40 Slede i o zaplembah, ai>rarn; refom n nacionalizaciji premo/.cnja v ari \skem gradil li Pokrn nske^a ari va Mar >or 1'c/ci /'(lic/ Kkjiint Svoj prispevek sem razdelil na st.r: dele V pr vem delu obravnavam arhivsko gradivo o zaplembah, agrarni reformi m nacionalizaciji premo/cilja, ki ga hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor v Referatu za gradivo pravosodja Pri tem moram povedati, da v mariborski arhiv v celot: tega gradiva od usbarjalccv nismo prevzeli Drugi del prispevka namenjam opisu arhivskega gradiva, Ki se hrani v našem arhivu v Referatu za gradivo uprave Tretji del pnspevka u.-anerjam na pregled nekaterih vzorčno izbranih konvolutov spisov, ki so nastali v zvezi z zaplembami premoženja V četrtem delu želinl opozoriti na druge fonde, kjer je pričakovati da se bo našlo arhivsko gradivo, ki se neposredno nanaša na obravnavano problematik. Opozoril bi rad na določene arhivisticnc probleme, s katerimi .se srečuiemo pn svojem delu arhivski strokovni delav. i v Sloveniji. Gre za vprašanje dejanske ohranjenosti arhivskega gradiva posamez nih ustvarjalcev z oznom na količino in za vprašanje o izdelanih informativnih pomagalih v arhivih ah pa tistih mformativiidi pomaga Hi, ki so nastala pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Predvsem me seveda zanimajo vprašanja, kaj vse vsebujejo konvoluti .spisov in ali je bilo >z tih spi sov v preteklosti po kakrsn.h koli navodilih že odbrano kakršnokoli gradivo Kdo so bili ustvarjalci -avtor|i posamenih spisov n kakšen registratmni red je vpeljan. Odprto ostaja vprašanje, v katerih fondih bi še bilo moz.no najti ••ledove o zaplembah agrarni reformi in nacionalizaciji premoženja v našem arhivu Pregled scvaiama arhivskega gradiva v Referatu za gradivo pravosodja po letu 1850 v Pokrajinskem arhivu v Mariboru nam nudi sliko o pomembnem gradivu, ki se nanaša na problcmati ko povojivh odvzemov oziroma zaplemb premoženj» agrarne reforme in nacionah/acije. Podatke mi je posredovala arlrvistka I iniea Ogrizek. 41 MARIBOR /a mesto Maribor in njegovo okolico jc bilo v Pokrajini i arhiv Maribor prevzeto odgovarjajoče aihivsko gradivo Okrajnega sodisca Maribor s ka ženskimi spisij šiframi K ks za dobo od leta 1945-1950 Gradivo je bilo arhivu predano brez pripadajočih 1 pisn.kov in imenikov. Izvršilni spisi tega sodišča J oz. 1, kol oblika in ilra so seveda s tega področja vsekakor najbolj izrazil historičen vir za iskanje podatkov glede raz laslitev oz zaplemb. Ohranjeni si spisi za cas od leta 1945-1950 /. opombo, da so bili mariborskemu arhivu predam tudi vpisnin. S !em se pregled se/nama arfiiv skega gradiva, ki ga hran Pokrajinski arhiv v Mariboru in smo ga prevzeli iz -.odisca v Mariboru, konca Povedati moram da se v našem arhivu pnpra vljamo, da bomo se v letoaijem letu ah pa v prvih mesecih naslednjega leti, prevzeli arlirsko gradi * o mariborskega sodišča, in sicer A) Sodišče narodne časti (SN( ) za leto 194.5, ki je s svojo pristojnostjo pokrivalo Maribor, Ptuj, Minsko Soboto Glistam Dravograd Ormož, Lendavo in Radgono Skupno jc gradiva okoli 5 tekočih metrov, oin injeni so vpisniki, vsaj /a nekatere kraje (Maribor. Ptuj) B') Vojaško odi.šce za leto 1945 v obsegu 0,2 tekoča metra s spi.,i od st. 1 do 1 546 1er z ohianjemm imenikom C) /aplembni spis» za leta 1945-1949: za leto '945 297 spisov, za leto 1946 2519 spisov za leto ¡947 2943 spisov , za leto 1948 2670 spisov, za leto 1949 3S4 spisov 1er neka' arhivskega gradiva za leto H50 do 1961 MURSKA SOBOI A Zh Mursko Soboto imamo v Rcleratu za gradivo pravosodja ohranjene kazenske spise, silre . Ks za leta od 1945 do 1950. Ohranjeni so tudi zapleni l ui »piši Okrajnega sodišča v MmTi Soboti s šifro /p za cas od leta 1945 do 1947. Inleresanlno je, da se je posebej ohranrlo 25 spisov razlastil* enih za dev iz Okrajnega sodišča v Mursi.i Sobot za leto 1947 in 1948. Izvršilne zadeve, ki nos;io tukai oznako I ;n ne I so predane maiiboiskcmu ailvvu /a cas od leta 1946 do 1950 Predani so bdi tudi vpisnd i SLOVI NSKA BIS, P1CA /a Okramo sodisje Slovenska Bistnca >o se ohjanili kazenski spisi K Ks, za leta 1946 do 1956 in Izvršilni spisi silre 1 za cas od leta 1946 do 1950 z odgovarjajočimi i pisitLi OORN.IA RADGONA Z obmocia (lornje Radgone >mo v Pokrajinski arhiv Maribor do sedai prevzeli ka/.enskc spise lon-da Okramo sodišče Gornia Radgona Pm teh lahko opa/imo poleg šifer K in Ks tudi Ksp (pomdosli-tve), /a cas od lela 1945 do 19M). Vpisnik in mie-nik sla ohianicna m pred;ina arhivu samo za Lto 1945. Drugi vir, 11 pnca o rezultatih postopka zaplembe oz. razlastitve, so ludi spisi o vrnitvi voblnc pra vice ' oznako Sp in so ohianteni /a cas od leta 1946 do 1947 m to brez vpisnikov. Spisi izvršilnih zadev iz Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni so ohranjeni v mariborskem arhivu za čas od lela 1945 do 1950 sk upat z odgovarjajočim: vpisniki Poveda'j moram, da arhivskega gradiva sodisč v 1 endavi Slovenj Gradcu ha 1 enartu kjer so sledovi o razlasiitvah in odvzemih premoženj po letu 194.5, v nasa arhivska skladišča se r.ismo prevzeli Postavlja -.e vprašanje, če se zaradi aktualnosti lega arhivskega gradiva' predvsem planirane dcn.i cionali-Mcije, ne bi bilo smotrno dogovoriti o lem da b? to aihivsko gradivo se nekai časa ostalo na so-disčih torej lam k|er jq nastalo in kjer se bodo postopki denacionalizacije po vsej verjetnosti tudi od vijaii. Zanimati na . morejo tudi dedovi o zaplembah premoženja v ohranjenem arhivskem gradivu v Re feralu za gradivo uprave mariborskega arhiva Sani se tukaj ne lotevam ra prave o deianskib upravnih odločbah 11 so se nanašale na zaplembe premoženja ter so nastale na osnovi odloka Avnoja iz leta 1944. Ne dotikam se zakonodaje, na osnovi katere so sc lormirale mestne /aplembne komisije po letu 1945. Podal bi lad samo seznam arhivskega gradiva oz naštel londe, ki jih ¡Danimo v Rcleratu 'a gradivo uprave v Pokrannskem arhivu v Mariboru. Podat ke mi je posredoval arhivski svetnik Antosa Lesko vcc. Če sumiramo fonde, lahko v prvem sklopu govorimo o arhivskem gradivu z opernimi kategorični, gradna, ki je nastalo v okrajnih oziroma mestnih zaplembnih komisijah Te komisije so v glavnem delovale v letu 1945 in 1946 Njihovo delovno območje je obsegalo mesto Maribor z. delitvijo na Mestno zaplembno komisijo v Mariboru (ohranjenih jc 3976 zadev z izdelano kartoteko - podatek I Vred), ter Okrajno zaplembno komisijo Maribor - levi breg. Vse komisije so delovale v letu 1945 in 1946 (ohranjenih je 10384 zadev m spisi novih lastnikov v 10962 zadevah - podatek 1 Vrecl) Poleg teli se v mariborskem arhivu hram arhivsko gradivo Okrajne zaplembne komisije za Dolino Lendavo za leti 1945 in 1946, ki pa )c le delno ohranicno. Ohranjeno je ludi arhivsko gradivo Okramo zaplembne komisije v Ljutomeru in Okrajne zaplembne kcBiisije v Gornu Radgom vendar le-tc samo delno Drugi sklep arhivskega gradiva, ki priča o za plembah premoženja, so sumiram tbfili Uprave narodne , moviiie. Med le sodijo predvsem Okrožna uprava narodne iniovinc Maribor za Jčti 1945 n 1946. Tu h) ohranjene odločbe okiajndi in mestnih zaplcmbmh komisij Gradivo Okrajne uprave narodne imovine jc ohranjeno tudi za mesto Slovenj Gradec, k tet jc prikliucen tudi okraj Dravograd oziroma Prevn lje -a leti 1945 i,ft 1946, vendar ne v celoti Nadalje ic potrebno dodati tudi to. da so razlasti tve po /akonu o agrarni reformi iz lela J,945 in po zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja iz leta 1953 pustile sledove v drugih arhivskih fondih 30 V fondu Okrainc komisije za agrarno reformo Maribor, ki je biia pristojna tudi za okolico mesta j» ohranjeno gradivo za čas od leta 1945 do leta 1961. V mariborskem arhivu hran mo tudi gradivo Okrajne komisije za agrarno reformo mesta Ptuja za cas od leta 1945 do 1961 z 1 795 zadevami v obsegu 8 tekočih metrov. Gradivo Okrajne komisije /.a agrarno reformo za mesto Murska Sobota je ohranjeno za cas od leta 1945 do 1961 ter arhivsko gradivo Okrajne komisije za agrarno reformo mesta Lendave, ki pa je le delno ohranjeno za isto časovno obdobje. V času od leta 1945 do 1961 sta delovali tudi okrajni komisiji za agrarno reformo v Ljutomeru m v Gornji Radgoni, za kateri pa mamo ohranjenega le nekaj gradiva. Med arhivskim gradivom vseh naštetih komisij je možno Bajti tudi razne zaplcmbnc spise ali spise okrajnih komisij za zemljiški sklad Nacionalizacijo najemnih zgradb m gradbenih z.cmljisc po zakonu iz leta 1958 lahko zasledimo v arhn-kem gradivu fonda z naslovom Okrajna komisija za nacionalizacijo stanovanjskih m poslovnih prostorov ter gradbenih zemljišč mesta Man bor in njegove okolice. I a komisija je delovala v času od leta 1958 do leta 1961, pri cemei pa je treba posebej poudariti, da so v gradivu tudi pritožbe na odločbe občinskih komisij. Gradiva ic 4,5 tekočih metrov, izdelana je abecedna kartoteka (podatek I. Vreel). Pregled vzorčno izbranih konvolutov spisov v zvezi z zaplembam, premoženja nam lahko nudi nekaj ugotovitev Konvoluti spisov obsegajo časovno dolgo dobo. Nekateri spisi se vlečejo vrsto let od leta 1945 pa vse tja do okoli leta 1955. V kon-voiutih spisov, ki obravnavajo zaplembo premoženja se nahajajo spisi mnogih različnih ustvarjalcev - avtorjev. Za primer naj naštejem avtorje opisov v ZHdtvi razlastitve lekarnami iz Slovenske Bi.ltrice: I Okrajni odbor OP z dne L.8.1945, 2. Odsek /.a upravo narodne imovine z dne 4 7.1945, 3. Okrajna zaplembna komisija Maribor - desni breg ; odločba 4. Okrajni odbor OF- odsek za narodno imovino iz leta 1945, 5. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev n njihovih pomagacev za Slovenijo, Ljubljana >z leta 1945, 6. Sodišče v Slovenska Bistrici 7. Okrajni odbor Slovenska Bistrica uprava na rodne imovine, 1946, 8. Komisija '.a odpravo narodne imovine pn Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 1946, 9. Javno tožilstvo v Mariboru, 1946, 10. Prito/ba ene iz leta 1945. Obtoženec ni bil Nemec, ampak Hrvat in ni pobegnil, ampak je v nemškem taborišču ter se leta 1945 sc ni vrnil. I L Mestni narodnoosvobodisveta 1946, 9. lavno to/ilstvo v Mariboru 1946, 10 Pritožba zene iz leta 1945. Obtožence ni bil Nemec, ampak Hrvat in it pobegnil ampak je v inemške® taborišču ter se leta 1945 še iv vrnil. I I Mestni narodnoosvobodilni odbor Slovenska Bistrica, odsek za narodno imovino, 1945, 12. Predsedstvo vlade Ljudske republike Slovc-Sije, oddelek ,a upravo narodnega imetja Ljubljana, 1945 in 1946, I V Okrajni odbor Ol Ptuj iz. leta 1945, ko iščejo prisilnega upravitelja 14. Mmistrstvo z.a ljudsko zdravje 1.5. Uprava drZ.avndi lekarn ker je slo z.a zaplembo lekarne, 16. Izvršilni odbor, Rajon-ki narodni odbor Maksimii v Zagrebu, glede prisilnega upravitelja V nekaterih spisih v z.ve.-i z zaplembam; premoženja lahko preberemo tudi nekaj generalnih ugotovitev, ki nas morejo zanimati: oblike iu>ncga poiz vedovanja pri čemer je slo za vprašanja ali se je obtoženec deklariral za Nemca pod okupacijo ali ne »ker je to edino merodaino z.a odločitev« m če jc morebiti kot Nemec aktivno sodeloval v NOB V z.ve7.i z. izdanimi sklepi o zajslcmbah premoze-nu pa lahko brc- poselim h težav ugotovimo, da je bil sklep o '.aplembi deležen neverjetno širokega informiranja Sk lep o zaplembi je bilo potrebno poslati: L obsojencu ah skrbniku 2. Oddelku i upravo ljudske imovine pii Predsedstvu I judske republike Slovenije, 3. Okrožni upravi narodne imovine, 4. Okrajni upravi narodne "liovinc 5. Okrajni upravi narodne Tiiovinc, posebej Ko misija z.a zaplembe 6 Zemljiški knjigi 7. Katastrski upravi 8. Občinskemu ljudskemu odboru, Imančnemu odsek u, 9. lavnemu tožilstvu civilnemu odseku. Konvolut spisov o zaplembah premoženja, ki so nastali pri obunskin upravnih organih in jih hrani mo v mariborskem arhivu, so v dokaj registraturno neurejenem .tanju. I o sc odraza tudi v kronološkem neredu in v mnogih registraturnih oznakah Ustvarjalcev spisov. Ohranjeni dokumenti so sila različnih formatov in na različni kvaliteti papirja. Pisani so s strojem ah z. roko. Na spisih je mnogo ledov nekih registraturnih načinov poslovanja brez. pravega reda no t raj konvnluti spisov niso urejeni po določenem zaporedju, kar povzroča nemalo problemov pri urejanju, jireglcdu ali pri uporabi tega gradiva. Konvoluti spi,ov v Referatu za gradivo pravosodja so v nasem arhivu z. oziram na zapisano bolje odlo zetu Ohranjena m predana so originalna informa tivna pomagala vsaj z.a nekatere londe, kot na primer Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Gre za vpisnik /. glavnimi rubrikami, ki so v na vadi pri enostavnih delovodnikih. Konvoluti spi sov s sodUc so dobro urejen', vsebujejo v glavem spise iz postopka in dokumente, ki so nastajali na sodiscu ter izdane odločbe, ki so jih pošilial na zc mnoge naštete naslove. Spisi ;o paginirani, čeprav so na razln ni h formatih in sq tipkani ali jia napisa n, z. roko. Opozoril bi rad se na nekatere sledove o zapleni bali premoženja, ki jih v ohranjenem arhivskem gradivu lahko zasledimo tudi v nekaterih drugih i 43 tovakna al l'minija • stjen tirju Uinlotratvo ta induotrljo íd rudaratvo Ljubljane Poí ta S i r n i í č o pfi Piuju 7.1. -•.(.]• 5», U.nir Or««*k«a p»tj. V.I DZ I /45 w«, 10* 8./i5 r.i.n.iDr.II610/45. 30./?. /<5 1 *ti*oa Pretda ureditev laetnlnatega rezmerja pri tukajlni tovarni. V z*ezi o citlreno okrožnico aporoča oprava o atenju Tovarne aluminija eladaSe: *e poaeetvu StroišČe, ki J« bilo 1 nt to*. Dr.Ivmna Bon5e. __.OdaretvanlkR it Ljubljane, ao Hemoi » letlb 1942 - 45 zgradili overno Aluminij« a kapeoltato 100.000 too aluminijevega okaid« letno. :0Taroa «0 Di dogre Jone, obiitoji pa po Izjavi to», miniatra namere, foTarno čim prej dokončati. Doeedanje t joverno vloiena invaatlolje znaiajo okoli 300,000.000 predvojnih dlnarjav. Objakti Tovarna letijo Jutno od prog« Pragerako - PtoJ, o« aaverni atrani pa lati ekonomija. To*. £r. BOnSa Je kupil to poaaetvo lota 1940, torej pred vojno, od Ljudek« poaojilnlce t LJubl>nl. T aprilu 1941 Ja bil kot reaervDl oficir poklloao t Jagoelo-roDoko voJaSko elutbo. io aa Ja noocem aprila lataga lota Trnll, ga J« hotele osmina tejoe policija ( Goatapo ) odvaati iz Ljubljana na poaoatTo OA atrnllča, kjer bi «« bili o«Jbrt likvidirali. Tamu aa Jo £P«rl pri praiakaTi oa*to5 italljaneul oficir, t motivacijo, da epad« Dr. BooČ« e^dej pod tnkoti iteliJanaklh oblaatl. Rofflina oblaatl ao na to ratlaetile Dr. BonČo. l'ed vojno Jo eodelovel kot ettiviet v O T in Jo takoj po rat-aulu, fio t meeeou maju, proatovoljno in ii laatnaga nagiba Id prepričanje podaril celokupno poeeatvo drtevi in »icer popolnoma brespleSno. Ker Jo ta oda top to*. Dr. BooČa ta formalno izvrlil lo iiročil tozadavno izJ«TO roioiatretvu za industrijo akupno t viemi pojaanlll in načrti, oraatra uprava, da nima k zgorajioi okrolnlcl DiSeeer vaS pripomniti. Zemljišče, na naterem otojl tovarna, J« eedej dojanakfc loat dr»a»o, t formalnem pogledu Jo pa troba aamo lo urediti laetolneko "tnnjfl v rm 1J i 0 ki Lnji(,l. UinietretTO Je t odlokom 632/T t dne 20.6.45 poetavllo za delegata te Tovarne tov. Dr, Bonia Ivana. Smrt ruMemu - svobodo rr.rodul w««T»JJV0 ZA I,1 „T IJ3 m i igÍKt«» Don ¿1.AVli.19lb 191 D«I«DW mlnKIrllv« " r.JwH I» rudoP«!*" V tov»ff' »lumlnlj» I ,« »CI t* "Jlu seveda naloga Ustih kolegov, ki se s temi fondi vee ukvarjajo. Mnenja sen] da so dovenski ariir,i z izdamm vodnikom po arhivskih iondih m zbirkah ter / dajanjem arhivskekga gradiva v uporabo posamc/ivm raziskovalcem opravih svoje osnovno poslanstvo. Kot re/iiltat tega lahko i tej ing tudi i/dano knjigo Mirka Minule o povojnih zaplembah in o nacionalizaciji ki je iz-la septembra 1990. Dajanje arhivskega gradiva v uporabo je v bistvu naša osnovna naloga, vendar pa se država nc more spomniti na arhive le takrat ko arhivsko gradivo potrebuje. Država mora tekoče zagotavljati normalne pogoje ddovanja prolcsionalmh arhivskih institucij ki morajo biti tako razvite, da lahko tudi v velikih družbenih spremembah v svoja arhivska skladišča prevzemajo arhivsko gradivo kot našo kulturno dediščino in vir za našo zgodovmo. I I II KATURA IN VIRI - Arlm-.ki fondi in zbirke v jrhivih m jrhn skih oddelkih v Sf R.I. SR Sloveniji (uredil P. Klasine), Ik-ograd 1984. str. 640' - I Ogrizek, Gradivo o povojnih zaplembah v Pokrajinskem arhivu Maribor, Veeer, 1.7 1990: -A. I eskovee, Relera1 /.a gradivo uprave po letu 1850, Veeer, 10.8 1990: S> I ovsa I- DlI kulturne dedi.eine, Veeer I8.7.I9')(); Imcntarji m predapio - pu- zefini «ipisniki med upravo ali sodi:, i in 1'okrajinsf im arhivom v Mariboru, tipkopisi INDOk !'AM. fond;h Vsekakor bi rad opozoril na sierr dabo oh ran jene fonde gospodarstva ter s primerom doka'.al, da jc v gospodarskih Iondih mariborskega arhiva tudi možno zaslediti podatke o zaplembah V fondu lovarne Impol iz Slovenske Bistrice sem naletel na spi ;e o pritožbi na razlastitev, kijih je posihala žena na dahavshh procesih na sijEn obsojenega nekdanjega direktorja Ti spisi so bili odloženi v h Sni vu tovainc Impol v Slovenski Misitrici, kasneje pa jih je Pokrajnr ki arhiv v Mariboru skupaj r. drugim arhivskim gradivom prevzel v svoja arhivska skladišča. V teh ohranjenih spi ih ne dobimo nekih posebnih podatkov o možu obsojencu na dahavskih procesih V bistvu gre za spise, k1 so nastali -uradi tega, ker se je zena direktorja potegovala za svoji pravice. Mnenja icm da bi sledove o zaplembah premoženja lahko našli tudi v ostalem arhivskem gradivu, ki je v našem arhivu. Opozoriti moram na arhivsko gradivo Župnij, torej na londe, ki ji| hran: Referat za gradivo skolijskcga arhiva v Pokrajinskem arlii vu Manboi Mnenja sem da bi ka/alo iskati sledove o zaplembah premoženja tudi v arhivskem gra ' I i v n komunistične partije in v drugih družbeno političnih organizacijah To pa bo seveda naloga tistih kolegov, k i se s temi fondi vee ukvarjajo. Mncni.i sem, da so slovenski arlia arhiva v Pokrajinskem arhivu Maribor. Mnenja sem da bi kazalo iskati sledove o zaplembah premoženja tudi v arhiv.,kem gradivu komunistične partije in v drugih družbeno politiuvh organizacijah. To pa bo f a * ^ ; t> , <&. 7 k.'.igijuki zai'ihkij: i «tiTlJ.. 1>. l*,]J,ryl lo - t *r»«lu«i, tn.Ju, Cr.jil, irrYTih ••ai, Zr. ¡*)h.-il, ImIujii, .um (Mu lu un«. »r«ji ir.ko, ja j4i im —.»o. |.t«Mlil./ pr*d ¡t»v.ilk khüoi «r* '1 Jo«« la "otKo r.'ínka.jh« ur«4. t jz*«1 2./ ««w«»ii upr«*lt«lji no uj»r«' ' ,tr»«lft«L, u«p;ak *«j nyr-Tlt«lj * J«t«ii. tOfllO«! .. ».. m wall« M Ir»_,btT«l [.. jr R«l«. BoIMIst, ■ . j - J&, lng. 'orwn* Dn T Hr.«' M fXtiJBLtJ_1A Hani 1 m> J« i >««d njtfn tetbikai ftiMi 1m lx poluloi Átt«M dr. /«rdlA*rd ir nOa, v«l«>io»*atrlka •dasjf «Ji 4To Uv*U> •) ^lov.ülstrlou. ^ ri«slo« ■• «■.«abo pOMStval A :» D £ V i lilu otuoka VT W-* c 'na 11,19" 4, ja as ,odli .1 aaplaab. t aulalu aclba y Jaakag odiaoa Mata Kir5bor a "na hm> 5» atar. M «64 '«>-9 odri>n povla ROrl navaraoa ta Mi**, Ta uM«sa Ja MI. YT^- aa* pooblaMaiuu ititlfilo rr«J>cu t Lot, iLsk< rl- V ui.r*Ylta¿Jui j.ar' Lku T». . realza* Ir i 111« p mi u idnl T.tKl«ail d««kl dk'i ¡oai ■ aodl 10«. a »*0 J«k, Jt«rl K., Aiir^t u le Ji t««, i Ji, ;mi f Cr, art, lMIcm io«, «t«*, b«l«, - ronilJLt«r« r»«-Vltf«ii, uul- ilZ «lvlMraMtl, «wjJ.r»1«kl. Olol ti.' — L, hrib, plmln«, j««*-i-«i mkmiao. wu>i dobra, «re^oj«, elflt«. ( G1«J prilogo U oooultTl prann;t«nj« a'raii 1-%J1). 44 /US \\1 M l'NI-ASSI NG Dil Hlsi.I)I.i^ii.iIimc 11 \gr:irrclorni und \ criiiogciisn.itionalisicruii}; bUrtTfciukii Spuren im rclmgtil (Iis l..iii(lis.ireln Vljrihor l'cicr l'iivi I Khi .inc Der \ulor i<:ili >einen Heil rag über die Spuren und Be-.ehl.iurnhnien.ilu" \grarreform und Verniögcnsiiatio-nah. icruni' im \u hivgut de; Landsarchb M.inbor ml' viet feil. aul. Im ersten liilirt er die Inlormationen über nie Besian de auf. d;e dieses Archiv in seinem »Referat für Justiz n-chiv-gC« verwahrt und t'.ihl die Diten hinsichtlich des ^ch noch beim (iericlit niJfJaribor befindenden Archiv gut 111. Im •weiten l'eil gibt der \ulor die Annähen betreff der Bc;ttuulc. die dieses \rchiv im »Referat für Verwal triiigsarchivgut« verwahrt. Im diitten l'eil behidelt er die iuliillig ausuew llilten \klenkon\olute und gib! Inlornriiionen |iin>üclitlk Ii der Xhcnordiumg und RcMistraturordnunt-'. t:i" stellt die Uitoren der \kten lest und führt all Adressen aul. wohin ein Verv\ iBingsorgAn hat IailschhiUe nesamli. Im eierten 1 eil gibt der \utor seine Suggestionen Inn sichtlich derjenigen Bestanden, in denen wurde es noch möeliJi die ich aul die \ Tmögcnshcsehiagn ihiiion beziehenden Spuren zu linden La beb mdclt auch die 1111 Wirtschaft..bestand zul iilig entdeckte Schrü't. die sieh aul die Frau v0111 in den Dachnuprozelien /.um l'oclc yei urkilten Direktor i iner I ibrik bezieht. Der \utor besi bliebt seinen Vul'trag mit Äfl Hinweis, dal.» e den Archiven Bcrglcicl* Bediinuincen zu sichern ,ind dal.' aueli 111 Veririltiiissen gröber (jesellÄ alt .an elcrungcn imstande sein werden cl;is \rchivgut vom Tor ; 1 in in iiire \relnv lagei ungestört über■nehmen zu jjiin neu. \ postavl/^njc državnega ^ospodarsUc^a sektor |a in likinit^ kolonatskcf»a odnosa pO drut^i svetovni ojni na območju. I i t»a poki. va 1'okrajinsJ arlii h ipcr Man. .a /a^nuhuk Podržavljanje privatne lastnine po drugi svetovni vojni je na obravnavanem območju potekalo drugače kot v iederalni Sloveniji tako v časovnem kol v količinskem i.11; vsebinskem pogledu. Razlogi za lo so bili v specifičnosti zgodovinskega razvoja saj se |e dokončna razmejitev ozemlja med Jugoslavijo n Italijo zavlekla do lela 1954 in v narodnostni sestavi k- je imela za posledico močno izseljevanje zalsti italijanskega prebivalstva. Spor za l.>lro, Trst m Slovensko primorje je dosegel take razsežnost' da je dobil mednarodni značaj. Zaradi pritiskov Angloamcricanov, ki jim Sovjetska zveza v odlouhvh trenutkih ni nasprotovala, je morala jugoslovanska vlada pristati na ..ačas-no razdelitev spornega ozemlja na dva dela ter sprejeli pogoje zaveznikov o vojaški upravi tega ozemlja Beograjski sporazum je bil podpisan 9. maja 1945 in nalo 20. junija 1945 Devmski spora z.um, v skladu s katerima ^-o se morale Jugoslovan ske čele umaknili iz Trsla in dela Julijske krajine zahodno od Morganove črte Sporno ozemlje je bilo razdeljeno na cono A, ki je pripadla zavezniški vojaški upravi in je vključevala Trst, zelcz.niskc proge in pot! proli Avstriji preko (Joriec, Kobariela in Trbiža ler Pulo c ostalimi pristanišči na zahodni obali Istre .11 cono P ki jo je dobila v upravljanje Jugoslovanska armada. Cona B je obsegala ozemlje vzhodno od Morganove črte do predvojne meje med Jugoslavijo in Italijo. Najvišjo politično oblast v vsem Slovenskem pri morju je predstavljal Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primoric (PNOO) Svojo funkcijo naj bi opravljal samostojno, vse dokler se nt razreši vprašanje pni Ijučilve. S trenutkom pa ko je b>lo ozemlje razdeljeno na dve coni PNOO, ki je imel sedež v Trstu, m mogel več opravljati svoje oblasti neposredno v con; B Zalo je H.julija 1945 izdal odlok o imenovanju Povcrjcmštva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primoric (PPNOO) in nanj prenesel vso svojo oblast v coni B CONA 15 Cona Bjc bil* torej posebna enota v upravi Jugo-slavanske armade s Povjcrenulvom PNOO za Slovensko primorje kot (lajvišjiB organom civilne oblasti /e lela 1945 je bil v njej vzpostavljen »jugoslovanski« sistem, prilagojen izjemnosti stama V coni B zato 111 bilo posegov oblasti v privatno lastnino državljanov v obliki razlastitev, nadonali ■acijc ah agrarne rclbrmc. Ukrepi, ki so k ili izvedeni, so se nanašali le na uptavo imovine ki je ostala 1 z kakršnegakoli razloga brez. lastnika na zapleni bo imetja izdajalcev tet na dckoloni/auio v okra ju Koper. Prvi pravni poseg v premoženje državljanov v Slovenskem primorju je uravnaval odlok Pokrajin skega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trsi , dne I I maja 1945. ki je postavil pod zaporo 111 /acasno upravo imetie Nemškega ra j ha in njegovih državljanov, ¡melje oseb nemške narodnosti z i/.jcmo Ustih, ki so sc boriu v vrstah NOV in POJ Jugoslovanske armade ali zavezniških sil, ter nelje vojnih z.locinccv in njihovih pomaga- J