P^'tr^n¥l^ačaria~* vTffiovfnf
Cena 1 DTri
Leto I. (Vlil.), štev. 90
Maribor, sobota, 20. avgusta 1927
»JUTRA«
Bhaj
a razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po požtt K) Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova casta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova »lica It. 4
Zadnja postala križevega pota Sacca in Vanzettlja
Generalna stavka delavskih organizacij v Zedinjenih državah
BOSTON, 20. avgusta. Ker je vrhov sodišče odklonilo prošnjo za obnovitev procesa proti Saccu in Vanzet-tlJU> so oba anarhista, ki sta odločilo vzcla zelo hladnokrvno na znanje, pre Peljali včeraj zopet v »celico ubogih Orešnikov«. Ko sta šla mimo električnega stola, sta se močno stresla, čeprav je bil stol zakrit. Branitelj Van-,.tii.a,. ki sa je nato posetil v njegovi eelici. je izjavil, da je opazil pri delinkventu znake umobolnosti.
Včeraj je prispela v Boston Vanzet-deva sestra in je bila demonstrativno Pozdravljena od množice. Posetiti namerava najprej svojega brata, nato pa Naprositi guvernerja za avdijenco, da ,zProsi pomiloščenje obsojencev. Branitelji so vložili prošnjo za odgoditev
usmrtitve, da zberejo pravočasno ma-terijal za rekurz na najvišje zvezno sodišče.
Po vseh večjih krajih se vrše zopet velikanska protestna zborovanja. V Chicagu, Newyorku in Bostonu je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in z vojaštvom ojačeno policijo, pri čemur je bilo mnogo ranjenih. V Bostonu je prepovedano zborovanje na ulicah. Dohodi k jetnišnici so strogo zastraženi.
Ako se braniteljem obsojencev ne posreči doseči odgoditev usmrtitve, potem bosta Sacco in Vanzetti usmrčena v noči od nedelje na pondeljek.
Delavske sindikalne organizacije so sklenile proglasiti za pondeljek splošno stavko, ki se prične ob 8. zjutraj.
Tragična smrt podpolkovnika Frana Jurkoviča
Zadnji razgovor nesrečnega častnika — Nagla smrt — troje poslovilnih pisem — Jurkovič kot Človek in častnik
Maribor, 20. avgusta.
Včeraj je šel prosfo\T>ljno v smrt v Mariboru splošno znani n'2 priljubljeni podpolkovnik Fran Jurkovič.
Težka nesreča v rudniku v
Drvarju
Zemlja zasula tri delavce
V znanem rudniku »Adria Bauxif« se • »eodila te dni težka nesreča. Trije , avxCl,so kopali proti rezervoarju in odnašah eemUo. Nenadoma, čisto ne-Pneakovano j° i? rczcrvoarja vdr]a
voda. Vsi tn3e delavci in sicer Josip Delac Mile Brusma m Hja Qmbor so bili takoj zasuti in so našli smrt y rovu_
Prva dva sta bila oženjena. Delavci so skušali priti ponesrečenim tovarišem sicer na pomoč, vendar je bilo to nemogoče, ker je bila nevarnost, da doleti tudi nje enaka usoda. Oblasti so odredilo posebno komisijo, da so ugotovi, kdo je odgovoren za težko nesrečo.
Oficirska zarota na Grškem
ATENE, 20. avgusta. Vlada je razkrila močno razpredeno oficirsko zarito, ki si je nadela nalogo, da postali Pangalosa zopet za diktatorja. V Atenah in več drugih garnizijah je bi-v aretiranih 33 višjih oficirjev. Pra-nast°P oblasti je preprečil po Kusenj državni prevrat.
H°nolulski pogrešani letalci najdeni
Piloti so Zgregj]j jn pristai| na Sa.
motnem otoku.
žil ^etnJ° *Miss D oran«, ki se je udele-nib !! « iz.San Francisca v Kalifor-cili fin f\Va*ke °toke> a ni Prišlo na s niloti X- I k P°P0,dne našli in je
IrtAdJ? SPl'aVi!i na Varn0- Rc5c-
riško ladin ° S<5	številne ame-
^ civilnih’ le^Le!alo^Mm<'rnn iŠkil' so našli na otoku Mnu	ran,-
Piloti pristati, ker so L^m-80 Pilota sta nepoškodovana "• ~
Koliko je avtomobilov na svetu
Iz Washingtona javljajo, da jc rov "»kar izdal trgovinski departeS tiJ?,ik0 v5eh avtomobilov na svc. «• Dne 1. januarja t. I. je bilo na svoje S650-276 avtomobilov. Od teh jih 2 bilo samo v Združenih državah lol 334, to JC okoIi štiri Petine celih ;l',l11CR'i;l števila. Velika Britanija Kana a 1 »023.651, Francija 891.000, "St, S«'918’ Avstralija 365.015, Italiji1 j J19-*1?' Argcntinlja 222.000, Bo.177 m Španija 135.000.
Sv. Martin na Pohorju.
Dne 28. avigusta blagoslovi prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem na Pohorju novo brizgalno in Gasilni dom.
0. dop. bo sv. maša na prostem, na o blagoslovljenje brizgalne in gasilnega doma- Popoldne prosta zabava v r Jr°oS lvana Korena v Šmartnem, nrrvodd	g°dba, med mašo in pri
n in i /f av‘- Načelstvo prosi sosed-zabav^ ~Va’ nU ta 3an ne Priredijo
Muhasta strela.
V Hercegovini j0 {li.vjalo ^ dni p0 številnih krajih strašno neurje. Lila je ploha in padala je ponekod tudi toča.
Zanimiv slučaj se je pripetU v vasi
Dracevici. Tamkaj je kmet Peter Gjor-gjevič med nevihto jahal konja. Nenadoma je treščilo in strela je ubila pod njim konja, njemu raztopila srebrno uro v žepu, dočim je ostal sam popolnoma nepoškodovan.
Rusko zrakoplovstvo.
V Rusiji deluje velika propagandistična, poučna politična in tudi vojaška organizacija za razvoj zrakoplovstva. To organizacijo, ki nosi ime Aviahim, je pred 4 leti ustanovil Rikov. Z nabiranjem prispevkov, z loterijami in raznimi prireditvami so se nabrala velika denarna sredstva in društvo ima že preko tri milijone članov. Podružnic te organizacije jo 32.000 po celi Rusiji. Organizacija je v teku svojega obstoja prijavila armadi 200 zrakoplovov in zgradila okrog 30 'velikih zrakoplovnih parov. ,y Moskvi je zgradila tudi velik
ziakopjovno-tehnični muzej. Aviahim je ta"VeCja ^^cplovhia organizacija sve-
V pondeljek je prišel v Maribor na dopust k svoji družini iz Kumanovega, kjer je že dalje časa vršil službo pri vojnem okrožju. Kakor navadno, se je včeraj zjutraj napotil v park na sprehod in g. Felzer iz Cvetlične ulice je še ob devetih v parku ž njim govoril. Ko sta izmenjala nekaj med šetalci in znanci običajnih besed, je šel podpolkovnik proti Trem ribnikom. To je bil njegov zadnji razgovor z drugimi ljud mi. Kaj je sam seboj govoril in mislil na poti, katero je že neštetokrat obhodil na sprehodih in v službi, ne ve nihče.
Kakih 300 metrov od občinske ceste ob drugem ribniku si je izbral prostor kraj osušenega hrasta. Slekel je bluzo, odpasal sabljo ter s kapo vred položil vse na stran. Na desno sence je nastavil revolver, kalib. 7.65 mm ter — sprožil.
Smrt si je moral zadati sredi pre poldneva. Truplo je bilo že mrzlo, k ga je popoldne slučajno našel nadspre vodnik g. Jožef Kozar in obvestil vojaštvo pri Treh ribnikih. Mestni zdrav nik dr. Bandmiiller, ki je prišel z vojaško komisijo pod vodstvom polkovnika StojadinovKa, je ugotovil naglo smrt.
Nesrečni častnik si je s trdno roko pretrgal nit življenja, znakov smrtne5 ga boja ni bilo videti. Zapustit je troje pisem: na soprogo Antonijo eno zalep ljeno in eno odprto, tretje zalepljeno pa na otroka Franca in Vojimirja. V žepih so našli malo drobiža, žepni robec in škatljico s 14 revolverskimi naboji.
V odprtem pismu na ženo govori o veliki duševni potrtosti, pravi vzroki
— v kolikor jih ni vzel s seboj v smrt
— bodo pa v zaprtih pismih, zlasti v onem na otroka, katera je nad vse lju bil. Po mestu se mnogo govori o rodbinskih razmerah, ki naj bi bile povod tragicnv smrti vrlega častnika.
Dva dnf pred svojim begom v smrt je dejal podpolkovnik Jurkovič nekemu bivšemu svojemu tovarišu iz med-in povojne dobe, da bi mu bilo prav, če bi ga poslali v pokoj, ker bi se potem lažje brigal za otroka.
Ko so ženi sporočili žalostno vest, je izjavila, da je njen mož že večkrat kazal samomorilne namene. Radi tega mu je skrila revolver in sf je gotovo kratko pred smrtjo kupil novega.	'	.
Pokojni Fran Jurkovič je bil rojen 5. februarja 1879 v Sv. Mihelu pri Pliberku. V mirnem času in med vojno je služil pri 26. domobranskem ali strel skem polku v Mariboru. Bil je prvovrstni frontni oficir in poleg tega — kar je prav redko — tudi strokovnjak' za vojaške pisarniške zadeve, zlasti za mobilizacijske. Med vojno, večinoma na frontah, je bil četni poveljnik in polkovni adjutant. Dvakrat je bil težko ranjen. Naši armadi v Mariboru so bile dobrodošle njegove sposobnosti pri organizaciji vojnega dopoP nilnega poveljstva, poznejšega vojnega okroga.
Kot človek je bil pokojnik pravf vzor in je zlasti vsled svoje dobrodušnosti in uslužnosti povsod našel tople simpatije in veliko priznanje. Vsi, ki so ga poznali, ga globoko obžalujejo.
K večnemu preranemu počitku ga položijo v ponedeljek popoldne na pobreškem pokopališču.
fpomlnialte CMD
Veliki uspehi, naših letalcev v
Švici
Mednarodne letalske tekme v Curihu
Poročali smo že, da se se pričele v Curihu v Švici te dni velike mednarodne letalsko tekme, za katere vlada izredno zanimanj‘e po vsej Evropi, ker je to dosodaj največja letalska prireditev vseh časov. Nemčija, Nizozemska, Švica, Italija, Češkoslovaška, Poljska Švedska in Jugoslavija so poslali na tekmo po več letal in svoje najboljše letalce.
Tekme so vršo v najtežjih atmosferskih prilikah- Alpe so pokrite na vsej črti z oblaki in tudi vreme ni preveč ugodno. Prva tekma se je pričela dne 18. avgusta ob 5. zjutraj v smeri Curih —Thoun—Bclinzona, ki znaša 350 km. Od vseh mednarodnih skupin je bila samo jugoslovanska kompletna. Od 25 tekmovalcev jih je prišlo samo 8 v Thoun in 6 v Belinjzono, 11 pa se jo moralo vrniti nazaj v Curih ali pa so zgrešili smer.
Naša skupina z letalcem kapetanom Vklaletom in poročnikom Majevičem je dospela po težkem poletu v Thoun, popoldne pa je poročnik Gradišnik ob u-godnih .vremenskih, razmerah in po o-
peraciji na nogi krenil iz Belinzone Curih, kamor je prispel ob 15.22.
Dne 27. avgusta se bo vršila v Cu-riliu nova tekma, na kateri bodo sodelovali tudi oni, ki na prvi tekmi niso uspeli. Včeraj popoldne so se pričel« akrobatske tekme v zraku.
Zračni promet Beograd—Zagreb. .
Počasi, pa gotovo. S tem se tolažimo že mesec dni, ko se odlaga otvoritev! zračno proge Zagreb—Beograd. Rečeno j° bilo, da se bo mogoče najkasneje že 25- julija lahko po zraku voziti irz Zagreba \i državno prestol ico. Toda novoustanovljeno društvo za zračni promet ni prejelo pravočasno naročenih potniških letal iz inozemstva. Zato je javilo po deželi, da si bo pomagalo tza enkrat z vojaškimi letali, ki bodo prevažala lo pošto. A 25. julija tudi s tem ni bilo nič. Sedaj šele doznavamo, da je dovolilo ministrstvo vojske, da se otvori zračni prromet — 15. februarja 1928. Dobro bo, če bo ta termin res držali —
Strni 'Ž.
MartKorsCT VPCFR VfK ,,t(>ra.
V MarTTior u, Bine 28. VIIT. '1927.
Poiar pri glavnem kolodvoru
Podstrešje poslopja trgovca Koražije na Meljski in Aleks an drovi cesti v ognju — Približno vagon železnine uničen — Ogromna škoda na materijalu in poslopju
M a r i b o r, 20. avgusta.
Včeraj ob 15.13 popoldne je v podstrešju vogalne hiše Aleksandrove ulice in Meljske ceste nenadoma nastal požar, ki je povzročil hišnemu lastniku veletrgovcu Ivanu K o r a-ž i j i ogromno škodo.
V hiši od številnih stanovalcev nihče ni niti slutil nesrečo, ko so ob omenjeni uri pasanti na Meljski cesti opazili, da se izpod opeke v bližini srednjega dimnika sumljivo kadi. — »Dimnik se je vnel!« je nekdo zakričal z ulice v odprta okna Koražijeve hiše. Stranke in sam gospodar so odhiteli v podstrešje, da se prepričajo o eventuelni nevarnosti požara. Toda že na stopnjišču jim je zavrl pot gost dim, ki je prihajal skozi železna vrata. Slama, v katero je bila zavita razna posoda, je bila že v plamenih. S plameni je gorel tudi trs za štukaturo in zublji so se že oprijemali suhega tramovja. Skozi vrata je udarila silna vročina in v naslednjem trenotku so se izpod 'podstrešja zaceli valiti gosti oblaki dima, ki so dušili vso okolico.
Stanovalcev se je prvi hip polastila velika panika, ohranili pa so mirno kri in čakali gasilcev, ki so deset minut po opaženju ognja prihiteli na pomoč. V tem so prvi zublji predrli strešno opeko in zajeli ves del podstrešja na Meljski cesti. Spretni ga’ silci so v naslednjih trenotkih vdrli v gost dim. Tz vodovodnega hidranta, ki je tik ob ogroženi hiši, so iz treh cevi obilni curki pričeli preprečevati razširjanje uničujočega elementa. Mariborski gasilci so dospeli tudi z motorno turbino, kmalu za tem pa tudi gasilci s Pobrežja in iz Studencev. Vendar zadnjim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je že v pol ure požrtvovalnost domačinov požar docela lokalizi-
rala in rešila sosednje objekte sleherne nevarnosti. V podstrešnem delu na Aleksandrovi cesti je bil ogenj takoj zatrt, več dela — in še celo napornega — pa je zahteval del podstrešja na Meljski cesti.
Okrog 16. ure je bil ogenj tudi v tem delu docela ugašen. Le dušeč dim se je dvigal izmed kupov sesute opeke in okostnjaka ponosne stavbe. Obilica vode, ki jo je na pogorišče dovajalo pet cevi, pa je tudi dimu kmalu napravila konec.
Točno ob 17. so ognjegasci pod poveljstvom g. V o 1 1 e r j a. ki se je ves čas požara neumorno udejstvoval, zapustili rešeno žrtev neprizanesljivega elementa. Na podstrešju pa so iz varnostnih razlogov pustili dva gasilca-stražnika. ki sta uničevala sleherno iskro, ki je zatlela med ožganim tramovjem.
Mase vode, ki so se nakopičile pod sesuto opeko in uničeno zalogo železnine, so udrle v stanovanja prvega nadstropja in pronicale v posamezne sobe, ostalo pa je hitra pomoč gasilcev zavarovala pred katastrofalno nevarnostjo.
O vzroku požara se do danes ni moglo ugotoviti ničesar točnega. Obstojata samo dve možnosti: da je ogenj zanetil ogorek cigarete delavcev, ki so imeli opravka na podstrešju, ali pa kratek stik v električni napeljavi, ki je bila izpeljana na podstrešju.
Doslej tudi ni bilo mogoče točno ugotoviti ogromne škode, ki jo je povzročil požar. Vagonsko zalogo železnine: peči, posode in drugih predmetov, ki je domala popolnoma uničena, ceni gospodar na 250.000 Din. dočim je tudi škoda, povzročena na posIopju.«ogromna. Trgovec Koražija je zavarovan proti požaru pri dveh zavarovalnicah.
Mariborski	in
Otvoritev avtobusnega prometa po mestu
'Centralno postajališče na Trgu svobode, drugo na Glavnem trgu In tretje na glavnem kolodvoru.
Po prvotnih načrtih bi se moral v Mariboru vzpostaviti lokalni avtobusni promet že 1. maja. Razne tehnične težkoče, predvsem odločitev glede nabave tega ali onega tipa voz, pa je otvoritev osebnega prometa po mestu zavlekla.
Po daljšem prevdarjanju in izdelovanju načrtov pa je sedaj zadeva ven* dar toliko dozorela, da lahko računamo, da bo promet po mestu vzpostavljen 1. septembra.
Glede izdelave podrobnejšega na* črta in ureditve čim varnejšega prometa po glavnih prometnih žilah v mestu, kakor tudi glede definitivne določitve posameznih prog se je v sredo, dne 17. t. m. ob 16. sestala na mestnem magistratu prometna konferenca, katere so se poleg šefa mestnega avtobusnega podjetja inžinerja Tomšiča udeležili tudi policijski nadsvetnik Kerševan. magistratni svetnik R o d o š e k. za stavbeni urad inž. M a d i 1 e in koncesijonarji okoliških avtobusnih prometnih linij.
Na konferenci se je obširno razpravljalo o razbremenitvi najprometnejših ulic in o določitvi centralnega postajališča, kjer bi se stekale vse mestne in okoliške avtobusne linije. Centralno postajališče bi bilo v centru mesta na Trgu svobode, od koder bi se sedanji seneni trg premestil na živinsko sejmišče. Tam bi se zgradil tudi primeren paviljon, ki bi v slučaju slabega vremena nudil potnikom streho.
Vetrinjska ulica, ki ima poleg Aleksandrove ulice najživahnejši promet, bi se razbremenila na ta način, da bi se dopustil promet samo v eno smer, dočim bi se po Kopališki oz. Tatten-^
bachovi ulici vršil promet v obratni smeri. Promet qa ozki in netlakovani Koroški cesti bi se naj omogočil tudi ob tržnih dneh z odpravo slaninarskih in mesarskih stojnic, ki bi se morale premestiti na prazen novi del Glavnega trga.
Glavni trg bo drugo glavno postajališče, kjer se bodo križale vse proge, tretje pa glavni kolodvor. Posamezna postajališča v mestu bodo ozna čena s transparentnimi napisi. Na njih pa bosta označena tudi smer in čas posameznih voženj.
V gorenjih odstavkih smo navedli bistvenejše točke, o katerih se je razpravljate na konferenci in o katerih je prišlo do principijelnega soglasja. Računati pa je, da bodo tudi v tem oziru nastopile še razne izpremembe, vendar bo v bistvu promet uveden in izpeljan po načrtih, ki so bili iznešeni v sredo na sestanku.
Skoraj gotovo je, da bo promet po mestu otvorjen že s prvim septem* brom. kar bo javnost, predvsem ona. ki si želi prometnih zvez, pozdravila z radostjo in zadoščenjem.
Mariborski občinski svet
ima svojo prihodnjo redno javno sejo ‘ v petek, dne 26. t. ni- in ne v sredo, dne 24. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. —
Stavbno gibanje-
Mestni svet mariborski je izdal na svoji sinočnji seji stavbno dovoljenje iza gradnjo dveh enodružinskih hiš. "no si postavi g. Uršič v Kettejevi, eno pa g. Vidmar v Dušanovi ulici —
Gradnja železničarske kolonije v mag-dalenskcm predmestju.
V magdalenskem predmestju nameravajo državne železnice zgraditi malo kolonijo enostanovanjskih železničar-skih hiš. Za enkrat je projektirana, kakor se nam poroča, gradnja 7 hišic, kar pa seveda nikakor ne bo zadostovalo. V npvo hiše pridejo tamkajšnji vagonarji
Izredna doklada na vino za gradbeni fond.
Ministrstvo financ v Beogradu je odobrilo sklep mestnega občinskega sveta mariborskega, glasom katerega se pobira izredna doklada v iznosu 1 Din od vsakega potrošenega litra črnega in belega vina, ki se steka v gradbeni fond v omiljenje stanovanjske bede. Ta doklada se bo plačevala obenem z doklado na državno trošarino od vina ter se bo v to svirho prihodnje dni ugotovila po organih mestnega magistrata sedanja zaloga vina. Lastniki lokalov, v katerih se toči vino, se vabijo, da gredo pri tem ugotavljanja zaloge ma-gistratnim organom na roke. ________
Izlet westfalskih Slovencev v domovino.
Kakor se nam poroča, nameravajo westfalski Slovenci prihodnje mesece posetiti svojo staro domovino, da spoznajo tukajšnje razmere in obiščejo obenem svoje sorodnike in znance. Za ie-let vlada med njimi veliko zanimanje. Dosedaj se jih je priglasilo za obisk .Jugoslavije že okoli 600. Vodil jih bo župnik Janez Kalan. V Maribor pridejo
5.	novembra. —
Stavka lesnih delavcev še vedno traja, vendar je pričakovati, da pride že prihodnje dni med delodajalci in delojemalci do popolnega sporazuma. Obstojajo namreč samo še malenkostne diference. —
Pletarska šola v Ptuju.
Minister trgovine in industrije, dr. Mehmed Spaho, je podpisal odlok glede ustanovitve pletarske šole v Ptuju.
Novi šef železniških delavnic v Mariboru.
Bivši načelnik kurilnice v Beogradu, Momčilo Štefan moč, ki je bil imenovan za novega načelnika železniških delavnic vi Mariboru, je včeraj nastopil svoje mesto.
Trg Svobode — določen za večje prireditve.
Tombole in slične večje prireditve so se vršile v Mariboru dosedaj vedno na Glavnem trgu. Letos pa so prvič uporabili tukajšnji gasilci ga svojo tombolo Trg Svobode, ki je zato tudi veliko bolj pripraven in tudi promet pri takih prilikah, ko se zberejo velike množice ljudstva, ni tako oviran. Mariborski mestni svet je zato sklenil, da se morajo od sedaj naprej vršiti tombole in podobne prireditve stalno na Trgu Svobode. —
Borza dela
išče prikrojevalca finega mehkega in škrobljenega perila in takih ovratnikov. Biti mora spreten fasoner in šablo-ne>r ter sposoben ga obratovodjo. Po-
Jutri vsi v Ruše!
na sokolsko prireditev, pri kateri sodelujejo naši najboljši telovadci kakor: br. Štukelj, prvi Jugoslovenski Olim-pijanec, ki je na telovadnih tekmah v Parizu osvojil prvenstvo sveta, potem prvak Jugoslavije br. Primožič in lyonski tekmovalec br. Osvald. Poleg ugodnih železniških gvez (vožnja polovična) vozi od 14. ure dalje vsako uro avtobus iz Maribora (od Velike kavarne) v Ruše in nazaj. —
Detomor v parku.
Obdukcija izvršena na trupelcu mrtvega novorojenčka, o katerem smo včeraj poročali, je ugotovila, da je brez srčna mati, ki je doslej še neznana, izpostavila novorojenčka živega vremenskim neprilikam, in sicer eno uro neposredno po porodu. Revše je imelo vse polno prask na sebi, iz česar je sklepati, da se je premetavalo na dežju pod grmom, dokler ni podleglo nigki temperaturi in pomanjkanju hrane. —
Uboj na Grušovi,
Preteklo sredo je došlo v rodbini posestnika 37letnega Jurija Klemenčiča v Grušovi do prepira in pretepa med Jurijem na eni in soprogo Ivano ter pastorko Ivano Rajšpovo na drugi strani. Nesoglasja med zakoncema Klemenčič so bila že delj časa na dnevnem redu, pri zadnjem spopadu pa je prišlo do najhujšega. Pri tepežu je dobil Jurij Klemenčič tako nevarne poškodbe po glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Tu je še zaprosil za pitno vodo, nakar se je onesvestil in se ni zavedel več, Sinoči ob 18,15 je umrl.
Ivana Klemenčič in Ivana Rajšp sta se sami javili na okrožnem sodišču v Mariboru, kjer sta Spovedali, da sta ravnali v silobranu. Preiskovalni sodnik ju je po zaslišanju pustil na prostem-Jurija seveda ni bilo mogoče več zaslišati. Danes se bo izvršila obdukcija Klemenčičevega trupla. —
S skednja je padel.
Sinoči ob pol 9. se je spravljal 34letni ključavničar Anton Šoba, stanujoč uri posestniku Repetu in zaposlen v tvon-niei dušika v, Rušah, k počitku. Padel je s skednja na tla in se težko poškodoval na levi roki, križu in rebrih. Rešilni avto ga je že sinoči prepeljal v mariborsko bolnico. —
Z doma je pobegnil
dne 16. t- m. 15letni kleparski vajenec Emerik Cuš. Dečko je sila nemirne narave in ga nista mogla strahovati niti starejši brat, niti mati. Do rokodelstva in sploh do dela nima nobenega veselja in je tekom kratke učne dobe menjal že šest mojstrov. Kdor ima o mladem beguncu kake informacije, naj jih sporoči policijskemu komisarijatu v Mariboru. —
Čoln eo ukradli
brodarju Ivanu Merdajsu v. noči od 1A. na 19. t. m. neznani zlikovci- Čoln, ki je bil pripet ob glavnem brodu, je 7 metrov dolg in vreden 500 Din. Zlikovci so mogoče samo iz globno s ti čoln odpeli in ga prepustili valovom Drave. Prebivalstvo v obdravskih krajih se naproša, da sporoči eventuelne informacije tukajšnjim oblastim. —
Tatica v mestnem kopališču.
V kabinah mestnega kopališča so se večkrat ponavljale tatvine, nikdar pa storilcev niso mogli igslediti. Proti dolgoprstim tatinskim spretnežem ni zalegla niti največja previdnost in vedno je zmanjkal bodisi denar, bodisi kak dragocenejši del toalete itd- Končno je včeraj vendar prišla v roke pravice Marija G-, ki je osumljena, da je izvrševala doslej nepojasnjene tatvine v kabinah mestnega kopališča. Izdala jo je slika neke okradene gospodične in svilena nogavica, ki je tudi izginila v kopališču. Osumljenka sicer taji tatvine, vendar je njena krivda dovelj jasno dokazana. Oddana je bila sodišču.
Tatvina pri krojaškem mojstru v Bistrici.
V Bistrici pri Limbušu je bilo minulo noč krojaču Ivanu Karnerju iz nezaklenjene sobe ukradeno novo dvokolo znamke »Styria« vredno 2400 Din, daljo mu je zmanjkala tudi črna denarnica s 3040 Din gotovine, siva suknja vredna 500 Din in doeza za tobak vredna 30 Din. Tatvine je osumljen njegov pomočnik Franjo Kolmarič, ki je izginil brez sledu- Kolmarič je pri sodišču dobro znana firma. Radi večjih in manjših tatvin je bil doslej že Ufcrat kaznovan. Vse kazni od dveh mesecev do štirih let ga niso izučile. Komaj je po prestani eadnji kazni poprijel za iglo, že ga je zasrbela tuja lastnina. Pričakuje se, da ne bo dolgo užival in veseljačil na tuj račun, temveč da bo kaj kmalu nastopil čas pokore v kaki kaznilnici, ki mu menda niso preveč odvratne. —
Opozarja
se na današnji oglas tvrdke 2enko 'Hribar. Celje. Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi), ki je otvoril na novo . svojo trgovino pletenin, z veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov.	738
Hotel Halbwidl danes, v soboto, družinski večerni koncert V nedeljo jutranji in večerni koncert. Godba Pečnik. —	816
Gambrinova dvorana.
Danes, sobota, koncert v lepem vrtu. Svira vojaška godba. Začetek oh 20. uri. Vstop prost. —	819
Danes premijera velikega' onijentalske-ga filma
Sence vzhoda
Krasna drama. Posebno lepi posnetku KINO UNION.	6.a
rfe rr£* T^TrEu Tiž, r«,	fiS-fSifS.
VfciarfEbfu' rfne ?ft VTII.
Mariborski V E C E ff N ! K Mm
odarstvo
Rentabilnost umetno zasejanih travnikov
• -V. krajih, kjer se travniki v večji iz-®eri zasejajo umetno s semeni izbranih dobrih krmskih trav, so pokazale izku-mk-om, ki so se sami od narave zasejali ^eliko bolj dobičkanosni. Doseže se oljše o brest o vanje v taravništvu vlože-n.e glavnice, tako pri umetno sejanih stalni^ travnikih, še bolj pa pri sejanih vonjalnih travnikih.
Pridelki sejanih travnikov so po količini; kot po kakovosti izdatnejši- Tako se na sejanih menjalnih travnikih ahko računa do 70% več pridelka, kot na menjalnih travnikih, ki se sa-mizale-s^ie, da so taki travniki napram trav-dinijo, na sejanih stalnili travnikih pa do 50% več od naravnih stalnih travnikov. z večjim pridelkom so navadno že. v drugem letu po setvi kriti stroški za travno seme in potrebno obdelavo zem-Je za setev, vsa naslednja leta pa se, ko s'o stroški za seme in obdelavo kriti, 8 tem viškom na pridelku travniško zemljišče izkorišča tudi veliko do-oiekanosnejši. V današnjih prilikah Vnašajo pri umetno sejanih travnikih enkratni stroški za seme trav, obdelavo zemlje; pri menjalnih travnikih (v dobi 4—6 let) okoli Din 1800 pro ha, pri stalnih travnikih pa okoli Din 2000 pro ha; zato se pa letno pridela več krme v ■vrednosti Din 1500 pri menjalnih in Din 10C0 pri stalnih travnikih pro ha. Potrebno je pa, da ge ima uspeh, da se zbmlja dobro obdela, tor za setev izbe-re seme takih trav, ki so prikladna z ozirom na zemljo, nje lego in vlažnostne razmere. Katere trave izbrati, kakor se-3ati, ta navodila nam podaja tozadevna
7
mmi
Bela volna in platno
naj te suši na tolncul
Sušite Vaše belo perilo na solncu in vetru.
S pravilnim sušenjem dosežete že polovico uspeha v pranju, naravno da se mora tudi pri pranju pravilno postopati.
Z milom nikdar ne drgnite nežne strani tkanine, ker bi v sled tega porumenela in postala hrapava. Namočite perilo raje v penečo Luxovo raztopino, katera je za tkanino povsem neškodljiva.
Uporaba Luxa Vain se mnogokratno izplača- Lux je samo jeden, ki se dobiva v originalnih zavojih.
strokovna iitertura. Vlažno travorodno podnebje mariborske oblasti je posebno prikladno za taka travnišča.
Z večjim pridelkom na krmi z iste površine je mogoče vzrediti več živine-Krma izbranih sejanih trav je pa tudi po kakovosti boljša, kot krma od narave zaledinjenih travišč; s tem je podana možnost vzrejati boljšo živino, posebno plemensko živino, za katero imamo v jugovzhodnih delili države mnogo odjemalcev.
Seme dobrih krmskih trav se povečini uvaža iz inozemstva k nam. V tem pogledu je pa nam mogoče postati neodvisen s tem, da se za setev potrebno travno seme vzgaja doma, za kar so naravni pogoji dani. —
Umor Margite Vorosmarty.
Privatna poizvedovanja so dognala, da so morali imeti Mihalko, dr. Klepetar in Sikorski še enega tovariša pri umoru Margite V6r6smarty. Četrti zločinec je bil v Parizu in je ponaredil pismo, katero je prejela mati umorjene. Domneva se, da se nahajajo pri četrtem soudeležencu strašnega zločina razni zapiski Mi halka in vsa korespondenca med njim in umorjeno. Za razkritje temne zločinske afere se mnogo trudi brat umorjene in pa tvrdka Wertheimer, pri kateri je bila Margit nekdaj zaposlena.
Korupcija poljskega nacionalističnega voditelja.
Varšavski listi obtožujejo znanega nacionalističnega voditelja Korfantija velike korupcije. Trdi se, da je Korfanti od raznih nemških velepodjetij v Poljski Šleziji dobival velike denarne zneske za svoje liste in za svojo agitacijo. Nekatera podjetja so ga prostovoljno tako podpirala, da so imela pred njim mir, od drugih je pa z grožnjami izvabil denar.
Na „Pošteli
Na zemlji starodavnih spominov in pravljične zgodovine
Takega navala planincev in izletnikov kakor letos Pohorje menda še nobeno leto ni imelo. Naskok na izletne in razgledne točke, zlasti k Mariborski koči, ki pa tega planinskega imena ne ker bolj podobna hotelu ne-?!• so vrši navadno z različnih postai. Pa tildi naravnost iz šča	mimo vojaškega s-treli-
Pohorje. ** I>Fav iradi h6d4jo na naše
va1niPmr\nVpa5kem Strelišču med Radiov, v RaZT3em se Pohorje, njegov glavni greben in razni stranski obronki, obrnjeni proti jugu in severu stopnjema znižujejo in koneeno izgine v zelenem Dravskem polju, kakor se potaplja skalnato dalmatinsko obrežje v sinji Adriji.
Deset minut hoda se razprostira nad streliščem lepo zaokrožena planica, obrob jena krog in krog s svetlim gozdom.
n,as Puzdravilja iz ldadne sence ska hišica	^raJd	priprosta kmet-
«r “'r'
Pica na kratek oddih studenca k,°' znamenjem, okrašenim Ksr£kanim svetlinami. To jo pri
V ostrem na desno zakrivliCI,-„, i i pelje pot od Habakuka skozi rajzjedeno, deloma zelo strmo globačo
. skozi gozd samo nekaj korakov desno nad tablico,, ki kaže pot k Sv- Bolfcnku; tp je »Pri vratih«, Tam, kjer tu že začenja markirana pot zavijati na lov0, 3e treba stopiti po iizhojeni stezici na desno. Tu se začenja »Poštela«. Priporočati bi bilo, da SPD s tablico zaznamuje to mesto.
Takoj opazimo mogočen nasip, sedaj 'es porasel a gozdnimi drevesi; ni povsod enako močan, enako visok ali enako širok in sega od tam, kjer tu pohorsko pobočje gleda proti jugu na Ptujsko polje, do tja, kjer jo že nagnjeno Proti severni strani in strmo pada v močvirnata tla za Radvanjem. Baš na teh dveh točkah, na svojem južnem m severnem koncu, j0 nasip posebno masiven in močan.
V polkrogu, ki ga tvori nasip na Svo-3eon Južnem koncu, kjer zavije ob ju-joiem pobočju navzgor, leži ravna tra-
^ z globino v sreda, vsa gosto pora-
sla z bujno travo, z mahom in visoko praprotjo. Tajinstven mir vlada tu. Toda mnogobrojni obiskovalci našega Po-hoTja, ki v dolgih vrstah, pa tudi posamič drve tod mimo, ue iščejo miru, pokoja in počitka, ampak veselega hrušča in trušča, petja in tudi pitja. Tu v. Pošteli pa vsega tega sedaj ni več.
Ni čuda torej, da igmed onih tisočev in tisočev, ki hodijo in so že hodili na Pohorje, le malokateri pozna ta tajiu-stveni kotiček naše Poštele.
Razposajeni škrateljčki v zelenih suknjiči in s čepico na glavi plešejo okoli tebe, če zadremlješ v duhtečem mahu, in te obdare z bogatimi cakladi ali pa ti vsaj pokažejo pot do njih, če si pošten in dobrega srca in te imajo radi. Kajti mnogo bogatih zakladov, je tu globoko v zemlji, v strmem vodnjaku s črno žuborečo vodo zakopanih; saj je bila Poštela mogočna naselbina, trdno gradišče; svetišče je stalo tu z dragocenimi danili za bogove. Saj so semkaj spravljali naši predniki zlato in srebro in vse svoje zaklade na varno pred krutim Turkom. Celo iz velikanskih zakladov, shranjenih v grobu hunskega kralja Atile ti radodarni škrateljčki obetajo in obljubljajo. Spodaj pod napisom v gozdu pri Habakuku, nad Poštelo na »Gačnikovem« in na južnem obronku proti Razvanju pa leže grobišča, gomile a. darili za sežgane rajnike iz davnih, davnih časov, ko so še Ilirci, za njimi Keltje, potem Rimljani in drugi narodi Ubs Se k°r*li ’n umirali na tem prav-veJn°m ,mestu. In ko škrateljčki tako iim Z £ ,šcjo °holi tebe, pridružita se
jo pljunko 2 Vhl8k° trt0 in 0rfcj s 8V°-
dr^žbo^lrl^?- '1° Sre<^i med to veselo družbo dremati tu na Pošteli!
. Pa ^ malopridneš, če rad kolneš ur SI hudobnega srca, švignc !>reko naj
višjega grebena temno-resnega Pohorja z neba na drevo nad tvojo glavo ognjeni škopnik z brezovo metlo, da te ka-tznuje. In tedaj vidiš, kako Je bilo »Staro mesto«, ki je ležalo tam nekje blizu Betnave, kjor je še danes svet močvirnat, za kazen pogreznjeno v morje, tako da se le potopljeni zvon še sliši od časa^ do časa. Gledati moraš kako brezsrčni bog Mitra« pirejema človeške žrt-
ve doli v Pet o vd ju in tu na Pošteli- Vidiš, kako je bil gospodar na Pošteli (zato, ker se je zvezal s Turkom in gospodarjem v Framu proti gosposki, kruto kaznovan z razdejanjem in porušenjem j pot na ljubo Pohorje sela Poštele.
Tedaj se predramiš itz nemirnega spanja; Skopni k te je kaznoval.
Blizu čuješ prepevanje pohorskih izlet nikov; pridružiš se jim in nadaljuješ
Dr. Fr. M.
številke, ki mnogo govore ...
Statistika nasilne smrti in smrtnih nesreč v letošrrem prvem poletju v mariborskem polici skem ra onu — Nesrečne
rodbinske razmere
M a r i b o r, 20. avgusta.
Samomorilna manija, ki se vedno pojavlja za burnimi dnevi nasilnega prerivanja zgodovinskih mejnikov, čemur običajno sledi doba gospodarskega obubožanja, izkoriščanja in izžemanja ter izmenjavanja nazorov in ekstremnosti stremljenj, je letos v našem mestu nekoliko popustila. Leto 1926 je bilo po številu samomorov in zločinov bogatejše in gotovo ne bo kmalu v zgodovini letnice, ki bi lahko beležila tako ogromne številke živ ljenja sitih in naveličanih, ki so se prostovoljno ali pa iz maščevalnosti, bodisi pohlepa ali zavisti drugih, hoteli oziroma morali umakniti v boljše, novo in mirnejše življenje.
Tudi v Mariboru je lani v tem oziru vladala večja »živahnost«. Policijska kronika je zabeležila nešteto samomorov, da o poizkusih ne govorimo, vendar je letos procent nazadovanja samomorilne manije neznaten.
Zanimivo je, da si je v prvem letošnjem polletju vzelo življenje 9 oseb, dočiin je osmim osebam neprevidnost ali kak drug vzrok predčasno pristrigel nit življenja. V januarju statistika ne beleži nobenega slučaja. V februarju je dve osebi zadela kap. Konrada Pongračiča pa je povozil vlak. V marcu so bili štirje slučaji nenavadne smrti: 2 obešenjaka, 1 utopljenec In ena žrtev strupenih plinov. Aprila me* seca je med neobičajne samomorilce zašla tudi Jožefa S., ki se je obesila. Mesec ljubezni in cvetja — majnik — ni terjal nobene žrtve. Kap je zadela Ivana Majheniča. Junij pa je bil naravnost usoden. Začetkom meseca se Jo obesil Stanko K., v kratkih pre^ sledklh pa so sledili še štirje samomori, izvršeni na enak način. En civilist, en oficir in dva vojaka so si pognali
svinčenke v glavo in si končali mlado okolico
življenje. V juliju je Drava terjala eno žrtev, v avgustu pa imamo z včerajšnjim dva slučaja nenavadne smrti.
Rainerja je povozil vlak, včeraj pa sc je ustrelil podpolkovnik Jurkovič.
V prvem polletju se je torej po uradni statistiki ustrelilo pet oseb, obesile pa štiri, vlak je povozil dve, žrtev strupenega plina je postala ena oseba, v valovih Drave sta končali dve življenji, nenadna kap pa je trem prestrigla nit življenja. Pripominjamo, da navajamo samo slučaje, ki so se primerili v območju mariborskega policijskega rajona.
Skupno je bilo torej 17 slučajev nenavadne smrti, čeprav številne nesreče. ki so se dogajale, niso zahtevale več kakor pet žrtev. Značilno je tudi, da ni bil v letošnjem letu Izvršen noben umor v mariborskem policijskem rajonu.
Vsekakor je dejstvo, da je število samomorov in nesreč nazadovalo in da so umori, oziroma uboji popolnoma izostali, jako razveseljivo. Največ navedenih tragičnih smrtnih slučajev pa je, kakor običajno, pripisati bodisi nevzdržnim rodbinskim razmeram, ki so jih izzvale pomanjkanje, beda in splošna kriza, ki je v večini slučajev vzrok najtragičnejših dogodkov.
Gotovo je, da navedena statistika ne bo prispevala k slavi Maribora in da se v mednarodnem tisku ne bo o njem toliko govorilo kakor lani o slavni Budimpešti, kjer so postali poleg drugih afer samomori že docela normalni pojavi.
Pobijanje kolere z zrakoplovi.
V Beli Rusiji razsaja kolera. Uradno Je ugotovljeno par sto slučajev te strašne lx>lezni. Sovjetske oblasti so organi zirale najodločnejše pobijanje te nevarne bolezni. Okraje, kjer se je kolera pojavila, so popolnoma odrezaJi od zdrave
šfran ‘4.’. -*
_
•MarlEoršičf V E C ERN T K 'Julra. >
VMar i 1> orn,' 'dne' 20.rVIir.:\9ll>
V spomin Pasteurja, velikega dobrotnika iloveštva
Kako je cepil proti steklini prvega človeka — Od besnih
volkov ugrizeni Rusi
V Curihtl je izšla knjiga, ki lepo pred očuje človeštvu velikega dobrotnika in zmagovalca smrti Louis Pasteurja. Naj sledi mala črtica, posneta po tej knjigi.
Ne da se niti misliti, v kako strašnih skrbeh je živel! Ovce, ki iih je cepil, so podlegle najmanjši niansi prekomerne cepitve. S steklimi psi, ki jih je cepil, je imel več sreče. Veselil se je, da je skoraj vse rešil, a v to veselje se je vedno vmešavalo najtežje vprašanje: Kako bo pa z ljudmi? Iznašel je sredstvo, uspešno ga je preizkušal na živalih, noč in dan ga je pa mučila slika ljudi, ki v smrtnem strahu kličejo na pomoč, a jim niti on ne more pomagati, ker nima prilike, da bi na ljudeh poizkušal svojo iznajdbo. 2elel si je, da bi ga ugrize! stekel pes, da bi tako lahko najprej na sebi preizkusil .svoje sredstvo.
Slučaj, usoda ali karkoli mu je bilo pa naklonjeno. Neka obupana mati mu je odvzela odločitev iz tresočih rok. Prišla je jokajoča v njegov laboratorij š svojim 9letnkn sinčkom, ki je bil na 14 mestih ogrizen od steklega psa. Deček je komaj hodil. »Storite, kar veste in znate, poskusite vse v rešitev mojega edinca« — je prosila obupana mati. In v noči
6.	julija 1885 je pa Pasteur cepil prvega človeka.
Deček je dobil 14 injekcij in se je zdrav vrnil na svoj dom-
S tem uspehom je Pasteur svoj strah in svoje brezmejne skrbi premagal. Ta mož, ki ni bil zdravnik, ki se je ves čas svojega življenja z zdravniki prepiral in ironično vedno rad povdarjal: »Saj sem samo kemik« —je v svojem zanosu na čudežen način zadel silno komplici-
rano stopnjevanje injekcij ter, kakor pravi čudodelnik, ozdravljal ljudi.
Iz dalnjega Smolenska v Rusiji je prišlo nekega dne k njemu 19 kmetov, ugriznjenih od besnih volkov. Nesreča se je zgodila pred 19 dnevi. Nesrečni muziki, ki so znali od francoskega jezika edino besedo: Pasteur, so bili naj večja senzacija Pariza. Vsi listi so pisali njih. — Od besnih volkov ogrizeni ljudje so izgubljeni— Po 19. dneh je vsaka pomoč zastonj. — Prepozno je, ni pomoči. — Tako in podobno so se glasili veliki naslovi listov in celo samemu Pasteurju se je zdelo, da je tokrat res prepozno. Nesrečne Ruse je pa kljub svojemu dvomu začel cepiti in proti dosedanji praksi dvakrat na dan. Živel je kakor v mrzlici ni jedel in.ni spal. Naenkrat pa pride dan, ko je navdušeni krik Pariza in vsega sveta poplačal vse. skrbi in trpljenje. 16 Rusov se je odpravljalo na pot v do -movino- Samo trije so podlegli smrti, ki se je vsemu svetu zdela neizprosno zapisana vsem devetnajstim.
Velik laboratorij so začeli graditi. Pasteurjevo življensko delo je bilo pa dokončano. k) let je bil dovolj močan jra neumorno delo v največjih skrbeh in naj težjih dvomih. Za triumf, kakoršnega svet ni pomnil, mu je pa moč odrekla. Zmaga dosežena — moč izčrpana- V mali, hišici pariškega predmestja je umrl leta 1895. Ob njegovi smrtni postelji so stali zvesti sotrudniki velikega raziskovalca in dobrotnike človeštva, ki so bili priče tolikih zmagovitih napadov na morilko smrt. Tokrat je pa smrt triumfirala in je po kratkem boju ugrabila človeka, ki Tx> po svojih delih živel do konca.
Zanimivo dokazovanje očetovstva
Na Dunaju je neka kontoristinja toži la'svojega bivšega šefa, bogatega tovarnarja radi očetovstva. Tožiteljica navaja, da je imela dalje časa s tovarnar jen; ljufcavno razmerje in da je postala noseča decembra 1. 1924. Toženi tovarnar Ijubavnega razmerja ne zanika, zatrjuje pa, da je 2e pred decembrom prekinil vse zveze s tožite!jieo in da tako ne mere biu oče njenega otroka. V dokaz, da je ljubezen že pred decembrom prenehala, naj bi služi1 o to, da je iz svojo pisarne dal odstraniti divan. Obtoženec tudi zatrjuje, da .'e imel v decembru toliko poslov in trgovskih potov, da se sploh ni mogvl sestajati s tožiteljico.
Divan kot pričo je sodišče brez vseli pomislekov odklonilo, glede velike zaposlenosti v kritičnem mescu decembru so pa pregledali tovarnarjev pot-ni list In ugotovi;!, da se jt le parkrat za nekoliko dni odpeljal in da mu je ostalo še dovolj časa in prilike za vse. ksr se je izcimilo iz ljubezni Napravili so krvno poskuša jo, ki je pa slučajne od rekla. Sodišče je nato vprašalo za mnenje univerzitetnega profesorja dr. Reche-ja, znanega antropologa. Učenjak je izdelal obsežno poročilo, ki doka,».Uj£. da ima vsak človek svoje posrbne podedovane morfoto-loške, psihološke in fiziološke lastnosti in znake. Ce vzamemo tisoč ljudi ene in iste skapiue ter raziskujemo skupne lastnost; in znake, jc gotovo, da so bo nazadnje med tisočijmi našel eden n zidkom ali lastnostjo, knkoršne nima nihče, drugi. Enako a,i podobno obliko glave ima Ječimo od 1000 200 ljudi. Enako obliko nosa :ma 100. enako barvo oči, las itd. inia 80 ljudi in tako gre naprej do enega, klima sam nekaj posebnega-Najbližji v posebnih znakih ion lastnostih so si najožje krvni sorodniki, kakor n. pr. oče in in sin. Čc imata toženi in otrok le en skupen znak, je očetovstvo dokazano. Na tovarnarju in sinčku kontoristinje so ugotovili še več skupnosti in podrobnosti in je sodišče spoznalo očetovstvo za dokazano.
Prispevajte za spomenik' Kralju Petru v Mariboru
Kmetski upor radi neljubega župnika
Madžarska vas Szikszo je dobila novega župnika in sicer ne po volji faranov, ampak po volji škofa, ki se ni zmenil za predloge vaščanov pri zasedbi župnijskega mesta. V nedeljo bi bil moral župnik slovesno nastopiti svojo službo, Z njim se je pripeljal od škofa določeni prelat, da ga uvede v cerkev in med farane- Ko sta se pripeljala do župnišča, je obkolilo voz več sto vaščanov, ki niso pustili, da bi duhovnika izstopila. Prelat je hotel v imenu škofa nekaj govoriti. To je pa vaščane tako razburilo, da so nekateri že skočili proti kočiji, da bi prelata dejansko napadli. To je preprečilo orožništvo. Duhovnika sta odšla vi župnišče, kjer je že čakala velika vaška deputacija z zahtevo, naj se novi župnik takoj odpelje in naj škof namesti od občine predlaganega duhovnika. Ko je prelat to zahtevo zavrnil, so začeli kmetje s kamenjem bomba/udirati župnišče- Demonstrante je razgnalo orožništvo, ki je aretiralo preko 40 vaščanov. Od tega časa prijavljajo vaščani in okoličani v velikem številu svoj izstop iz cerkve, k mašam neljubega žup nlka pa nihče ne pride
Lindbergh n »v.
Slavni pilot Lmdbergh jo bil doseclaj nekadilec. Sedaj je pa naenkrat začel kaditi in sicer iz sledečih razlogov: V Ameriki jc navado, ,;a vsa motoi a društva po svoje delajo propagando z junaki dneva. I nko jc neka ženska organizacija, ki pobija n° samo moški »teror«, ampak l.udi nikotin, izdala velike plakate z Lindberghovo sliko in s tekstom v njegovem imenu o strahoviti škod ljivosti tobaka in z napovedjo vseh nad-og iji nesreč za kadilce- Lindbergh je vidci te plakate. Na banketu, ki so mu ga prirediH, je naenkrat segel po cigareti in začel puhati na vso moč. Vprašali so ga, kako to, da se je iz nekadilca spremenil v kadilca. »Doslej nisem kadil« — jo odvrnil pilot —, »ker na tobaku nisem našel posebnega okusa. Seal se bom pa navadil kajenja, ker nočem, da bi nedolžnemu veselju in užitku drugih ljudi nasprotoval kot nekako strašilo«.
■,- r \	,
' ’ U -L' * * vT
1.. v£rv-ii	!'*' v ■
mi-Am
Spod
.41^ -
I.SSK. Maribor-Villacher S.V.
Otvoritev jesenske nogometne sezone,
Jutri popoldne ob 16. se bo vršila na igrišču ISSK Maribora zanimiva mednarodna tekma med ISSK Mariborom in beljaškiin moštvom Villacher SV, kije izšlo iz vseh dosedanjih nastopov V Mariboru, kot zmagovalec.
Vsekakor imajo Beljačan-i, prvaki Koroške, tudi jutri več izgledov, čeprav bodo danes popoldne absolvirali prijateljsko tekmo proti celjskim Atletikom, vendar ni izključeno, da šibkejšemu Mariboru s primerno požrtvovalnostjo in z izrabo tehničnih sposobnosti uspe nasprotnika prisiliti h kapitulaciji.
Omenit moramo, da bo za barve Maribora igrat kot gost v ožji obrambi Barlovič, kar bo gotovo v znatni meri ojačalo moštvo, predvsem, ker nastopi ob strani branilca Korena, s katerim sta pred leti tvorila nepremagljiv zid Rapidove obrambe- Razen tega je gotovo, da bo krileka vrsta s Košenino, Kirbišem in Hreščakom nasprotniku najtrši oreh. Nekoliko šibkejši je napad, ki kombinatorno vzorno operira, vendar spričo neodločnosti njegov trud ne pride do pozitivnih rezultatov. Kakor smo poučeni, bo tokrat v napadu Vieč mest zamenjanih. Bivši goaJgetter Maribora Vodeb bo nastopil na levem krilu, na zvezi Pavlin, na centru Hreščak. Desno [zvezo bo igral Djurič, krilo pa Starc. Uamo, da bo napad v navedeni postavi imel več sreče.'
Beljačane Mariborčani že poznajo-Znano je, da je napad najnevarnejši del moštva, predvsem, ker izrablja sleherno priliko za obleganje vrat. Spričo občutne podpore s strani neutrudljive krilske vrste je obramba Maribora postavljena pred težko nalogo, dačam je sigurnost beljaške obrambe najtrši o-tcIi slehernega protivnika.
Glede na navedena dejstva je sigurno, da bo jutrišnja otvoritev jesenske nogometne sezone nudila zanimiv šport in kvalitativno dozorelo igro.
Predtekmo bo odigrala hazena Maribora.
Nadaljevanje tekmovanj za srednjeevropski cup
Prva srečanja naših reprezentantov, tekmovanju za srednjeevropski cup so izpadla skoraj katastrofalno in pri-lodnja nedelja bo našemu športu prizadejala nove udarce. Zmagoslavno mo štvo dunajskega Rapida se z gotovostjo na zmago pripravlja na revanžno tekmo Zagrebu proti Hajduku, ki bo tokrat gotovo uspešneje zastopal barve svojega cluba in države.
BSK bo absolviral revanžno tekmo s Hungarijo v Budimpešti, kjer so izgledi znatno manjši, kakor pa so bili minulo nedeljo. Razen tega pa se bo odigrala v Pragi tekma med Slavijo in Ujpest, na Dunaju pa revanž med Sparto in Admiro. Po dosedanjih izglcdih bodo zmagovalci isti kakor v prvem srečanju, za tefcmo Slavjja : Ujpest pa sc pripisu je več možnosti Slaviji.
Vsekakor bosta naša reprezentanta izločena od nadaljnih tekmovanj, in bosta morala konkurenco za srednjeevropski kup prepustiti profesionalnim klubom. Sicer sc jč izločanje Hajduka in BSK v naši srortni javnosti pričakovalo, ni na sc pričakovala katastrofa, kakršno je doživel naš državni prvak- Toda vsak začetek je težak in poraze naših prvakov ne smemo smatrati za najtežji udarce. kriti neprecenljive vrednosti je, da so naša moštva izšla iz ozkega kroga tekmovanj za podsavezna in državna prvenstva in sp pričela udejstvovati v med narodni areni, kar bo brez dvoma v obilni mori pospešilo razvoj in napredek našega mladega športa.
svoj stoti nastop za barve Maribor* igralec Škrobar. Obema želimo v na-daljnem udejstvovanju za barve ISSK Maribora obilo uspehov in športnega veselja.	, •	j
ISSK Maribor — nogometna sekcija.
V mednarodni tekmi s Villacher S V, ki se vrši ob 16-, nastopi moštvo v sledeči postavi: Geuer; Barlovič, Koreni Hreščak L, Kirbiš, Košenina; Stare, Gjurič, Hreščak II., Pavlin, Vodeb. Rezerve: Kovačič, Laznička in Škrobar. Vsd nominirani igralci morajo biti najkasneje ob pol 16. vi oblačilnicah. -n Načelnik-
ISSK Maribor mladina : TSK Merku* rezerva.
Juri ob 10. dopoldne bo odigrala mladina Maribora, ,v tekmi za mladinski fjoktl tekmo proti rezervi Merkurja v sledeči postavi; Kovačič; Pliberšek, Niovšak; Bačndk, BožJč, Janžekovič; Konič, Jug, Gajšek, Ba-umel, Priberšek.
Službeno iz MOLNP.
Igralci gg. Lešnik L1-, -Lešnik V. in Kurzman O. sepozivajo, da pridejo sigurno k prihodnji seji MOLNP, ki se vrši v pondeljek 22. t. m. na vrtu hotela »Zamorec«, točno ob 19. uri. — Termini za odigran je tekem v korist fonda, za poškodovane igralce, ki se odigrajo po cuop sistemu, so sledeči; 4. sept. Meri kur; Svoboda, 8. sept. Rapid: Železničar, U. sept. Maribor; zmagovalec Merkur : Svoboda, 18. sept. finale. —* Tajnik.	*,
v	J.	IJS1#!".'
Hazena tekma Maribor I.:Maribor fl. f
Poleg otvoritve jesenske nogometne sezone otvarja hazenski odsek Maribora tudi rokometno sezono, ki ne obetaj travno največ živahnosti. Tokrat nastopijo igralke prve diružine proti drugi garnituri, ki ji je tehnično popolnima enakovreden nasprotnik. Skromna prireditev domačih’ sportašic pa bo brez dvoma nudila obilo zanimivih! momentov in ugodnega razvedrila.
Prihodnjo nedeljo bo »Maribor« odigral prvenstveno tekmo proti »Muric/VJ Murski Soboti,	<	i,
Nurmi v Nemčiji in na Dunaju.
Svetovni prvak im večkratni rekorder na dolge proge, Nurmi, bo koncem avgusta nastopal v Nemčiji, začetkom septembra pa bo startal tudi na Dunaju, p,j
Peti jubileji v moštvu ISSK Maribora.
Povodom jutrišnjega nastopa prvega moštva ISSK Maribora proti Villacher SV slavi srednji napadalec Gujo Hreščak redek jubilej — sito to tekmo. Njegov jubilej je peto slavije, ki ga bo imelo moštvo Maribora v letošnji sezoni. — Prihodnjo nedeljo pa bo slavil
Židova iznajdljivost
Židi so znani po vsem svetu kot skrajno iznajdljivi ljudje, posebno, kar dar gre za denar. Nobena stvar jim »i preveč umazana, samo da napravijo dobro kupčijo- Iznajdljivost nenavadne vrste je dokazal tudi draguljar WMiam Goldsmith. ki je bil te dni aretiran. Po-ciji je bilo namreč prijavljeno, da sdi jp Goldsmith na goljufiv način pridobil velike vsote denarja. Vsak dan je namreč iskal po novinah imena umrlih in poslal takoj naslednjega dne rodbini dotičnegft pokojnika majhen paketič iz dragulji vi vrednosti 80 do 200 dolarjovt in priložil obenem pismo s sledečo vsebino: »Po-šil jam priložene dragulje na ustmeno naročilo. Prosim, da se mi čimprej izplača račun.« V večini slučajev so ljudje res poslali zahtevani denar. In tako je Goldsmith napravil skoro vsak' dan meta za 5—6000 dolarjev. Ali ni to »o-navadna iznajdljivost, kakršne je 7^ žen samo človek židovskega pokolijo«13’*
Svileno-slamnata obleka. Lj'
Lastnik neko zna-ne pariške tvrdke je izdelal k gospo Poiret, no kraljico mode, nove načrto za f^to modo, ki jo bodo uvedli prihod«3® ^ najprej na Francoskem, kasn©j®J^di prodrla, kakor upa kraljica n1( '* po vsem ostalem svetu. Gre *1®fTlxe ki neko novo tkanino za letno P , ’0 g jo izdelano iz fine svile In PosC p0j. to svrho preparirano slame- Gospa ret tudi misli, da so ji posreči, da J de ženske hlače. Kakor poročajo J* ^ riza, je v Lyonu že ustanovljen^ štvo, ki se bo bavilo z izdelovan kih tkanin.
V Mariboru, &ie 3*. fTIT. tWT
RTarTbbfsfčf V E C E Uti 1 K MrC
srss
eslni park
jutri v nedeljo (pri lepem vremenu) pomnožen koncert od 16—19>/j, pri toplem in lepem vremenu tudi zvečer od 21.—24. ure. Sladoled, pivo iz sodčka, vino domače pecivo.
tuiiil
Frankenhausen (Nemčija)
‘*>g. šola 7. avtu- in strojegradbo, olektrotobniko. Posebni oddelki za »oljedel. stroje in zrakoplovno ‘eho.
Najfineiie čajno maslo
iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekar ne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	370
Na 12 mesečnih obrokov!
svetovnoznani, z najmodernejšim konfortom opremljeni motocikli znamke
„HARLEY DAVSDSOIT
vseh tip in sicer: 350,1000 in 1200 ccm.sali brez prikolice. Nadalje specijalnešportne, modeli 350. ccm.OHV.
Vam nudi prompno iz skladišča
TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z. 0 Z.
LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 6, TELEFON INT. 21-38
Velika zaloga vseh nadomestnih in opremnih delov, originalnega „HARLEY-DAVIDSON“ olja, ter „FIRESTONE PNEUMATIK“.
809 Zahtevajte cenike, katere razpošiljamo bresplačno.
m
£. Q. B r a t:
Usraliiiefsl mllilanl
Roman ameriškega Jugoslovena.
Poklical je nosača prtljage, dal Pollyna kovčga naložiti na voz in jih odpeljati na kolodvor. Od
89
Tri dni nato so sedeli v Pollyni vili na obali	In resnično: šest mesecev nato je Polly povila
Michiganskega jezera za čajno mizico Oliver He-	prvega, krepkega sinka. Botra sta mu bila Hegan
gan, Polly in Jack. Tedaj je bil javljen in nato je	in svetnik Belič, na botrinji pa je govoril slavnostno
vstopil Bobby Dodd, eleganten gentleman najskrb-	napitnico Bobby Dodd.
neje obritega obraza. Poklonil se je hitro, stopil
k Jacku in mu položil roko na ramo:	Opomba.
»Mr. Jack Bell, aretiram vas!«
.	.	.	-	-	-	»Bravo!« se je zasmejal Jack. »Ampak preveč Dolga poročila, ki jih je pošiljal Jack Bell ali
ondot je	telefoniral	kapetanu,	naj Dodda izpuste,	dolgo je trajalo, mr. Dodd!«	Ivan Belič stricu Heganu v Chicagu, so prišla v
Nato sta	sedla v prvi vlak in	se odpeljala do Sa-	Polly se je zahihitala in Oliver Hegan se je	roko nemškemu pisatelju E\valdu Gerhardu See-
kratnenta. Tam sta	počakala	ekspresnega vlaka,	krohotal, da so mu tekle solze po licih.	ligerju in napisal je roman z naslovom:	»Peter
si najela spalni voz ter se vozila	brez odmora	na-	Dodd pa se je sklonil nad Poliyno	ročico,	jo Voss, der Millionendieb«. Izdala ga je založba Ull-
ravnost do'Chicaga.	*	poljubil ter dejal: »Milostiva, pa je bilo vendar stein & Ko.
S predzadnje postaje je Jack brzojavil tudi tako lepo, da bi dirkal za milijonskim tatom še	Pisatelj in marsikak čitatelj je bil s tistim nem-
.OliveHu Heganu:	leto dni . . .«	škim romanom zadovoljen.
»Čakaj z autom!«	Potem so se pogovorili, pili čaj, pušili in	se
Nato sta drhtela od radosti ... in že je vlak smejali, zmanjševal svojo brzino, drseč	med visokimi	hi-	Veselo je poteklo tisto popoldne ...
Šami in hropeč preko mogočnih	mostov .... že	Dva meseca nato je Bobby Dodd	vstopil	v
Zadovoljen pa ni bil Jack Bell ali Ivan Belič. Marsikaj je izpremenil Nemec, marsikai si je izmislil, to in ono izpustil, a izpustil je tudi glavno stvar: da je bil Janez Belič Jugosloven, ki je do-
so se začenjala velikanska kolodvorska poslopja, glavno tajništvo banke Bell & Hegan. Oliver He- \iaza\f (ja je duhovitejši kakor nekdanji najslovi-skladišča, kurilnice . . . Polly je stala ob oknu in Ran je prihajal v banko le se podpisovat, a kmalu t .« amerikanski detektiv Jack jo je držal ljubeče okoli pasu. In naenkrat mu ie postalo vendarle dolgčas.	lCJSI amenKansK1 aeteKnv‘
Je Polly zamahnila z robcem ter klicala:
»Stric, kaj če bi se oženili?« je dejala Polly,
»Striček! Striček!« — in Jack je mahal s svojo k° je posedal pri njej.
Čepico ter se režal z vsem obrazom . . .	»Ne, ne, nikdar!« se je branil Hegan.
Zato je gospod bančni ravnatelj Ivan Belič naprosil slovenskega pisatelja, naj na podlagi njegovih pisem, zapiskov in ustnih pojasnil ter s pomočjo
i,«'" "~tZ oVii.	-.	•	;	.	,	.. . v- —7n  ~. — “,‘rvv —»Vzeti razn|h tiskanih virov napiše nov, slovenski roman.
Se par hipov in Polly je kakor lastavica zle-	bi si moral zopet kornpanjona, ki	bi me gotovo tudi	vintflnrnn nn resnici in	nn nravici
tela iz voza ter se vrgla na prsi vitkemu stričku,	v zakonu izpodrinil «	iNatancno po resnici m	po pravici
ki je s svojo postavo previševal vse ljudi za celo Jack se je smejal:	, Takole nastal nas	roman. V slovenskem tedm-
elavn	,	.	..	ku je začel izhajati v Ljubljani leta 1915. Toda av-
Objemanje, poljnbovanje ... in hiteli so na Ampak veftekaj. misteTHJsarVTeAU fepeštrlc	cenzura je med svetovno vojno natrla tudi
avt°-	Belič iz Strenovega. Izvrsten možakar je. Uverjen	v	‘.	_
»Vse je plačano . . . vse v redu . . .	Jack, dra-	sem, da se bosta popolnoma razumela. Razkažete	.	,.	^	aj	s,.n0	ffa	'zdali	znova in vsega. Tako imajo
Rec, ti si vražji človek! Banka stoji sijajno!« je	mu vse zanimivosti v Chicagu, potem v Newyorku,	tudi	romam	svoje	romane,
dejal Hegan Jacku. ^»Ljubček moj, zdaj	se najprej	St. Louisu in makar po vseh Zedinjenih državah.
hant + ocJP°čiješ. potem pa prevzemi vodstvo Samo pravočasno se vrnita, zakai za naš krst vza-	KONEC.
ar>Ke ti. Jaz sem dober le še za pokoj.«	me™ Knim „
mern dva botra.«
Din 5--_
•jmanjii znesek
kitali o
Ženitve, dopisovanj« m oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsake beseda 50 p, njjmanjJi znesek Din 10'
Najugodneja prilika:
oddaja stanovanj, sc>b, |okalo‘v prodaja hiš, posestev - brezplačna pri-
java; 10-
»Marstam
Maribor, Koroška c.
817
Soba z 1 ali 2 Posteljama
z ebktr. razsvetljavo sc odda gospo-m a 1 gospodičnam. Naslov v upravi.
806
Odda s« takoj a]j s | septembrom l«Pa solučna soba Naslov v uprav;
v bližini
Učenca
sprejme trgovina Dra trinjska ul. 26.
kolodvora,
801
go
Rosina, Ve-796
pove
816
Iščem stanovanje
z 3 sobami in kuhinjo. Naslov uprava.
Šofer mehanik,
26 let star, z večletno prakso, oženjen, išče službe za takoj ali s 1. sept. Naslov v upravi. _	737
Solidna gospodična
i-šče prazno sobo ali sobo s štedilnikom v mestu ali bližini Studencev. Ponudbe na upravo »Večemika« pod značko »Ceh«.	798
Opremljena soba s štedilnikom
se takoj odda 2 osebama- Naslov v upravi.	799
Iščem učiteljico,
prvovrstno moč za poučevanje slovenskega jezika. Ponudbe z navedbo honorarja pod »Nemka« na upravo »Večeir-nika«.	795
Vafeljne za sladoled,
vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak :n drug, Rog. Slatina.	369
Trgovski učenec
z dobrim šolskim spričevalom, najmanj od 5 razredne ljudske šole, ki je lepega vedenja in poštenih starišev, ter ima res veselje do trgovine, se sprejme v večjo trgovino mešane stroke na deželi. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod »marljiv učenec«.	811
Knjige veže m
od priproste do umetniško dovršene ve* zave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37.	428
Prevzamem štopanje perila
od navadnega do najfinejŠega po ni fr kih cenah. Križman, Aleksandrova cesta 83-	813
Poverjenike	«
ozir. posredovalce sprejmemo proti ntU gradi za vse kraje v Sloveniji. Ponudbe na naslov: Ljudska samopomoč, Maribor, Aleksandrova 45.	810
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo ju soboslikarstvo. Fr, Ambrožič, Grajska uh 2, Maribor. 571
Deklica z dežele
katera zna šivati išče mesta v kuhinji Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.
ir
■ir
ir
elektrlfik-,
mlinskega nJi.5., P°v.ečanja in modernizacije
P-'n77b«n*WoiS!!as4OVOljulera “
Vsled UMETNI MLIN
odnosno na svoje kvalitativno prvovrstne Izdelke iz vseh vrst Žita po konkurenčnih ccnsh in pogojih.
Zlasti se priporočam cenjenim trgovcem In pekom za dobavo mle sklh izdelkov, nadalje tudi kmetskemu prebivalstvu glede zamenjave moke za vse vrste žita po najugodnejšimi pogoji.
Cenike in vzorec pošilja na zahtevo
Parni In umetni mlin J. Zadravec, Središče ob Dravi.
Ji.
OOOOD
HESS000S0SS
□ □□‘□□'D
M
=3
S
H| im" Mir, Oral ti Sl. I	|
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je prevzela kuhinjo v moji restavraciji g. Julijana Nalič, došla iz znanega zagrebškega „Grand-Hotela“, kjer je službovala 15 let v splošno zadovoljstvo odličnih gostov. Abonenti se sprejemajo na dobro meščansko hrano po Din 450'— mesečno, a la carte Din 600‘—. Istotam se dobe prvovrstna pristna dalmatinska črna in bela vina ter domača vina.
Lep senčnat in prahuprost vrt. Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča
»s	M. Radilovii
□ □□□□OOPiO
E IšlHIMHKHlfHSalEraijsJl-dljsJlHJtHAfLilHitjdlKlCET!
STran B.
MarffiorsČJ V E t t P 7 K Jutri
V Ma~rTToTuT^ne"20'/ VlTT/®
Minn »m mn m nmnrmi n mi nnnmnr
Klobučarna Ivan Kvas,
Prodalalna Aleksandrova cesta štev. 32. Delavnica Mlinska ulica štev. 21.
Ravnokar dospeli najnovejši dunajski in p a r i ž k i modeli.
Cene nizke. Popravila točno in ceno.
805
III
pri boljši družini zračno sobico za dijaka VI. realke z vso oskrbo. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na: Anton Vogrinec, up. šol. upravitelj, Sv, Anton v Slov. gor.
813
III
5 Nogavice, perilo, moda, galanterija
| Slavko Černetič j
S Maribor - Aleksandrova cesta 23. S
814
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu sporočava, cla se je tvrdka Divjak & Gustinčič razdružila ter se cenjenim odjemalcem zahvaljujeva za dosedanjo naklonjenost, za kar se tudi v bodoče najtopleje priporočava.
Z odličnim spoštovanjem
Divjak Bi Gustinčič.
I
HiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Volneni deleni
od 18 Din naprej, SLlknO od 26 Din naprej Itd.
dokler traja zaloga s« dobi pri	6a
I.Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17
aaa^BasaaaasaasHsaii
Obalno kopališče
Bistrica ob Dravi
Na Tsedraniko zahtevo se ob lepem vremena obnovi
veselica v nedeljo 21. avgusta
Ugodna telezniska zveza ob 13’18 in 17. uri. Pomnožen avtopromet vsake pol ure od Velike kavarne. Vstopnina Din 5. — Otroci vstopnine prosti.
Zvečer električna razsvetljava	789	•
BaaaaaaaaaaaaaaaaaaC'
Mariboru, Mesarska ul.
Toči garantirano pristno in preizkušano črno in belo dalmatinsko vino z otoka Vis. Dnevno vsakovrstne morske ribe po nizki ceni. Istotam se dobi tudi pristno dalmatinsko oljčno olje.
Se priporoča
J. Povodnik
Si
S
■■■■■■■■■■■■■H
B HIGDENIČNA BRIVNICA
+
+
JURČIČEVA ULICA štev. 9.
Motvoz, vrvarske izdelke, _	galanterijo, drobnarijo
na drobno in debelo priporoča
Drago Rosina - Maribor,
3	Vetrinjska ulica štev. 26.
■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■D
■	BOO
□
Največja izbira vseh šolskih in pisarniških potrebščin pri
Zlati Brišnik, Maribor
Slovenska ulica št. 11
Polnilna peresa svetovnih znamk: Waterman, Mont Blanc, Penkala.
Franjo Lah
trgovina z manufakturnim blagom
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga po najnižjih cenah 756
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Na obroke
od 280 do 300 Din mesečno!
100
popolnih spalnih sob, obsegajočih po 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 psiho. Svetla in temna izdelava iz hrastovine, javarovega lesa, dušene bukovine in brestovine. Prvovrstno, trpežno delo! Cena sobi po izberi od Din 5000 do Din 7000, odplačljivo v 6—12 in 18 mesečnih obrokih. Ogled brezobvezen! Razen tega največje skladišče žimnic, divanov, otoman in klubnih garnitur lastne izdelave, dalje preprog, pregrinjal, zagrinjal itd. Trgovina s pohištvom
JC «71
Ernest Zelenka
Maribor, Ulica 10. oktobra
limita linija, (ie. Glt. Transatlaotigi
V južno Ameriko, Argentinijo, Uruguay, Peru, Chile, Avstralijo, severno Ameriko in Kanado z
največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije, Havre—Newyork
samo 5 V2 dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 35.	25
Učenec
kije dovršil vsaj dva razreda meščanske šole, se sprejme
v manufakturno trgovino
v Mariboru. Naslov pove uprava Večernika. 793
sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale po meri.
Postrežba točna!	803	Cene	nizke!
Iiiiilltiiiiiiiiiilitlii(ililiiilllliiliiiliiiiiiiil|j||iiiiiiiiiiiiljiiiiiiiiiiliijijjj,,,,,ii,iii,,iiiiiiliiiiiiin
ioariuiit
Na Novo!	Na	Novo!
Na novo ofvorjena trgovina pletenin
Ženko Hribar, Celje
Slomškov trg štev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst I. t. d, po dnevni konkurenčni ceni.
Na debelo I
Postrežba prvovrstna I
Na drobno!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. TNka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e la v Maribor)«