—-MKtSlfKi 2. • številka. miu oe /?re t??. J.-.rmr-lr» 191« List ljudstvu v pouk in zabavo. |a ntk Mrtek in velja i polTaino vred ta v Maribora a polnjenjem na dem z» celo Ido 4 K, pol leto a K ta a Četrt leta 1 K. NtnUu sa MeariHo 6 K, kod! tam po nJega, plača na leto aamo S K. — NarolnJna n polUJa na i GpranriMvo ,fflnuii>m Oocpočarta* • Maribora. — Uat ............~ ------«tonejo 10 rta. - UrednOtaot Kora&a ccato ttev.i. - Bs&opM M m isuitaa" dobhmjo Ust brei posebne naročnine. — Poeame&al Hsd nrahHno. Ms ¡¡mmft as plaSnje od enoitoppe pe&torate u enkrat 18 vi», ali kar le Me, I kvadratu stois bsaada S vin. TPaiia ¡a zakvaie vaaka peHtarata M vta., fi^tve ta VfestaB SI taaemte ta •a dopoiMJa do odredi ,KataUAet> fltataraeitp ■ata kw. i, apHjir^ seatfenetor pnwtora ttane IS dn. 3Š »ca. — tenšiaU aa ipiojoaiu^ffi do taMi MUH'"«v ' Lovcen avstrijski. m.- ... ----- eg izpred Dardanel. IT Poslanec Frane Po vse. j Velik prijatelj in zagovornik kmetskega stanu, državni in deželni poslanec Franc Povše, je dne i. jan. v Ljubljani nagloma umrl. Še isti dan je kot načelnik popoldan predsedoval v seji Ljudske posojilnice ter se ob G. uri zvečer prijazno poslovil od gospodov načelstva. Ko je potem šel proti domu, ga ¡e napadla slabost in sesedel se je na stopnicah hiše ob poti. Kmalu potem je izdihnil. Dosegel je starost 71 let. Na sv. Treh kraljev dan so ga slovesno pokopali pri Božjem grobu nad Ljubljano. Ves slovenski narod žaluje za vrlim možem, — vestnim zastopnikom kmeta, vrlim rodoljubom in odličnim katoličanom. Kot strokovnjak v kmetijskih zadevah je zaslovel preko ozkih mej naše slovenske domovine. Lahko rečemo, da bo med nemškimi kmeti, ko bodo zvedeli za njegovo smrt, žalovanje za njim tudi veliko, kajti ako se je šlo za vprašanje kmetijska tehnike in politike, za davčna in carinska vprašanja, niso vprašali, ali je Nemec ali Slovenec, ampak kot ocUičen strokovnjak je bil tudi njim za voditelja in zagovornika. Štajerski slovenski kmetje so ga spoznali tudi osebno, ko je predpar leti govoril v Mariboru na obenem zboru Slovenske Kmečke Zveze.' V narodnih stvareh je bil pokojni Franc Povše med o-nimi Kranjci, kojih narodno obzorje sega preko mej Kranjske in ki imajo srce tudi za težavne razmere obmejnih Slovencev. Za to je bil zapisan pri nas med onimi možij do katerih so v težkih bojih se nahajajoči Slovenci vedno gojili gorke simpatije. Franc Povše je bil rojen dne 1. |an.. leta 1845 v Kresnicah na Kranjskem. Po dovršeni gimnaziji je šel na visoke šole učit se narodnega gospodarstva* Leta 1809 je dobil v Gorici službo učitelja na kmetijski šoli in je pozneje ondi postal ravnatelj. L. 1889 je postal deželni in leta 1891 državni poslanec. V raznih gospodarskih odsekih državnega zbora je imel Povše vodilno ulogo. Postal je c. kr. komercijalni svetnik. Pridno je deloval kot načelnik Ljudske posojilnice v Ljubljani in kot predsednik c, kr. Kmetijske družbe za Kranjsko mnogo let. Cesar in papež sta ga odlikovala z redovi in ljudstvo mu je izkazalo svoje zaupanje s tem, da ga je rado volilo za predsednika na katoliških shodih, mnogo občin ga je pa imenovalo za častnega občana. Pogreb je bil veliča-.sten. Večni mir blagi duši. Mmetova bodočnost. Vsak narod, vsak stan in vsak posamezen človek misli že sedaj, kako se bodo po njegovem mnenju najbrž razmere j o vojski razvile ter dela načrie za mirno čase. Slovenski kmetski stan tudi v tem oziru na sme zaostati, ampak mora že sedaj upreti svojo o-ko v bodočnost. Živine bo po vo/ski manj. Zadnje štetje živine na Štajerskem je pokazalo, da imamo sicer goveje živine po številu približno toliko, kakor začetkoma vojske, toda kakovost se je zmanjšala. Goved je v velikem številu zelo mlada, vsled pomanjkanja krmil nezadostno rejena, mlekarice so slabše, vprežna živina šibkejša. Konj, svinj, ovc in kuretine je manj, nego je je bilo začetkoma vojske. Posebno število konj se je zelo zmanjšalo. D: bi prinesli natančne številke, se nam ni dovolilo. Zraven se je zmanjšalo število vozov, samokolnic, drugih vozil in zaprege. Po vojski bo moral kmet spraviti svojo živino na prejšnje število z rejo in r. nakupom, skrbeti za dobro kakovost vprežne, klavne in mlečne živine ter za nabavo novega orodja, s katerim uporablja živino za svoje gospoda rstvo. Kmetu trebla po vojski- veliko d e n a r j a. Kdor si ga sedaj ne bode prihranil, s i g a b o p o z n e j e š e m a n j. Za to pa: Plačujte dolgove in hranite denar! Kmet bo čutil vojsko šele po vojski! Za par let bodo izostali dohodki iz gozdom. Ne bo delavcev in lesni trg se ne bo koj uredil. Vinogradništvo bo hudo trpelo, deloma sploh ne bo obdelano, deloma slabo obdelano. Vinogradniškim krajem, posebno kjer je vsa zemlja zasajena s trto, pretijo hudi časi po vojsk-. isno je tu(di, kak razvoj bo imelo hmeljarstvo po vojski. Mnogi naši hmeljarji so izpremenili hmeljišča v njive. Za to dodo tudi dohodki, kakor jih je vrglo hmeljarstvo, za. prva leta po vojski izostali, Kmet bo po vojski rabil denar, veliko denarja. In za to se naj čuje naša pesem: .Kdor s i s e d a j ne bo denarja prihranil, si ga bo j) o z n e j e še manj. Za to pa plačujte dolgove in hranite clenar! In kako bo z našimi poljedelci? Cena kmetskim pridelkom bo gotovo padla, vse pa, kar rabi kmet, bo ravno tako drago kakor sedaj, ali pa še dražje. Vzrok je, ker kmet ni glede prodaje svojih pridelkov organiziran, trgovec in kupovalu 'ia je. Neugodno bo na cene kmetskšh pridelkov tudi uplivalo, ker bo prva leta gotovo dovoljen uvoz nekaterih živil. Nihče še tudi ne ve, kakšne bodo trgovinske pogodbe. Zelo se bojimo, da bodo kmetje imeli pri sklepanju trgovinskih pogodb le malo zagovornikov, kajti poslanci bržkone ne bodo sklicani na posvetovanje in sklepanje. Tudi za poljedelce še bodo le po vojski nastopili slabi časi. Naša pesem se glasi: Kdor si sedaj ne bo denarja prihranil, si ga bo pozneje še manj. Plačujte dolgove in hranite denar! Kako bo po vojski z ljudmi? Mnogi se ne bodo več vrnili, ker jih je pobrala smrt. Mnogi bodo prišli poškodovani, brez nog, brez rok, brez očesa. In mnogi bodo prišli bolani. Pri mnogih se bodo bolezni pokazale šele, ko se bo poleglo bojno razburjenje in se začne mirno, redno življenje. Veliko plat našega javnega življenja, ali recimo naše politike, bo zavzemala skrb za preskrbo vdov, sirot, pohabljencev, bolnikov in bolehavih ljudij. Ali se bo vsled vsega tega ustavilo izseljevanje in preseljevanje, tega ne moremo jasno sprevideti. Mislimo izseljevanje in preseljevanje v velikem, kajti da ne bo popolnoma prenehalo, nam je jasno. Na vsak način pa bo treba tok izseljevanja obrniti proti Slavoniji in Bosni ter mu zastaviti pot v Ameriko. ''Kaj bo z denarjem? Ljudje se toliko bojijo za fa ljubi denar. Ali je res kakišna nevarnost, da bo denar svojo vrednost izgubil, namreč da mu bo od n-Masti določena, manjša vrednost? To je izključeno! Država sama ima največji interes na tem, da ne pride do takega poloma. Mi lahko to-le izdamo: V finančnem ministrstvu imajo izdelan načrt, kako takoj s >raviti naše državne dohodke in izdatke v ravnote-ž'e, tudi v slučaju, da ne dobimo od nikoder vojne odškodnine. Finančne razmere bodo torej že prvi dan v miru urejene in za to ie polom izključen. Pač pa, če drugače finančnih razmer ni mogoče urediti, bodo davki večji, najsibodo stari ali novi. Nove davke bodo upeljali, oziroma stare zvišali država., dežela, okraj in mars kje tudi občina. Plačil bo tudi za kmeta veliko, a dohodkov malo. Denar pa bo imel svojo vrednost. Da bi ga le kaj bilo! Za to pa: K d o r si denarja sedaj ne prihrani, si gabode pozneje še manj. Plačujte torej dolgove ir» hranlto denar! Vse to naj upoštevajo tudi sodniki, drugi uradniki, fabriški delavci in meščanstvo! Kmetu se ne obeta rožnata bodočnost, Za to mora že sedaj skrbeti: za bodoče dni. Vse kmetove skrbi pa udano izročamo božji Previdnosti, ki naj daje moč in blagoslov našemu ljubemu slovenskemu kmetu! Vojaško-politična ugibanja« . Troje dogodkov vebuja sedaj splošno pozornost — 1. da so Angleži-Franeozi zbežali jzpred Dardanel; 2. da je ruska ofenziva v Galieiji in Bukovini brez uspeha; 3, začetek naše oienzive proti Crnigori. Beg Francozov in Angležev izpred D*ardanel bo zelo ugodno uplival na vse mohamedance v Egiptu, Arabiji, Perziji in Indiji ter močno povzdignil ugled turške države, na drugi strani pa bo nanovo trpel francosko-angleški ugled pri nepristranskih državah ter pri vseh mohamedaneih. Poraz, ki so ga doživeli Angleži-Franeozi na polotoku Galipob ob Dardace-lah, bo pa menda najhujše ■utila. Rusija, kajti sedaj so vse njene nade, da dobi Carigrad, padle v vodo. Rusija je v tej vojski že veliko izgubila. Ne samo le Rusko-Poljsko, to je po našem mnenju za njo manjša izguba, ampak ves upliv na Balkanu in vsako naeto na Carigrad. Še ni par let, da so ne samo Srbija in Crnagora, ampak tudi Bolgarija, Grčija, Turčija in Rumunija v svetem strahu gledale v Petrograd. Sedaj se je položaj spremenil. Srbije ni več, Crnagora umira, Turčija je z Rusijo v vojnem stanju, Bolgarija se je odrekla ruskemu prijateljstvu, Grčija posluša na Petrograd najmanj, le Rumunija še ne ve, ali bi obrnila svoj plašč pc ruskem ali avstro-nemškeni vetru. Avstrija, je bila svoj čas voljna, da se sporazume z Rusijo glede razmerja do balkanskih držav. Toda Rusija ni hotela nič vedeti o avstrijskem upli-vanju. Sedaj je odloČilo orožje za nas"! Rusija čuti mnogo bolj izgubo Balkana nego Rusko-Poljske in za to se vedno z novimi silami zaganja v n'as in še noče nič vedeti o posebej miru. Rusija je začela pred Božičem v Bukovini' in Galiciji novo ofenzivo proti nam. Zakaj ravno sedaj, se ne ve zagotovo. Po našem mnenju je več razlogov: ker je v močvirnatem ozemlju sedaj najložje bojevanje, ko je led in sneg; ker hoče uplivati, da bi mi ne mogli vseh razpoložljivih čet poslati v Crnogo-ro in pred Solun; ker hoče Rumuniji, ki še vedno cinca, pokazati, kako močna je še Rusija. Iz slednjega vzroka se Rusija najbolj zaganja v našo bojno črto med Prutom in Dnjestrom, z očividnim namenom, da nam vzame Cernovice, kar bi sicer z vojaškega stališča ne pomenilo veliko, a v političnem oziru bi uplivalo gotovo na vse nepristrance in sploh na vso svetovno javnost. Toda Rusija ne more predreti naših vrst, čeprav že buta več kot 14 dni v nje in to je velik neuspeh Rusije. Kajti ves svet ve, da ima Rusija proti nam večkratno premoč* da ima dovolj topov, pušk in municije ter da je bila sama brezpogojno prepričana, da se ji napad posreči. Toda le ni šlo! Rusija ni več dovolj močna, da doseže kak uspeh, mi pa močni dovolj, da se ubranimo vseh sovražnih napadov. iTaki dogodki tirajo tudi Rusijo fl neusmiljeno silo, četudi počasi in korakoma, do mirovnega razpoloženja. Mi smo začeli zopet ofenzivo proti Crnigori. A med tem se je na Crnigori nekaj dogodilo, kar je v-sa.j naše pozornosti vredno. Prejšnje ministrstvo je odstopilo in novo ministrstvo je sestavil, velik in star prijatelj Avstrije v Crnigori, MijuškoviS. Mož ni nikdar skrival svojega mišljenja in je bil vsled tega v Belgradu nepriljubljena oseba. Sedaj ko smo začeli novo ofenzivo proti Crnigori, je kralj Nikita postavil tega moža na predsed: - stol svojega ministrstva. Zraven treba vedeti .d ■ '¡rnagora ni podpisala londonske pogodbe, da * i v tem oziru nima vezanih a. r, rok zai mirovna pogajanja, Opazilo se je tudi, da se kralj Peter in kralj Nikita nista sestala, ko je Peter pribežal v Skader. Vrhu tega je znano, da na Crni-gori ni dovolj hrane, ne dovolj munieije in da so z-dravstvene razmere nepovoljne. Ne upamo si nič reči, toda ne čudili M se, ako Crnagora kmalu zaprosi za mir ter reši, kar se še rešiti da. Pred Solunom je še vedno mir in nam se zdi, ako prav opazujemo dogodke, da še bo nekaj časa mir. Zelo verjetna je vest, da so se bolgarske in na še čete ob grški meji zakopale. To bi pomenilo, da nočemo sedaj proti Solunu. Saj bi bilo tudi edino pravilno, da bi takoj, ko so bili Francozi in Angleži ob meji tepeni, pritisnili za njimi. Gotovo bi no čaki-li, da se utrdijo, klakor so to sedaj storili, ako iti hoteli kmalu za njimi. Za to bo menda precej verjetno našo mnenje, da Bolgari in mi nismo hoteli iz gotovih vzrokov, ki se ozirajo na grško občutljivost, pritisniti za bežečimi sovražniki in da še tudi sedaj ni prišel cas. da gremo pred Solun. Za to snu se tam zakopali. Glavna skrb mora biti sedaj, da zadj.ieme prav občutno Angleže, kajti ti še vedno nočjjj nič vedeti o miru. Rusija in Francija ne moreta naprej, zti to bi gotovo prej ali slej pristali na mirovna pogajanja. Toda Anglija je še precej nedotaknjena. Pustila je za se krvaveti Francoze in Ruse. Le na Galipolju ob Dardanelah je morala nastopiti tudi Anglija. In tam je doživela tudi svoj prvi poraz, morala je bežati. Sedaj bo jo treba prijeti tudi v Mezopotamiji in v Egiptu. V Mezopotamiji se je že pričel vojni ples — sedaj Turld godejo in Angleži morajo plesati. Upamo, da Turki kmalu zagodejo Angležem tudi ob Sueškem prekopu in v Egiptu. Kako dolgo še? V, Amsterdam prispeli amerikanski časniki javljajo, da so Italija, Rusija in Francija začele v Ameriki naročati vojno gradivo za leto 1917. rw\ vf t ««vv Turška bojišča. Boii ob Dardanelah končani. Angleži in Francozi so lanskega leta mesca a-prila zasedli polotok ob dardanelski morski ožini, da bi si izsilili pot do Carigrada Iz Ornega morja bi prišli potem tudi Rusi v Carigrad in vsi trije so že imeli v zaledju pripravljene uradnike, da prevzamejo upravo Carigrada in turške države. Toda prišlo je drugače. Turki so se hrabro branili do mesca decembra. In tedaj so jim prišli naši topničarji na pomoč. Najprej so nastavili svoje cevi proti angleškim postojankam pri Suvla-baji in Ariburnu (v sredi ga-lipoljskega polotoka) in dne 20. dec. so morali Angleži bežati„ Obdržali pa še so svoje postojanke ob južnem delu Galipolja, ob vhodu v Dardanele, pri mestu Sedldbar. Sedaj so prišli naši topničarji s svojimi cevmi tudi proti Sedilbaru. In glej! Dne 9. jan. so Angleži zbežali tudi iz Sedilbara,. Francozi so že prej na tihem odtegnili svoje čete z Galipolja. Na Galipolju ni sedaj nobenega Angleža in Francoza več. Dardanele so brez sovražnika, Carigrad izven nevarnosti. Velik del turške armade je na razpolago za druga bojišča. To je velik uspeh za Turke in velik poraz za četverosporazum. Uradno poročilo. Carigrad, dne 9. januarja. Angleži so po noči po Ijutem boju, v katerem so imeli velike izgube, popolnoma izpraznili Sedilbar, Niti eden ni ostal. Enver paša razglaša zmago. Vojni minister Enver paša je razglasil zmago na Galipolju turškemu ljudstvu s sledečimi besedami :. Pod božjim varstvom smo prepodili sovražnika tudi iz Sedilbara. Naši so zasedli vse pred vojsko pri Sedilbaru in pri Tekeburnu izkopane strelske jarke. Naše čete so zaplenile že topove, ko so prodirale v središče. Veliki tabori sovražnikov s šotori in z vsebino se nahajajo v naših rokah. Naše topničar-stvo je potopilo neko s četami zasedeno sovražno prevozno ladjo. Ogromnega plena še nismo zamogli pregledati. Sovražne izgube se cenijo zelo visoko. Neko sovražno letalo, dvokrilno, vrste Farman, je padlo na tla pri Sedilbaru, kier ga je napadlo naše povodno letalo. Sovražnik, ki je na tem bojišču skoraj pol letfa nastopal z vsemi sredstvi, da nas zadene v srce, je dosegel le velike izgube, škodo na blagu in je bil prisiljen, da je moral bežati in je izgu- bil vsako upanje, za kar se moramo zahvaliti junaštvu naše armade.. Veselje v Carigradu, Poročilo o izpraznitvi Sedilbara se je takoj izvedelo v Carigradu in je povzročilo nei>opisno veselje, Mesto je bogato okrašeno z zastavami. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Pet in pol milijard vrženih v vodo. Angleže in Francoze je sprehod na dardanels-ko obrežje prišel zelo drago. Carrgrajska j, oroeila pravijo, da stane četverosporazum gaiipoljsko pod-vzetje 5Y> milijard frankov, t. j. okrog 6 milijard K! Pri tem pa še vrednost uničenih vojnih in trgovskih ladij niti ni vračunjena. Egipt Iz Anglije pošiliajo noč in dan s prevoznimi parni k i velikanske množine orožja in munieije v E-gipt, tako da se na Francoskem, kjer so odvisni od angleških dobav, že pritožujejo nad pomanjkanjem munieije, V Mezopotamiji, S fronte v Mezopotamiji ali Iraku poročajo, da so turške čete že popolnoma obkolile Kut-el-Amaro in dospele do glavne črte angleških utrdb ter upajo, da bo trdnjava padla vsled naskokov ali pa vsled lakote ter da bodo ujeli nad 10.000 mož angleške posadke. Angleži so hoteli s tem, da so pustili to posadko v Kut-el-Amari, kriti umikanje armade, kar se jim je tudi deloma posrečilo. Ta armada, ki stoji sedaj ju-goizhodno od Kut-el-Amare, p!a ne more priti trdnjavi na pomoč, zlasti ker je red v armadi omajan. Rusko bojišče. Ruska ofenziva na besarabski meji in ob Stry-pi je zadnje dni zopet nekoliko ponehala. Hud napad na črti od Volinije do rumunskle meje je bil dne 7. jan. Od tedaj pa se vrše le manjši boji' ter topovski ogenj. Naši zrakoplovci poročajo, da pošiljajo Rusi močna ojačenja na fronto, iz česar se sklepa, da bodo Rusi svoje ofenzivne poizkuse zopet ponovili- Poroča se, da pripravlja rusko armadno vodstvo tudi na črti Rovno-Luck v Voliniji nov napad. Dalje proti severu je položaj nespremenjen. Ruska ofenziva ponehala. i i Rusi so pričeli ob svojem južnem krilu, t. j. ob besarabski meji, ob Dnjestru in Strypi, ob Božiču o-fenzivo proti nam in sicer s tako ogromno premočjo, da bi vsaka druga armada morala predreti našo bojno črto. Rusom pa se to ni posrečilo. Od 23. dec., to je cele tri tedne, že traja borba, a mi stojimo še vedno frdno na svojih prvotnih postojankah. Rusi so si v svojem napadanju večkrat oddahnili. Prvokrat so napadali posebno srdito našo fronto dne 23. dec. Ko niso nič opravili, so tri dni, t. j. do 27, dec. celili svoje ranjene kosti.. Najhujše so napadali od 27. dec. do 4, jan. Dne 5. in 6 jan. so zopet ponehali z ofenzivo. Dne 7. jan. so začeli tretjekrat napadati, a so se zopet kmalu ugnali. Dne 9. jan. je namreč ruska ofenziva zopet ponehala. Izfza zadnje dobe ¡so bili najhujši boji v petek po Kraljeivem, t. j. dne 7. jan. Sovražnik je ta dan in Še naslednjo noč posebno srdito napadal naše postojanke ob Strypi od izliva v Dnjestr do Burkano-va. Gosta megla je ta dan legla na bojišče. Rusi so prodrli celo do naših baterij, a naši brambovci so vrgli sovražnika kmalu nazaj. Isti dan je Rus posebno drzno napadal tudi na fronti pri Cernovicah. — Pri Toporovcu in kraju Rarance je sovražnik na nekaterih mestih udri v naše strelske jarke, a je bil v borbi na nož vržen nazaj. Od 9. do danes 11. jan., ko to pišemo, pa sovražnik ne napada, ampak vedno obstreljuje naše postojanke z močnim artilerijskim o-gnjem. Rusi 15 do 20 kilometrov pred Cernovicanr. Vas Rarance, kjer Rusi s posebno srditostjo napadajo naše postojanke, leži dobrih 15 km severo-izhodno od Cernovic, mestece Bojan leži 16 km izhodno in vas Toporovc 20 km severoizhodno od Cernovic. Na tej fronti Rusi najhuje napadajo in sicer v smeri proti trgu Mahala, ki je samo 8 km oddaljen od bukovinskega glavnega mesta. Ruski vojskovodje so mnenja, da če se jim posreči zopet zavzeti Cerno-vice, eta bodo s tem toliko uplivali na Romunijo, da bo ista nastopila proti nam. Rusi sicer znajo kovati načrte, a izvršiti jih ne umejo. Ruski armadi ob besarabski meji in v Galiciji poveljuje general Ivanov, naši pa general Pflanzer-Baltin. Pri Tarnopolu posebno hudi boji. Berolinska „Nationalzeitung" j>iše: Po poročilih iz Petrograda so boji na bojni črti v bližini romunske meje od dne do dne hujši in dobivajo značaj velike bitke. Gromenje topov se sliši 70 do 80 km tuleč, Vsled silnega pokanja topov so v vaseh in mestih na tem ozemlju popokale vse šipe. Posebno ljuti so boji pri Tarnopolu. Ruski častniki pripoveduje.,o o velikanskih težkočah, s katerimi se mora boriti ruska armada na tem ozemlju. Avstrijske čete so napravile na več mestih žičnate ovire v 24 druga za drugo ležečih vrstah. Je skoraj nemogoče se približati tem oviram, ker so tudi zavarovane z električnimi minami. Ruske ^firub«: 70000 mož. Rusi so vrgli proti naši fronti v Bukovini in v Galiciji veliko novih, svežih čet. Računa se, da imajo Rusi proti nam v Galiciji in Bukovini postavljenih že.dosedaj okrog 300.000 mož. Dohajajo pa še vedno nova ojačenja. Do 7. jan. so Rusi izgubili pri svojih naskokih na našo bojno črto že čez 70.000 mož, to je skoro ena četrtina armade, ki stoji proti nam. Kljub velikim žrtvam pa so ruske čete šele tam, kjer so bile ob začetku svoje sedanje ofenzive. Vse naše postojanke so v naših rokah,; Crkezi napadajo. Ob besarabski meji so Rusi poslali v boj večinoma same Crkeze, ki se prištevajo med najbolj smele in divje ruske bojevnike. V boju na nož so Crkezi nevarni nasprotniki, ker se bijejo z veliko smelostjo. Ranjenci, ki pridejo Crkezom v roke, so izgubljeni, ker jih kratkomalo j omorijo. Tudi ob pravoslavnih božičnih praznikih Rusi niso mirovali in so na črti pri Cernovicah pošiljali cele polke Crkezov v boj. — Crkezi so večinoma mohamedanske vere. Rusija se bo borila do zadnjega moža. Pariški list „Matin" piše: Član angleške spodnje zbornice Malcoln, ki se je nahajal, na potovanju v Rusi,ji, je poročal, da se hoče Rusija bojevati do zadnjega moža. Tako misli v Rusiji vsak vojak-pro-stak, tako misli tudi car sam. Misel na posebej mir navdaja carja istotako s studom, kakor angleškega kralja Jurija. Car je rekel o tem dobesedno: „Rusija sme računati z največjim zaupanjem na mene in na mojo armado. Rusi Imajo zop t obilo skeliva. Ruska artilerija zelo troši strelivo. Ujeti ruski častniki izpovedujejo, da so zadnje mesce dohajali z Japonskega dan za dnevom dolgi vlaki polni streliva. V Kijevu je baje toliko streliva nakopičenega, dta se Rusom ni bati, da bi jim ga zmanjkalo. Japonci zalagajo rusko infanterijo tudi s puškami. Tretje naknadno prebiranje v Rusiji. Ruska vlada je odredila tretje naknadno prebil ranje po vsej Rusiji. Pričetek naknadnih prebiranj je določen na 20. jan. Slovenski pionir opisuje boje pri Crnovicah, Pionir Anton Verbajs iz KrČevine pri Maribor* piše dne 2. jan. svojemu prijatelju: V Bukovini ob besarabski meji (na izhodni strani Cernovic) se vršijo že dober teden hudi in zelo krvavi boji. Rusi so nas napadli z velikfo premočjo. I-majo baje toliko topov, da je v razdalji dveh metrov postavljen po eden top. Od mesta Bojan, ki leži ob rumunski meji, in do mesteca Zaleščyki na severni strani Dnjestra ima Rus postavljenih, kakor pravijo ruski ujetniki, nad 600 topov, med njimi mnogo japonskih, ki so zelo težkega kova. Iz teh topov bruha sovražna artilerija že od Božiča pa do danes skoraj neprestano noč in dan tako gosti ogenj, da si ga še nihče, ki sam ni osebno na fronti, ne more predstavljati. Rusi namreč dobro vedo, da so naše postojanke na bukovinsko-gališkem delu bojišča izredno močno utrjene in jih morajo s topovi prej uničiti, predne jih je mogoče uspešno naskočiti. 1 ionirji smo mnogo mescev delali vsakojake naravne in umetne zapreke, žične ograje, befonirali strelsko jarke in okope, polagali mine itd. Najhujši sovražni naval, kar sem jih jaz doživel na tem bojišču, je bil dne 27, dec. 1915. Mi stojimo izhodno od Cernovic. In ruski car je baje izdal strogo povelje na celo rusko armado, da morajo biti Oernovice do 7. jan, zavzete, naj stane, kar le hoče. To so Vam bili boji I Najprvo ste se poskusili naša in sovražna artilerija. Ogenj je bil tako gost, da na celi fronti menda ni bilo prostora, kjamor ne bi bila »Udarila kaka krogla, Mi smo bili dobro zavarovani. Le poedine straže so stale in sicer tudi dobro skrite in zavarovane na prostem, vse drugo vojaštvo pa je bilo v globokih kritjih. Tlopovski boj je trajal od 9. uro zjutraj do 6. ure zvečer. Tedaj je ruski ogenj že nekoliko ponehal. Vedeli smo, da bo sedaj začela nar skakovati ruska inlanterija, katero bofdo časniki in kozaki v ozadju gnali z biči v boj. In res je bilo ta-ko Od Vil. ure naprej se je začel naskok jnfanterije. Naš poveljnik je dal povelje, n!aj bodo vsi topovi, vse strojne puške, kakor tudi puška vsakega infanteris-ta in drugih vojakov pripravljene na ¡eno skupno veliko salvo proti nask&kujOčemu sovražniku. Bilo je točno ob 'A na 7. uro dne 27. dec. 19115. Dalo se nam je povelje: „Ogenj!" In iz stotero topov in strojnih pušk ter več tisoč infanterPskih pušk je zadonel en ogromen strel. Rusi so bili že došli do naših žičnih ograj in sicer v šestih rojnih vrstah. Naše salve, ki so sledila drugla drugi, so pred ograjami pokosile mnogo stotin Rusov. Prve vrste so bile popolnoma u-ničene. A naskok je sledil naskoku, dokler Rusu na tem delu bojišča ni zmanjkalo ljudi. Boj je trajal do 4. ure zjutraj. Cez 1000 mrličev in še več ranjenih Rusov je ležalo pred našimi ograjami. Še danes, 2. jan. mrtvecev nihče ni pokopal. In boji, kakoršni so bili dne 27. dec., se ponavljajo sedaj dan za dnevom. Naši poveljniki upajo, da Rus nikdar ne bo prodrl naše fronte. Bog daj, da bi bilo res! Pravijo, da so tudi severno od nas, ob' reki Strypi v Galiciji enako hudi boji, Vreme ni posebno mrzlo, je mnogo boljše, kot lansko leto, ko smo v K¡a(rpa¡tih zmrzovali. Mnogo pozdravov! A. V. Kako fre nam godi ob Dnjeslru I.van Dolinšek, ki se nahaja pri pionirjih nekje v Bukovini ob Dnjestru, v dveh pismih na svoje domače v St. Ilju pri Velenju zelo zanimivo opisuje težave pionirjev in drugih naših vojakov. Ivan Dolinšek je lani dovršil z odliko mariborsko vinorejsko šolo in kot '181etni črnovojnild se bojuje s korajžo in veliko težavo proti sovražniku. Dne 26. decembra 1915. Od 22. nov do 6. dec. smo (bili v okraju Ppd-hajce (v Galiciji), kjer se je naša črta pomaknila naprej na bolj ugodne postojanke, odkoder smo prepodili Ruse. Postojanke smo znova zgradili, V na pol požpjfih vaseh ni bilo nobenih prebivalcev, in vse razmetano. Kurili smo z dragocenim pohištvom. Našlo se je vsega: krompirja^ žita itd. A kupiti se ni dalo ničesar. Od 6. dec. naprej smo pa že zopet v drúgih obljudenih krajih, kjer se vse dobi. Preskrbljeni s;mo dobro z vsem. Hrano imamo izvrstno, samo to je: danes se naješ tako, da ne moreš več naprej, dobiš kruha, suhorja in vsega drpgeiga; potem pa zopet par dni prav nič, da si gladen kot pes. 0[d tega pride, da ješ, ko prkleS do jedi, kot volk. Tudi vreme je tukaj hudo. Ce te zmoči, se ne moreš prav nikjer posušiti. Mraz in vse. moj brfcte, to je včasih grožno. Ko si moker, zmrzne vse na Tebi. To je pa joj! A kaj še vse drugo pride tu na vrsto. Hudi pohodi te zdelajo, da, si čisto za nič, obložen kot tovorna živina moraš marširati. In te preklicane uši, to Te je in peče kot' šment. Vse «črno j-ih je, ivsake barve jo vidiš. To je grozna muka. Koliko perila sem žie zavrgel zavoljo uši. Ja, Blažek, tukaj se vidi, kje je Bogec doma, Marsikaj bi Še lahko napisal, a mogoče se pomenimo pozneje ko pridem 'domav. Dne 27 decembra 191i5t. Zima se je tu,kaj ob Dnjestru začela že sredi mesca novembra. Bila je nekaj časa strašna; tudi sedaj še imamo precejšen mraz, čeravno sem se ga že navadil. Obupal sem skoro. Naše postojanke so bile vse zasnežene. Ko smo prišli prvi dan do naših postojajnk kot pomoč inlanterije, nismo mogli varno priti do nji.li, ker so bili vsi dovodni, kakor strelski jarki zasneženi. Rusi so bili mnogo na boljšem, ker je veter (vlekel na, drugo stran. Morali nsmo posamezno po vrhu zemlje naprej. Tupatam so pokali topovi in puške, a ne tako gosto, kakor navadno. Gazili pa smo po snegu do pasu. Pažhi se tudi mora, če se gre *čez dovodni jarék, da ne padeš v njega ker si brezpogojno izgubljen, kajti globok je 2'Am, torej se fu v njem lahko zadušiš, če padeš v njega. Več ur smo potrebovali, i redno smo prišli, do postojank. Bog ve, kolikokrat se je oglasila mrtM/škr, peroni kake ruske strojnice, ko so nas opazili. Mnogokrat smo morali lečli v sneg. Ce me je tudi nrej zelo zeblo, ko na sem leža! v snegu in so švigale' nad nami strojne krogle, postalo mi je takoj gorko. Sneg te namreč ne varuje pred kroglami, ker gre (i mm krogla skozi sneg. In ker so krogle tople, začvrči sneg, ko krogla prileti. Nazadnje smo prišli srečno do cilja, samo s por ra-njenci-izgub, do postojanke, katero amo pomagali o-čistiti. Našo postojanke so skoro vse naše delo. Delali smo iih namreč mi pionirji kot voditelji z iufanteriio in delavskim' oddelki. Vsakemu pionirju je bilo dodeljenih do 30 ljudi. Postojanke so naravnost izvrstne. Delali smo po noči' kot po dnevu. Meter globoko smo skopali po noči, pozneje pa po dnevu, ker je že potem mogoče skrito delati. Žične ovire smo delali seveda samo po noči. Postojanke od Tarnopola pa do besarabske meje so naše delo. Pri Tarnonolu. Zar-vaniou, Wišnowizku, Trybobokovcah, Zalešč.vkiju in splošno na celi Stryoi smo narédili tudi veliko mostov. Velikokrat sem bil pri tem v smrtni nevarnosti. Moj' krušnjak mi je razbila ruska granaiU. Ko nas je Rus opazil pri delu nekega strelskega jarka, je začel streljati, in mi smo seveda takoj opustili delo, ter šli v varne jarke. Kajlti Če te vzame ruski zrajko-plojv enkrat na. piko, je nemogoče več kopati, ker se takoj opazi metanje zemlje in par izstrelkov je,, tukaj. Ko je priletel prvi strel, mislil sem še skočiti po krušnjak. Ne bi mi bilo tretfa več teptati zemlje, ker ravno tam je za trenotek pozmeie eksplodirala ruska granata, 'Meni je nekaj reklo: „Ne hodi!" Bil je to, angelj varuh. Dne 6. dec. smo odšli zopet v Bukovi-no, na Dnjestr, kjer smo že sedaj, a od 28. dec. naprej bomo zopet na drugem mestu. Prisrčen pozdrav. Črnogorsko bojišče. Decembra se je začela prva ofenziva proti Cr-nigori, da smo si zasigurali one postojank, ki so nam bile potrebne, da pripravimo zadnjo in odločilno o-fenzivo proti Crnigori. Prva ofenziva se je za nas vl* godno končala in potem se je prekinila in začele so se vestne pn.ipra,ve. Začetkom januarja se je začela druga in ako Bog da, zadnja, ofenziva proti Crnigori. Nastopili smo od vseh straini, od Boke Kotorske, od hercegovske meje in iz SandŠaka (pokrajine) No-vipazar. Uspehi se kažejo. Lovčen je zavzet. Berane so v naših rokah. Crnegore kmalu ne bo več. Na goro Lo čen! Nad našim Kotorom se dviguje v zračne višine 1750 m visoka gora Lovčen. last in najboljša, obrambna točka Crnegore. Z Lovčena je odprt svet ne samo v Crnogoro, ampa«c tudi na Jadransko morje. Na jugoizhodni strani gore Lovčen leži ob vznožju črnogorsko glavno mesto Cetinje. Ker se z Lovčena lahko obvladuje daljno ozemlje ter tudi Boko in mesto Kotor z zalivom vred, je velike ¿važnosti, v čegavi posesti je ta skalnata postojanka. Zajdnji čais so se pričeli hudi boji za goro Lovčen. Avstrijske četeipod poveljstvom generala Kovesa prodirajo korak za korakom iz Hercegovine in ozemlja pri Kotoru na goro Lovčen, kjer ima'o Črnogorci svoje glavne obrambne utrdbe. Prodiranje proti Lovčenu je edino mogoče v zimskem časiu, ko je tam dd.olj vode in snega, Po leti bi dohod na, Lovčen radi strašne vročine in pomanjkanja vode bil naravnost nemogoč. Novejša avstrijska uradna poročila pravijo, da se boji rfa, jugozahodni meji Crnegore nadaljujejo, kar je znamenje, da ima naše armadno vodstvo resen namen zasesti Lovčen. Težave in napori po strmih, s snegom in ledom pokritih! črnogorskih skalah so sicer skoraj nadčloveški, a vse težave bo posest Lovčena do dobra poplačala. Lovčen zavzet! Lovčen je padel! Glasi o tem padcu bo pretresel vsakega Črnogorca, napolnil s strahom Italijane in na cel svet naredil globok utis. Kdor ima Lovčen, ima tudi Cetinje, glavno mesto Crnegore. Za to bode prihodnja novica, ki bo prišla iz Crnegore, vedela povedati, da so tudi Cetinje naše. In za to je vest, da je Lovčen padel, gotovo globoko pretresla vsakega Črnogorca, kajti sedaj mu je jasno, da je prišel sodni dan, konec Crnegore. Zadnje dni so prihajale vesti, da si želi Crnagora. miru, tudi mi govorimo o tenu Sedaj je očividno vse prepozno. Toda tudi Italijani ne bodo nič kaj veseli novice, da je Lovčen naš. Kdor ima Lovčen, obvladuje tudi Boko Kotorsko in s tem tudi južni del izhodne jadranske obali. Ako bi bili še zvezani z Italijo, bi ne smeli zasesti Lovčen, Italija bi se tega klrčevito branila. 'Sedaj smo prosti in tako je (laška verolom-nost rodila tudi neKaj. dobrega, Lovčen nam je neizmerno močno utrdil naše stališče v Jadranskem morju. Ne bo trajalo dolgo, ko pride vest, da so naše čete vkorakale tudi v Cetinje. Lovčen obvladuje tudi Cetinje, ki niso niti utrjene. Kralj je moral bežati na morje, odkoder se bo menda pojdal v Italijo k svoji hčeri. Tako bo kralj Nikiita kmalu tretji kralj, ki bo brez dežele blodil okoli po svetu. . Mesto Berane zavzeto Avstrijske čete, ki prodirajo iz sandžaka v Crnogoro, so v pondeljek, dne 10. jan., zavzele mesto Berane ob reki Lim, Črnogorci so se še tik pred mestom krčevito ustavljali. Vsled naglega prodiranja se je našim posrečilo, da so še rešili goreči most čez reko Lini. Zavzeli smo tudi obvladajoče višine na ju-žnozahodni strani mesta. Mesto Berane leži v seve-roizhodnem delu Crnegore ob meji nekdanjega sand-žakia in stare Crnegore. Naša blokada Crnegore po ruski sodbi. Petrograiisko časopisje poroča iz Aten, da delovanje avstrijskih podmdrskih čolnov na južni Ad-riji in ob črnogorskem obrežju zelo škoduje Crnigori. Dovoz živil v Sv. Ivan Meduanski so morali zadnje dni skoraj popolnoma ustaviti, kjgr pristanišče u-spešno zapirajo podmorski čolni. Avstrijski podmorski čolni so zadnje dni potopili Sest parnikov in jadrnic. > Crnagora naklonjena miru. Pbslaništva in uredništva raznih listov v nepristranskih državah dobivajo iz Crnegore sogllasne vesti, da se je tamkaj pojavila močna stranka, katera se upfira temu, da bi zadela Crnogoro ista usoda kot Srbijo. Za to zahteva ta strank» od vlad(e, da. spremeni svoje dosedanje politično zadržanje. Poročila pravijo, da je to gibanje nevarqo. Voditelji le-te stranke povdarjajo, da je Srbija uničena in da, tudi junaški odpor črnogorske vojske ne bi mogel bistveno spremeniti položaja na bojiščih. T(uc|i več ministrov je zahtevalo od kralja Ni kite, da naj sklene mir z osrednjimi vladami. Crnagora more doseči zelo u-' godne pogoje, ako svojevoljno zahteva mir, kakor pa tako, ako jo uničijo. Na Cetinju so se vršile velike rabuke pred kraljevskim konakom. Proti izgrednikom je moralo nastopiti vojaštvo. Italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču ni bilo od zadnjega našega poročila nič kaj posebnega. Vrše se le večinoma artilerijski boji in sicer na celi fronti od morja do šivicarske meje. Edino na krnskem in tolminskem ozemlju so se vršile zadnje dni manjše praske med našimi in italijanskimi prednjimi stražami. Z zase-denjem Lovčena ni prizadeta1 samo Crnagora, ampak s tem je hudo udarjena tudi Italija. Naši bodo sedaj imeli na Lovčenu izborno stražo nad Aldrijo. Z Lovčena bodo lahko naši topničarji «a veliko daljavo obstreljevali italijansko brodovje, Če se bo osmelilo približati se dalmatinski obali. Cim več udarcev dobijo izdajalski Lahi, tem večje je veselje slehernega domoljubnega Slovenca. Nekateri Švicarski listi poročajo, da se Italijani pripravljajo na novo ofenzivo ob Soči. Ali so take vesti resnične, se da težko reči. Nova ofenziva Italijanov ob Soči? K -* Italijanski vojni minister je dovoljenja za vojaško dopuste in oproščenja, kr se jih je pred kratkim izdalo, preklical. Poroča se, da se bo pri novi italijanski ofenzivi ob Soči vsakega moža rabilo. i Z novimi upi v novo leto. Alojzij Valdhuber, sin našega somišljenika pri Sv. Urbanu nad Mariborom, piše svojim domačim z italijanskega bojišča: Z božjo pomočjo smo prestali staro leto in stopamo v novo, Z zaupanjem, se zanašamo še nadalje v pomoč Najvišjega, Glavno naše upanje pa je. da se v letu 1916 sklene tolizaželjeni mir. Kako veseli so bili lansko leto mnogi domačij ko je bil v njihovi sredi še ljubi mož, oče, brat ali drugi sorodnik. A (lanes? Krije ga že tuja zemlja. Na tisoče in tisoča jih je že prelilo svojo kri za dom in za cesarja, Veliko pa jih vzdihuje v ujetništvu, v daljni, tuji deželi. Drugi zopet leže ranjeni in oropani svojega ljubega zdravja v bolnišnicah. Večina pa nas je še na fronti, kjer niti za ped ne odnehamo pred sovražni-liorn. Kakor vse kaže, vrnemo se posebno mi z italijanskega bojišča še. v tem letu ovenčani z vencem /.-mage v krog svojih ljubih domaČih kot osvoboditelji avstrijske in slovenske domovine. Vse ^ežave bodo tedaj pozabljene; odložili bomo merilno orožje in v-zeli v roke zopet plug, sekira itd. Darujte, dragi domači, večkrat sveto obhajilo za bojevnike, da se vsi naši upi uresničijo. Prosimo posebno Marijo, da ko bo prišel mesec maj, pridemo zopet k vam nazaj. — Mnogo pozdravov! Lahov mrtvih, kakor snopja na njivi. I)van Polak nam piše z laškega bojišča: Bilo je dne 29. dec. zjutraj, ko nas je Lah z bajonetnim naskokom napadel. Stal sem na straži. Mesec je od daleč svetil na nas. Naenkrat zaropota debel kamen s planine proti nam. Zbudil sem hitro svoje prijatelje. Rekel sem jim, da se sovražnik bliža proti nam. Videli smo od daleč Italijane, kako so se plazili. Sovražni ¡bajoneti .so blesketali. Že so začele žvižgati krogle mimo naših glajv in Lah je zakričal svoj „Avan-ti! AvantiJ" (t. j. po naše: „Naprej! Naprej!") Bili so že pred našimi strelskimi jarki. Naši vojaki so bili vfei v okopih in so začeli streljati, da je bilo groza. Streljali smo tri ure brez preneham,ja. Laha, je že toliko ležalo pred nami, kakor sncpja na njivi! Okoli 6. ure zvečer je začela naša artilerija prav pridno streljati. Streljala je tako, !da so se vsi hribi tresli. In Uajh je zopet moral pobratti svoja šila in kopita in je bil odbit nazaj. Imel je velikie izgube. V tej borbi sem si mislil, da je prišla moja zadnja ura; a ljubi Bog me je zoftet obvaroval. — 'Mnogo pozdravov c. bralcem Slovenskega Gospodarja",! Ivan Polak, Iv. Kaučič in Franc Vaupotič. Zahvala za božične darove. Alojz Gunzek od Sv. Ruperta na'd Laškim, sedaj pri nekem dalmatinskem pešpolktu, piše svojemu č. g. župniku: Naznanim Vam, da smo sprejeli na predvečer starega leta mnogo lepih jdarov, ki nam jih je poslala dekliška Marijinai družba kranjske in štajerske dežele nam slovenskim vojakom na bojnem polju. Iz srca se zahvalim v imenu vseh, ki smo sprejeli darove. Žalostno so gledali Dalmatincd in Nemci nas, ki smo sprejeli toliko lepih darov od slovenskih deklet. Bog Vas živi, vsa slovenska dekleta, mi pa hočemo tudi obvarovati pred sovražnikom lepo našo slovansko domovino in hočemo dati svoje življenje za vero, dom, cesarja. Ko smo odpirali zavoje, je bilo v vsakem zapisano ime kakega slovenskega dekleta. Vsi zavitki so bili jednako ok^rašjeni s cvetlicami in trakovi. Bilo je veliko molitvenih knjižic, rožnih vencev, „Bogoljubov", ogromno število cigaret, jabolk, peciva, šarklov, potic, dopisnic, pip, tobaka in vsakovrstnih reči. Naš g. nadporočnik, domg, i? Celja, pravi Slovenec, nam je vse lepo po redu razdelil. In res, bili smo veseli, da še nikdar tako, kar je vojska. Iz srca se zahvaljujem vsem Slovenkam. Bog Vas živi in roka Vsemogočnega naj Vas vodi po poti božje previdnosti skozi viharno življenje tja gor nad zvezdice v sveto nebo. Sedaj še pa končno pozdravimo vse Slovence in Slovenke, da bi ljubi Bog dal, da bi se v novem letu veselo snidli in veselo roke,podali svojim Idomačim; takrat bo veselje, kakoršnega še nismo nikdar imeli. Desetnik Alojz Gunzek, Ivan Tončič, Iv. Tavčar, Ivan Skorja, Ivan Bizjak. Nenadno svidenje. Cetovodja Jožef Zelenko, doma od Sv, Andraža v Slov. gor., piše svoemu prijatelju, Jofceju,- Stel-car v Mariboru dne 29. dec.: Na božični večer je bilo v moji sobi, s papirjem kriti, nenadno svidenje. Dolgo časa sem si želel, da bii izvedel kaj o svojem stričniku Francu Repič z Lipovca, župnija Sv. Lovrenc v Slov. gor., o katerem se je doma govorilo, da mu je granata odtrgala nogo. Naenkrat izvem, da je dotični pešpolk v rezervi blizu nas. Podam se poizvedovat, kje da je dotični pešpolk, oziroma stotnija. Nikjer, nisem mogel nič izvedeti, a na božični večer dobim naenkrat obisk od n ega. To je bilo veselje, da sva se tukaj na bojnem polju oba prav zdrava sešla. Na god sv. Štefana pa pripelje seboj še tudi mojega soseda Antona Mernik, o katerem se ie doma, govorilo, da je mrtev. Bodi torej dotičnim družinam v tolažbo, da smo dosedai vsi zdravi in se hvala Bogu veselimo skupaj prav po vojaško. Vsem domačim ter bralcem „jSlovenskega Gospodarja" mnogo pozdravov! — Josip Zelenko, četo-vodja: Franc Repič in Anton Mernik, pešca. Bolgarsko bojišče. Francozi in Angleži so zasedli tudi grški otok Mitilene5 aretirali našega, nemškega, in turškega ta-mošniega konzula ter jih odpeljali na Francosko, koder se nahajajo še tuidi naši v Solunu ugrabljeni konzuli. Bolgarske čete so se zakopale ob grški meji — francoske in angleške so se utrdile okoli Soluna. Letalci se med setoj obiskujejo. Bolgarski letalci mečejo bombe na taborišča pri Solunu, francosko-angleš-ki pa na bolgarska taborišča pri Strumici. Mi drugi ljudje pa ugibamo, ali bo kmalu prišlo do sp,opada, ali ne. Gotovega ne vemo nič. Albansko bojišče. B »ji Bo'gir v v Albaniji. Tz Drača so poroča v Pariz, da so Bolgari, ki so pred kratkim zasedli Elbasan, dobili ojačenj ter so začeli znova prod rati proti Adriji. Bolgarske čete so že nekaj dni v bojnem stiku z ostanki srbskih u-beglih čet. Italijani v Albaniji. Grški listi poročajo s Krfa, día se vršijo v Albaniji skoro vsak dan boji med Albanci in srbskimi ter italijanskimi četami in da imajo slednje velike izgube vsled neugodnih razmer. Italijani skušajo prodirati iz Valone, ali ves napor je brezuspešen. Albanci so dobro oboroženi in prizadevajo Srbom težke izgube. Italijanske prevozne ladje, ki so pripeljale v Albanijo čete in vojni materija!, se vračajo v Italijo polne bolnikov. Zadtojih osjem dni je bilo vkrcanih 1300 ranjencev. Švicarski listi pišejo,' da sta Valona in Drač resno ogrožena. „iTribuna" pravi, da je prihodnji vojni cilj Avstrije in Bolgarije očividno Albanija, kar dokazuje dovoz ogromne množine gorskih topov. Na ysak način moramo biti pripravljeni na presenečenja. Avstrijski vojašii upravitelj v Srbiji. Za srbsko ozemlje, osvtojeno po naših četah, je imenovan podmaršal grof Salis-Sevis za, vojaškega upravitelja. .Izdal je oklic na srbsko ljudstvo, da ga z zaupanjem podpira v njegovem delovanju za mir, red in varnost v deželi. Politiko naj pusti ob strani. Upravljal bo stvarno in pravično ter skrbel, da nastanejo zopet redne razmere med ljudsfvom, ki je bilo zapeljano od prejšnjih voditeljev.. O koncu vojske. Angleški socialdemokratični poslanec Snowden je v angleški poslanski. Zbornici izjavil: Od početka vojne š|e ni bilo toliko upanja na mir,, kakor sedaj. V uplivnih političnih krogih je čutiti novo obliko javnega mnenja. Ljudje, ki so se dosedaj obotavljali si storiti (mnenje, so sedaj izrazili očitno dvom, ali angleška (vlada sploh more vojno vojaško končati. Ai-zczemski diploma.tični krogi so prepričani o skorajšnjem koncu vojne. Računajo namreč s tem, da bode padla vojjalšlkja odločitev spomladi. Na zapadu in na izhodu bo ofenziva Francozov, Angležev in Rusov temeljitjo izpremenila: celotni vojaški poiožaj. Kal.br-šenkoli bo konec te ofenzive, njen uspeh ali neuspeh bo pospešil nastop miru. Podučeni krogi v Haaigu pa smatrajo že sedaj dve stvari za izključeni, da bi se namreč vojna, končala vsled izstradanja, ali onemoglosti vojaških in financijelnih sil Avstrije in Nemčije, ali pa da bi bile premagane. Meroda^ni krogi v Londonu, Parizu in Petrogradu računajo v najugodnejšem slučaiju nia, to, da se bodo morale nemšike in avstro-ogrske čete umakniti na lastno ozemlje. Vse upanje, da bodo četverosporazumove čete zasedle avstrijske ali nemške dežele in da fcodo korakale proti Berolinu ali Dunaju, so ententne države že opustile. Kar je čitaifi o tem še . v časopisih, je nedopustno besedičenje. Splošna vojaška do ža.st na . Angleškem. Vse vojskujoče se države so morale vsled .velikanske vojske razširiti vojaško dolžnost, Anglija pa, ki je imela dosedaj samo dobro plačane prostovoljce., jo je morala upieljati. Na sv. Treh Kraljev dan jo je pri prvem čitanju sprejela angleška zbornica s štiri-petinsko večino. Štirje ministri, ki ž njo niso bili zadovoljni, so odstopili. Irska je od vojaške dolžnosti izvzeta. Isti, katerim versko prepričanje ne dovoljuje prelivanja krvi, še ne bbdb uporabljali za fronto. A tudi zakonski možje so od vojaške dolžnosti izvzeti. . Delavci nišo zadovoljni z vojaškb dolžnostjo. Mnogi mislijo, da bbdo začeli, z nemiri in štrajki delati proti vojaški dolžnosti-. Toda počakajmo, ali se bo to res žgodilo. Ml namreč tega prav ne verjamemo, kajti kjer si štiri petine poslancev upa< glasovati za tako vladno predlogo, morajo imeti vendar zavest, da stoji večina ljudstva za njimi. Splošna vojaška dolžnost bo imeli* posledico, da bodo angleške armade dobivale redno potrebne rezerve. Nove armade pa Angleži nte bodo mogli sestaviti, ker jim manjka za to višjih oficirjev. Vojska, se torej vsled tega ne bo odloČila, pač pai zavlekla. Glasovanje o drugem in tretjem čitanju postave o vojaški dolžnosti se še ni izvršilo. Mislijo, da bo. večina manjša, a večina bo. Potopitev parnika „Persia". Zaradi potopitve angleškega parnika „Persia", na katerem s tla se potopila tudi eden ali dva Ameri-kanca, je postalo vse tiho. Dokazano je namreč, da je parnik bil oborožen s topom. Tudi ni gotovo, ali ga je res potopil podmorski čoln, ali pa je zadel na plavajočo mino. S par ni kom vred se je potopilo 355 oseb. rešilo 160 oseb. Angleška bojna ladja „Edvard VII;" potopljena. Angleška bojna ladja „Edvard VII," je dne 9. jan. zadela na, mino. Morali so jo popustiti, ker je bilo morje nemirno. Kmalu se ,je potopila. Posadka je še pravočasno zapustila ladjo. Ranjena sta le 2 moža, drugih izgub ni. Slovenske žrtve za domovino. — Jožef Bezjak. Od Sv. Marka pri Ptuju se nam poroča: Tudi v naši fari zahteva svetovna vojska mnogo žrtev. Pred 14 dnevi je sprejela tukajšnja Kmetova hiša od stotnijskega poveljnika iz Srbije žalostno vest, da je padel dne 12. oktobra 1915 njen sin Jožef Bezjak,, p. d. Kmetov Joža, bivši posestnik v Pobrežju, fara Št. Vid. Smrtonosna krogla ga je zadela v srce ter takoj umorila. Zgodilo se je to kakih 48 km od Belgrada proti jugu. Pokojnik je bil že od začetka te vojne vedno na bojišču. Najprej na Srbskem, odkoder se je vrnil popolnoma čvrst in zdrav. Ko je izbruhnila vojska z Lahi, hitel je s svojo stotnijo na soško bojišče, kjer so ga sovražne granate s skalovjem popolnoma zasip&le, da so ga komaj živega rešili. V pričetku druge ofenzive v Srbiji je moral zopet na srbsko bojišče, kjer je našel svoj kotiček miru, svoj grob med svojimi tovariši na bojnem polju. Pokojnik je bil miroljuben človek in skrben gospodar ter zapušča žalujočo Vdovo in otroka. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Franc Bračič. Od Sv. Urbana pri Ptuju se n'am piše: Zelo nas je pretreslo žalostno poročilo, došlo z južnega bojišča, da je padel dne 15, decembra 24letni vrli mladenič Franc Bračič, posestniški sin v Janešovcih. Rajni je bil od začetka vojske na bojišču. In sicer najpoprej v Galiciji, v poletju je pti odrinil na italijansko fronto. In tukaj ga je zadela izdajalska granata, Hud udarec je to za stariše, posebno zato, ker je bil padli edini sin. Kamorkoli je prišel, povsod so ga imeli radi. Dragi Franček, spa-vaj sladko v južni zemlji! — Kari Celcer. Tz St. Ilja v Slov. gor. se poroča, da je v boju za domovino padel posestniški sin Kari Celcer iz Selnice ob Muri. Padli je bil pred kratkim odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Naj mu bo goriška zemlja lahka,! — Janez Fidler in Jakob Jagodič. S Slad-k e g o r e se nam piše: Tudi iz naše župnije se ža-libog mnogo fantov in mož ne to fveč vrnilo z bojišč v svoj ljubi domači kraj. Takb smo tudi dobili poročilo, da vrlega, napi vse delavnega mladeniča Janeza Fidler ni več med živimi. Padel je častne smrti za domovino že dne 25, sept. 1914 v Lvovu. Zelo Te pogrešamo, dragi Ja.nez, najbolj pa Tvoji stariši, ki so i r stavili edine upe v Tebe. Vse Te je rado imelo in . (spoštovalo, za to Ti pa tudi ohrs more nikjer naprej, ker imajo slovenski fantje in možje^neomajano hrabrost in trde kosti. — Mnogo pozdravov od slovenskih pionirjev! Anton Cvelbar iz Brežic^ Franc Pondrk iz Ptuja, Franc Fi-stravec iz Ptuja, Vid Slatner iz Breži|c, Jožef Cerny iz Prage, Kari Kaj bič iz Celja;, Matlija Gajšek iz Celja, Vlado Konc iz Oplotnice. * Zahvala hvaležnih vojakov. iZa obilna božič-nfo darila, ki smo jih prejeli iz domovine, se iskreno zahvaljujemo: Vinko Cernelč, poddesetnik lovskega bataljona Štev. 20, doma iz St. Petra pod Sv. gorami; četovodja Ivan Kukovič; desetnik Franc Pouh; pešca Ivan Grilc in Frainc Fišer ter mnogo ¡drugih. — Enako se zahvaljujejo slovenski fantje in možje od 47. pešpolka: J. Fekonja od Sv. Antona v Slov. gor., Anton Tomažič od Sv. Benedikta v 'Slov. gor., Ivan Ser in Fajvel Konrad od Marije Snežne, Jakob Rih-tar in Henrik Trunkl od Sv. Lovrenca nad Mariborom. * Pogrešajo se: Franc M u r k o v i 5, 4. mavrš-stotnija, 14. maršbataljon, pešpolk štev, 87. Odrinil je na bojišče mesca septembra 1915 in od tistega Časa se ni več oglas'il. Odgovor bratu J/anezu Murko-vič, Dra;kovci, pošta Mala Nieidelja.. — Josip V e n -g u š t, 5. stotnija, pešpolk šfev. 87, ki je odšel mesca avgusta 1914 na severno bojišče in se ni od tedaj več oglasil. Odgovor očetu Ignaciju Vengušt, Slivnica pri Celju. — Silvester P o d k r i i m i k od pešp. štev. 87, I. marčistotnija, v Celju. Pisal je nazadnje iz Ogrskega iz bolnišnice v Košicah mesca prosinca lanskega leta. Odgovor očetu Jakobu Podkrižnik, Zavodnje, poŠta Šoštanj. Podpore za otroke v vojake poklicanih. Domobransko ministrstvo je določilo, da se mora izplačati podpora tudi za otroka, ki je bil rojen tistega dne ali tudi pozneje, ko je bil oče otroka poklican v vojake, toda samoumevno šele začenši z dnevom rojstva otroka.. Nadalje je domobransko ministrstvo določilo, da gre otrokom v starosti do 8. leta polovična, otrokom od 8. leta naprej pa ne polovična, ampak neprikiraj-šana in popolna podpora. Prošnje za oprostitev od črno vojn i ške službe. Domobransko ministrstvo razglaša glede vlaganja prošenj za oprostitev od črnovojniške službe sledeče: Prošnje za oprostitev od Črnovojniške službe se morajo vlagati načeloma pri okra;nih političnih oblastih in sicer če se gre za oprostitev iz javnih interesov. Na prošnje za oprostitev iz zasebnih ozirov se bo oziralo samo v izvanrednih. nedvomljivih in uradno določenih slučajih. Tvrdke. ki so dobaviteljice za armado, morajo vlagati prošnje za oprostitev svojih uslužbencev od črnovojniške službe na vojno ministrstvo. Na ovadbe glede sleparstev pri oproščen ju od črnovojniške službe se bo v bodoče oziralo le tedaj. če bodo dotične ovadbe redno podpisane. Na o-vadbe brez podpisa se ne bo oziralo. Najvišje cene za špeh in svinjsko mast. Štajersko namestništvo je določilo najvtišje cene za razne vrste špeha in svinjske masti pri prodaji na debelo in na drobno in sicer za špeh in za svinjsko m;>st, ki se prideluje izven Štajerske. Do 20. Januarja 1916 veljavne najvišje cene za Špeh pri prodaji na lebelo so določene sledeče: Za namizni špeh b"50 K za 100 kg, za špeh na hrbtu 703 K, za povojeni surovi špeh (ogs^ki špeh) 690 K, za povojeni namizni špeh 702 K, za\rovojeni hrbtni špeh 759 K, za nepo-vojeni speh v kosili 671 K, za povojeni ali papricira-ni špeh v kosjih (takozvani paprika-špeh) 724 K, za zvarjeni špeh 724 K in za špeh za zajutrek, sedmo-graški, hamburški, tirolski in mesni špeh pa 724 K za met. stot. Za posoljeni surovi, namizni in hrbtni šneh veliaio iste najvišje cene, kakor za neposoljeni špeh. Za speh in svinjsko mast pri prodaji na drobno so pa določene sledeče, istotako do 20. jan. 1916 veljalvne najvišje cene: Za spuščeno svinjsko mast 1 kg K 8.02, za nespuščeno surovo svinjsko mast K 7.70, za surovi Špeh K 7.04, za namizni špeh (takozvani dunajslki Špeh) K 7.16, za hrbtni špeh K 7.74, za povojeni nekuhani špeh K 7.58, za povojeni namizni špeh K 7.74, za povojeni hrbtni špeh K 8.25, za nepovojeni špeh v kosih (špeh za kruh) K 7,40, za povojeni ali papricirani šj>eh v kosih (paprikjašpeh) K 8.02, za zvarjeni Špeh K 7.98, za takozvani špeh za zajutrek, za tirolski, hamburšiki, sedmograšlki š-peh K 8.86. Prestopke zoper to odredbo kaznuje poetična oblast z denarno globo do 5000 K, ali pa z zaporom do šest mescev. Znižanje cen moki. Na Dunaju se je dne 7. t. m. vršilo v ministrskem predsedstvu posvetovanje ministrov in raznih strokovnjakov glede določitve cen moki. Sklenilo se je sledeče: Iz pšenice se mora odslej izmleti 3% zdroba, 22% moke za kuho štev. 2, 57% krušne moke in 15% otrobov; 3% pa se računa za razprašenje, V zvezi s temi predpisi za izmletev Stran 3. so se cene za posamezne mlinske izdelke sledeče določile; krušna moka 42 K, moka za kuho št. 2 58 K, zdrob 80 K. Za finejše moke in sicer za moko za kuho štev. 1 90 K, za moko za peko 110 K. Na podlagi teh cen vojno-žitno-prometnega zavoda morajo politične oblasti s posebnimi odredbami določiti cene tudi za podrobno,prodajo, katere morajo stopiti v veljavo že dne 11. jajnuarja 1916* S temi nanovo določenimi cenami so se deloma znižale oene moki, ki so se določile dne 1. jan, in so izzvale po celi Avstriji radi izredne višine splošno začudenje. * Najvišje cene za ajdovo moko ln phanl Ječmen (Ješprenj). Štajersko namestništvo je določilo sledeče najvišje cene zk: ajdovo moko in za phani ječmen (ješiprenj): Za ajdovo moko štev. 1 kg 85 vin., štev. 2 62 vin. ; za phani ječmen štev. 8 1 k]g 70 v, štev. 9 67 v in štev. 10 65 v. V občinah, kj so oddaljene od (železniške postaje 3 do 10 km, se zvišajo te oene za 1 vin. pri kilogramu; za občine, ki so oddaljene od Železniške postaje več l našli v Savinji tik kapucinskega mosta truplo četOvodje Rudolfa Dela-korda od 87. .pešpolka. Govori se, da je izvršil Dela- korda, ki je bil svoj čas učitelj v Tehairjih, samo-umor, ker se mu je zmračil um. 0 Celje. Podpolkovnik 87. pešpolka Frane Peter je odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda z vojnim okraskom in z železnim križcem II. razreda. * Celje. Mestni urad še ima na prodaj okrog 500 komadov, jajc, komad zaL ceno 16 vin. Jajca s^ prodajajo samo mestnemu prebivalstvju. * Savinjska dolina. Čudom se čuidimo, da zdaj, ko cena goveji živini stalno pacla, vendar, mesarji meso prodajajo še dalje po prejšnjih višokih cenah. Kmečko ljudstvo, ki govejega mesa že prej ni stalno ali po navadi uživalo, ga seveda po večini tudi zdaj ne more kupovati; toda za bolnike, katerih zlasti sedaj po zimi tudi v kmečkih hišah ne manjka, je vendar čvrsta juha in meso potrebno. Ali dela kmet — draginjo?! Braslovče. Tukajšnje pevsko društvo bo imelo v nedeljo, dne 16. jan. svoj 22. redni občni zbor v cerkveni hiši, popoldne takoj po večernicah, kamor se pr jatelji petja uljudno vabijo. Velenje. V nedeljo, dne 26. decembra 1915 so priredili v Pesjem pri g. Kodre velenjski premogarji v prid avstrijskega RudeČega križa zabavni večer. Nabralo se je 20 K. V kratkem priredijo zopet nekaj sličnega. * Sevnica ob Savi. S sreprno Sastno kolajno je bil odlikovan za posebne zasluge, koje si je pridobil i: svojim potovanjem in zbirkami v prid Rudečega križa, g. c, kr. sodnik dr. Josip Fischinger v Sevnici. Zmdma pomolila doli a v četriefe, 13. j&nusria. m vi-1 h i- ¿j um d IK Uradno se razglaša: Dunaj, 12. januarja. Rusko bojišče. Bojišče ob b e s a r a b s k i meji je bilo včeraj torišče srditih boje v.: Kratko po poldnevu je začel sovražnik naše p; stojrr.ke obsipfj/ati z artilerijskim ognjem. Tri ure pozneje je pričel z infante-rijskim napadom. P e't k r r t zaporedoma in ob 10. uri zve vor š e s t o k r a t so poskušale goste rojne vrste prodreti naše črte. A vse je bilo brezuspešno. Podpirani po izborili urt leriji so hrabri naši brambovci odbili vse sovražne napade. K Umikanj e s o v r a ž n i k a se je spremenilo v L divji beg. N. egove izgube so velike. Pred nekim bataljonskim oddelkom je ležalo 800 mrtvih Rusov. Se-veromortuvski peš; olk štev. 93 in honvedna pešpolka štev. 30 in 307 so se posebno odlikovali, Drugače na severoizhodu mestoma manjše praske. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. V oddelkih pri R i v i, B Oj-v c H in T o 1 m i 11 u, kakor tudi ob goriškem 0 b mo s t j u je bilo delovanje artilerije mestoma zo- 1 !et živahnejše. Pred južnim delom tolminskega o b m o s t j a je bil sovražni napadalni poizkus odbit, Na G o r i š I| e m so naši zralkoplovci obmefo-vali italijanska taborišča z bombami. Črnogorsko bojišče. Naša ofenziva proti Črni gori se uspešno nadaljuje. Ena kolona je zavzela v bojih višine zahodno in severno-z,ahodno od] Bud-, v e, druga je pa zasedla 15iG0 m visoko goro B a b -j a k, i u ž n o - z 'a, h o d n o od C e t i n j a. Naše Čez L o v č e n prodirajoče čete so pognale sovražnika čez goro N j e g u š. Tudi višine izhodno od Orahovoa na onstran meje se nahajajo v naši oblasti. Čete, ki so bile poslane proti H r a-ho;vu, so se polastile po 70urnem boju poljskih višin, ki se nahajajo južno-izhodno in severno-zahodno od tega kraja. Število ob črnogorski južno-zahodni meji uplenjenih črnogorskih topov se je zvišalo na 42. V severno-izhodnem kotu C r n e go r e so bile zavzete z naskokom tudi višine j u ž n o o d B e r a n. AVstro-ogrske čete so v zvezi z Albanci pregnale ostanke srbskih čet iz D u g ai j n a, zahodno od I p e k a (Peča). Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, pcdmuršal. Beg is&red Dard^nel. Izgube Angležev in Francozov pred Datrdane-larn: so izredno velike. Samo Angleži so v desetmesečnem ,,,obleganju" Dardanel izgubili več kot 100.000 mož mrtvih, ram jenih in ujetih. Izgube Francozov so še večje, ker so Angleži vedno tako uravnali, da so prišli Francoze v najhujše bioje. Francoske izgube se cenijo na 120.000 do liO.OOO mož. - Turki nameravajo dan 9. jan,, ko so bili Angleži in Francozi popolnoma pregnani izpred Dard!a,nel, proglasiti za turški narodni praznik. D o «i Galipolj '®"r"u OAnaforta \ > 1 £ .8 ^ ^ J f f C/} ZOMajdilo» g O „es8^^ Carigrad __• 3» 3 « Kilid BarO°0 _„ , . „ „ .. - QKa.lt t Sultamjc OŠari Tepe A ^.Krithia S „•* o o TekeO V Butu «OSedil Bahr ■ ^ O Kephei Kate > S J Míartlaneie o ^CErenkoj Í S E Kum Kalesi ¿ M a l a A z i j a (Zemljevid galipolskega bojifčs.) jNlciročniki pozor! Naš = upravnik je strašno jezen, ako položnice ali nakaznice niso prav izpolnjene, ker ne ve, komu bi zapisal poslani denar. Da ne bode naš upravnik od same je*e konca vzel in da ne bo pri pošiljanju lista neljubih pomot, zato se naj ceoj. nar čniki pri pošiljanju denarja ravnajo po teh le predpisih: 1. Napiši svoje rodbinsko in krstno ime, ime kraja in pošte natančno tako, kakor je napisan naslov na ov tKu, pod katerim dobivaš 1 st. 2 Ako prihaja list na ime moža, ki je zdaj morebiti pri vojakih, in nam pošlje denar žena aH ko o drugi, potem se mora napisati na položnico ali nakazn c j možavo ime, ki je pri nas vpisan kot naročnik, ne pa ime žene. ker žena pri nas ni vpisana, in mi ne vemo, komu bi zapisali poslano naročnino. 3. Zapišite na vrhu položnice ali nakaznice, šte li sf&r ali nOtf naročnik, in zraven pristavite tistO Številko, ki jo najdete na ov,tku. Pri nas ima vsak naročnik svojo številko, in če nastane dvom glede naročnika, ga potem brezdvomno spoznamo iz številke. StttTi naročniki so tisti, ki še l!<>. SLOVENSKI GOSPODAH. Stran * Obnovite naročnino! Večje število naročnikov še ni poravnalo dolžne naročnine za leto 1915, oziroma ni obnovilo nove za leto 1916. Prosimo vse naše naročnike, ki še niso zadostili svoji dolžnosti, da to kmalu store Vsak naš rojak ali rojakinja naj bi bila ponosna, da se sme prištevati med naročnike lista, ki se tiska že v 25,000 izvodili. Posebno pa skrbimo tetos, l:o stopa „Slovenski Gospodar" v 50. leto svojega plodonosnega življenja, da list povzdignemo in mu pridobimo kot naročnike še vse tiste Slovence in Slovenke, ki še dosedaj niso bili naročeni nanj — „Slovenski Gospodar" stane na leto samo 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništ-vo „Slovenskega Gospodarja", Maribor. Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos got strokah. Pla- -Ca po dogovoru. Oglase sprejme nrednštvo „Straže'1 v Mariboru pod št. 19- . i, Krojsikl oSenec se sprejme takoj tudi taki, ki se je prej kje drugod mčil pri g. Cverlin Franc, krojaški j mojster, Maribor 1'cgethoffstrasBe l štev. 88. _20 S Zelo močen Singerjev šivalni stroj j za 66 K proda. Maribor G6ihe- j »trasse 2, II. nsidstr„ v. ftta št. 12. Ufaaca za krojaško obrt, iz dobre hiše sprejme takoj Josip Hočevar, krojaški mojstir v Celju. 22 Anton Novak, gostilničar v Rušah J ima krm s telstsm aa prodaj 24 Vjniflradar sli šafar se sprejme na velepose 76 „Dvalatne oepfjene trta prodaja po 10 »m. komad Anton Blodnjak irtaM poita Joriiaoi pri Ptuju." Vam plačam, »ko Vaš» kruja oSesa, bradavloe, obtli&ane! v treh dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred Hla bal-xsatom. Lonček 1 garancijskim Pismom 1 K, 8 lončki 2"S0, 6 lončkov 4*50. Kemeny, Sollo« I Poatfaoh 14, 0«r-sko. 49a RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju ' kupi več vagonov krompirja ter i jabolk, vsako množino i"ma«k, > suhih gob. Cene po dogovoru. 742 s Okrogel orehov les kupuje po najvišji ceni od 1 vagona naprej in tudi v manjši množini, kjer je mogoče, da se ga v enem kraju več napravi. P. Angel, Ljubljana Hra-deckega vas 46. Pismene ponudbe j z navedbo množine deleL 762 j u 1 Uienec iz poštene hiše, zdrav in močan i se sprejme za takojšnji vstop v ) trgovini mešanega bit ga Josip j Tušak, Sv. Anton v Slov. gor. 787 j Lepa ia sk*ro nsva hiša ob držav ! ni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko j krita, studenec in lep vrt, rodovit- s na in solčna njiva in travnik t » sadnim drevjem (več oralov), pri- 1 pravno za rokodelca, obrtnika ali j penzionista, se proda. Cena 13.000 ' kron. Rabi se le do 6000 K, osta- } lo lahko ostane. Hiša je v pro- . metnem kraju, pet minut od farne j cerkve; do ene železniške postaje 1 20 minut do druge pol ure. Pi- 1 smena vprašanja pod „Državna 5 cesta" pod št. 689. na upravniš- ! tvo. in .Straža' ^seatrpjxKjTMv -Kíflre'w--»*»»?^ --icwr .wimJAw -TPWIurrwwuMmw- «t se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: MMmvIhom^ Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5. Papirna prodajalna g. Pristern.ik, Tegett- boff-ova ulica. Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki uL (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthoff-ovi ulici (g, Žilko, blizu glavnega kolodvora). Trafika a. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, > Žifko, Melje. Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) ■ nf^S Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag- daienski cerkvi). Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Brežice Trgovina g. Antona Umek. Ceiie: Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigarna gosp. Adler. Celovec:! _________ ___ Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovškacesta 5. Sv. Duh-Loče: Gosp. JosipjZalar (organist).^ | Ppbie pri Planžnž:"7 Trgovina g. ¿Amalije Tržan. ^ - Fram: «8 | Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohrksdorf: Trgovina gosp.^Jurija Gajšek. Gornja Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. „ „ Franca Korošec. Gradec: §Zeitungsstand A. Klčckl, £Jakominiplatz. Gllštani (Koroško) rj|~ Trgovina g. Vinko Brunduia. It III i; Slov. gor.: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov^go^j Trgovina g. FridT Žinauer." " ¿j ~ Jurklošter: ? Organi&t g. M. Hvaleč. ^MNViJMHPv***** ^ ■■'IMHmpn'l>IJHiWtiHil>'illiiWHLIi.' H'|i,IH ij tianrr»f»* Sv. Juril ob luž. žel.: Trgovina g. Janko Artmana. Trgovina gospoda Druškoviča. i Sv« Lenart v Slov. gor.: Trgovina gosp. Antona Zernljič, Ljutomer: "¿Trgovina g. Alojzija Vršič. Luce v dol.: Posestnik g. Franc Dežman. Muta: Trgovina gosp. Miloš Oset. Petrinla: (Hrvatsko). Gosp. Stepan Škrlec. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peteršič. Podlehnik pri Ptuju-* Trgovina gosp. Mateja Zorko. Ruse pri Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček. V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec: ^ Trgovina g. Bastjančič. Stari trg pri Slov. Gradcu: Gosp. Ignac Uršič. Stridova (Prekmursko).: ^ Gosp. Peter Kovačič. Smartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. r Šoštanj: Trgovina g. Ane Topolnik. Sv» Trojica v Slov. gor.: Trgovina g. Terezije Cauš. Sv. Vid pri Ptuju Mostninar g. Anton Kmetec. Veržei: Trgovina gosp. Marije Koroša. Voinik: Trgovina g. A. Brezovnik. Žetale: Trgovina gosp. Mat Berhsg. t Ijr lli -m »Slovenski Gospodar11 izhaja vsak četrtek in stane za celo uvafvuai leto 4 K za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništvo „Slov. Gospodarja", Maribor. izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo ,et0 1Q K) za pol leta 5 K in za četrt leta K 2 50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža", Maribor. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupoa, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. Opomba: Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust. * annfaktnrno trgovino J. FAI1LAND v Ptuju se najbolj pripo fU- fu v- o. in to nemuaoma stonie, avstrijskega Rpdežega križa Ptičke ogrskega Ruuečega kr^ža Mesečni skroi. sa vseh pes srečk ozir. ^rshitnih listov samo 5 kron / ¡srečko bndinpoštftriske bazilike Mobilni list 3% zen ij. Merk a I 1880 iübitiii iiat 4% opskehip srečk iz i. 1884 12 žrebanj vtakc leto. /¡avm dobitki 63C.00C K dobite igralno pravno cio debitkov tre Inrške srečke v zm.-ku do frsnkf v ftepeSrePMs Pojasnil« in igri in i načrt poiilj» iirezpijtfBC 4M -- Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. ==» Oljnate In petrolejne sod Kuißuje po nalviilih cenaii toysma za olje M. Ellen - Dunaj XI., Simmeringerlände 86, (Siebente Haide-querstrasse) Telefon 99.368. rrismeni Pozor i JPozor! «T ^^^mESSaSSBmSETSESW» -„ *g ... a. Sari Ijeva mok vsled razmer, zlasti vsled pomanjkan a rraščobnih snovi, smo primorani, da zvišamo detajlne cene znanemu izvrstnemu Lysoforin-milu ter določimo od 1 januarja 1916 naprej ceno za kos k 1-60. Po tej ceni je Lysoform-milo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno poceni v primeri z drugi n finim toaletnim milom. Cena desinfecijskcga sredstva ,LYSOFORM" ostane začasno še nenpremenjena 2M Lysoform tvornice v Ujpest Dr Keleti & Murany(, ¿¡s: -ss iS £2 «8 tcae. i O 4.t 03 XS SSS St i» CT O ¡3 ajoc» NI a-"---.» CS ® 3 > »• yr »oncftU u ▼ Ti •»ta* Ml THtaft kot witaljfe InM »blažajoče iazan]a ■■■ilha». gSktm. lnflunei, pari, «M hi «rTkAta ^^ Bt. Klntrtf )« Sidro-Liniment. as. » 8idro-Paia-Exp«U«r. W*«>Wmüu» kros. —-»o, i-io, v—. mut> m t lelunuth »h direktno » Se. JUchter-j» lekarni .^Prl *l»tem l«rw". Praga, I., Ellsabctna eesta 6. taen* raiyaifljimji. ZAHVALA. i Vsem prijateljem in znancem, ki so' nam na kakeršen koli naiin izkazali; svoje sočutje, povodom prerane s/ rti ljubljenega nam sina, brata, svaka in ttnea, gospoda | Rudolfa Delakorda I 1 nčitelja, c. i. kr." četovodja'87. pTpolka, t izrekamo tem potom najsrčnejšo zi hvalo.! Teharje,Cirljo, Petrovče^7. jan. 1916.1 Žalujoča rodbina Delakorda. Kupujem volnoj finski kamen, vo sek m suhe gobe. I¥an Ravnikar, Cel veletrgovin»* „nJOL(< alpski zeliščni iiniment. Najboljše, bolečino utehaioče sredstv» n vri- janje Mestna lekarna „pri c. k. orlu" ■i Prüll. <#S tekarg'R-i « BSaHborip, Glavni trg, ziavea rot* v m 100 5 domače pilale osveZnjoöe, slastne In £ejo gsmoö« «1 lahko vsakdo sam napravi t majhnimi stroški. V salogl so: ananas, ja-bolönlk, gronadiaec, malinovec, mxuS» katnl hrnSovec, poprovi metovec, po üiaranöevoc, prvenfevec, vlänjevso. Neuspeh Izključen. >T>a tiomaöa pljada se lahko pije polett hladna, poclml tudi vre» 8a namesto ruma in Zganja. Sestavine t natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povzetju. Na pet takih por^ cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca «veM tn ne opijani in njegova delazmo&nost nift m trpi. m. Jan. Grolioh, Engel-Drogerie Brno 637, Moravsko DEMAflJU Ml, draginja je vedno večja, taslužfk pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K ne dan zaslužiti, mi pošljite v pi mu svoj natančni naslov in znamko za odgovor Zaslužek je pripraven za moške in ženske. Joi. BUTIC, Ilirska Binrtes Kranjsko. i M m Zastavek za piv^ v steklenicah« Zastava za steklenice za pivo, ki "se je že v 1. 1907 upeljala za vsako steklenico, se mora] radifjizvanrednega zvišanja cen za steklenice odslej računati po dO Tliinrfev wm vnako (ifeklenie^ in brezizjemno izvršiti. Brez zastave za steklenice se ne bo nobeno pivo več oddajalo. Pri povrnitvi steklenice se doti dni znesek vrne. Gradec, 3. januarja 1916. Obrambna Zveza alpskih pivovarn. S 20 iiHiiiimiif mmmmm Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tlak tiskarna sv. Cirila v Marlbem,