AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 112.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 12th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Sijajne operne točke bosta proizvajala v sredo Šubelj in Banovec
V sredo večer se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. poslovilni koncert naših pevskih umetnikov iz domovine, gg. šublja in Banovca. še nikdar prej nista oba pevca nastopila skupno v našem mestu. Za Cleveland sta si izbrala iz-vanredno bogat program. Ena najlepših točk programa bo pa gotovo prizor iz slavne češke opere "Prodana nevesta." Kratka zgodba, te opere naj sledi tu!
"Prodana nevesta" je najbolj popularna češka opera nesmrtnega, skladatelja Smetane. Opero se poje danes po vsem svetu.
Dvanajst let stara prohi-bicija bo dobila profesorje za preiskavo
Washington, 11. maja. Stric Sam še danes ne ve, kako in kaj s prohibicijo. Vlada želi še vedno "preiskovati," da dožene, ali je prohibicija uspešna ali ne. Enake preiskave so veljale zvezno vlado že nad pet milijonov dolarjev, ne da bi prinesle kak uspeh. Zvezni prohibicijski komisar Woodcock je sedaj imenoval dva učena profesorja, da začneta ponovno s preiskavo o uspehih prohibicije. Imenovan je bil Charles Emerson Gehlke iz Clevelanda, ki poučuje na Western Reserve univerzi sociologijo, in dr. Richard Cabot iz
Republikanci so mojstri za ustvarjanje deficitov
Vseskozi ima komičen značaj in | Harvard univerze. Stric Sam je prežeta z velikim humorjem, j želi dognati, ali sploh imamo Dejanje opere se godi v neki če-1 prohibicijo, in če jo imamo, kak-ški vasi. Kmet Miha ima dva; sne posledice in uspehe je pro-Rina: Jankota iz prvega zakona j hibicija imela, in če nimamo pro-in Vaška iz drugega zakona. Oče! hibicije, zakaj naj bi 18. amend-ne ve, kje se Janko nahaja, ker ment bil zapisan v ustavi Zedi-je odšel z doma takoj, ko je do— njenih držav. Vso stvar bodo se-bil mačeho. V onem kraju pa, daj dognali z znanstvenega sta-kjer je služil, se je zagledal v le- lišČa, nakar bo dobil kongres Po vaško dekle, v hčerko bogate- svoje podatke in se po njih rav-ga kmeta Krušine. Prisegla sta j nal. Da., če bi se stric Sam to-si večno ljubezen. jliko potrudil, da odpravi brezpo-Oče Krušina pa je imel s hčer- i selnost, kot se potrudi, da vsi-ko Marinko popolnoma druge ljuje prohibicijo, ki je tako ne-namene. Sklenil je, da jo da za že- priljubljena pri narodu, pa bi no Vašku, Mihovemu sinu iz dru- imeli vsi skupaj boljše čase v Bega zakona. Vašek pa je bil si- Ameriki: Cer premožen fant, toda ni bil	-o-
popolnoma pri zdravi pameti. Tudi suhaški agenti zna-VW ženitev je vodil mešetar Ke-cal. Ko Marinka, hči kmeta Krušine, izve za načrte, enostavno pove očetu, da je že oddana. Mešetar Kecal kmalu izvoha "drugega" Jankota in ga skuša pregovoriti, da pusti Marinko. Kecal ponudi 300 goldinarjev Vaškotu, da se Marinki odpove. Res napravita pismeno pogodbo,-v kateri se "Janko" zaveže, da ne bo nasprotoval ženitbi z Vaškom, toda pod pogojeni, da dobi Marinko sin kmeta Miha. Kecal nasede zvijači. Ko vse to Marinka zve, se užalosti, misleč, dajo je Janko zapustil. Med obema se vname hud prepir, in Marinka pravi, da bo nalašč poročila neumnega Vaška. Janko je miren, ker ve, da je prodal Marinko le za sebe, kajti drugemu bi je ne dal za celi svet.
Kecal skliče skupaj celo vas in slavnostno prebere pismo, v katerem se Janko odpoveduje nevesti Marinki — za Mihovega sina. Vse je razočarano. Janko pa izpove, da je on sam Mihov sin iz prvega zakona, torej pogodba velja za njega samega. Oče je silno vesel, ker je našel sina, Marinka je pa zopet sre čna, ko vidi, da je Janko njen in kako je pametno ukanil mešetar j a Kecala. Vse se srečno konča, priredi se velika svatba, Vašek in mešetar, Kecal pa pobegneta z dolgim nosom.
Glasba te sijajne opere je silno pestra, pristno slovanska. Banovec in šubelj nam bosta podala v sredo cel komičen prizor iz drugega dejanja,
jo biti junaki
Washington, 11. maja. — Prohibicijski oddelek ameriške vlade je včeraj odlikoval 12 prohi-bicijskih agentov, ki so se "odlikovali" v svoji službi. Rešili so baje temu ali onemu življenje. Neki prohibicijski agent je rešil 45 kaznencev, ko je začela goreti ječa, kamor je bil poslan, da preiskuje prodajo pijače v ječi. Vsak po svoje!
Mož in žena razsekana s sekiro blizu Cantona. Oblasti preiskujejo
Canton, Ohio, 11. maja. V
Slovaki v Cleveland« zapo-čeli akcijo za svojo lastno državo
Cleveland, O. — Dr. John L.
Naša predmestja
Dosedanje vasi v okolici Clevelanda so tako narastle v številu prebivalstva, da so dobile pravico do naslova "mesto," in sicer sledeče: Bedford, ki šteje 6814 prebivalcev, Berea,, 5,698 prebivalcev, Euclid, 12,751 prebivalcev, Garfield Heights, 15,-589 prebivalcev, Maple Heights, 5,980 prebivalcev, Parma, 13,-899 prebivalcev, Rocky River, 5,622 prebivalcev in Shaker Heights 17,783 prebivalcev.
Radi farme
50-letnemu Louis Milekovichu je bilo silno hudo, ker so mu na dražbi prodali farmo. Vzel si je to tako k srcu, da se je včeraj ustrelil v hiši na 6601 St. Clair Ave. Njegova žena Ana je povedala policiji, da je mož prišel v Cleveland, da si poišče delo, da bi z zaslužkom odplačeval dolg na farmi, toda ker ni mogel dobiti dela, je izvršil samomor. Nepotrebna stvar
(šubelj), skuša pregovoriti Jan kota, (Banovca), da bi se odrekel Marinki. Ta operni prizor
Cleveland je dobil svojo zra- .
, koplovno policijo. Zakaj jo ra- -J0'	„.v .
kjer Kecal bim0f
ne vemo, samo toliko nam i Urel> nastopu tudi odlični operni
Armada brezposelnih je dospela končno v glavno mesto države Ohio
Columbus, Ohio, 11. maja. Nekaj stotin brezposelnih delavcev je dospelo včeraj v glavno mesto države Ohio. Prišli so tja iz vseh delov države Ohio. Armado, oziroma par sto brezposelnih sta pripeljala v Columbus šerif Paul in policijski načelnik French. Namen te "armade" v Colum-busu je zahtevati od državne zbornice, da naredi postavo zoper brezposelnost, oziroma, da se naredi taka postava, ki bi pomagala dajati brezposelnim v slučaju brezdelja, državno podporo. Danes bo skušala delegacija biti zaslišana pred odborom državne postavodaje. Veliko korakanje brezposelnih, o katerem se je prvotno poročalo, da jih bo 10,000, se je izjalovilo. Ali ni bilo pravega vodstva, ali pa ljudje niso imeli zaupanja v vso stvar, skratka, v Columbus je dospelo vsega skupaj iz vse države Ohio komaj 500 mož in par žensk.
--o-
G. šubelj je pel Sporoča se nam, da je ob priliki materinske proslave v nede-ki jo je priredilo društvo
je znano, da bo veljala $28,000 na leto. Saj še banditov na varnih tleh ne morejo poloviti, in
je gotovo vreden, da si ga ogle- kaj jih bodo lovili po zraltu? yi-da vsak ljubitelj slovanske glas- deti'je> da ima mGsto še precej
be. Vse operne prizore bosta naša pevca pela v slovenskem jeziku, tako da bo potek dejanja Vsakomur razumljiv. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri Mrs. Mary Kushlan, v S. N. Domu. Pridite! Bo zelo lep večer!
-o-
* šest kandidatov za državno zbornico v Cblumbiji je bilo ubitih tekom volitev.
denarja.
Državni zbor
V pendeljek, 11. maja, se je se šla državna zbornica države Ohio k posebnemu zborovanju, da preuredi plačevanje davkov.
župan je bolan
Včeraj je predsedoval mestni zbornici councilman Herman Finkle, ker je župan John D. Marshall zbolel za influenco.
pevec, g. Anton šubelj, ki je zapel "Mamica moja." Občinstvo mu je hvaležno aplavdiralo. G. šubelj nastopi skupno z g. Ba-novcem jutri1 zvečer v S. N. Domu na posebnem koncertu.
Upoštevajte to!
Vsi oni, ki so imeli v predprodaji vstopnice in srečke za nedeljsko prireditev združenih collinwoodskih društev, naj nemudoma vrnejo prodane in neprodane listke tajniku društva Blejsko jezero, 15605 Waterloo Rd., da se bo moglo zaključiti ra-Ičune.
Republikanci v Madridu so napadli puntajoče se monarhiste
Madrid, 11. maja. Republikanci bivše španske kraljevine so imeli danes svoj prvi spopad z monarhisti, ki so se zbrali v poslopju uplivnega monarhisti-čnega časopisa ABC. Republikanci so bili razjarjeni. Skoro so požgali poslopje in skušali celo linčati monarhiste. Policija je imela, egremno delo, da je razpršila demonstrante, toda ne poprej, da ni bilo 15 oseb ranjenih, med njimi več zelo nevarno. Policija je morala aretirati več monarhistov, da jih je rešila pred jezo republikancev. Demonstranti so hoteli linčati bivšega notranjega ministra Mato-da, ko je zapuščal glavni stan monarhistov. Dobil je močne poškodbe, in le pravočasni nastop policije mu je rešil življenje! Vlada je danes 'suspendirala izhajanje časopisa "ABC," ki ima mor.arhistične ideje. Več urednikov je bilo aretiranih. Republikanski voditelji so bili razočarani radi demonstracij, ker so se doslej ponašali, da je nastala republika brez prelivanja krvi in brez divjanja druhali na ulicah. Demonstranti na ulicah so pregovorili šoferje in motorma-ne na, uličnih karah, da so za-štrajkali kot v protest proti mo-narhistom. Vlada se boji, da se nemiri ne bodo zlepa polegli. Na vsak način pa značijo demonstracije, da je španska globoko prežeta tako z monarhističnim kot republikanskim duhom.
spalnici njiju sobe so našli poli- Weber, predsednik Slovaške lige cisti danes trupla Mr. in Mrs. v Clevelandu, je v nedeljo spro-Ethel Thomas. Thomas je bil i žil idejo v javnosti, da bi se mo-farmar, ki je imel svoje pose- i rali Slovaki boriti, da dobi jo svo-stvo nekako šest milj od tega jo lastno neodvisno državo. V mesta. Pomožni okrajni koroner nedeljo se je zbrala ogromna Paradis se je izjavil, da so bila množica Slovakov iz Clevelanda trupla mrtva že najmanj en te-J okoli spomenika znamenitega den. Policija je začela z iska-i slovaškega Stefanika v Rocke-njem po nekem 17 letnem delav-1 feller parku. Dr. Weber je po-cu -na farmi, o katerem trdijo j veclal, da kar je bil George sosedi, da ni bil pri pravi parne-j Washington za Zedinjene držati. Farmar Thomas, star 46 let,; ve, to je bil general štefanik za je bil hrom. Vozili so ga v v o- Slove ke. Množica, ki se je zbra-zičku okoli. Kot pravi policija,; la okoli spomenika ranjkega sloje bil farmar napaden od zločin- vaškega generala štefanika, si-ca s sekiro in skoro sesekan na j cer ni bila velika. Le nekako drobne kose, ko je sedel v svo-1300 ljudi je bilo navzočih, naj-jerri vozičku v kuhinji. Ravno brž radi slabega vremena, ali pa tako je bila ubita s sekiro nje- ker večina Slovakov ne želi spo-gova soproga. Po umoru je bil ra z brati Čehi. Pri spomeniku odpeljan s farme sedan avtomo-jso razvili ameriško in slovaško bil, radio in $100 v gotovini, kot zastave, in kmalu potem, ko je se je doslej dognalo. Fant, ki dr. Weber končal s svojim govo-jc delal na farmi, je zginil pred rom, je močna nevihta razgna-enim tednom, najbrž ob času, ko la množico. Dr. Weber je pove-se je pripetil umor. Mati mla- dal, da se nahaja, 500.000 Slova-dega fanta, ki že en teden ni vi- kov ha Ogrskem in 4,000,000 v dela sina, je prosila soseda, da čeho-Slovaški. Tekom svojega gre na farmo Thomasa in pozve,j govora je izjayil, da zahtevajo kaj se je zgodilo s sinom. So- Slovaki, da dobijo svejo lastno sed je šel tja, in ker mu na tr-; republiko.
kanje niso odprli, je porušil vra-	---—0--- x
ta in prišel v kuhinjo, kjer je ta- Vzgledi zakonske potr-koj opazil kri Sled je vodila iz xAjivost in vztrajnosti kuhinjo v spalnico, kamor je zlo-
čineč vlekel svojo žrtev. Sosed I Milwaukee, Wis., 11. maja. — Almasy je takoj obvestil šerifa.! George Deer.inger, 62 let star, je Našli so v kuhinji sekiro, s ka-:krasen vzgled potrpežljivega in tero je bil povzročen dvojni vztrajnega moža. Pred 37. leti umor. Kot poročajo sosedje je j mu j a pobegnila zakonska žena, bil mladi, 17 letni uslužbenec na pa je vsa ta leta potrpežljivo in fa,rmi, zaljubljen v farmarico zvesto čakal, da se vrne. Vče-Mrs. Thomas, ki je bila kljub j raj je pa izgubil potrpežljivost svoji starosti še precej privla-, in je vložil prošnjo za ločitev začne narave. Kot se je izjavil po- koora. Izjavil je, da se pobeg-mcžhi koroner dr. Paradis, je na žena najbrž nikdar več ne vr-moral trajati silovit boj, predno ne, kar tudi mi radi verjame-se je zločincu posrečilo doseči; mo. svoj namen. Farmar Thoma.s
je prišel na farmo v tem okraju Kraljeva operacija na
pred enim letom iz Pennsylvani-	očesu uspešna
I je. Z ženo ni imel otrok, in že-; ]sfcw York, 11. maja. — Ope-
, . .	»1n AAA v, 1 na je bila poznana, da je bila pre- j racija na očesu, kateri se je mo-
St„ ki je naredil za $10,000 sko- cej	y drugimi moškimi.
--o-
Policija v Clevelandu išče požigalca, ki je zažgal že deset poslopij
Prebivalci v okolici St. Clair Ave. in med 99. in 90. cesto so v strahu. Zadnje čase je neki neznani požigalec začel požigati njih stanovanja. Včeraj je nastal ogenj v hiši na 660 E. 99th
ra! podvreči siamski kralj, ki je prepotoval 12,000 milj daleč ra-operadje, je bila uspešna. —
svej način štrajkati j Kral.i bo zopet ^hko videl na le-
i vo oko, dasi bo moral nositi oča-Tokic, 11. maja. — Uslužben- j ]a. ci neke tovarne za barvo so šli i	_
na štrajk, ker je vodstvo tovarne odpustilo enega delavca. Ljudje j
de. Nadalje je bila požarna
biamba klicana, da gasi ogenj v _. ,	,	.
hišah na 741 E. 99th St., 9610 j Na Japonskem znajo na di
Lowell Ave. in na 613 E. 99th St. Gorelo je tudi v hiši na 9914 Lowell Ave. Skupna škoda v vseh poslopjih znaša menda kakih $20,000. Očiviclno je, da nekdo nalašč zažiga. Policija je v nedeljo in včeraj preiskovala okolico, da bi zalotila požigalca, kar se pa policiji ni posrečilo. Tri esebe so dobile tekom kožarja1 nevarne opekline in se sedaj zdravijo v bolnici. V isti okolici je nastalo pred dobrim letom kakih 10 požar j ev, ki so bili oči-vidno povzfočeni od požigalske roke, ne da bi se policiji kdaj posrečilo priti po žigalcu na sled. -o-
Zanimiva knjiga
Štirideset iztisov najnovejših
štrajkajo z — lakoto. Deset de-j poezij našega pesnika Ivana Zor-lavcev so morali že odpeljati v j mana. smo prodali v uradu Ame-bolnišnico, ker so oslabeli radi rjgke Domovine tekom pretekle-lakote. V neko hišo se je zaba-: ga tedna. Kot je videti, se ljud-rikadiralc 140 delavcev, ki so do-, je jako zanimajo za ta najnovej-slej zavrnili vsako hrano. Neki ši proizvod našega pesnika, še delavec je pa splezal na vrh 150 kakih ?5 knjig imamo v zalogi in čevljev visokega dimnika in iz-.prav t0pi0 priporočamo našim javil, da ne pride prej doli, do-jijudem, da sežejo po tej krasni
kler ne bo štrajk gotov.
: knjigi, ki je tiskana samo v ome-I jenem številu izvodov.
Dr. Adolf čuvaj
V spremstvu častnega lconzu-
Sinko
Družini Mr. in Mrs. Frank Zalokar, 1222 Norwood Pal., je prinesla teta štorklja krepkega sinčka, čestitke!
Prvorojenec
v * ~ . j v | v pondeljelc zjutraj so pri Uoiga kaca je zadrzavaia družini Mr_ in Mrs, Jakob Gu- ia Jugoslavije v Clevelandu, od-
vlak V državi Ohio jstinčič, 15622 Holmes Ave., do- vetnika Mr. Cerreaina, je včeraj Chicago, 11. maja. — 18 čev- bili sinkota-prvorojenca. Mati obiskal nase uredništvo dr. Ijev dolga strupena kača, posla-. in dete sta zdrava. Iskrene če- i Adolf čuvaj iz Zagreba, ki se je na iz Indije v Texas, je zapusti-; 8titke !	j nahajal kot delegat Jugoslavije
a svojo kletko na vožnji v vlaku	Operacija	| na zborovanju Mednarodne tr-
Mrs. Mary Gabriel, 1210 E. govske zbornice, ki se je vršilo 60th St., je bila odpeljana v pon- j v Washingtonu. Dr. čuvaj je ze-deljek v Mount Sinai bolnico,, lo prijazen gospod, kjer se je morala podvreči ope- j	Ra(jj bolezni
raciji, katero je tudi srečno pre- j Mike Wosokay, 59 let star, ki
j je že delj časa bolehal, se je iz Vile rojenice	i obupa včeraj obesil v svojem
Družini Mr. in Mrs. Ludvik|.stanovanju. Stanoval je na 1444 Ausec, 873 E. 73rd St. so vile E. 147th St. Za pogreb ranj-rojenice pred kratkim prinesle: kega bodo preskrbeli Grdina & čvrstega fanta. Iskrene čestitke! Sons.
* Delavska, stranka v Tasma-niji je včeraj pri volitvah pogorela. ■
blizu Barberton, Ohio. Pazniki v vozu so ustavili vlak in pobegnili, nakar so železniški voz zapečatili; in ko je vlak dospel v Chicago, je neki stražnik zoološkega vrta stopil v voz in s pe- stala. srnico prisilil kačo, da je zopet zlezla v svojo kletko.
1
Državljanska šola
Šola za pouk v državljanstvu se bo zaključila v četrtek, 28. maja. Začne sc zopet prvi četrtek oktobra meseca.
* Dva ubita, 30 ranjenih, se poroča iz Nemčije v spopadih med socialisti in komunisti.
ti
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVBOTAST DAILY NIW8PAPBR
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
&a Ameriko In Kanado na leto .,..$5.50 Za Cleveland, po polti, eelo lato 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta IS.B0 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $1.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 8 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljat ve naslovite: Amerlika Domovina, $117 St. Clair Ave., Cleveland, o. Tel. Henderson 063$.
JAMES DEBSVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1000, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.
83
No. 112. Tue., May 12th, 1931.
jim pomagamo. Ne bomo imeli nič kolekte, zato se je klub Hinje zavzel, da priredimo v ta namen 16. maja zvečer veselico pri rojaku Frank Novaku (Podlipcu), na 3507 E. 108th St.
Zato vse naše vrle rojake od blizu in daleč prosimo, da se udeležite tega večera. Mize bodo pogrnjene in vse bo pripravljeno. Rojaki, zavedajte se, da gre tu za koristno stvar, poleg tega bo" ste imeli pa še sami par uric vesele zabave med svojimi rojaki. Vas splošno vabi k obilni udeležbi
Odbor.
in nas spremil do parnika. Zahvalimo se potniški tvrdki John L. Mihelich Co., ki nam je vse v redu preskrbela, zato jo vsem toplo priporočamo.
Pozdravljamo vse prijatelje in znance, Ameriško Domovino pa prosimo, naj pridno prihaja v staro domovino, da bomo vedeli in brali, kako se vam v Ameriki godi. Pozdrav vsem čitateljem A. D.,
John Intihar.
Kaj delate kot državljan?
Prava, največja zgodovinska nesreča v letu 1919 je bilo dejstvo, da Zedinjene države niso imele demokratskega kongresa. Namreč nesreča in katastrofa za nas Slovence, Hrvate in Srbe. V letu 1918, ko se je končala svetovna vojna, so dobili večino v kongres pristaši republikanske stranke, in ti so poznani že od nekdaj, kot veliki prijatelji Italijanov ter veliki nasprotniki Slovanov, kar se tiče tujezemske politike Zedinjenih držav.
A v sredini republikanskega kongresa je stal predsednik Wilson, demokrat. Osebno je šel v Pariz, na mirovno konferenco, kjer se je iskreno, toplo poganjal za pravice malih narodov, zlasti za pravice Slovencev in Hrvatov. Komur je znan potek mirovne konference v Parizu, kdor ima mogoče spravljenih še kaj časopisov i .z onih dni, ta bo že znal, da je res tako.
Italijani so na mirovni konferenci hoteli imeti vse slovensko ozemlje do Vrhnike, do Jesenic, pa tudi celo Dalmacijo. Wilson je s skrajnim naporom preprečil to, poleg tega pa se boril in debatiral, da bodoča Jugoslavija mora segati do Gorice, Trsta in Reke.
Wilson glede tega ni uspel, iz enostavnega vzroka, ker ni imel za seboj podpore, ker je imel doma v Washingtonu pravkar izvoljen republikanski kongres, ki nikakor ni hotel potrditi ene same Wilsonove predloge glede svetovnega miru, glede pravic malih narodov ali političnega poštenja.
Predsednika Wilsona, tega največjega zagovornika demokratskih idej in principov, so republikanci izigrali. In kakšni republikanci! Bili so tedaj pod vodstvom senatorja Hardinga, ki je bil v letu 1920 izvoljen predsednikom Zedinjenih držav, in tekom predsedništva njegovega so se vršile take stomilijonske sleparije in guljenje naroda, da je moral Harding sam prezgodaj v grob! Sinclair škandal, Fall škandal, Ohio Gang, in vse drugo, ki se je godilo v Zedinjenih državah, ko je bila republikanska stranka mogotcev pijana volivne zmage!
Da je imel Woodrow Wilson v letu 1919 za seboj demokratsko večino v kongresu, tedaj bi se danes širila Jugoslavija preko Trsta, preko Gorice, obsegala bi Reko, Zader ne bi bil italijanski. Lahi bi imeli, kar je laškega. Jugoslovani pa kar pripada po vseh zgodovinskih postavah njim! Kdor dobro pozna zgodovino in poslovanje ameriškega kongresa od leta 1919 naprej, ko so imeli večino republikanci, ki so poleg vsega druzega, upeljali tudi prohibicijo, katero je Wilson dvakrat vetiral, ta nam bo pritrdil.
In v očigled enakih važnih dogodkov, s katerimi je spremljano naše življenje in delovanje, se mnogokrat vprašujemo: Ali znajo naši kongresmani in senatorji, kaj vi in naše organizacije mislite ali mislijo o važnih dnevnih vprašanjih? Kongres se neprestano bavi z najbolj različnimi problemi. Onih 531 oseb, ki jih dobimo v senatu in poslanski zbornici Zedinjenih držav, seveda ne more znati vašega mišljenja, razven ako ne stojite v stiku z njimi.
Resnica je, da se kongresmani radi ravnajo po navodilih večine svojih volivcev in tudi takozadevno volijo. Toda kakor hitro opazijo, da se volivci ne brigajo za tekoče posle in probleme, s katerimi se bavi kongres, tedaj ukrenejo tako, kot jim diktirajo "višje sile" in to bo vselej tako, kot ie v direktnem nasprotstvu z vašimi interesi.
Ako vi, ki ste že starejši ameriški državljani, vselej pazno sledili dogodkom, poleg tega pa navajali tudi vaše hčere in sinove, da delajo isto, in sporočili od časa do časa zastopnikom našim v kongresu, kako mislimo, ako bi vsi inteligentni državljani delali enako, tedaj bi bilo mnogo bolje za nas vse, za vse ameriške državljane.
Stranka, ki je sedaj na krmilu vlade, se je tako nasitila, tako prevzela, tako pahnila v prah in blato državljanske pravice kot se to ni bilježilo še nikdar prej v zgodovini Zedinjenih držav. Ni čuda, da dobivamo postave, ki niso po volji naroda, ni čuda, da trpijo srednji stanovi in delavci. Amerika, neizmerno bogata dežela, mora danes gledati, da njeni prebivalci aktualno stradajo, in oni med našimi ljudmi, ki so pomagali Hooverja izvoliti, so primorani danes beračiti /a siromake, katerim Hoover ne more dati jesti.
O teh razmerah, o naših dolžnostih kot državljani, o naši pretekli zgodovini in o sedanjih razmerah se bomo od časa do časa še prav po prijateljsko pomenili.
Pozdrav iz Havre, Francija.
—Večja skupina Jugoslovanov, ki smo se odpeljali 25. aprila s parnikom lie de France iz New Yorka, nas je srečno dospela čez I šest družin, ki imajmq vsi radio morje. Samo en dan nas je do-'aparate in smo z velikim veser
Burgettstown, Pa. — Sporočam vam, da se nam je zelo do-padlo slovensko petje na radio predzadnjo nedeljo. Prosimo vas, da bi se še oglasili ,ker slovenski radio program, ki se je končal na velikonočno nedeljo j ako pogrešamo. Tukaj nas je
bro metalo in na krovu je imela voda svojo oblast in zibali smo se kot otrok v zibeli. Drugače je bilo pa vse O. K. Postrežba je bila najboljša v vseh ozirih. Lepo se zahvalimo Mr. Kolandru, ki je vse tako lepo preskrbel za nas
ljem poslušali slovensko petje) ii) godbo vsako nedeljo v zadnji ziT mi. Slovenski radio programi so se vselej j ako dobro slišali k nam. Torej. Clevelandčani, oglasite se še kaj. Pozdrav!
Josipina Pintar
le
-o-
LEPO GESLO: SVOJI K SVOJIM
Da, lepo doneče so te besede, in lepo je to geslo: svoji k svojim — če se tudi v principu tudi izvaje. Princip gesla je: dati in v enaki meri tudi vračati svoji k svojim, ne pa rabiti geslo samo v svoje materijelne namene. Princip gesla je tudi, da se v slučaju potrebe nakupa zatekamo k našim trgovcem in našim podjetjem, da na ta način obdržimo ravnotežje naših gospodarskih in narodnih zahtev. Kdor kliče "svoji k svojim," mora tudi v danih razmerah tudi sam to izvajati, če hoče, da pride geslo tudi pri drugih v poštev.
Ne morem si kaj, da se ne bi nekoliko spodtaknil na gotovih stvareh, ki so v zvezi s tem geslom. Zadnje čase sem opazil, da imajo nekateri trgovci delne razprodaje, katere objavijo potom raznešenih letakov. Opaziti je bilo na teh letakih, da niso bili tiskani v slovenski tiskarni, dasi imamo dve v Clevelandu, in katerih se vsak lahko poljubno posluži, kjer bo dobil dobro postrežbo in dobro delo. časopis vabi, kliče in bodri rojake v zavesti, da naj podpirajo domače trgovce in podjetja, toda za pro-tiuslugo dobe pa poleno preko glave.
Če hočemo izvajati geslo svoji k svojim, ga moramo izvajati v polnem principu enakosti. Kar velja za mene, mora veljati tudi za drugega. Mogoče ni namen
kljub temu, da mati ni pričakovala kakega darila od svojih otrok, vseeno je dobila lepo cvetlico za Materinski dan od svoje najstarejše hčerke. Deklica je stiskala cente že več mesecev, da bi pokazala svoji materi, da jo v resnici ljubi. S temi prihranjenimi centi je šla deklica k cvetličarju Frank Jelerčiču in ga vprašala, če bi se dobila kaka cvetlica za ta denar. Toda cvetlica, ki si jo je izbrala, je veljala še enkrat toliko, kot je imela deklica denarja, a nadvse rada bi nesla cvetlico domov svoji materi.
France Jelerčič je videl v srce deklici, je videl, kako rada bi deklica kupila cvetlico za svojo mamico in da bi šla s krvavečim srcem iz prodajalne brez cvetlice. Zato da naš cvetličar izbrano cvetlico deklici za polovično ceno, samo da bo napravil deklico srečno. S kakšnim veseljem je deklica nesla cvetlico domov in jo izročila svoji ljubljeni mamici. Ni mogla niti čakati Mate-
rinskega dne, da bi ji izročila dar, ampak ji je podarila cvetko že več dni poprej.
Par dni za tem pa ta deklica zboli in še sedaj leži bolna v postelji. Toda udano prenaša svojo bolezen, samo da je mamici ustregla s svojim darom. "Oh, samo da sem kupila rožo svoji mamici," pravi večkrat deklica, "pa sem zadovoljna."
Sama se je nahajala v spalni sobi mala bolnica nekaj dni, a sedaj je pa dobila še druščino: zbolela je tudi njena sestra za enako boleznijo. Tej drugi deklici pa je hudo, ker jo je bolezen prehitela in ni mogla kupiti rože svoji mamici za Materinski dan. Tolaži se, da bo drugo leto zdrava, da bo pa takrat nadomestila, kar ji je sedaj vzela bolezen.
žalostni so starši radi bolezni svojih hčei^k, toda z veliko ljubeznijo jima strežejo, saj vidijo v srcih svojih hčerk veliko ljubezen in udanost, kar je za starše vredno več, kot vse bogastvo tega sveta.
Če verjamete al' pa ne.
Naše marjašarje opominjam, da bodo lepo pridkani, da se jim ne zgodi kot onemu v St. Paul, Minn., katerega je sodnik obsodil, da mora za dobo petih let iti vsak večer spat of desetih. Ime dotičnega sodnika ne povem, ker vem, da bi mu ta ali oi)a sovražnica marjaša čestitala in ga vprašala za prijazen nasvet.
A
V nekem ameriškem listu sem bral, da bodo v Euclidu spremenili, oziroma prekrstili neko ulico, ki se bo sedaj imenovala "Ljabljana." Odgovorni faktorji naj pojasnijo Ame-rikancem, da se naše glavno mesto v domovini imenuje Ljubljana, ne pa "Ljabljana."
ARETACIJE NA VIPAVSKEM
bojkotirati naših tiskarn, ampak je mogoče zapeljiva le malenkostna nižja cena v neunijskih tiskarnah, kar zapel j a trgovca, da naroči tiskovine pri židovskem podjetju, če dobi trgovec v tuji tiskarni nižjo ceno, jo dobi vsled tega, ker neunijske tiskarne plačujejo svoje delavce skoro še enkrat nižje kot naše slovenske linijske tiskarne.
Dalje je treba upoštevati, da uslužbenci v naših tiskarnah: uredniki, upravniki, črkostavci, strojniki, raznašalci, ki prejemajo svojo plačo, puste ves denar v slovenski naselbini, v slovenskih podjetjih, pri slovenskih trgovcih.
Naše slovenske tiskarne so tako opremljene, da lahko izgoto-ve vsako delo, naj bo še tako veliko in komplicirano in mogoče še lepše in finejše kot druge tiskarne. Torej zakaj bi se tukaj ne posluževali gesla: svoji k svojim ?
Priznam in hvalevredno je beležiti, da se naši trgovci skoro v vseh slučajih poslužujejo slovenskih tiskarn, so pa tudi taki, ki se dajo zapeljati tujim agentom in oddajo svoje delo v tuje roke. Ampak naši ljudje so že toliko inteligentni, da vse to opazijo, da pri vsaki tiskovini pogledajo na unijski znak. Zato naj povsod velja geslo: svoji k svojim, ne pa samo na eni strani.	Poročevalec.
Združena društva—kampanja v teku
Piše A. G.
dru-
11 in je, Jugoslavija. — Dragi farani! Tukajšnje gasilno društvo se vam dobrotnikom, ki ste poslali denarno podporo našemu novo ustanovljenemu društvu, tem potom najtoplejše zahvaljujemo. Nadejamo se in vas prosimo, da bi nas še v nadalje podpirali v tej prekoristni akciji. Upamo, da bomo v letošnjem letu postavili gasilski dom v Hi-njah, ki je tako važen in potreben v pomoč ljudstvu. Vas vse skupaj pozdravljamo: v imenu j denarja. Naša dolžnost je, da
prostovolj nega gasilnega štva v Hinjah:
Franc Hočevar, načelnik.
>i>
Opomba: Ker je bilo v naši fari že večkrat veliko hudih požarov, na primer, ko je pogorela cela vas Sela, dvakrat Hinje, ni več kot prav, da si nabavijo svojo lastno gasilno obrambo. Nameravajo si nabaviti novo motorno brizgalno z vsemi pripravami, kar bo stalo ogromno
Z včerajšnjim dnem se je pričela kampanja kontestnikov na programu, ki so ga dala združena društva fare sv. Vida, v nagradah in dobitkih vsem,, ki so se, ali ki se bodo še priglasili. S tem je dan ultimat ali povelje za napad drug proti drugemu v poskusu sreče, kdo da bo med pravimi.
Do sedaj so se prijavili ali podali v kontestno kampanjo sledeči bojevniki in bojevnice:
Rev. M. Jager, Miss Sophie Turk, Miss Annie Grčar, Joseph Meglich, Mrs. Angela Križman, Paula Zigman, Mary Avsec, Mary Hrastar, Karoline Volk, John Sušnik, Joseph Pikš, Frank Le-naršič, Mary I vane, Charlie Jarc, Mrs. Frances Oražem.
To so imena onih, ki so se do sedaj priglasili. Odbor združenih društev, misli, da to število kontestnikov in kontestnic ne zadostuje. Treba je povečati kontestno a r m a d o tako, da bo ogromni naselbini po številu odgovarjalo, pa tudi namenu in
cilju.
Radi tega pozivlje odbor, ki ima v rokah vodstvo kampanje, da se prijavijo še drugi, moški in ženske, posebno še fantje in dekleta. Ne ustrašite se teh, ki so že stopili v vrste kontestnikov, kajti mnogo je še vas takih, kateri imate yeliko svojih prijateljev, ki vam bodo šli na roko in tako imate lepo priliko poraziti prve.
Ni treba še ponavljati o nagradah in procentih, ki so vam namenjeni, Kdo se ne bi oprijel tako kampanje! Prijavite se takoj 'še drugi in nikar ne zamudite prilike, o kateri vam je bilo že v par člankih povedano.
Prijavite se lahko pri sledečih odbornikih in odbornici: Frank Bogovich, 6701 Schaeffer Ave., August Kolander, v uradu John L. Mihelich Co. v S. N. Domu, in Mrs. Juliji Brezovar, 1173 E. 60th St.
Na delo za dobro sebi in za skupni blagor naroda! O tem kmalu še kaj več.
Radi znanih napisov po ajdovskih hišah "Evviva Jugoslavia! A morte 1'Italia!" (Živela Jugoslavia! Smrt Italiji!) je bilo aretiranih ne samo šest, kakor je bilo prvotno javi j eno, temveč devet uglednih meščanov. To so: Dr. Slavko Forna-zarič, odvetnik v Ajdovščini; Slavko Logar, mesar in gostilničar v Ajdovščini; Jožef Jur-ca, notarski kandidat in pisatelj v Ajdovščini; Janez Faj-gelj, trgovec z usnjem (bivši učitelj) v Ajdovščini; Friderik Furlan iz Ajdovščine. Iz bližnjih šturij' sledeči; Alojzij Sirca, pekovski mojster; Dore Kr-tel, načelnik fantovske Marijine družbe; Josip Valič in Stanko Rust. Aretirane so odgnali v goriške zapore. Govorijo, da bodo predlagani v konfinacijo.
Splošna sodba je, da so omenjene napise naslikali fašisti sami, da najdejo primeren zunanji povod za persekucije slovenskega življa.
V	soboto 28. marca je namreč občinski načelnik Grusovin pozval k sebi večje število odličnejših mož in jih nagovarjal, naj podpišejo neko izjavo, da se Slovencem v cerkvenem ozi-ru ne gode nobene krivice, marveč, da uživajo popolno svobodo. Na to insinuacijo so možje izjavili podeštatu, da glede cerkvenih zadev gre prva beseda duhovnikom, da bi pa dajali izjave v imenu prebivalstva, niso pooblaščeni. Načelnik je bil zelo nejevoljen, ko je moral može odpustiti, ne da bi dosegel svoj namen. Zato se je bilo treba maščevati.
V	pondeljek 30. marca zjutraj so opazili na hišah ali vratih uglednejših Slovencev naslikane s črno barvo mrtvaške glave, križe in vislice. To je bila fašistovska grožnja tistim, ki niso hoteli podpisati zahtevane izjave. Ljudje se niso bali te grožnje, smejali so se in pustili te znake na miru. da jih je mo-
-0-
MATERIN DAN V COLLINWOODU
Gotovo so vse matere pričakovale to ali ono pripoznanje od svojih sinov in hčera na Materinski dan. Seveda, časi so taki, da so si matere že naprej mislile: "Kje ,bo pa otrok dobil kaj
denarja, da bi mi kupil kakšno cvetlico, kakor je to navada ta dan ?"
Ravno isto si je mislila mati treh otrok v Collinvvoodu, Mrs. Opara na Holmes Ave.. Toda
gel vsak popotnik dneve in dneve opazovati. To je postalo fašistom neprijetno. Neko noč so vse te umetnije sivo prepleskali ter z rumeno barvo povsod napisali v italijanskem jeziku: Evviva Jugoslavia! A morte 1'Italia! Že okoli 4. ali 5. zjutraj Že okoli štirih ali petih zjutraj so nato prišli budit proskribi-rane osebe in jih aretirali, Dr. Fornazariča, ki se je mudil pri sorodnikih v Trstu, so z neko pretvezo poprej poklicali v Ajdovščino, da so ga mogli skup' no z drugimi aretirati.
Ne more biti dvoma, da so fašisti sami naslikali izzivalne napise samo zato, da se znesejo nad nedolžnim prebivalstvom. Kajti izključeno je, da bi mogli Slovenci to napraviti, ne da bi jih orožniki, ki strogo stražijo mesto, prej zaprli. Sicer so dovolj zgovorne besede Grusovi-ne gospe: "Ako bi bili podpisali (izjavo proti jugoslovanskim škofom), pa bi vsega tega ne, bilo."
Alojzija štrancar iz Zapuž blizu Ajdovščine je delala na travniku. K nji je prišla neka Italijanka, ki biva v Ajdovščini. V razgovoru sta se sporekli. Štrancarjeva je v prepiru očitala Italijanki, da kaj rada zahaja k orožnikom. Užaljena Italijanka je tekla k orožnikom ter jim natvezla, da je štran-carjeva psovala Mussolinija in Italijo, štrancarjevo so brž aretirali in pridržali v zaporu. Italijanka se je proti svoji materi izjavila: Prav ji Je, bo vedela, kdaj mi je očitala, da sem vla-čuga! — Tako je sedaj mogoče vsakega človeka spraviti v zapor, ako se osebicam gospodu-jočega nai-oda kaj zameri.
Več fašistov je prišlo pred kratkim k župniku na Planini pri Vipavi. S surovimi-grožnjami so zahtevali od njega, "naj neha delati slovensko propagando."
-o-
KABEL POVZROČIL KITOVO SMRT
V Kanalski zoni, v bližini Bal-boe, se je nahajal te dni ameriški parnik "Ali America," kateremu poveljuje kapetan P. E. Harne. Parnik je last neke ameriške družbe za polaganje podmorskih kabljev ter je bil poslan v ono vodovje, da dvigne in pregleda kabel, ki je bil menda pretrgan. Kdo naj popiše začudenje kapetana in moštva na parniku, ko so ugotovili, da se je v kabel zapletel na dnu morja ogromen kit, ki je tehtal 90 ton in katerega so iz globine tritisoč čevljev potegnili s pomočjo verig in vitel, s katerimi je opremljen parnik, na površje.
Kit je bil mrtev, ko so ga potegnili na površje, in sicer se je utopil. To se sicer čudno sliši, toda kakor vemo, so kiti sesalci, ki dihajo s pljuči in morejo prebiti pod vodo samo gotov čas, dokler imajo pač dovolj zraka v pljučih, nakar morajo priti spet na površje. Kapetan parnika je mnenja, da je kit iskal hrane na morskem dnu in ko je ril po bla-
tu, je zadel na kabel, ki ga je zajel preko spodnje čeljusti. V prizadevanju, da bi se oprostil kab-lja, se je moral kit obrniti na hrbet, pri tem pa se je še bolj zapleten in zamotal v kabel, ki se mu je ovil okoli vratu, tako da se ni mogel več rešiti in je poginil vsled utopljenja. Ko so potegnili kita na površino, je imel okoli svojega telesa ovitega veliko dolžino kablja.
Na telesu mrtvega kita ni bilo nobenih znakov, ki bi kazali, da so se ga lotile v globini ribe roparice. To dejstvo je pojasnjeno s tem, da kit, ki ima v sebi veliko množino masti in olja, more prenesti mnogo večji vodni pritisk, ki ga izvajajo morske globine, kakor pa druge ribe, ki ne morejo tričetrt milje globoko v morje, v kakršni globini se je kit zapletel v kabel.
Da so kita oprostili, so morali na več mestih prerezati kabel j, in ko je bilo njegovo truplo oproščeno, ga je morski tok polagoma odplavil.
Mlad zakonski mož je vložil tožbo za razporoko. Kot vzrok je povedal tole: "Ko sva stala z mojo sedajno ženo pred oltarjem, se je tudi njo vprašalo: če bo v vsem ubogala svojega bodočega soproga, če mu bo pokorna in prenašala ž njim vse križe in težave. Ona je odgovorila glasno: Da! a pristavila čisto natihem, da sem komaj jaz slišal—"eno figo." In od tistega časa se popolnoma nič ne ravna po besedi "da," ampak se točno ravno po njeni drugi izjavi: "eno figo."
A
Nek urednik je napisal, da je sedaj znanost tako napredovala, da pošiljajo slike v svet brezžičnim potom. Takoj drugi dan pa dobi vprašanje, naj pove še: če pošiljajo slike z okvirjem, ali brez okvirja. A
Dva rojaka sta stavila glede števila teritorijev v Zedinjenih država h j Eden je rekel, da so trije, drugi je rekel, da so štirje. Zagonetko naj bi rešilo naše uredništvo. Pri nas sta izvedela, da sta oba izgubila stavo, ker je teritorijev mnogo več, kot pa trdi eden ali drugi. In ko je naš urednik pričel naštevati te teritorije: Washington, D. C., Alaska, Filipinski otoki, Porto Rico, Virgin otoki .... je pristavil eden onih, ki je stavil: "Pa Dvorska vas in Velike Lašče!" Torej da boste vedeli, da ta dva kraja tudi spadata v te-ritorije Zedinjenih tržav. A
Prav iz Dunaja, Nemška Avstrija, sem dobil j ako važno vprašanje od Johana Verbiča, če je namreč njegov brat France dobil od Knausa na posodo psa, ali ne. Torej mu povem: da ga je. Saj se še spominjate, kako je nek marjašar deval v posteljo psa, da je mesto njega smrčal, ko je šel on marjašat. In' takoj, ko je France Verbič tisto bral, je šel h Knausu po psa in njegov brat je sedaj radoveden, če mu je Knaus psa posodil, ali ga je sam rabil za isti namen.
A
Tat je ukradel nekaj denarja. Zalotili so ga in ga zašili. Dobil je pa odvetnika, da ga bo zagovarjal. Odvetnik gre k obtožencu v preiskovalni zapor in mu reče: "Jaz vas bom dobro zagovarjal in vas bom mogoče še izrezal, toda povedati mi morate vse po pravici."
"Povedal vam bom vse, samo tega vam ne izdam, kam sem denar zakopal."
A
V Newburgu so imeli pevske vaje—katero društvo, tega ne bom obešal na ta veliki zvon, ker glavno je, da so jih imeli. Od vaje pride eden pevcev zelo pozno in žena ga doma precej naravnost vpraša: "Andreje, veš kaj, tega pa ne verjamem, da bi pevska vaja toliko časa trajala!"
"Je, je! Veš, radi slabega vremena je prišlo jako malo pevcev k vajam, in zato smo morali peti tudi za one, ki niso prišli."
POMLAD IN ZDRAVJE
Pomlad prihaja, oni letni čas, ki ga z veseljem pričakuje sleherni človek, najbolj pa bolnik, ki ga je mučila dolga zima, ki letos ni bila sicer huda, a vendar zoprna, zlasti proti koncu, ker je ni hotelo biti konec. Hripa, ki je drugod nastopila z veliko ži-lavostjo in zahtevala tudi mnogo smrtnih žrtev, se je pri nas pojavila bolj v mili obliki, pobrala Pa je več starih ljudi kakor običajno v navadnih letih.
S prebujanjem prirode se vzbujajo tudi v človeku ugodni občutki in veča se radoživost, celo dolgotrajnemu bolniku raste upanje na skorajšnje okrevanje.
In vendar je pomlad v našem podnebju najmanj zdrav letni čas za ljudi mlajših let in srednje dobe. Dočim umirajo starejši ljudje v mrzlih mesecih, ogroža poletje dojence in majhne otroke, pomladi pa obolevajo in umirajo mladi in zreli ljudje znatno pogostejše kakor v drugih letnih časih.
Pomlad je prehodni čas. Vsak prehod ima svoje težave. Dnevi se daljšajo, pomladansko solnce ima posebno moč, da je na soln-cu vroče, v senci hladno, noči pa so mrzle, če ni vreme južno. Razlike v toplini so prav spomladi zelo velike in zato občutne tudi vajenemu in utrjenemu človeku.
Spomladi pa smo več ali manj vsi še razvajeni in pomehkuženi. Po zimi smo .se navadili bivanja v toplih, mnogokrat preveč kurjenih prostorih, tudi oblačili smo se in obuvali preko potrebe. Tako se nam je koža odvadila delu, da bi nas ona varovala mraza ali vročine. Ker nam je podnevi vroče, brž odložimo zimsko obleko, a v senci ali na vetru ali po solnčnem zatonu nas občutno zazebe. Tako se prehlajamo.
Prehlad je motnja v pravšni toplini našega telesa, ki se javlja ponajveč v nepravšni .porazdelitvi krvi po telesu, časih tudi v živčnih in mišičnih motenjih. Zanimiva je okoliščina, da ista prehladna škodljivost na istem mestu povzroča pri različnih ljudeh kaj različne bolezenske pojave. Deset ljudi zaloti na skupnem pomladanskem izletu aprilska ploha. Prvi dobi za spomin nahod, drugi angino, tretji vnetje v ušesih, četrti kar pljučnico, peti dušični (ali astmatični) napad, šesti revmatizem v sklepih, sedmi drisko, osmi krče v mečah, deveti ujed v truplu in deseti, ki je zares utrjen, odide morda brez obolenja.
Kako si predočimo postanek tako pestre mešanice različnih bolezni ?
Upoštevati nam je dvoje dejstev. Popolnoma zdrav je pač malokdo med nami. Tudi če ni trenutno nikakih bolezenskih znakov opaziti, vendar je vsak-• do v tej ali oni smeri bolj občutljiv ali bolj dovzeten za obolenje, ta v dihalih, oni v prebavilih, tretji v gibalih, četrti v živčevju, peti v splošni presnovi. To V sestavu našega telesa osnovano manjvrednost ali rahlost katerega organa ali organske združbe navadno podedujemo po roditeljih z enako ali slično kon-stitucijo, časih pa si jo tudi sami pridobimo ali z neprimerno rabo dotičnega organa ali pa nam organ po slučajnem obolenju ni popolnoma okreval. Pri tako splošnem motenju, kakor je prehlad, nam najprej in naj raj še obolijo organi z zmanjšano ži-vostjo. Tako se spomladi najbolj zavedamo svojih prirojenih nakaz, tako se nam spomladi po-vračajo prejšnje bolezni.
Drugo dejstvo je, da se posledice zime pojavljajo spomladi. Radi vremenskih neprilik in dolgih noči smo pozimi prisiljeni, da se držimo ponajveč v zaprtih prostorih, kjer so zdravstvene razmere na sploh mnogo slabše kakor na prostem zraku v pri-rodi. Tekom dolge zime se je nabralo v nas premnogo bolezenskih kali, ki zde in preže na ugodni trenutek, da začno svoje zlosrečno delovanje. Taka prili-
ka se jim nudi o spomladnih prehladih, ko dobe ugodne pogoje za razrast. Vsakdanji primer nam pojasni postanek takih bolezni. V suhem, dobro zračenem in svetlem prostoru je mnogo plesnjivih kali, a plesni ni. Ako zadelamo tak prostor, da ne more vanj zrak in svetloba, bo kmalu vse polno plesni v njem.
Proti koncu zime so nam pošle zaloge vitaminov, ki jih dobivamo ponajveč iz svežih in pres-
životu, da se vnamejo sklepi in ž njimi tudi srce, časih samo v notranjosti, kar se pozna na okvari srčnih zaklopnic, časih na zunanji prevleki, srčni mreni, časih na obeh straneh in celo srčni mišici. Vsa ta revmatična in srčna obolenja, ki mučijo bolnika in ga ovirajo pri poklicnem delu dolge tedne in mesece, se najrajše začenjajo in ponavljajo spomladi.
Izmed manj pogostnih obolenj naj omenim še živčno-duševna motenja, ki se jih spomladi po-
nih braniv, onih neznatnih, a si-1 javlja več kakor v drugih letnih
la važnih snovi, ki so za pravšno presnovo in pravilno delovanje našega telesa neobhodno potrebne. Iztrošene so zaloge domačega sadja in zelenjav, konec zime in pol pomladi se hranimo s kuhanimi in večinoma od lanskega leta shranjenimi hranivi, ki ne vsebujejo več vitaminov. O tem času se zaradi tako nepopolne prehrane zmanjša naša žilavost in odpornost proti boleznim.
Iz povedanega objašnjenja ram bo razvidno, zakaj nekatere bolezni razsajajo prav spomladi in se znašajo na ljudeh v najlepši dobi.
Prednjači jetika ali tuberkuloza. Okužba s to boleznijo se vrši neopazno ponajveč v zimskih mesecih, saj je jetika stanovanjska bolezen in bolezen nekih poklicev, ki se opravljajo v nezdravih okoliščinah, v prahu in slabem zraku. Prvi vznemirjajoči znaki jetične okužbe se pojavljajo spomladi v obliki trdovratne bronhite (vnetja dušni-kov) ali nepravilne in dolgotrajne pljučnice ali pa nenadnega krvavenja iz pljuč. Pa tudi druge bolj naglo potekajoče oblike j etičnega obolenja opažamo spomladi pogostnejše kakor v drugih letnih dobah.
Vsporedno z obolenjem je tudi umiranje za jetiko; največ jetičnikov umira spomladi. Jetika je največkrat počasna in zelo dolgotrajna bolezen, že starogrški zdravniki so cenili njeno trajanje na približno sedem let. Vsako leto se jetika poslabša, tudi pri plašnih bolnikih, ki skrbno pazijo nase, se radi neznatnega prehlada pod pepelom tleča žerjavica razpali in povzroči napredovanje bolezni in poslabšanje splošnega stanja. Vsako leto doslej se je tekom ugodnih mesecev zdravje redno popravilo, zato jetičnik pozdravlja prihod toplega časa s tolikim veseljem. A prav pomlad, ki jo je tako željno pričakoval vso dolgo zimo, napravi j a konec njegovemu upanju in trpljenju!
Druga pomladna bolezen je pljučnica, vnetje pljuč,samih, pa tudi druga vnetja sopil ali dihal, počenši od nahoda do vnetja prsne mrene. V zimskih mesecih smo se nalezli raznih kužnih kali, prestali smo morda tudi kakšno vnetje v sopilih, a ker ni bilo bogvekako nadležno, smo se ga rešili tako bolj površno, da je ostalo v nas nekaj bolezenskih klic še živih, nezatrtih in nevarnih. V naglih pomladnih preminili vremena in opravil si telo iznova težko vzdržuje pravšno ravnotežje v krvnem obtoku in drugih poslih, v tem notranjem neredu in taki zmedi se uveljavljajo pritajene bolezenske kali in delajo hude zmede ponajveč pri krepkih ljudeh, kakor so kmetje in drugi delovni ljudje, ki udejstvujejo svojo spočito moč s preveliko vnemo. Spomladi je največ hudih in smrtnih pljučnic.
Nekako v podobnem razmerju kakor pri sopilih se češče pojavljajo spomladi obolenja v sklepih, ki jim pravijo sklepni revmatizem ali udnica, vnetja pri srcu. Ta nevmatična obolenja, sama po sebi mučna in v nadaljnjem poteku zelo neprijetna, imajo največkrat svoj začetek v angini, vnetju golta ali prav za prav goltnih drgalk. Tako vnetje, ki je samo po sebi malenkostno in dela nekaj težkoč pri poži-ranju, se navadno zanemarja in zato ostaja neozdravljeno in se rado ponavlja. Spomladi pa se zavoljo opisanih okoliščin razpa-■ se to neznatno vnetje po vsem
časih. Ljudem z zdravim živčevjem in krepko duševnostjo prinaša pomlad novih pobud za življenje, njih živost se obnavlja in veča. živčno slabotnim in duševno vegavim ljudem pa je pomlad nevarna čer, ki se jim vanjo zadene življenja čoln in razbije ob nji. Spomladi namreč, ko jim zakoprni vse v njih, se te vrste slabičem pojavi občut ali zavest lastne nesposobnosti za življenjske zahteve ali pretirana samozavest navzlic o č i v i d n i manjvrednosti. Tako nastajajo navskrižja v obliki živčnih napadov, duševnih blodenj in omra-čenj. Vsporedno z zvišanim ko-lebanjem v živčno duševnem stanju se množe na spomlad tudi — samoumori, ki so neverjetno mnogokrat zaključek duševne razrvanosti in vegavosti.
če kdaj sploh, treba prav posebno spomladi previdnosti in opreznosti v vsem življenju. Nestalno, z velikimi skoki združeno prehodno letno dobo prenesemo brez škode, ako se po pameti varujemo vremenskih skrajnosti in ogibljemo prevelikih naporov. Nespametno je, kar počno mnogi, da odlagajo zimsko obleko že v prvih toplih dnevih, ko je zrak še mrzel. Čim dalje ostanemo odeti kakor po zimi, tem bolje, prememba obleke naj se vrši polagoma in stopnjema.
Ko smo kot otroci zgodaj silili v vodo, so nam starejši ljudje
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
pravili, da. jei kopanje škodljivo, dokler hrast ne ozeleni. To vodilo je pravilno. Pristavljam: Ne hodi v senco počivat, dokler ti je ne da hrast!
Zdravo je in prijetno spanje v sobi z odprtim oknom. Srečen je, kdor je imel vso zimo okno vsaj malo odprto, ta ga že sme zdaj nekoliko bolj odpreti; kdor pa je spal doslej z zaprtim oknom, naj ga zdaj še ne odpira ponoči, dokler se vreme ne ustali, kar se redno dogaja v naših krajih šele v drugi polovici maj-nika. Seve, čez dan naj se spalnica dobro prezrači, kar je celo pozimi potrebno.
Opreznosti treba tudi pri vtr-jevanju. Dasi je pomladno solnce zelo mikavno, vendar je prezgodnje solnčenje prej škodljivo kakor koristno. Isto velja za vodo, dokler se zrak ne segreje, da človek tudi v senci ne občuti mraza.
Spomladi se oglaša malone v vsakem človeku neka nagonska želja po sveži hrani, to je klic naše prirode v stiski, ki je nastala radi nedostajanja vitaminov v hrani. Seve, spomladi je pri nas i malo fcelehjAv' iii še manj sadja. Vendar bi trebalo gledati, da dobe vsaj rastoči in boleh-ni večkrat kaj zelene solate (tudi zajka in divji regrat sta dobra), majhni otroci pa kaj svežega sadja; ena pomaranča nudi vitaminov za silo tudi trem ali štirim.
V nedavnih časih in stoletja nazaj je bilo običajno, da so si tudi zdravi in krepki ljudje dajali puščati kri redno vsako le to, nekateri celo dvakrat. Morda so res v tistih "krvavih" dobah preveč puščali, gotovo pa je, da se dandanes premalo pušča, marsikomu bi puščanje preprečilo marsikatero bolezen, utrdilo zdravje in podaljšalo življenje
Od nekdaj so v navadi spomladmi zdravljenja s čaji, ki naj telesne sokove •ščistijo in urede delovanje prebavnih in drugih organov. Seve, niso ti čaji, kakor se bere v reklamah, za vse in vsakega! Prav je, da si človek, ki trpi zaradi zaprtosti, spravi v red delovanje črevesa, prav je,
"Kakšno nevesto?" je vzkliknil Gregor. "Moja nevesta ste vi, Tajda, če me hočete za moža."
"Jaz?" je strmela Tajda in hitreje ji je začelo utripati srce.
"Da, vi in nobena druga," se je razvnel Gregor. "Od tistega dne, ko sem vas videl prvikrat ste moja izvoljenka vi, in če me morete le količkaj ljubiti, bodite moja žena!"
Tajdi se je zdelo, kakor da bi prijetno sanjala; sama svojim očem in uštešom ni verjfela, in je stisnila roko Gregorju; kakor da' sfe prbpriča, je li istinai On pa1 jo1 je objel čez pas ih pbljubil na lice. Gregbr je bil vesel in srečen, da skoraj ni mogel govoriti; Tajdi pa ni dala miru zvedavost; morala je izvedeti, ka/ je vendar z nevesto Ano, o kateri je teta Mina že toliko pripovedovala. Gregor se je smejal tetinim domišljijam in se radoval nati-hem nežne, boječe ljubezni, ki je dihala iz vsake Tajdine besede.
Tudi patra Benedikta je bil izvabil krasni dan iz stanice. S knjigo v roki se je bil napotil proti gozdu. Misli pa so mu uhajale od knjige v svet, ki se mu še nikdar ni zdel tako lep kakor sedaj pred odhodom. Spominjal se je pač, kako je že enkrat jemal slovo od strmih planin in tesne doline, in kako se mu je bila žalost izpremenila v veselje; a sedaj se ni upal nadejati take sreče. Ko pa ga je pripeljala pot na trato kraj gozda, je ostr-mel, ko je zagledal Gregorja in Ta j do, ki sta se počasi bližala. Onadva sta ga tudi že zagledala. Veselo ga je pozdravil Gregor, Tajda pa mu je stekla naproti, da mu poljubi roljco. On jo je zadržal, jo pogledal resno v oči in povzdignil prst; nečakinja pa se je nasmejala.
"Tajda, Tajda," je svaril stric, "za smehom pride jok." Medtem je došel Gregor, prijel Taj-do za roko in jo predstavil stricu kot svojo nevesto.. Stric je strmel in gledal, dokler ga ni vprašala Tajda, če jima ne bo voščil sreče.
"Da, da, Gregor in Tajda, Bog vaju živi oba!" je dejal živahno in jima stiskal roke, presrečen, da, se je izpolnovalo, kar je bil želel natihem že tolikokrat, kadar je mislil na bodočnost svoje nečakinje.
"Kaj ne, striček," je rekla deklica, "zdaj mi ne boste več prerokovali, da pride za smehom pok?"
"Ne, Tajda," se je posmejal 011, "za jokom pride smeh."
In Tajda je zardela, ker se je spomnila, koliko je prestala bridkosti in nepotrebnih. Napotili so se vsi trije k Tajdini materi, da se ž njimi razveseli skupne sreče.
. V brezskrbnem pogovoru jim je potekla ura za, uro; teta pa se je križala doma, kdaj da odjezdi Gregor, ko še nima pič pripravljenega. Pripravljala mu je seveda sama obleko in perilo in je tekla v hlev vprašat hlapca, če je konj že osedlan.
"Drugega nič?" se je jezil Miha. "Rjaveč se je izbosil in vra-nec šanta."
"Podkuj rjavca! Kaj pa stojiš?"
"Ne zamerite, teta Mina," je dejal Miha. "Vi ne umejete o konjih nič. če mi gospod ukaže bom koval rjavca, drugače pa ne."
Nevoljna ga je ostavila teta. Miha pa se je hudoval, da hočejo že ženske hoditi po konjskih hlevih; in na Mino je bil posebno hud; zakaj, kakor bomo kmalu slišali, začela se je mešati v neke zadeve, ki so segale Mihi še se drugače do srca, kakor rjaveč konj.
Ura je šla na poldne, in Gregorja še ni bilo domov. "Oh, ti mladi ljudje,",je tarnala teta, "nobene skrbi nimajo, ženin je in še nevesto bo pozabil!" Tekla je k Stanjčki vprašat, če je videla Gregorja, in zagledala ga je za mizo v mirnem pogovoru.
. "Za božji čas, Gregor," se je začudila, "kaj pa čakaš? Kdaj pa odjezdiš?" Gregor se je smejal tako prisrčno, Tajda se je muzala in gospa Stanička se je morala obrniti vstran, ker ni mogla premagovati smeha.
"Teta," je dejal Gregor, "meni je na Kranjsko predaleč po nevesto, jaz sem si jo izbral tukaj."
"Tako?" je dejala ona z zateg-n j enim naglasom, presenečena. Počasi je segla Tajdi v roko, a pomenek ji ni šel prav od srca in z izgovorom, da jo čaka mnogo dela, je ostavila veselo družbi-co.
"Da si boš izbral ti tako nevesto," je dejala slabovoljna, ko se je bil vrnil Gregor, "si ne bi bila jaz mislila. Ali ni stokrat boljša Ana Lambergerjeva?"
"Ali se ti sanja, teta! Ta bi pač marala zame!"
"Ta?" je dejala ona razžaljena. "Sedaj si se že odločil. Ali naj bi bila jaz to le slutila, svetovala bi ti bila drugače, zakaj jaz vem, kar vem."
"Kateri konj?" se je zavzel Miha in kimal z glavo, ko mu je povedala, da odjezdi Gregor v črnelo.
"Jaz nič ne vem,' je zmignil naposled z rameni in godrnjal, da za tako dolgo pot Gregor še ni.
"Ti tega ne veš, Miha," je karala teta. "Ti pripravi gospodu za pot najboljšega konja."
da si odpravi zimska zasliženja iz sopil, prav je, da si omeji čezmerno potenje ali spravi želodec do pravega teka, a za vse to je treba različnih sredstev, zelišč in cvetja in plodov in kore-nik, ki naj se rabijo oprezno in samo v potrebi po navodilih, ne pa kar tja v en dan!
Naj na mte vrstice pomore j o preko pomladnih nevarsosti!
Temu razlogu se ni dalo ugovarjati; in Gregor tudi poskušal ni, prepričan, da se bo teta kmalu potolažila.
Po Veliki noči je poročil pater Benedikt mladi par. Ravno tisti dan je prišla v Gornji grad novica, da se je poročil Janez Ostrovrhar z Ano Lambergerje-vo. Dve debeli solzi sta se prikradli dobri teti v stare oči, in ostavila je družbo, da se razjoka sama v svoji sobi. "Oh uboži-ca,' je vzdihovala, "koliko je gotovo pretrpela, preden se je vdala; in sedaj bo nesrečna vse žive dni."
Jezila se je na gospo Lamber-gerjevo, ki ni hotela poslušati nje, ampak je žrtvovala svojim predsodkom hčerino srečo, in nekoliko tudi na prenaglega Gregorja. Toda, kar je, to je. Saj je bilo tudi drugih skrbi v njeni bližini.
Najnujnejša zadeva je bila sedaj Mihova in Janezova, ki sta snubila brhko Jerico. Kadar je uvaževala le telesne vrline, je bil Janez na konju; a ker je bil Miha duhovitejši, je omahovala Jerica in zadrževala oba fanta, ki bi se bila lahko že vrnila domov. A upala sta oba in pila na to upanje in stvar bi se bila plet-la Bog ve koliko časa še, da ni z izkušeno roko posegla vmes teta Mina. Ta se je potegnila za zvesto Lenko in se srdila v svoji pravicoljubnosti, da bi imel Miha dve nevesti, Janez pa nobene. Z njeno pomočjo je izpodrinil Janez tekmeca. Sprla se pa zaradi tega nista. Bodoči krčmar je napojil še odhajajočega Miho in mu naročal:
"Kadar prideš domov in te bodo izpraševali Dobi j an je, kje je Belčev Janez in kaj da počenja, govori ti tako: V Gori jem gradu je, godi se mu pa dobro, da nič takega. In ko bodo barala de kleta, če sem še samec, govori ti resnico, da imam dekleta, kakršnih ni nič pod dobovskim zvonom. Naj zvedo, da me drugod nimajo za takega bedaka kakor v domači vasi!"
Ko bi bila vedela gospa Ana Ostrovrhar jeva, kako jo miluje
teta Mina, bi se bila smejala ob strani ljubljenega moža, ki ga ni nič več mikala bojna slava, živel je prijetna leta z ljubeznivo soprogo v družbi brata, prelata gornjegrajskega, in drugih prijateljev, bival pozimi v Kamniku, poleti v Galenbergu, kjer ga je obiskoval Jošt Soteški, kolikor mu je dopuščal protin.
Vitovcu pa ni dalo srce, da bi odložil orožje. Ostal je pri cesarju, dokler se je ta mudil v južnih deželah, pripravljen, da do-žene z mečem njegovo pravdo. Ukazal je cesar kneginji Katarini, naj se umakne iz celjske grofije v Krški grad, ki ji ga je bil prepustil kot vdovščino. Težka je bila ločitev. Marsikatera solza razžaljenega ponosa ji je stekla po licih, in marsikatero oko je svedočilo zvesto vdanost hvaležnih meščanov, na upor pa ni bilo več misliti. Z mlado vdovo Heleno je premišljevala kmalu v Krškem nestanovitnost človeške sreče in slave. Doktor Lenart pa je branil še nadalje njene pravice. Poprej velik državnik, je gledal sedaj zvitim kmetom na prste in se tožaril s prešernimi sosedi, ki so uhajali kneginji v škodo.
Janez, grof goriški, pa ne bi bil mogel izbrati neugodnejšega časa, da uteši svojo bojaželjnost,. Nadenj je poslal cesar Vitovca. Ta ga je otepel dodobra, ga zapodil čez mejo, mu vzel še par njegovih mest in ga prisilil iskati miru pri cesarju. Za plačilo je imenoval cesar Vitovca za svojega svetovalca, in novi svetovalec se je izkazal vrednega te časti. Ko se je kmalu potem zapletel cesar v trde boje z Ogri, mu je branil južno mejo proti Ogrom in Turkom zvesti Vito-vec. Hvaležni cesar ga je povzdignil v grofa Zagorskega in v bana slovenskih dežela.
Ko pa je zapelo zopet v Mihovi kovačnici kladivo, se je oglasila tudi nova pesem: Pegam pravi, govori: "Kje se men' enak dobi?" pesem o Pegamu in Lambergar-ju, ki jo je bil zložil v Gornjem gradu Gregor, ko ni smel tri mesece iz postelje zaradi zlomljene noge. Pel jo je Miha, kadar je koval konje in vozove, ali pa v krčmi pri Krivcu, če ga je bila razjezila Lenka. Janez pa je nesel pesem na Dolenjsko in Vi-
ločil. Pred par leti je posinovil 13-letnega dečka, sina nekega revnega ovčarja.
AVTOMATIČNA RESTAVRACIJA
V Londonu so pred par dnevi odprli prvo avtomatično restavracijo, po vzorcu ameriških. Ampak Angleži so za korak naprej, ker se tam dobi v teh restavracijah tudi — pijača, česar v Ameriki ni. Te restavracije so odprte vso noč, kar je zlasti zelo ugodno za žejne Londončane, ko lahko dobe vrček piva ali kozarček žganja, ko so že vse gostilne zaprte.
dnevneTesti
Nadvojvoda Leopold se poroči s Kanadčansko?
Dunaj, 11. maja. — Nadvojvoda Leopold, brat nadvojvode Antona, ki se je zaročil z romunsko princezinjo Ileano, se je zaročil z bogato Kanadčanko Alicia Gibson Coburn, katero namerava v kratkem poročiti. Nadvojvoda Leopold je poznan po škandalu, ko je bil obdolžen, da je bil v zvezi s tatvino draguljev, last nekdanje cesarice Marije Terezije.
Roparji na domu hčere John D. Rockefellerja
Chicago, 11. maja. — Mrs. Edith Rockefeller McCormick, hči John D. Rockefellerja, najbogatejšega moža na svetu, je sporočila danes policiji, da so roparji vdrli v njeno stanovanje, toda niso ničesar odnesli. Najbrže so bili prepodeni.
Romunski kralj in kraljica se nista združila
Bu kar est, 11. maja. — Ves | romunski narod je včeraj pričakoval, da spremlja ločena ro-: munska kraljica Helena svojega moža Karla tekom velike vojaške parade, ki se je vršila v tem mestu. Toda Helene ni bilo.
Smrtna kazen odpravljena deloma v Rusiji
Moskva, 11. maja. — Ruska justica je odpravila smrtno kazen za civilne in kriminalne zločine. S smrtno kaznijo se kaz-pavsko, koder je vino skupljeval j nujejo bodoče v Rusiji le politič-
in mešetarje pretepal. Tako se je" razširila po vsem Kranjskem, se prenarejala in večala, da je
ni zločinci. Toda ker sovjetska vlada smatra skoro vsak zločin za političen zločin, bodo v Rusi-
dobila obliko, v kakršni jo bere- ji še dolgo časa zaposleni z visli-
mo današnje dni.
Konec.
TURČIJA JE POSTALA MODERNA
Pred par dnevi je izvolil turški parlament že v tretjič svojim ministrskim predsednikom Mustafa Kemal pašo, proti kateremu ni bil oddan niti en glas.
Da je Kemal paša tako priljubljen, je pripisovati velikim izpremembam, ki jih je upeljal v Turčiji v zadnjih desetih letih. Odpravil je znano turško pokrivalo fes in upeljal evropsko obleko. Odpravil je starodavni običaj, da ne smejo ženske odkritega obraza na ulico in odpravil je hareme, ali mnogoženstvo.
icanu.
V San Franciscu se te dni poceni živi
S an Francisco, 11. maja. — Prepir med izdelovalci kruha i je dobrodošel ljudem v tem mestu. Doberšen hlebec kruha velja samo tri cente in pol, in gaso-lin se prodaja za 7 centov galo-na.
* Kanada je najela posojila v svoti $250,000,000.
O Pismo ima pri nas Marija žerovnik.
M A L1 OGLASI ~
Perilo
sprejema slovenska žena na dom.
Te novotarije je upeljal Kemal51246 E. 58th St.	(113)
z železno roko in kjer je naletel__
na odpor, je svojeglavneže eks- \	Soba
emplarično kaznoval, še letoš-,se da v najem, fantu ali dekle-
njega februarja je dal obesiti 28 tu. vročekrvnežev, ki so hoteli na- St. hujskati ljudstvo, da se upre mo- i —
Vprašajte na 1246 E. 58th (113)
derniziranju dežele, in je pustil!	Dekle
viseti njih trupla več dni na ve-1za ^\08na h!*na dela m da bl ^ šalih, v svarilo drugim.	i mafa v jmllinery trgovini, do-
Mustafa Kemal je bil rojen v £ takoj delo. Oglasite se na
Macedoniji in je bil izvoljen ;6111 bt Clair Avo- .__
predsednikom turške republike j	Stanovanje
leta 1920. Ko je leta 1922 pre- obstoječe iz štirih sob, se da v
magal grško armado, ki je hO- j najem. 958 E. .70th St.
tela vpasti v Turčijo, je postal --
Kemal ljubljenec naroda. Ke-	Naprodaj
mal je male, čokate postave in je hiša, ki ima sedem sob. Neostrega pogleda. Svoj prosti j kaj malega plačate takoj, drugo čas prebije pri svojih konjih in na lahka odplačila. Hiša se da na svoji farmi. Rad igra ame- tudi v najem. Vprašajte na 1361 riško igro poker, rad pleše in ig- j E. 52nd St., ali se pa oglasite pri ra tenis. Ko je bil star 40 let, lastniku na 898 E. 141st St. Tel. se je poročil s hčerko nekega tr- j EDDy 2456-M. govca, toda se je leta 1925 od nje	(May 12. 11. IS.-
r
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
J
(Nadaljevanje)
TRETJA KNJIGA I.
V času, ko je v ljudovladi vse, kar je živelo, zasedalo konje, je Karol Gustav še vedno prebival v Prusih ter se ukvarjal s pridobivanjem ondotnih mest in z dogovori z elektorjem.
Po lahkem in popolnoma nepričakovanem pohodu je bistroumni vojskovodja kmalu zapazil, da. je švedski lev požrl več, nego morejo prenesti njegova Čreva. Po vrnitvi Jana Kazi-mirja je izgubil upanje, da bi mogel vzdržati ljudovlado, toda odrekajoč se v duši celoti, je hotel pridržati vsaj večji del pridobitve, a predvsem kraljevo Prusko, pokrajino, ležečo ob njegovem pomorju, rodovitno, posejano z velikimi mesti, bogato.
Toda ta pokrajina je vztrajala dosedaj zvesto ob strani nekdanjega gospodarja in ljudovla-de. Vrnitev Jana Kazimirja in vsled konfederacije započeta vojna sta mogli oživiti pruskega duha, ga. utrditi v zvestobi, zato je sklenil Karol Gustav zrušiti vstajo, zatreti Kazimirjeve sile, da bi odvzel Prusom nado na pomoč.
Moral je to storiti z ozirom na elektorja, ki je bil vedno pripravljen držati z močnejšim. Gustav Adolf ga je poznal že do dna, saj ni niti za hip dvomil, da bo elektor, če se Kazimirova sreča prevrne, vnovič stal na njegovi strani.
šel je torej podoben burji in gnan od jeze, maščevanja in bes-nošti. Deset tisoč konj je teptalo za njim še s snegom pokrita polja, pehoto je dvignil iz posadk in je šel ž njimi kakor vihra proti južni strani ljudovlade.
Po poti je požigal in moril. To ni bil več oni nekdanji Karo) Gustav, oni dobri ljudomili kralj ki je ploskal poljski konjenici pri gostijah in laskajoč se vojakom. Kjerkoli se je zdaj pokazal, je tekla v potokih šlahčanska in tudi kmečka kri. Po poti je pobijal in obešal ujetnike, nobenega ni pustil živega.
Toda kakor sredi gostih borovih gozdov nosi ogromni medved svoje težko, nerodno truplo, teptajoč med potjo suhljad in veje, volkovi pa gredo v tro-pah za njim in se mu ne upajo zastaviti pota, temveč se mu čim-dalje bolj bližajo od zadaj, tako so tudi "partije" drle za arma-ko Karola, se združujoč v čim-dalje gostejše trume, in so šle za Švedom kakor gre senca za človekom, in še vztrajnejše kakor senca, ker so šle ponoči in podnevi, ob lepem in grdem vremenu ; pred njim so podirale mostove, ugonabljale hrano, da je moral iti kakor v puščavi ter ni imel mesta, kamor bi se položil, in ničesar, da bi se v gladu okrepil.
Sam švedski kralj je kmalu spoznal, kako strašno je njegovo podjetje. Vojna se je razlivala naokoli tako široko, kakor se razliva morje okoli zablodele ladje. Gorelo je v Pontih, gorelo v Ve-likopoljski, katera je prva sprejela švedsko poslanstvo, a se ga tudi prva hotela otresti, gorelo je v Malopoljski, v Rusiji, na Litvi, na žmudži. Ne le posamezen človek, ne le manjša četa, a tudi cel polk se ni smel oddaljiti od glavne švedske sile niti za dve uri, zakaj takoj je izginil brez sledu, a ujetniki, ki so padli v roke kmetov, so umirali v groznih mukah.
Zaman je dal Karol Gustav raglasiti po vaseh in mestih, da postane kmet, ki bi pripeljal oboroženega šlahčiča živega ali pa mrtvega, svoboden na večne čase in da dobi za nagrado zemljo, ker so kmetje s šlahto in meščani vred bežali v hoste. Ljudje
z gora, ljudje iz globokih puščav, ljudje iz logov in polj so tičali v gozdih ter prežali na Švede, napadali po potih manjše posadke ter pobijali ogledne čete. Cepci, vile in kose se niso manj kopale v švedski krvi kakor šlahčanske sablje.
Kralj Karol je šel naprej, goneč se za gospodom čarneckim, ta pa, ki ni imel tako velikih, a tudi ne tako izurjenih sil, se je umikal pred njim, toda umikal se je kakor volk, ki je pripravljen se vsak hip vrniti. Včasih je šel tudi pred Švedi, včasih ob strani, včasih jih je napadel v gluhih gozdovih in jih puščal naprej, tako da so mislili, da gonijo oni njega, a on je baš šel za njimi, pobijal onemogle, tu pa tam pobil celo izvidno stražo, uničeval počasneje hodeče pehotne polke, napadal vozove z živežem. In nikdar niso švedje vedeli, kje je, od katere strani udari. Marsikdaj so v mraku začeli streljati iz topov in mušket v goščave, misleč, da imajo pred seboj sovražnika. Na smrt utrujeni so hodili v mrazu, lakoti, žalosti, a oni usodni meč je visel vedno nad njimi, kakor visi oblak s točo nad žitnim poljem.
Naposled so ga napadli pod Golonbom, nedaleč od izliva Vi-peža v Vislo. Nekateri poljski prapori so se vrgli z vso silo na sovražnika in povzročili strah in zmešnjavo. Najprej je skočil Volodijovski s svojim lavdan-skim praporom in podrl danskega kraljeviča Valdemarja; potem sta gospod Samuel Kavecki in mlajši Jan zdirjala z griča z oklopniškim praporom na angleške najemnike Vikilsona in — kakor bi trenil z očesom — sta jih požrla, kakor ščuka požre klena, da so se ljudje, in konji zmešali med seboj kakor prah, ki ga podita dva vetra od nasprotnih strani in napravita iz tega en vrtinec. Kakor bi trenil, so potisnili Švede proti Vis-li; ko je Duglas to opazil, je hitel s svojo izbrano konjenico na pomoč. Toda tudi te nove pomožne čete niso mogle zdržati tega napada; zato so začeli švedje skakati z visokega brega na led, padajoč tako gosto, da je bilo vse črno na sneženem polju kakor črke na belem papirju. Padel je kraljevič Valdemax, legel je Vikilson, knez bipontski se je prekotalil s konjem ter si zlomil nogo — legla sta vseeno tudi oba gospoda Kavecka, gospod Ma-lavski, Rudavski, Rogovski, gospod Timinski, edino gospod Volodijovski ni odnesel najmanjše rane, dasi se je bil pogreznil v švedske vrste kakor ponirek v vodo.
V tem je prispel sam švedski kralj z glavno silo in s topovi in takrat se je izpremenila bojna slika. Drugi polki čarneckega, neizvežbani in nedisciplinirani, se niso znali ob pravem času postaviti v bojni red; nekateri niso imeli konj pri rokah, drugi, ležeči po oddaljenih vaseh, so navzlic ukazom, naj bodo vedno pripravljeni, uživali prosti čas po kočah. Ko je sovražnik nepričakovano priletel nanje, so se takoj razkropili ter se začeli naglo umikati proti Viepžu. Zato je čarnecki ukazal trobiti na odhod, da ne bi izgubil še onih polkov, ki so prvi udarili.
Veselje v švedskem taboru je bilo neizmerno. Pridobitve te zmage za Švede sicer niso bile velike: vreče z ovsom in nekoliko praznih voz, toda Karolu ni šlo sedaj za plen. Tolažil se je, da je zmagal kakor nekdaj, ko se je jedva pokazal, a že zmagal — in sicer samega gospoda Čar-ncckega, na katerem je počivala največja nada Jana Kazimirja in ljudovlade. Lahko je priča-
koval, da se raznese novica po vsej deželi, da bodo vsa usta ponavljala, da je čarnecki poražen, da bodo bojazljivci pretiravali poraz in zato omajali srca in vzeli pogum vsem, ki so zgrabili za orožje.
Ko so prinesli in mu vrgli k nogam one vreče ovsa, a za njimi tudi trupli Wikilsona in Valdemarja, se je obrnil k vsem skrbi polnim generalom in rekel:
"Razvedrite si čela, gospodje, zakaj to je največja zmaga, ki sem jo v enem letu pridobi) in utegne končati vso vojno."
"Vaše veličanstvo," je odgovoril Wittemberg, ki je bil slabši kakor navadno in je stvari videl bolj črno, "zahvalimo Boga tudi zato, da bomo imeli miren pohod, dasi se take vojske čarneckega lahko razprše, a se tudi zopet naglo zbirajo."
Na to kralj:
"Gospod maršal, nimam te za slabšega vojskovodjo od čarneckega, toda če bi te tako razbil, slutim, da bi v dveh mesecih ne mogel vojske zbrati."
Wittemberg se je molče pri klonil, a kralj je nadaljeval:
"Da, imeli bomo miren pohod, ker edino čarnecki ga je mogel zares ovirati. Ni več vojsk čarneckega, ni več ovir!"
Generali so se razveselili teh besed. Zmage pijane čete so korakale pred kraljevimi očmi p petjem in vzklikanjem. čarnecki je prenehal viseti nad njimi kakor oblak. Razpršeni čarnecki je izginil. Spričo teh misli so pozabili prestane muke — spričo te misli jim je bil mil prehodni trud. Kraljeve besede, ki jih je slišalo mnogo oficirjev, so se raznesle po taboru, in vsi so bili mnenja, da je imela zmaga resnično nenavaden pomen, da je vojni zmaj vnovič pobit in da so nastali časi maščevanja in go-spodovanja.
Kralj je dal vojakom nekaj ur počitka; v tem so prispeli iz Ko-ženic vozovi z živežem. Vojaki so se razkropili, jezdeci so požgali opustošene domove, pobesi-li so nekaj kmetov, ki so jih našli z orožjem v rokah, in nekoliko vojaških slug, ki so jih smatrali za kmete; potem se je vršila gostija, nato pa je vojake objel trd, po dolgem času prvi mirni spanec.
Ko so se prebudili zjutraj ob belem dnevu, so bile prve besede, ki so jih izpregovorili:
"čarneckega ni več!"
Ponavljali so jih drug drugemu, kakor bi si hoteli medsebojno zagotoviti dobro novico. Pohod se je začel veselo. Dan je bil suh, mrzel, lep. Konjske grive in nozdrvi so bile pokrite z ivjem. Vojska se je vlekla kakor miljo dolga kača, česar niso storili nikdar prej. Dva dra-gonska polka pod poveljstvom Francoza Duboisa sta šla na Kojnskovolo, Markušev in Gra-bov, za miljo oddaljena od glavne sile. če bi šli tako še pred tremi dnevi, bi šli gotovo v smrt.
"Ni čarneckega!" so si ponavljali.
In res, pohod se je vršil mirno. Iz gozdnih globin niso prihajali kriki, iz goščave niso padale strelice, ki so jih metale nevidne roke.
Zvečer se je vrnil Karol Gustav vesel in dobre volje v Gra-bov. že se je spravljal spat, ko se je Ašemberg javil po službenem oficirju, da hoče nujno govoriti s kraljem.
Kmalu nato je stopil v stan, a ne sam, marveč z dragonskim kapitanom. Kralj, ki je imel bistro oko in neverjeten spomin, da je poznal skoraj vse vojake po imenu, je takoj spoznal kapitana.
"No, kaj je novega, Fred ?" je vprašal. "Ali se je morda vrnil Dubois?"
"Dubois je ubit!" je odgovoril Fred.
Kralj je osupnil; šele sedaj je spoznal, da je bil kapitan, kakor bi ga potegnil iz groba, in da je imel raztrgano obleko.
"In dragonci?" je vprašal. — "Ona dva polka?"
"Vsi do zadnjega posekani. Edino mene so izpustili živega."
Temno kraljevo obličje je postalo še temnejše. "Kdo je storil to?" "Čarnecki!"
Kralj je začel začuedno gledati na kapitana, ta pa je kimal z glavo, kakor bi hotel ponavljati:
"čarnecki, čarnecki!"
"Vse to je neverjetno," je rekel čez hip kralj. "Mar si ga videl na lastne oči?"
"Kakor vidim zdaj vaše veličanstvo. Naročil mi je pozdraviti vaše veličanstvo in sporočiti, da se sedaj onkraj Visle zopet pripravlja, a. da pojde s svojo vojsko kmalu za nami. Ne vem, če je govoril resnico. . ."
"Dobro!" je rekel kralj. "Ali ima mnogo ljudi?"
"Nisem mogel vsega natančno videti, a okoli štiri tisoč ljudi sem sam videl, a za gozdom je stala tudi neka konjenica. Obkolili so nas pri Krasičinu, kamor je krenil polkovnik nalašč $ pota Vstran, ker so,mu-javili, da se nahajajo tam nekaki ljudje. Sedaj menim, da je čarnecki nalašč poslal vestnika, da bi nas spravil v zasedo. In res, nihče razen mene ni odnesel življenja. Kmetje so pobijali ranjence, a jaz sem se čudežno rešil."
"Ta človek je najbrže s hudičem v zvezi!" je dejal kralj in si pogladil čelo z roko. "Zakaj po takem porazu vnovič zbrati vojake in nam zlesti na vrat, to ni človeška moč!"
"Zgodilo se je tako, kakor je slutil maršal Wittemberg," se je vmešal kapitan.
Nato je izbruhnil kralj:
"Vi vsi znate slutiti, samo vojskovati se ne znate!"
Ašemberg je'prebledel in je umolknil.
"Ali se nahaja pri čarneckem dobra vojska?" je vprašal čez hip kralj.
"Videl sem nekoliko odličnih praporov, kakor je sploh njihova konjenica."
"Torej one, ki so nas pri Go-lonbu napadli s tako silo. To morajo biti stari polki. In on sam, čarnecki, je vesel, samozavesten?"
"Tako samozavesten, kakor bi nas bil on pod Golonbom pobil. Sedaj se jim je še toliko bolj dvignil pogum, ker so že pozabili ta poraz in se hvalijo s krasi-činsko zmago. Vaše veličanstvo, kar mi je naročil čarnecki ponoviti, sem ponovil, a ko sem že odhajal, se mi je približal nekdo izmed starešin, ogromen star Človek, in mi je dejal, da je on tisti, ki je pobil v dvoboju blago-pokcjnega Gustava Adolfa. Zelo je tudi grdil vaše veličanstvo, a drugi so mu pomagali. Tako se oni ponašajo! Odšel sem med splošnim zasmehovanjem."
"Pustimo to," je odgovori) Karol Gustav. "Čarnecki ni razbit in da je zopet zbral vojake,
to je glavno. Zato moramo toliko hitreje iti naprej, da dosežemo čimprej tega poljskega Da-rija. Gospoda lahko gresta. . . Vojakom razglasite, da so ona dva polka pobile kmetske tolpe iz zasede. Korakajmo naprej!"
Oficirja sta odšla. Karol Gustav je ostal sam. Nekaj časa je mrko premišljeval. Mar ni imela zmaga pri Golonbu prinesti nikakega sadu, ne izpremeniti položaja, marveč vzbuditi v vsej deželi še toliko večjo besnost?
Karol Gustav je kazal vpričo vojske in generalov vedno samozavest, dasi se ga je marsikdaj polaščal obup. Toda verjel je v zvezde. Tudi zdaj je stopil k oknu, da je pogledal na svojo izbrano zvezdo, namreč na ono, ki zavzema v Velikem vozu najvišje mesto in sveti najbolj. Nebo je bilo vedro, zato je v tem hipu žarela jasno, migotala višljevo in rdeče — le oddaleč, nekoliko niže na temnem nebesnem obzorju se je črnil kakor kača samoten oblak, od katerega so se širile roke, kakor bi bile tipal-nice kake morske pošasti in se je zdelo, da se bližajo vedno bolj kraljevi zvezdi.
II.
Drugo jutro je na vse zgodaj krenil kralj na daljši pohod in dosegel Lublin. Tu je zvedel, da prihaja gospod Sapieha po odbitju Boguslavovega napada z znatno vojsko, zato je pustil
Oscar R. Cauchois, ki je usluž-ben pri Francoski črti nad 55 let, je dobil obvestilo, da ga je francoska vlada odlikovala z redom "Merite Maritime." To je nov red in ustanovljen z namenom, da odlikuje take osebe, ki so se odlikovali v službi francoske trgovske mornarice. Mr. Cauchois je dobil s tem odlikovanjem priznanje za svojo pre-korjstno službo pri Francoski črti. Mr. Cauchois je že dolgo vrsto let prominentna oseba v mornarskih krogih in je dobil že tudi več drugih odlikovanj.
Lublin, pustivši tam znatno posadko.
Najbližji cilj njegovega pohoda je bil sedaj Zamošč, zakaj če bi se mu posrečilo dobiti to mogočno trdnjavo, bi si pridobil veliko oporo za nadaljno vojno in tako znamenito korist, da bi lahko sklepal z vsem zaupanjem na srečen konec. O Zamošču so krožila različna mnenja. Poljaki, kateri so še do takrat stali pri Karolu, so trdili, da je to naj-silnejša trdnjava v ljudovladi in so navajali za dokaz, da je vzdržala vse sile Hmielnickega.
Ker pa je Karol zapazil, da Poljaki nikakor niso bili veščaki v gradbi trdnjav in da so smatrali take za trdne, kakršne so po drugih deželah jedva prištevali v tretjo vrsto, ker je vedel tudi o tem, da ni nobena teh trdnjav dovolj preskrbljena, da niso niti zidovi oskrbovani, kakor bi bilo treba, zato je bil tudi z ozirom na Zamošč dobre volje. Kot razsoden človek, ki hoče izvedeti, s kom ima opravka, je zbiral vse mogoče vesti o poveljniku Zamošča. Izpraševal je po njegovih navadah, nagnenjih, razumu in fantaziji.
"Z denarjem ga ne pregovoriš nikdar," je pravil gospod Jan, "ker je zelo premožen mož. Za dostojanstva mu ni mar, ker se ni tudi nikoli potegoval zanje, ni
Veliki izlet v domovino prire-de Jugoslovani 3. junija na par-niku Cunard črte, Berengaria. Izlet bo pod osebim vodstvom Mr. L. W. Goldsmith iz Pitts-burghfi, Pa., ki je uradnik Cunard črte. Mr. Goldsmith bo skrbel za vse potrebe potnikov na parniku in v Evropi. Preski bel bo dovoljenja za potovanje nazaj, potne liste, vize in druge podrobnosti, ki so potrebne potnikom. Poleg tega pa bo Mr. Goldsmith skrbel za vsako-jaka razvedrila na potovanju, za odrasle in za otroke, in bo tako potovanje jako zanimvio in prijetno.
jih maral niti takrat, ko so ga sama iskala."
"Če bi nam le odprl Zamošč, bi mu obljubil nekaj takega, česar bi mu ne mogel pokloniti noben kralj poljski."
Sapiehi se ni spodobilo vprašati, kaj bi to bilo, pogledal je le radovedno na Karola Gustava, ta pa je razumel pogled in odgovoril :
"Obljubim mu lubelsko voj-vodstvo kot neodvisno kneževino — krona ga premami. Nihče izmed vas bi se ne branil tega, še celo današnji knez vilenski ne."
"Neizmerna je dobrotljivost vašega veličanstva," je dejal Sapieha, ne brez neke ironije v glasu.
A Karol je odgovoril s sebi lestnim cinizmom:
"Dajem, ker ni moje."
Sapieha pa je odmajal z glavo.
On je neoženjen in nima sinov. Krona je mila onemu, ki jo lahko zapusti potomstvu."
"Svetuj mi, kakšnih sredstev naj se poslužim."
"Mislim, da se da največ doseči s prilizovanjem. Gospod ni preveč bistrega duha in bi ga bilo lahko uloviti. Treba bi mu bilo predočiti, kako je le od njega odvisno pomirjenje ljudovlade, (Dalje prihodnjič.)
1 |
I
1 1
i i
rXIgXXXTIIXXgXXXXXTXrXTTTTTI
MESO! MESO!
Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne cejje.
MARTIN FRANK
St. Clair-106th St. Market
GLenville 5994 rXXXXXIXXXTXTXTTTTYTYTTYn
1 DOBER PREMOG!	4
(g>) Točna postrežba!	(©)
® The Hill Coal Co.	®
(§) 1261 MARQUETTE RD	®
Stari Cimpermanovl prostori
@ IIEnderson 5798	><
® FRANK ARKO, zastopnik
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. G4th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W
SLOVENSKA BRIVNICA
Frank A. Gredence
G124 ST. CLAIR AVE.
(prej J. Ropar)
s i
L
Zelo važno naznanilo
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOL. JEDNOTA
PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
PRIREDI PRIHODNJE POLETJE
PRVI IZLET
V STARO DOMOVINO
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE
"BERENGARIA"
ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI
Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. S. Sušteršiča. Izletniki se bodo korporativno udeležili slavlja škofa Barage, ki se bo vršilo v Ljubljani dne 12. julija. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine.
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake širom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže.
Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega
Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 Ni Chicago St., Joliet, 111.
"A {
I
i

i
1 §
I
K
I
8 1
$1 i 1 I 1
I 8
i 1
I
I
i
I
1 I
I
*
1 |
1
1
8 (
1
I I
i
1 (
i
LEPA PRILIKA
Hišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od S400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam
M. L. JALOVEC
STAVBENIK
19404 Mohican Ave.	KEnmore 1837-J
Z A. OBHAJILO
Naznanjamo cenjenim materam, da imamo veliko zalogo krasnih obhajilnih oblek za deklice po zelo zmernih cenah, kakor tudi lepo perilo in bele čevlje. Ravno tako imamo za dečke vse, kar jim je treba, da se jih lepo obleče in qbuje.
ANTON OGRIN
Slovenska modna trgovina v Slovenskem Del. Domu 15333 WATERLOO ROAD