje
Vsem bolnikom želimo sko-rajšnega zdravja, da bi se kmalu popolnoma zdravi in veseli veselili med domačimi in nami!
— Družini g. Antona Mrak se je rodil sinček, kateri se je pod zakramentom sv. krsta preselil k svojemu Stvarniku po kratkih minutah življenja. Starišem sožalje.
To so kratke novice za danes. Vsem čitateljem in naročnikom pošiljam iz daljnega zapada gorke pozdrave!
Mrs. Urban Tavcher.
RAZNOTEROSTI.
Rice, Minn.
Prosim za malo prostora v listu Edinosti za objavo darovalcev, ki so darovali za novi zvon v fari Mirnapeč na Dolenjskem.
Na Sartell, Minn, so darovali : Aleks Bernik $1.00, Mary Triller $1.00; Angela Rov-tar $1.00; John Burgstaller, 51.00: Math Razinger 50c.; Jera Zupane Qfec.; John Ke-ber 50c.; Joseph Lavrič 50c.; Frank Zakrajšek 50c
Almanah ali koledar.
Almanah je arabska bese da in pomeni merilo. Znana je že iz davnih Časov. Francozi so poznali almanahe že v srednjem veku v obliki papir. Čka. katerega so shranjevali v molitvenik. Papirček je bil napisan ter je obsegal mesece tedne, dneve, delavnike in praznike. Ko so se začeli koledarji tiskati, so jeli objav-ljati razna prorokovanja in popis zdravil, ki jih je uporabljati v nujnih slučajih. Na ta način se je koledar kmalu udomačil v sleherni hiši. L. 1550 je astrolog Nostradamus v Parizu izdal almanah, ki je takoj prišel na glas, ker so se njegova prorokovanja kmalu izpolnila. Preprosto ljudstvo je začelo kupovati almanahe na debelo in je slepo verovalo v njihove napo-vedbe. Leta 1636 srečamo prvi almanah, s prorokovanjem o politiki. Toda to polje je ne-
redno sigurnostjo svoje vloge, prišli na dan in javno izpove-' pred vsemi, pa je hotel dobi- dali svoje prepričanje.
ti stavo vaški črednik Mr. Frank Snyder, kateri je s svojim šaljivim nastopom vzbujal navzočemu občinstvu to-
Obenem pa vabim vse Slovence v tej naselbini kot mil-wauški, da naj pridno pristopajo v društvo Najsvetejšega
imen«. Zakaj, koliko večje bo
trjevali celo mali otročički v materinih naročjah.
Skoro bi St. Clarčani zavidali svojim bratom v Cleve-landskemu Novemu mestu, da so nam vzeli prednost, ali bratsko srce nas poživlja, da njim za njihov trud le časti-tamo, toda ne vdamo se pa še ne sedaj.
Enkrat vam še damo con-tro!
F. Rožnik.
-o-
West Allis, Wis.
Cenjeno uredništvo: — Iz naše naselbine je jako malo dopisov. Tudi jaz ne bom vam kakega mojsterskega dopisa napravil, ker moje roke so bolj navajene kladiva v tovarni, kot peresa. Vendar, ker vidim, da se tako lepo oglašajo razni dopisniki iz drugih naselbin, to me je navdušilo, da sem se odloČil še jaz prijeti za pero in poizkusiti svojo srečo. Če pa bo g. urednik moj dopis obsodil in ga poslal v koš, pa tudi nimam nič proti temu.
"Help you self!"
Tako vidimo, da se izražajo politikarji, sicer ne javno, ampak v srcu proti našim farmarjem. Odkar je bil izvoljen predsednikom leta 1920. pokojni predsednik Harding smo culi profesijonalne političarje kva-kati o farmarski potrebi. Koliko časa se je porabilo pri takem debatiranju v kongresu in senatu, koliko so ga porabile v ta namen razne imenovane komisije — toda se je kaj doseglo za korist farmarjev? Zadnje čase zopet govore o olajševalnih posojilih farmarjem. A to je stara pesem z drugo "vejžo." Farmarji so se takih pesmi že naveličali, ker vedo, da vse to so same besede in bodo tudi same besede ostale.
Vsa ta dejstva glasno govore farmarjem: "help you self!" Da, pomagajte si sami, ako hočete svoj položaj zboljšati, ako hočete doseči kak vspeh.
In sredstev za samopomoč imajo farmarji dovolj. Predvsem je potreba, da se farmarji organizirajo. Farmarjem je treba skupnosti in kooperative —sodelovanja. Farmarji naj svoje produkte, mesto, da jih prodajajo raznim špekulantom sami prodado konzu-mentom, pa bodo dobičke, ki jih špekulanti pobašejo v svoje žepe spravili sami. Na ta način bodo dobili potrebni denar za davke, za odplačevanja dolgov, itd.
Povečini vsak dopisnik začenja z delavskimi razmerami, zato naj nekoliko omenim o teh. Dela se pri nas sedaj precej dobro. Brez dela ni ljudi vsaj naših rojakov ni videti nikjer nobenega, da bi ne delal razun tupatam katerega, ki iz gotovih nagibov noče delati, ali mu morda pa treba hi. Plačujejo pa delavce bolj srednje. Izurjeni delavci seveda zaslužijo več kot navadni. Vendar razmere niso preslabe. Kako dolgo pa bodo take je seveda pa vprašanje.
Naj malo opišem še naš katoliški shod, ki se je vršil v naši naselbini zadnji mesec. Shod je izpadel jako povolj-no. Ljudstvo, ki se shoda u-deležilo je sedaj zelo navdušeno za dobro stvar. Ce bi že nobenega drugega vspeha ne bilo je velik vspeh, da je vaš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich pridobil zelo veliko število novih naročnikov na vaš lepi list Edinost, katerega je sedaj videti v skoro vsaki hiši na West Allisu. Da ne bo ostalo brez vspeha je gotovo. Marsikateri bo sedaj i-mel priliko videti obe strani, kakor se je to na shodu pov-darjalo od strani govornikov.
Da se je shod priredil tako lepo gre čast našemu č. g. župniku Father Pakižu in vrlim možem Mr. Antonu Koz-,«™_______
leucharju, Mr. Agust Flor-<fljeni družini jancu in predsedniku društva Najsvetejšega Imena Mr. J. Kovačiču in drugim, ki so sodelovali. Le krepko naprej
to društvo, toliko večji bo naš upliv, ker le organizirana masa kaj šteje in upoštevanje u-živa.
Pozdravljam vse čitatelje tega lista in želim listu najlepšega vspeha.
Član dr. Najsv. Imena.
-o-
Rock Springs, Wyo.
Sprejmite tudi od mene kratko sporočilo v predale lista Edinosti. Pričakovala sem, da se bo kateri drugi oglasil, pa se menda še nobeden ni. Čeravno je že malo pozno pa vseeno vam sporočam, da je 16. februarja priredilo altar-no društvo sv. Ane svojo običajno letno veselico v prid slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v prostorih Slovenskega doma. Kakor navadno je bila tudi to pot udeležba od strani občinstva velika. Nekateri so rekli, da še nikdar ni bilo toliko ljudi, kakor ravno na tej veselici. V imenu al-tarnega društva sv. Ane izrekam tem potom vsem udeležencem in vsem ki so pomagali. Posebno smo dolžni zahvale preč. g. župniku, kateri je preskrbel za to priliko tako krasno in lepo šaljivo igro "Davek na Samce." Igralci so igro tako mojstersko vprizo-rili, da je ljudstvo imelo najboljši užitek od igre. Nasmejali smo se. kakor že zlepa ne| tako. Vspeh veselice je bil ja-! ko povoljen. Naredilo se je čistega nad 1200 dolarjev, katera svota je namenjena za sklad za novo cerkev, ki jo mislimo kmalu pričeti zidati. Tisti, ki poprašujejo zakaj se cerkev še ne dela, si naj zapomnijo, da mora biti prej dovolj denarja nabranega, ko bomo začeli zidati. Zato je pa vsak dolžan prispevati po svoji moči.
—	Rojak Frank Useničnik je moral te dni v bolnišnico, kjer se je moral podvreči o-peraciji na slepiču. Operacijo je srečno prestal in se bo kmalu zdrav povrnil domov, k svoji ljubljeni družini.
—	Ga. Anton Jugovic se je tudi morala podvreči operaciji na slepiču in to zelo nevarni, kjer je bilo njeno življenje na tehtnici med življenjem in smrtjo. Slepič se ji je bil namreč razlil in zato je bila zelo slaba in v nevarnem položaju, a vendar se ji je o-brnilo na bolje in je prestala nevarno operacijo. V kratkem bo doma pri svoji ljub-
-------"Frank - ............ — ' jjc ue-
Jaklič 50c.; Mary Petač 25c.;1 katerim sestavljalcem alma-Frank Taramm, 25c. — Na nahov povzročilo kmalu zelo
bridke bolečine. Urednik Leon Mogard je bil obsojen v ječo, ker je prorokoval stvari, ki niso bile všeč kralju in ministrom. V 18. veku je koledar nadomestila Štrena, t. je almanah, imenovan no darežljivi gožici Štreni. Šele v drugi polovici 18. stoletja je koledar v Franciji in tudi drugod izgubil svoj čisto koledarski pomen ter je postal samo privesek zbirkam raznih leposlovnih, zgodovinskih in znanstvenih sestavkov.
Rice, Minn, so darovali: John Smerke $1.00; Blaž Moličnik 50 centov.
Vsem darovalcem lepa hvala in Bog plačaj ! Denar se je nosi al na pristoino mesto po Zakrajšek and Češarek banki v New Yorku.
Neža Smerke.
-o-
Chicago, III.
Leto 1924. je leto volitev. V tem letu se bodo vršile nai-važnejše volitve, ki bodo odločile. kdo bo vodil našo Unijo prihodnja štiri leta. Poleg teh bodo tudi važne volitve v državi Illinois, ki bodo izvolile guvernerja za državo Illinois. V mesecu aprilu se bodo vršile primarne guverner-ske volitve.
Guvernerske volitve so prej na dnevnem redu kot predsedniške. Zato hočem par besedi napisati o teh. Dolžnost državljanov je, da se pouče, kdo so kandidati, ki se ljudstvu priporočajo in kaj so njih principi — načela. Mi moramo preje poznati njegovo politično platformo pred-no bomo volili za njega. Zato je dobro, da bi tudi slovenski volilci državljani začeli premišljevati koga bodo volili za bodočega guvernerja v državi Illinois.
V naši naselbini imamo demokratski klub. Ta klub je zadnje čase že mnogo koristil naselbini. Mestni možje so nas Slovence začeli spoznavati in zraven upoštevati. Da pa zanimanje za demokratski klub ne zaspi, bi bilo dobro, ko bi imeli sedaj pred volitvami pogoste sestanke, na katere se naj skuša povabiti razne mestne govornike, ki naj občinstvu pojasnejo platforme raznih političnih strank, da bodo volilci vedeli,
Koledarske zanimivosti.
Malo ljudi menda ve, da novo stoletje nikoli ne začne v sredo, četrtek ali nedeljo. Mesec oktober začne vedno z istim dnem kakor januar: a-j P ril z istim dnem kakor julij; december z istim dnem kakor september. Februar, junij in avgust začne z istim dnem v tednu. Ta pravila pa ne veljajo za leta, ki imajo glihno število dni, torej tudi ne za leto 1924. Navadno, toda ne-prestopno leto začne in se konča vedno 7 istim dne™ v tednu. Koledarji na so si do zadnje podrobnosti enaki vsakih 28 let.
-o-
Velik požar v Benetkah.
Nedavno sta v Benetkah zgorela dva dvorca ob Canalu Grande, namreč palača Pisani, ki je slovela za eno najbogatejših hiš v Benetkah, in palača Barbarigo della Teraz-7.a. V tej hiši je svoj čas stanoval Tizian, ki je v Benetkah naslikal več svojih mojstrskih del, in pa D'Annunzio, Id je v palači napisal roman "Ogenj." Požar je uničil celo vrsto^ slik, kipov, gobelinov in pohištva in tako zmanjšal dragoceno vrsto prič benečan-ske kulture prošlosti.
o-
koga bodo volili, ko bo pri- Danski kralj resi! življenje
— Nenadoma je tudi zbolela te dni ga. Maggie Tavčar, ki se tudi nahaja v bolnišnici radi živčne bolezni.
šel volilni dan.
Studirajmo može sedaj ko je čas. Ko bodo izvoljeni ne bo pomagalo zabavljati nič. Slovenski volilci začnimo se bolj zanimati za delovanje raznih strank. S tem se bomo tudi izobraževali, da bomo razumeli administracijo občin; okrajev in držav. In ko bomo to dobro razumeli, potem bomo še le vedeli koga smemo v administracijske u-rade voliti in koga ne.
Član demokratskega kluba.
Naravni dvom.
Mali navihani deček je bral sv. pismo, ki ga je našel v o-mari. Slučajno pride do vrstice, ki je govorila o tihoti v nebesih. Deček vpraša: "Mama, ali so ženske tudi v nebesih ?"
Mati: "Seveda! Zakaj pa da bi ne bile ?"
Deček: "Well, tukaj v osmem poglavju Razodetja piše: "... In ko je odprl sedmi pečat, je nastala tihota v nebesih . .
139s* Širite list edinost
danski kraljici.
Danski kraljevski par se je prošli mesec podal na šetnjo. Kralj in kraljica sta šla par sto korakov pred spremljevalci ob morju, ki je bilo blizu obale zamrznjeno. Kraljica je poskuševala, kako trden je led in se ji je pri tem udrlo. Začela se je potapljati in je bila že do prsi v vodi, ko je pritekel na pomoč kralj in jo je rešil iz smrtne nevarnosti. Spremstvo je občudovalo kraljevo srčnost in požrtvovalnost in mu je na srečni rešitvi iskreno čestitalo.
—o-
Perzijski šah v Nizzi.
Perzijski šah se nahaja na daljšem potovanju po svetu ter se trenotno mudi v Nizzi. Namerava se delj časa zadržati na francoski rivijeri, kjer uživa blagodat mile zime. V šahovem spremstvu se poleg običajne suite nahajajo tudi tri perzijske princezinje. -o-
— Ako nisi zadnji mesec nič naredil za katoliški tisek, stori nekaj tekom meseca marca, predno se zaklj kampanja.	fl m.
J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.
II.
ZRAK.
1. Zrak vsem potreben. Do
kam sega? Barva zraka.
Mnogokrat slišimo govoriti : Od zraka se ne more živeti. To ni povsem resnično. Ravno zrak je pogoj našega, kakor živaljskega in rastlinskega življenja. V marsičem je človek nehvaležen. Ceni to, kar se mu kaže vidno koristno; zunanji blišč ga pogosto-ma omami. Pa je mnogo stvari, ki ne kričijo, ne bliščijo na zunaj, a so nam zelo koristne. Malo se zanimamo zanje. Kdaj se zahvaljujemo za dar zraka? In vendar vzdržuje Bog po njem vse, kar se giblje in živi. Lev potrebuje plena, velblod osata, jagnje zelene paše, človek živali in rastlin, a vsem j^ potreben zrak. Dalj časa moremo trpeti lakoto ali žejo, brez zraka nam ni mogoče dolgo ustraja-ti. Zraka potrebuje kralj na svoje mprostoru, berač v svoji koči, otrok v zibelki in sivolasi starček ob palici; zrak je neobhodno potreben ribam na dnu morja in mušicam, ki se gibljejo v solnčnem svitu. Brez zraka bi moralo nehati vse življenje v stvarstvu.
Zato je dobrotljivi Stvarnik vse napolnil z zrakom. Neizmerno zračno morje obdaja zemljo. To morje imenujemo ozračje ali atmosfera. Kako visoko sega to ozračje, se ne da natanko premeriti. Iz nekaterih prikazni sklepamo, da sega devet do deset geografičnih milj. Visoki blisk zvezdnih utrinkov pa zopet dokazuje, da sega morda do 40 milj. Zrak je povsod in prešinja vse. Najde se na vrhu gor, kamor še ni stopila človeška noga, in je tudi na dnu najglobokejšega morja.
Ozračje se nam kaže vode-no-višjevo, in ob solnčnih dneh na nebu temno-višnjevo. Ali je to res barva ozračja? Če bi bilo to tako, potem bi bil zrak podoben višnjevemu steklu, ki bi kazal očem belo solnčno luč v tej barvi. A ni tako. Višnjeva zračna barva je odsevna reflektirana. Ako pa odsevna, potem mora v zraku nekaj biti, kar jo odse-vo. Tako je v resnici. Popolnoma čist zrak bi bil brezbarven, a takega zraka ni. Celo ozračje je napolnjeno z ne-brojem nevidnih telesc, in tem se pripisujejo višnjev-kasta barva.
Zrak imamo toraj zahvaliti za lepo višnjevo nebo. Solnč-ni žarki prodirajo kakor pu-šice na zemljo. Zrak jih zlomi, odvrne od čisto naravnega toka, razširi in razprši; ta-
ko obda nas z neko nežno svetlobo. Brez zraka bi bila luč čisto drugačna. Stvarnik bi nam bil mogel dati tudi pobarvan zrak; tem slučaju bi se nam pa kazale reči v goro-stasnih, grdih podobah. Iz tega je razvidno, da hoče Bog svoje stvari ne samo ohraniti, temveč tudi raveseljevati.
Ko bi ne bilo zraka, bi bilo nebo popolnoma črno. Pri solnčnem vzhodu in zatonu bi ne bilo onih krasnih barv, katere opazujemo na nebu. Brez zraka bi ne mračilo in ne danilo; če bi se prikazalo solnce na obzorju, bi kar mahoma postal dan, in ravno tako bi nastopila po zatonu naenkrat temna noč. Zračna prozornost stori, da seže naše oko v velike daljave. Od-daleč vidimo ladjo na morju, in sinji vrhovi gora nam se blišče še v veliki daljavi. Ne samo to. Človeško oko prode-re prozorno zračno globočino in se pospne do onih nezmerno oddaljeuih svetov, katere nam kaže jasna noč v neskončnem vsemiru.
2. Kaj je zrak? Dihanje.
Kaj je zrak ? Zrak ni enostavna prvina ali element, kakor so prej splošno mislili. Zrak je sestavljen iz več raznih snovi. V sto delih zraka je 21 delov kisika in 79 delov dušika; tem je primešano še nekoliko oglikove kisline, so-parja in amoniakovega cvetu. Te snovi so sestavljene tako, da so popolnoma primerne človeku in sploh vsem organizmom. Njih slab vpliv, ki bi bil v raznih okolščinah mogoč, se hitro izravna z najpri-prostejšimi sredstvi.
Kisik daje Človeku in vsem živim bitjem moč življenja. Pri dihanju se kisik sežge ali zgori; tako nastane oglikova kislina. Iz pljuč teče svetlo-rdeča kri k srcu in odtod se širi kisik s krvjo po vseh telesnih udih: kot temnordeča, z dušikom napolnjena tekoči-' na se kri zopet vrača k srcu in v pljuča, da znova sprejme pri dihanju z zraka kisik. Sopar in oglikova kislina se pa izdihata. Človek potrebuje na dan okrogel kilogram kisika z zraka. Kakor je človeku nemogoče živeti brez kisika, tako tudi živalim in rastlinam. Rastline dihajo skozi listje.
(Dalje sledi.)
-o-
Amundsenova polarna ekspe-dicija.
Kakor javlja brezžični br-zojav Amundsenove ladje "Maud," ki je datiran s 1. februarjem, se nahaja ladja 75 stopinj 13 severne širine in 156 stopinj 45 vzhodne dolžine. Bržkone se nahaja 'Maud' sedaj 100 morskih milj vzhodno od novosibirskih otokov.
PRIDELOVANJE 0Uk V JUGOSLAVIJI.
OljiČno olje iz plodov olji-ke, masline zvanih, pridelujejo največ v Dalmaciji, v Črni gori in v hrvatskem Primor-ju; tudi od Lahov zasedena I-stra ga ima precej. Dalmacija ima okoli 4 milijone oljičnega drevja na površini 4800 kilometrov. Letni pridelek znaša okrog 5 milijonov kg. maslin. Pridelek maslin v Črni gori znaša okoli 1 milijon kg. Je precej dobro jedilno olje, vendar ima nekoliko močen duh, ker ni dobro ščiščeno. Laško olje mu pravijo, ker so imeli rafinerije in Čisti dobiček te produkcije po večini v rokah tržaški Lahi. Zadnji čas je, da.se producentje maslin zavedajo, da je gospodarska moč le v združenju in si omislijo zadružnim potom stiskalnice in čistilnice za olje; potem ne poj de več v svet pod tujim imenom kot laško olje. — V južni Srbiji pridelujejo makovo olje; 1. 1923. je znašal pridelek makovega semena ca in 1 in pol milijona kg.
V	Vojvodini pridelujejo gor-šično (ženofovo) olje, v Sloveniji in po Hrvatskem pa precej lanenega semena za olje. V manjših množinah pridelujejo v Sloveniji in drugih pokrajinah SHS. tudi bučne pečke, orehe in seme solnč-nic za olje.
V	Velikem Bečkereku je ena največjih in najmodernejših tvornic Evrope za proiz-\ajanje olja iz koruze in repnega semena, ki rabi največ za mažo in izdelovanje mila.
V	Zagrebu je tvornica, ki proizvaja repno, konopljeno in laneno olje.
V	Sloveniji so tvornice v Britofu pri Kranju, v Dedvo-dah in v Dolu pri Ljubljani in v Fraucu, ki so na glasu radi dobrega lanenega olja. Del tega olja porabijo kot jedilno olje v zmesi z oljičniin, velik del pa pokuhajo v firnež ali pokost, ki rabi za oljnate barve, za tiskarsko črnilo, za steklarsko lepilo (kit) itd.
V	Paračinu je tvornica za se z am o vo in makovo olje; poslednje rabijo za oljnate barve, pri slikanju na steklo. Bučno olje in olje iz solnčnic je jako prijetno jedilno olje; gorko stisnjeno pa služi le tehniškim namenom.
«
Margarin.
i
Kakor poroča "Jugoslovanski Lloyd" se zanima neki nemški konzorcij za Jugoslavijo, da osnuje več tvornic margarina v Bosni. Mislijo pa tudi na gradnjo take tvornice v Sloveniji, ki bi bila največja te vrste v državi.
Margarin je ona izmed mnogih vrst umetnega masla. Ker je naravno maslo, bodisi presno ali prekuhano, najoku-snejša zabela, so prišli kapitalisti kmalu na to, da bi se
Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost!
Slovenci v Ameriki
otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah.
In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam.
KASPAR STATE BANK
1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO SlFKARTE za vse parobrodske družbe v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence.
dalo tudi tukaj zaslužiti. Dognali so, da bi se dal n. pr. loj goveje živine kaj dobro porabiti za napravo masla; treba pridejati le nekaj smetane ali pravega masla, da dobi zmes okus pristnega masla. Osnovali so tovarne za u-metno maslo, ki je prišlo v kupčijo pod imenom margarin. Bogate tovarne so plačale velike inserate o največjih časopisih in si preskrbele kemične preizkušnje najboljših učenjakov, kako je margarin dober in okusen. Vsled vednih slavospevov so nazd-nje ljudje res začeli vrjeti, da je to nekaj posebnega. Vplivala je seveda tudi cena. Loj je mnogo cenejši od masla. Mlekarne ne morejo prodajati pristnega masla po isti ceni kakor tovarne svojega loja. Zato se je poraba margarina silno razširila. 2e pred svetovno vojsko so ga prodali gotovo petkrat več nego naravnega masla. V Nemčiji se je povzdignila poraba margarina v desetih letih od 75 milijonov kilogramov na 1000 milijonov kg na leto. Tako so izdali Nemci za margarin na leto čez 2200 miljonov dobrih predvojnih kron. Saj si ga dobil po vseh hotelih, gostilnah, pekarijah in mnogih meščanskih hišah.
Ako se rabi pri izdelovanju umetnega masla vsa surovina res v finem, svežem, očiščenem stanju, v nrvi vrsti loj, potem ne moremo imeti iz zdravstvenega stališča nič proti vpeljavi margarina. Drugačno je seveda stališče narodnega gospodarstva. Prašiči in naravno maslo imajo toliko boljšo ceno. čim bolj je omejena vporaba margarina.
Fabrikacija margarina je preprosta stvar, vendar pa zahteva veliko praktične izkušnje in natančne pazljivosti, če se hoče doseči okusen in trpežen izdelek. Receptov za proizvajanje je mnog, tudi surovine so različne, poleg oleo-margarina rabijo prešičevo mast, pa tudi različna rastlinska olja, odtod tako različne vrste masla pod imeni kakor palmin, vegetalin, kunerol, lauroel in kokolin.
Na splošno je izdelovanje umetnega masla tako-le:
Očiščen loj je treba stopiti in precediti, dokler je še vroč ; tako se da ločiti tekočo tolščo od ostankov staničja (ocvirkov). Čisto tolščo nalijejo v plitve, široke posode, da se ohladi do 25 stopinj C. Pri tej temperaturi nastane kakor maslo gosta masa, ki jo je treba stisniti s hidravlično stiskalnico. Na ta način dobimo tekoči triolein, ki mu pravimo navadno oleomargarin in pa trdne gliceride, stisnjeni loj. Oleomargarin se strdi na hladnem v maslu podobno snov, ki je že sama na sebi užitna. Zmešajo ga pa še z mlekom in soljo in mu pridevajo večkrat rumene rastlinske barve (or-leau), da dobi lepo rumenkasto barvo. Margarin je gotov. V nekaterih državah predpisujejo .zakon, da se mora u-metnemu maslu dodati še 10 odstot. sezamovega olja, ker se na ta način kemično prav lahko razloži umetno maslo
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog —- les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
od surovega.
Ko bi tvorničarji umetnega masla vestno upoštevali ne samo svojih žepov, ampak tudi blagor konsumentov, bi ne i-meli nič proti temu nadomestku pravega masla. Toda tekom 50 let, od kar je v rabi, je bilo mnogo slučajev, da so uživalci takega masla zboleli in umrli. Dokazalo se je, da se nekatere vrste maščobe, ki prihajajo iz tujine n. pr. iz Afrike, pripravljajo na naravnost ostuden način. Tudi loj živali, ki poginejo za nevarno boleznijo, da maščobo mrhovine se da v takih tovarnah dobro vporabiti. Ubogi konsu-ment!
se radi vdrugič poročili. Ker se prošnje ne rešujejo dovolj hitro, prestopajo Srbi v turško vero, kjer se lahko drugič poroče. Toda turška verska oblast se jih brani, ker ji taki verniki prav nič ne koristijo.
-o-
Suha Amerika in mokra Evropa.
Amerika in Evropa sta dva narobe — svetova. V Ameriki pijejo ljudje doma in se mo-iajo delati potem v gostilni popolnoma trezne, v Evropi pa pijejo ljudje v gostilni in se morajo potem doma delati trezne.
Koliko jezikov se govori na svetu ?
Zemljepisec Balbi razlikuje na celem svetu 860 jezikov, katerih se ljudje poslužujejo v medsebojnem občevanju. Teh 860 jezikov se zopet deli na približno 5000 dijalektov. Filolog Vervier pa trdi, da je vseh jezikov na naši zemlji z dijalekti vred 3064. Kateri od obeh učenjakov ima sedaj prav? — Po Balbijevem računu odpade 860 jezikov na posamezne dele sveta takole: na Evropo 53, na Ameriko 417, na Azijo 124, na Afriko 114 in na Oceanijo 117.
-o-
Srbi prestopajo v turško vero.
17.000 prošenj pravoslavnih Srbov čaka na rešitev, ker so se ločili od svoje žene in bi
—	Iz Dunaja poročajo, da je parlament sprejel predlo-go, ki zapoveduje v vse šole telovadno ekserciranje. Dose-daj so imeli take vrste telovadbe samo vojaki. Odslej bodo te vaje prenešene tudi v šole.
—	Blizu Omahe, Nebr., kjer tečeta reki Platte in Luop je nakopičenega cele gore ledu, ki zastavlja odtok vode. Na lice mesta so poslani zra-koplovci z bombami, ki bodo razstreljevali led, ker druge pomoči ni.
—	V Springfieldu, 111. je bil včeraj 16-letni deček Lawrence Johnson iz Wilsonville nevarno obstreljen od svojega tovariša Walter Subicka. Johnson je bil tako nevarno zadet, da je čez par ur umrl v bolnici.
"Jaz sem blizu 60 let star, a se počutim mladega, kot bi bil 30 let star. Jaz uživam po čašo ali dve bolgarskega čaja po enkrat ali dvakrat na teden. To me drži pri dobrem zdravju in moči, da se čutim mladega." tako je rekel H. H. Von Schlick izdelovatelj Bolgarskega želiičnega čaja.
Da odpravite prehlad vzemite čašo vdočega. ko greste v postelj. Prehlad se velikokrat spremeni v in-fluenzo in pljučnico in na tisoče jih pomrje zato.
Bolni ljudje bi morali biti previdni in bt nr smeh rabiti težkih, drastičnih ntvade ustvarjajoče leke.
Moj bolgarski čaj je narejen iz najbolj svežih in finih zelišč in ne
povzroče nikakih nadlog.
Zapomnite si. da sem delal ta čaj za bolne ljuri že nad osem in dvajset let in danes ga rabijo milijoni. Vprašajte vašega drugista za pristni bolgarski čaj z mojim imenom na rdeči ali rumeni škatlji, ali ga pa pošljem vam jaz po predplačani poštnini. En veliki družinski zavoj za $1.25
ali 3. za S3.15. ali 6 za $5.25!
Naslovite na: H. H. Von Schlick, President Marvel Product Company, 206 Marvel building. Pittsburgh. Pa.	(3-6-21.)
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.

NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam \ naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
f 4
f 4
ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Alto :ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim
blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas
vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
ELY, MINNESOTA,
Phone: 104
-KDINOST"
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOtOOOOOOOOO
Sledovi medvedjih krempljev.
Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M.
>000
Kmalu so Menomini-Indijanci zapazili oba čolna naših potnikov in so prihiteli na obrežje pozdravit jih. Njih pozdrav je bil zelo živahen, ker so opazili med njimi črno-suknježa. Ko je p. Alloiez pred leti zapustil Menomine, jim je obljubil, da jim bo poslal na svoje mesto drugega misijonarja. Misleč, da je p. Marquette sedaj prišel za stalno med nje, peljali so ga v šotor blizu misijonskega križa in so skazovali njegovim spremljevalcem*vsa znamenja gostoljubnosti.
One "noči so napravili na čast tujcem veliko svečanost, pri kateri so jedli kuhane ribe in riž. Potem so kadili mirovno pipo in glavar je nagovoril črnosuknježa z dobrodošlico. Po teh ceremonijah so naprosili Moussarta, da je glavarju in ljudstvu nekoliko zaigral. Indijanci so bili kar očarani, ker doslej še nikdar niso slišali glasu gosli. Moussart je igral in igral, da ga je že vse bolelo, a glavar in ljudstvo so kričali naj nadaljuje z godbo. Da bi svojim poslušalcem vstregel, igral je, dokler mu niso prsti odrveneli in mu gosli padle iz rok. Ko so potniki zapazili njegovo utrujenost, so bili v precejšni zadregi. Svoje prijatelje so namreč želeli ohraniti pri dobri volji, uvideli so pa tudi, da Moussart ne more več igrati. Latoupine jih je prvi rešil iz zadrege. Spoznal je že poprej, da je bil le hrup in glas, ki je Menominom tako dopadel, niso pa razločevali glasu od glasu. Kolikor veči hrup je bil, bolj so bili navdušeni. Zato prime za gosli z izrazom največjega u-metnika na obrazu in začne hitro drgniti po strunah, kakor je pač mogel. Divjaki so bili od te godbe tako očarani in razveseljeni, da so začeli sami pomagati z globokim golt-nim glasom in močnim ploskanjem z rokami. Nato je dobil gosli Joliet in potem vsi gostje po vrsti, ne izvzemši niti misijonarja in največjega njih sovražnika — Petra.
P. Marquette je mogel precej dobro govoriti jezik Me-nominov, ker je ta bil samo narečje huronskega jezika. Začel je toraj govoriti ljudstvu in mu je razložil namen svojega potovanja. Ko so pa slišali, da jih bo prihodnje jutro zopet zapustil, so bili razočarani ter so ga prosili, da bi ostal pri njih in navedli so mu sledeče razloge: Prvič, ker bi radi zopet poslušali njegove nauke in drugič, ker da so prepričani, da gredo on in njegovi spremljevalci nasproti neizogibni smrti. Naposled ustane glavar sam in tudi on ponovi svarilne besede, ki so jih slišali vže na misijonski postaji sv. Ignacija. Pripovedoval jim je pravljice o strašnih pošastih, ki požirajo ljudi in cele čolne, o hudiču, čigar glas doni kakor grom, ki zadržuje tek reke in ki vse, kateri se mu upajo bližati, vrže v prepad. Nadalje jim je pravil o preveliki vročini, ki jim povzroči gotovo smrt, o bojaželjnih tolpah, ki hodijo po teh deželah in vsakega ubijejo, kogar srečajo.
Misijonar se jim zahvali za njihovo skrb in nasvete, odločno pa izjavi, da se ne more po njih ravnati, ker se tu gre za zveličanje duš, da je on poslan od Velikega Duha kazat Indijancem pot v nebesa in da je pripravljen dati za nje tudi svoje življenje, zato se ne boji ne hudiča, ne kake druge pošasti, ki varuje reko. Nato zbere krščanske Indijance jih nekoliko pouči o krščanskih resnicah ter jim obljubi, da bo drugi dan nauk nadaljeval in da bo, ako bo mogoče, po srečno končani poti prišel zopet k njim in ostal pri njih.	i*
Misijonar je ravno hotel stopiti v šotor, ki je bil pripravljen zanj in za Pavla, ko se mu deček vrže pred noge in obupno zakriči: "Pater, pater, klopotača me je pičila." "Latoupine, Latoupine!" kliče pater in pazljivo pregleda rdeči del leve noge. "Tu sem," zakliče mož in skoči iz šotora, v katerem je spal. "Klopotača," zakriči misijonar in imenuje gotova želišča, ki so jih rabili proti kačjemu strupu. "Kača, kača," kriči Latoupine iz vsega grla in celo selo je bilo naenkrat po koncu. Kaka dvanajstorica grdih squavs je prišla s zdravili iz kačjega zelišča. To že-lišče je bilo podobno indijanski repi in je bilo zanesljivo sredstvo proti kačjemu strupu. "Delaj natančno, kar ti bodo rekle, moj mali, pa te bodo ozdravile," zapove Latoupine, ko je vzel dečkovo glavo na svoja kolena. Ena ženska je privezala na rano neko kašo in jo je ovila z drevesno skorjo.
"To pa peče bolj kakor pik," pravi Pavel. "Le pusti naj peče, naj se strupa.zgrizeta," odgovori Latoupine. "Kaj bo pa to?" vpraša mali, ko mu druga ženska ponudi grižljej, ki ga je ravnokar vzela iz svojih ust.
"Ne vprašaj toliko! Ona je samo zgrizla kačje zelišče ter mu vzela grenkobo, takoj ga pogoltni." Deček u-boga. Takoj ga pa obstopi vsa dvanajstorica imenovanih indijanskih krasotic in vsaka mu da grižljaj kačjega zelišča, katerega je ravnokar zgrizla. Pavel obupno gleda od ene do druge in naposled prosi: "Monsieur, ali ni druge poti, da si rešim življenje?"
"Ne, ne, vse moraš pojesti!"
Grižljaj za grižljajem so mu vtikale v usta.
"Ubogi mali," pomiluje ga misijonar, ki je bil priča zdravljenja," ali Indijanci in Latoupine vedo najbolje, kaj je treba storiti. Le naredi vse, kar ti rečejo."
Squaw, ki mu je privezala kašo na rano, jo je zopet vzela proč, potem se je sklonila in izsesala iz rane zastrupljeno kri, potem je pa privezala na rano drugo kašo. "Tu je tvoj zadnji zalogaj," pravi Latoupine in nastavi na dečkova usta bučo polno vode, v kateri je bilo namočeno zri-bano kačje zelišče. Indijanci so prepričani da s tem notranjim in zunanjim zdravljenjem najhitreje in najgotoveje ustavijo delovanje strupa. Medtem ko so žene v šotoru pripravljale zdravila, iskalo je okoli šotora najmanj dvajset bojevnikov kačo, ker so verovali, da ako pogine kača, toliko gotove je ozdravi njena žrtev. Vsak je bil oborožen s precepom, da na ta način ujame kačo, ne da bi jo moral takoj ubiti. Naposled so jo ujeli in jo prinesli v šotor. Pred bo! nim dečkom je morala pogoltniti ravno en tak grižljej kačjega zelišča, kakoršnih je.moral pojesti poprej Pavel dvanajst. Kakor je zelišče pogoltnila, postala je trda in je v kratkem času poginila.
John Gornik
SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK*-1
očilu točno
in ceno
ac
M
rmmmmm
AKO STE TUDI VJ. TI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! —
Pošiljanje denaija.
• • • •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nase pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča slovenska banka
Zakrajšek & Cesark
SPOMLAD JE TUKAJ!
70 — 9th AVE.,
NEW YORK, N. Y.
Lepi "COLUMBIA SIX" pa tudi!
SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI!
Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili.
Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove.
Mi umivamo, Čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan!
Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. Imejte nas v svojem spominu!
Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje.
CICERO AOTO LAUNDRY & SALES
Od kod imamo posetnice?
Posetnice ali vizitke so se pojavile v dobi francoskega kralja Ludovika XV. Kvartači so tedaj imeli običaj, da so na igralno karto napisali svoje ime, ter potem karto oddali, kjer so se zglasili v kakšni posebni misiji. Za kvartači so prišli umetniki, ki so začeli svoja imena pisati na majhne kartončke. Te so potem oddajali kot posetnice. Mesto imen pa so včasih na posestnico narisali to ali ono žival ali kakšen znak, kakor je že bila njih navada. Pozneje, za časa francoske revolucije so poset-. nice izginile, kmalu pa so sej zopet pojavile in poslej so jih rabili ljudje v tej obliki kakor, se dandanes.
ral zanimive podatke, iz katerih izhaja, da japonska mlačna radi intenzivnega gojenja športa raste. Profesor je proučeval fizični ustroj Japoncev celih dvajset let in je prišel do ugotovitve, da so Japonci v tem času zrasli za povprečno dva centimetra. V istem času so se splošne zdravstvene razmere japonskega naroda izboljšale za 49 odstotkov. Tako Japonci rastejo in se fizično utrjajo, med tem ko belo pleme propada fizično in moralno.
Venera v letu 1924.
Letošnje leto bo posebno sijajno za planet Venero, kakor se to v prestopnih letih pogosto dogaja. Spomladi bo stala visoka na obnebju ter bo vidna delj časa kakor v na-' vadnih letih. Najsijajnejšo svetlobo doseže Venera letos med 25. majem in 7. avgustom. Proti koncu leta spremeni obliko in pozicijo: sijala bo kot "danica" v polnem sijaju s popolnoma belo svetlobo.
Anglija utrjuje London.
London. — V in okoli Londona se grade velike obram-bene utrdbe, kjer bodo instalirani dalekosežni topovi proti zrakoplovom. Angleži se namreč slino boje za London, kjer je izpostavljen v slučaju vojne odprtemu napadu 2 zraka.
-o-
Japonci rastejo.
Znano je, da je japonska rumeno pleme po velikosti najmanjša rasa na svetu. Kitajci in Japonci so takorekočj najmanjši ljudski tip. Predi fesor Weaden Harts publici-l
— Največ boš storil za svojo vero, ako razširjaš katoliški tisek.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELE2 IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše delo. nainižie cene.
Prevzamem barvanje his zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir.
LETNA RAZPRODAJA
•v
po znizani ceni ZA MOŽE IN FANTE
OBLEKE in POVRŠNE SUKNJE
na katerih si sedaj gotovo pri hranite
od 25 do 30%
Vsaka obleka je iz najboljše izdelovalnice in je narejena natančno po kroju, kakor to zahtevajo okoliščine znanega "ATLASOVEGA" vzora.
VSE $30 površnje suknje in obleke so sedaj $19.50 VSE $35. površnje suknje in obleke so sedaj $22.50 VSE $40. površnje suknje in obleke so sedaj $23.85 VSE $45. površnje suknje in obleke so sedaj $28.50 VSE $50. površnje suknje in obleke so sedaj $33.50 VSE $60. površnje suknje in obleke so sedaj $38.50
Hlače vsake vrste za može in fante, kakor tudi obleke za dečke in površnje suknje so jako znižane pri \ ^
tej razprodaji.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgoviiio dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
STEVE CIGAN & CO.
5335—37 WEST 25th STREET,
Phone: Cicero 8284
CICERO, ILL.
\
Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po pošti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke.

Trikrat na dan
je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha.
V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Phone: Canal 6319.
1912 — West 22nd Street,	Chicago, 111.
Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje!