lift izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ mm SREDA, DNE 31. MARCA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 25 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred krvodajalsko akcijo Mama ni umrla V kotu velike bele čakalni- iH ce so dolge ure sedele tri p=i sključene postave. Majhna punčka in nekaj let starejši fantek — prvošolček sta dr- fp| Žala mladega moža za roke. B| Od časa do časa so s strtim === pogledom pogledovali proti |§| steklenim vratom. Končno! ==== Med vrati se je pokazala |==j bela postava medicinske se-stre: »Mama bi vas rada šili videla. »Otroka sta planila ^= očetu okoli vratu. Niso |||| mogli govoriti, po licih so ==ss jim tekle dolgo zadrževane =^^=" solze. Mama ni umrla, ope- ===== racija je uspela! Hiter razvoj zdravstvene ==== znanosti in naše zdravstvene ==== službe je omogočil, da so ===== Zdravniki s težko operacijo === lahko rešili mlado mater ====■ tako kot so rešili že tisoče ==== in tisoče drugih življenj, ki ===== so bila zaradi hudih bolezni a===. in poškodb v nevarnosti. Iz === bolnic prihaja vedno več === takih otrok, žena in mož === vseh starosti, ki bi še pred ===== leti morali umreti, ker jim nn zdravniki ne bi mogli poma- === gati. Eden izmed najvažnej- === ših pogojev za te uspehe ■=== je nenadomestljivo naravno === zdravilo — kri. Tista kri, ki ==== /o na tisoče krvodajalcev ne- ===== sebično žrtvuje, da bi poma- == gala drugim, morda pa celo === sebi ali svojim najbližjim. =*== Prav zato je toliko bolj === Žalostno, da imajo aktivisti ====■ RK pri zbiranju krvodajal- ====■ cev iz leta v leto težje delo. === Pri pridobivanju ljudi, ki so ===== te večkrat oddali svojo kri, ||| ni težav, do novih pa je sko- •=== raj nemogoče prodreti. Iz- ==== govori so večinoma nepre- jgfš priči j ivi. Zaradi poman j ka- =^= uja krvi je večkrat treba od- S5 ložiti nujne operacije, ker ni ==| zalog krvi, so potrebni nujni pozivi krvodajalcev, če je .-==== transfuzija neizogibna, škrat- == ka — vedno več dokazov je, ==== da krvodajalstvo zaradi ne- |||| razumevanja ne poteka tako ===== kot bi bilo potrebno. V teh dneh obiskujejo |=§ aktivisti RK občane kranj- =šjž ske komune, ki naj bi od- m dali kri od 4. do 21. maja. m| Približno 2400 krvodajalcev ==| naj bi skupaj prispevalo ||| 620 litrov krvi. Zdravstvena m služba v republiki pa je vsa- ||| ko leto porabi okoli 20 tisoč ===| litrov. === Peš prek mostu Poostreni varnostni ukrepi na zasilnih cestnih objektih Inšpektorat SRS za ceste je Iz- težke marmorne bloke. Mostu je dal navodilo, po katerem bodo določena nosilnost 3 tone. Vse morala cestna pod/jetja poostriti omenjene in druge podobne ob- varnosfcne ukrepe na cestah. To jekte so ohranili za promet tako, velja predvsem za lesene in kom- da so jih podpirali. Nekateri so binirane mostove, ki so ponekje že tako podprti (na primer v že močno dotrajani in je morda Kamni gorici)), da je profil struge le slučaj, da pod težo 10 in več kritično zmanjšan, podpornikov tonskih bremen še niso popustili, pa ni več kam namestiti. Ker ni denarja za popravilo, bo Nave oznake mostov in dru£ih posebna strokovna komisija po- objektov bodo označili tudi pri novmo odredila nižjo nosilinost začetku ceste tako, da ne bo ne-, objekta. To bo praktično pomeni- potrebnih voženj. Seveda to selo, da se bodo mnoge gospodar- daj, ko ni obvozov, ne bo veliko ske organizacije morale odločiti pomagalo, za cestne prevoze z lažjimi tovor- Predavanje m jaki, avtobusnim potnikom pa se obeta, da bodo zaradi svoje lastne varnosti pred mostovi izstopali iz avtobusov, jih prehodili ločeno od avtobusa, potem pa spet v tek zvečer ob 1930 bo y nadaljevali vožnjo. Večji avtobus renesančni dvorani zanimivo pre-s potniki namreč tehta tudi do davanje prof> Milana železnika 16 ton »RENESANČNO REZBARSTVO Na cesti Kranj—Jezersko so NA SLOVENSKEM«, Predavanje, kar trije mostovi, prek katerih ki ga organizra Klub kulturnih ne bi smeli peljati več kot 10 ton. delavcev iz Kranja bo spremljano Nov, a več kot nujen ukrep, bo tu z barvnimi diapozitivi. — J. J., posebno neugoden za gozdno gospodarstvo. Taki mostovi so tudi v Stari Fužini, v Trebiji, med Podmartom in Radovljico, na cesti Bled — Jesenice, Gorenja vas — Hotavlje, in drugje. Cesta do Ho-tavelj je bila na primer sprva namenjena le vprežnim vozilom, sedaj pa po neizboljšani vozijo ^"srŠ nas Je obvestil, da je bila včeraj seja gospodar- Danes v skupščini SRS Biro za informacije skup- V nedeljo je bilo to. Vašča- bodo pač morali čakati in tam sedeti do predpisane sedme *ure zvečer, čeprav je bilo to prvo letošnje sončno nedeljsko popoldne. Toda eden izmed vaščanov ga je kar na lastno željo šel iskat v gostilno. Našel ga je tam. Previdno se mu je pri- ni so na lastno pobudo zelo družil in mu začel omenjati lepo okrasili volišče in pred volitve, češ da je bila njihova vhodom celo postavili dva vas vedno znana po enotno-sicer mala, vendar lepa mlaja, sti, da so že prav vsi volili, kar je bila redkost. Vse orga- da bi bili veseli, če bi še on nizacije so imele posla s pri- opravil to dolžnost in popravami na volitve, zlasti mla- dobno. dinska. Mladinci so raznosili Tine se je začel cinično vabila po vseh okoliških kra- smejati. »Kaj me brigajo vo- jih in naseljih do zadnje osam- litve! Volilni odbor naj kar, ljene hiše. čaka! Edino danes imam pri- Zato n,i čudno, če je volilni ložnost, da si to čast lahko odbor ugotavljal že ob 11. uri privoščim. Ce bom šel ali ne Pravica je pravica 86-odstotno udeležbo. Tudi volivci, ki so prihajali in odhajali, so biLi ponosni na tak uspeh, ki je bil značilen za enotnost tega kraja iz zadnje vojne naprej. Ob enih popoldne so si i'.pisali imena odsotnih. Eden v bolnici, drugi pri vojakih in podobno. Vsi taki, ki niso mogli l/.po'nili državljanske dolžnosti. Toda ob enem imenu niso vedeli kaj napisati. Bil je to Pcd-klančarjev Tine (ime je tu drugačno). Začeli so spraševati kaj je z njim. Odgovori so bili brž kot na dlani: »Videl sem ga dopoldne pred cerkvijo,« je dejal prvi. »Pred dobro uro je bil v gostilni,« je povedal drugi, ki je prav tako kot mnogi prišel spraševat, kako je z volitvami Člani volilnega odbora so se spogledali, skomignili z rameni in.se mirno sprijaznili, da je moja stvar. Zakon me brani. Pravica je pravica!« je dejal. Omizje je utihnilo. Nekateri so ga baje že prej nagovarjali, naj bi šel voliti, pa ni hotel O tem slišati. Po kratkem molku pa mu je eden dejal: »Veš, Tine, ne gre samo za volitve. Prav tako je bilo takrat, ko smo J kopali in vo/.ili pesek za našo cesto, ko smo sekali les in delali most čez po*ok in tako naorej. Zmeraj si filozoliral nekaj po svoje in se izmuznil. Povsod omenjaš samo pravice, ki jih znaš na pamet iz vseh zakonov in predpisov, nikdar pa nočeš slišati o dolžnostih. Mi pri nas pa nismo vajeni tega!« Drugi so prikimali tem besedam. Tine je mahoma vstal, vrgel denarnico na mizo, zahteval plačilo in robant.no odšel brez besede. — K. M. skega zbora skupščine. Obravnavali so predlog zakona o zasebnem gostinstvu, o lovu, o sladkovodnem ribištvu, o dimnikarski službi ter o določitvi dela stanovanjskega prispevka, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka. Tega dne je tudi zasedal socialno zdravstveni zbor zaradi obravnave problematike zdravstvenega varstva In organizacije zdravstvene službe v naši republiki. Zbor je nadalje sklepal o predlogu zakona o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava o predlogu zakona o skladu SRS za socialne zavode. Danes pa se bo sestal republiški zbor skupščine SRS. Dnevni red je zelo bogat, saj le predvidenih kar 26 točk, o katerih bodo poslanci rarz-pravllall. Med drugim bo republiški zbor obravnaval In sklepal o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in o predlogu zakona o zasebnem gostinstvu. Potrdil bo zaključni račun sklada za šolstvo za leto 1964 ln odločil o finančnem načrtu sklada SRS za šolstvo za leto 1965. Poslanci bodo obravnavali še predlog zakona o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih, o spremembah in dopolnitvah zakona o muEejth, o držav-Hanstvu SRS, o gasilskih društvih, o visokem šolstvu, o znanstvenih zavodih in o slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Veliko teh vprašanj bo danes obravnaval tudi organizacijsko politični zbor. D. K. Zcne v Selcah so ob volitvah precej govorile tudi o težavah zaposlenih mater in o nerešenem otroškem varstvu v tem kraju ' Ljudje so marsikje dali duška svojemu volilnemu razpoloženju z okrasitvijo hi tradicionalnimi mlaji Seja v Radovljici Radovljica, 30. marca — Danes je bila seja obeh zborov skupščine občine Radovljica. Razpravljali so o predlogu odloka o proračunu občine za leto 1965 in o predlogu odloka o bruto osebnih dohodkih delavcev za letos. Nadalje je bila na dnevnem redu razprava o spremembi in dopolnitvi odloka o priznavalninah, o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah ln dopolnitvah odloka o socialnih podporah bivše občine Bled ln o prenehanju veljavnosti odloka o socialnih podporah bivše občine Radovljica in o predlogu odloka o izločitvi in dodelitvi dela doseženih obresti od posojil, danih Iz sredstev stanovanjskega sklada občine Radovljica. Končno je bilo iz-glasovanih nekaj imenovanj. D. K. 8i a j boljši Velika udeležba na volitvah — V nedeljo bodo volili republiške poslance Volitve so za nami. V gospodarskih organizacijah in na terenu smo izvolili polovico novih odbornikov v gospodarski zbor in v splošni zbor občinskih skupščin. To je bil zadnji, odločilni in uradni korak volitev, kajti evidentiranje in zatem kandidiranje kandidatov je nam dalo možnost, da smo sc pomenili o sposobnih ljudeh, jih spoznali in se odločili za tiste, od katerih lahko največ pričakujemo. Volitve' v kolektivih pretekli petek so potekale v znaku gospodarstva. Delavci so volili tiste, ki jih poznajo kot dobre gospodarje. Podobno je bilo tudi v nedeljo. »Kdor bo izvoljen, bo imel veliko skrbi in dela okrog težav naših šol, zaposlovanja ljudi in drugo.« Tako je dejala Ančka Lotrič na volišču v Selcah nad Sk. Loko, ki je opravila svojo dolžnost. Janko Mczek, zaposlen v škofjeloški klavnici pa je dejal: »Skrbeti bo moral, da bi dokončali klavnico, izboljšali naše prodajalne, ki jih imamo od Jesenic do Ljubljane.-« Tako. Vsak je volil z ustrezno željo — izbrati take, ki bodo znali še hitreje odstranjevati neskladja in težave, uresničevati ustavna načela in smernice, kar vse je namenjeno človeku. To smo opazili iz razgovorov v Preddvoru, v Kranju ln drugod, o tem so poročali iz Bohinja, Tržiča in Lesc. Skratka — izbrali smo najboljše. V nedeljo pa se bodo prvič sestale občinske skupščine, ki bodo imele polovico novih odbornikov. Potrdile bodo mandate novoizvoljenih in Iz kandidatov, ki so jih že predlagali sami volivci izvolili poslance za republiško skupščino. — K. M. Staroslovansko grobišče v središču Kranja Pred cerkvijo v Kranju že nekaj dni izkopujejo staroslovanske grobove. Izkopavanje je del zaščitnega arheološkega posega na Titovem trgu, ki je bilo začeto že leta 1953, obnovljeno pa lansko jesen. Odkrivanje grobov, ki so dokaj nizko pod tlakom in razvrščeni med cerkvijo in nasnrotino vrsto srednjeveških hiš, prinaša s sabo vrsto presenečenj. Ob skeletih so zanimivi pridatki: značilni uhani v obliki lunule, okrašeni v emajlu, bronasti prstani, bronasti in srebrni obsenčni obročki, ogrlice in podobno. Do sedaj je bilo odkritih preko 120 grobov. Dela, ki jih izvaja Gorenjski muzej, financira pa občinska skupščina Kranj, naj bi bila zaključena do 1. maja. Po zgodovinskih virih in bogati materialni kulturi je bilo na kraju, kjer je pozneje zrasel srednjeveški Kranj, naselje že v ilirski dobi, posebno pa je pridobilo na pomenu v staroslovanskem obdobju, ob začetku drugega tisočletja našega štetja. Samoupravljanje približati proizvajalcu 34-letni ANTON STEFE je vzoren član delovnega kolektiva tovarne »Iskre« v Kranju. V članstvo ZK je bil sprejet 1949. leta in bil izvoljen že za delegata III. kongresa ZKS. Bil pa je tudi delegat na V. kongresu ZKS ter celo izvoljen za člana centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Za naše glasilo je povedal nekaj misli o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v tovarni Iskra. »Menim, da uresničitev vsebinskega samoupravljanja v delovnih enotah zahteva enotno delovanje vseh subjektivnih činiteljev in zahtevne strokovne rešitve upravnih služb v tovarnah podjetja Iskra, Pred začetnim razvojem in uveljavi jam jem samoupravnih organov na ravni tovarne, je kmalu sledilo ustanavljanje ekonomskih enot. Le-te naj bi v najkrajšem času postale zaokrožene celote v katerih bi bilo mogoče v pravem pomenu besede gospodariti. Ti nameni pa niso bili tako uresničeni kot smo pričakovali. Za naše delovne enote žal še danes ne moremo povsem trditi, da predstavljajo samoupravne celice, v katerih lahko delavec neposredno vpliva s svojim delom na gospodarjenje, ki naj bi se odrazilo tudi v nagrajevanju po opravljenem delu. Vzroki za takšno stanje so samo delno utemeljeni. Do danes na primer še nismo uspeli uresničiti niti vseh samoupravnih pravic tovarn. Pri obstoječi velikosti podjetja s sedaj uporabljenimi klasičnimi metodami ugotovljanja stroškov proizvodnje, zalog reprodukcijskega materiala in nekončane proizvodnje lastnih cen proizvodov ter plačane blagovne realizacije, ne moremo ugotoviti j niti ob zaključnem računu podjetja za preteklo leto. V takih pogojih delavskega samoupravljanja v delovnih enotah prav gotovo ne bomo mogli v neposredni prihodnosti vsebinsko uresničiti, čeravno so organizacijske rešitve, kot eden izmed potrebnih pogojev že izdelane^ Pretirana centralizacija ne daje neposrednim proizvajalcem možnosti neposrednega upravljanja. Zato naj bi se nadaljnji razvoj samoupravljanja razvijal v smeri večje vloge decentralizacije. Proizvajalci bi morali biti bolj informirani o uspehih in neuspehih svojega dela. Le-tako bodo proizvajalci lahko polno sodelovali pri raznih odločitvah. Razen tega mri pretorani centralizaciji obstoja nevarnost, da posamezne strokovne službe ali posamezniki kaj radi zavračajo odgovornost prav na samoupravne organe. Politični akti- vi v podjetju so dolžni usposobiti proivajalce za zahtevno področje uipraviljanja, proizvajalci pa morajo pri tem pokazati zanimanje. Vsi se moramo zavedati, da bomo le tako izboljšali naš življenjski standard. To pa .je vndar smoter in želja nas vseh.« D. K. 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999^ 4999 34190149 SREDA« Si: mana W65 IV dni |#o svt-tn NOV LETALSKI NAPAD SAIGON — Zahodne agencije poročajo, da so ameriška letala ponovno napadla položaje uporniškega gibanja Vietkong. Hkrati poročajo, da je južnovietnamska vlada skrajšala policijsko uro v Saigonu in odpravila izredno stanje v vsem Južnem Vietnamu, kar priča, da se je položaj nekoliko izboljšal. TAYLOR V vVASIIINGTONU VVASHINGTON — Ameriški veleposlanik v Saigonu Maxwell Taylor Je dopotoval na posvetovanje v vVashington, kjer bo predsedniku Johnsonu razložil najnovejši položaj v Južnem Vietnamu. V zvezi z obiskom generala Tav-lora v Washingtonu ugibajo nekateri časopisi, da bi se utegnile ZDA vojaško še bolj vključiti v vojno v južnem Vietnamu. Znano je, da je ameriški veleposlanik v Saigonu med tistimi vojaškimi osebnostmi, ki zagovarjajo letalske napade na severni Vietnam. NOV VOJAŠKI UPOR V LAOSU VIENTIANE — V zadnjih dneh je v Laosu prišlo do novega vojaškega upora, ki so ga izvedli vojaški voditelji lojalni nedavno odstavljenemu podpredsedniku koalicijske vlade generalu Fumi Nosavanu. Ta voditelj desničarske stranke v Laosu je v februar-jti poskušal izvršiti državni udar, ki pa se mu ni posrečil, zaradi tega je zbežal v Tailand. BREZNJEV BO OBISKAL POLJSKO MOSKVA — V Moskvi bo sporočili, da bo sekretar KP Sovjetske zveze Brežnjcv obiskal v začetku aprila Poljsko. Med obiskom bodo podpisali sporazum o prijateljstvu, sodelovanju, medsebojni pomoči med obema državama. To je že stari sporazum, ki ga bodo obnovili. KITAJCI PRIPRAVLJENI POMAGATI PEKING — Kitajski zunanji minister Cen Ji je ponovno potrdil, da je kitajska vlada pripravljena materialno in z ljudmi podpreti južnovietnamsko osvobodilno gibanje. Pred dnevi je kitajski tisk že poročal, da so pripravljeni poslati svoje vojake v Južni Vietnam. u r e m e Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes bo v vzhodni Sloveniji prehodno oblačno, drugod precej sončno vreme. Najnižje nočne temperature od 2 do 8 stopinj* najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj. V naslednjih dneh bo še suho in nekoliko hladnejše vreme. Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropo slabi. Od Skandinavije se proti jugovzhodu pomikajo frontalne motnje, ki bodo dovedle hladnejši zrak tudi nad naše kraje. Za njimi se pomika greben visokega zračnega pritiska. Tržni' f>r<>#;/<»«> !«»!*• Pismo uredništvu Zgrešeno kadrovanje V naših današnjih pogojiji pomeni kadrovanje široko, po prepričanju svobodno, enakopravno in predvsem skrbno in odgovorno udejstvovanije zainteresiranih množic občanov pri izbiri lastnih predstavnikov v organih in organizacijah. Dejstvo, da ponekod opuščamo kriterije, ki jih je postavil VI. plenum zveznega odbora SZDL kar zadeva kvaliteto ljudi, ki naj predstavljajo občane v predstavniških telesih, meče ka/j slabo luč na delo subjektivnih sil; Praksa kaže, da imamo povsod tam, kjer so postavljeni kriteriji opuščeni zaradi individualnih in manjših skupinskih računic, opraviti z različnimi negativnim tendencami. Pred V, kongresom so bile volilne 'konference osnovnih in občinskih organizacij ZK. Tudi tam so prišle do izraza negativne tedence in interesne računice. Zaradi tega so bili ponekod izmaličeni principa kadrovanja. Analize kažejo, da je v konkretnih primerih šlo za nelojalen boj proti mladim, a družbeno aktivnim in sposobniim tovarišem. Taki neodkriti in liberalni odnosi so vnesli zmedo in povzročili določeno moralno-politično škodo v vrstah komunistov in širše javnosti, ki je z zanimanjem spremljali a potek konferenc. Rezultati takih, nam tujih akcij, ki nimajo realnega opravičila, nazorno povedo, da šo in bodo še podobni pojavi povsod tam, kjer niso opravili z rutinerstvom, prakticizmom in drugimi konzervativnimi navadami. Pri tem ne gre za vsiljevanje volje komiteja ali pripravljalnega vodstva za konference, marveč za neizoblikovano nastopanje manjšine, ki dobesedno rovari med članstvom in izven njega. Komunisti ne nasprotujemo takim pojavom, ki so odkriti in zastavljeni na pravem mestu, tako da imajo prizadeti možnost sodelovati. Nasprotno pa organizacije akcij, izkoriščujoč položaj ali funkcijo, pomeni propadlo politikanstovo, ki ne gre v prid utrjevanja zaupanja v človeka. Menim, da idejno in moralno zavezuje komunista sklop, ki je bil sprejet ob njegovem sodelovanju. Ni mogoče osvojiti prakse, da skušajo nekateri izvreči s kandidatur tiste ljudi, ki njim osebno neustrezajo, zaradi svoje odločnosti in doslednosti v boju na idejnem, političnem, gospodarskom in kulturnem področju. Res je, da tudi drugi pojavi sek-taštva botrujejo takim pojavom v spopadu novih in starih konceptov. Niso redki primeri, da so se za kandidaturo postavljali kot osnovni pogoj povsem formalni kriteriji. Avtorji takih predlogov niso navajeni misliti o kvaliteti. To je rezultat mnenja posameznikov, da so nezamenljivi, čeprav vse to počno iz strahu pred zamenjavo. Nevarno in Škodljivo je, da posamezniki pri uveljavljanju svo* jih konceptov izrabljajo sociali' stično demokracijo in na sestankih neodgovorno kritizirajo posameznike, jih napadajo in omalovažujejo njihovo človeško dostojanstvo ter zagrizeno izsiljujejo pristanek prisotnih, da bi se potefrt sklicevali na sklepe vsiljene voljfl ljudi na zborih, katere sami sklicujejo. Mar to ni celo kaznivo? Mislim, da taka in podobna početja ne afirmirajo socialistč©5 demokracije, temveč narobe, roPf čejo slabo luč na ves njen meh*" nizem. Naša demokracija ni ne odgovorna anarhija, temveč en0' k a pravica slehernega delovnega človeka, da pod enakimi pogOlJ4 in na enak način soodlloča o taP1 kdo bo njegov predstavnik. Gre p prepričanost in svobodno izraze*^ voljo in ne za pritisk nekoga, ^ mu je slučajno zaupan položaj ^ družbi zato, da ga vestno in odgovorno opravlja v prid vseh — r pa samo določene skupinice. Nikolic čedo A++/.+/..6//.4/+/++^62///+6++42^::::^:::5^ A+A 1373 SREDA. W. marca iflM Iz naših komun O Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun * Iz naših komun 0 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših krm.uh Letošnji Moto-cross Avtomoto društvo Tržič že pripravlja letošnji tradicionalni moto-cross, ki bo 19. septembra letos v Tržiču na običajni progi. Ta popularna mednarodna moto-cross prireditev privablja čedalje večje število tekmovalcev iz različnih držav in kontinentov, pa tudi gledalcev iz domovine in inozemstva, zlasti iz sosednje Avstrije in Italije. Taka prireditev terja mnogo dela in priprav. Zato je razumljivo, da je društvo pričelo tako zgodaj z organizacijo. Zaradi ugodnih cestnih razmer do Tržiča bo letošnjo prireditev obiskalo, vsaj takc^ pričakujejo, izredno veliko ljubiteljev tega lepega športa na železnih konjičkih. Ljubeljska vrata V Podljubelju nad Tržičem so se odločili ustanoviti svoje turistično društvo, ki naj bi letos pričelo z aktivnim delom spričo razmer, ki so se po otvoritvi obmejnega ljubeljskega predora odprle za1 razvoj turizma v tem kraju. Društvo bo moglo že letos organizirati recepcijsko službo in oddajati zasebne turistične sobe. Kranj Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri Krajevni skupnosti Stražišče je izdelala obširen program dela za letošnje leto. Stražišče se čedalje hitreje spreminja v pravo mestno* območje in naglo izginja videz nekdanjega vaškega naselja. Vse te hitre spremembe kraja pa so pustile na komunikacijah, prdvsem na cestni mreži, mostovih in drugod celo vrsto neprikladnosti, ki zavirajo hitro naraščajoč promet in varno uporabo cest in potov. (Spomnimo se samo ceste Kranj—Škofja Loka skozi Stražišče). Ceste so v glavnem ozke, ovinki nepregledni, mostovi slabi, parkirni prostori neurejeni, cestna signalizacija slaba, ovire ob cestah in potih ter drugo. Program dela zajema postopno ureditev vseh teh ovir in pomanjkljivosti. Glavno skrb pa bo komisija posvetila vprašanju vzgoje prebivalstva o uporabi javnih cest, s posebnim poudarkom na šolsko in predšolsko mladino, kakor tudi kmečko prebivalstvo, ki s svojimi vozili, predvsem poljedelskimi stroji in vprežnimi vozili dokaj ogrožajo varnost prometa, zlasti če se ne ravnajo po predpisih. Komisija bo pri tem delu najtesneje sodelovala z vzgojno varstveno ustanovo, šolo in gospodarskimi organizacijami. Komisija pa je sklenila napovedati tekmovanje vsem tovrstnim komisijam v občini. Šmarjetna gora Ze dalj časa je v Kranju in tudi okolici precej govora o tem, zakaj se ne dogradi in izroči svojemu namenu hotel, ki ga je že pred 10 leti pričelo graditi Planinsko društvo Kranj na šmarjetni gori. Vse kaže, da bo dom v letošnjem letu dograjen in izročen svo'emu namenu. Za dograditev je odobren kredit v višini 60 milijonov z odplačilnim rokom 15 let dn 2 procentno obrestno mero. Prav bi bilo, da bi se za dograditev hotela zavzelo eno od kranjskih gostinskih podjetij Central ali pa Jelen. Hotel na Šmarjetni gori bo namreč imel 48 postelj v sodobnih sobah, restavracijo z 250 sedeži in restavracijski vrt s 300 sedeži. Kraj je lep in privlačen. Z razglednega stolpa se vidi skoro po vsej Gorenjski. Ce bi bil hotel že dograjen in izročen svojemu namenu, bi že letos lahko koristno služil v turistične namene, saj je znano, da so v Kranju že sedaj oddane vse sobe. S tem hotelom bi lahko odlično kombinirali letovanja nizozemskih in drugih turistov, ki jih bo letos v Kranju še posebno veliko. Z dograditvijo hotela bodo menda modernizirali cesto, uredili parkirni prostor, zvonik kot zgodovinsko posebnost in vso okolicov z žičnicami vlečnicami za zimski turizem. " Popoldanski seminar v Stražišču Koristnost prometn V zadnjih letih jc zaradi povečanja prometa nastalo tudi večje število prometnih nesreč. Statistika pove, da so bili največkrat krivi vozniki motornih vozil. Velikokrat so bili pa krivi tudi šolski ali predšolski otroci, ki jih ni nihče navajal na to, kako se morajo na cesti vesti. PRVI ZAČETKI 1959. LETA Tega leta je pričela v Kranju občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu uvajati v šolah prometno vzgojo. Najprvo so bili (to seminarji, katere so obiskovali samo tisti, ki jih je to osebno zanimalo. Ostali pa ne, ker niso bili zainteresirani. Vendar pa je bilo to nekako »rojstvo« današnje sistematične prometne vzgoje na osnovnih šolah. Takrat so tudi delali razne izpite za značko kolesarja, šolske naloge, oddaje »Pokaži kaj znaš in veš o prometu« in podobno. Vendar je bilo to premalo. PRVI UČNI NACRT Leto dni kasneje jc takralna okrajna komisija za vzgojo in varnost v prometu okraja Kranj izdelala prvi učni načrt za tovrstno vzgojo. Leta 1963 pa je izšel učni načrt, ki ga je izdelala republiška komisija skupaj z zavodom za šolstvo SRS in je še danes v veljavi. Tega tudi še danes uporabljajo. Morda so v tem učnem načrtu nekatere pomanjkljivosti. Vendar pa ga danes s pridom uporabljajo skoraj na vseh šolah. KORISTEN POPOLDANSKI SEMINAR V ponedeljek popoldne je bil v fizikalni dvorani v osnovni šoli »Lucijan Seljak« v Stražišču popoldanski seminar za vodje pionirskih prometnih patrulj na osnovnih šolah. Udeležilo se ga jc skoraj štirideset vodij patrulj iz vseh osnovnih šol kranjske občine razen 2 šol, ki svojih vodij niso poslale na seminar. Na njem jim je najprej razložil nekaj splošnih stvari o prometu predstavnik občinske komisije za vzgojo In varnost v prometu. Nadalje jim jc tudi razložil pravilnik o tej službi, katerega je on izdelal in je verjetno prvi v Slo- Ugodni pogoji za kmetijstvo Gospodinje na Gorenjskem neredko tarnajo zaradi pomanjkanja nekaterih kmetijskih proizvodov. Ce pa so na pr6daj, pa so včasih pretirano dragi. Ko to ugotavljamo, pa moramo hkrati poiskati razloge za takšno stanje. Letos so prišla ostrejša navodila o urbanizaciji, o gradbeni in stanovanjski problematiki sploh. Eden izmed dokazov nesmotrnih, stihijskih gradenj je že ta hiša ob cesti med Zab-nico in Sv. Duhom. Daleč od našel j, stisnjena med kozolce je ta stavba morda trenutno najboljša rešitev za nekoga. Vendar pa bo taka »gorenjska dolga vas« hudo draga in neprimerna za skupnost in za posameznika Res je, da včasih zataji nabavna služba in da so zaradi tega trgovine z zelenjavo in sadjem slabo založene. Tudi prevozni stroški so se podražili. Najpo-Blavitnejša pa je resnica, da tržna prozvodnja v naši republiki še Vedno zaostaja za drugimi zahodnoevropskimi državami z modernejšim kmetijstvom. Ce torej hočemo izboljšati notranjo preskrbo s kmetijskimi pridelki in s tem doseči v tem oziru na evropskem trgu enakovreden položaj, moramo pridobiti nadaljnjih 80.000 hektarov obdelovalnih površin za družbena posestva. Tako bi bilo kar 25 odstotkov obdelovalnih Površin v rokah velikih proizvajalcev. Drobnolastniška struktura zemlje je skozi stoletja ustvarjala svojevrsten način izkoriščanja Zemljišč, zato je tudi sedanji razvoj modernizacije kmetijstva dolgoročen proces. S podružblijanijem. Se ta proces pospešuje. Pri tem So seveda važni kreditni in drugi Pogoji, da bo preosnova kmetijstva ekonomsko zanimiva ne le Za družbo, temveč tudi za kolektive kmetijskih delovnih organizacij. ) Pri vsem tem pa je družba ■hločho zainteresirana, da zasebni kmetovalci čimbolj * usposobijo svoja zemljišča za produktivnejšo blagovno tržno proizvodnjo. To pa bomo dosegli, če se bo zasebni kmetovalec s sproščeno iniciativo približal poaotiam, mnoJ*- vajjalca z vsemi posledicami in učinki. V danem primeru bo tudi odnos družbe do kmetovalca tak kot db drugih neposrednih proizvajalcev. Pri tem je pomembna racionalizacija in specializacija proizvodnje v zasebnem kmetijstvu, ki pa jo lahko pospešujemo z raznimi oblikami kooperacije. Le-1 a mora temeljiti na obojestranskem interesu zasebnega kmetovalca in kmetijske delovne organizacije. 2e doslej doseženi uspehi (skupne površine v Sloveniji v poljedelski kooperaciji obsegai jo okoli 70.000 hektarov) kažejo na večjo možnost specializacije in usmerjanja k blagovni proizvodnji, zlasti v živinoreji. Pri nas na Gorenjskem so idealni pogoji za živinorejo, ki pa še niso povsem izkoriščeni. Našim kmetovalcem se tu nudi bogat vir dohodkov. Uspešnost razvoja zasebne kmetijske proizvodnje kakor tudi podru žbli janje zemlje, je odvisna tudi od reševanja nekaterih ekonomskih in socialnih problemov. Zato se trenutno ureja zdravstveno in socialno varstvo kmetov, prav tako pa preživninsko varstvo ostarelih kmetov, ki oddajo zemljo družbeni kmetijski organizaciji. Ureditev vseh teh problemov pa bo nedvomno pripomogla tudi k večji izbiri kmetijskih proizvodov. Prvi koraki na tej poti so že storjeni. Drago Kastelic Na volišče KZ v Skofji Loki so prihajali zaposleni Iz raznih krajev Gorenjske veniji odnosno v Jugoslaviji. Zatem jim jc zastopnik prometne milice iz Kranja govoril o pravicah in dolžnostih pionriskih prometnih patrulj. Prav tako jim je razložil kako se morajo ponašati na cesti in na drugih javnih mestih. Ko so jim govorili o cestnih prehodih za pešce v Kranju, so se ti pionirji vpraševali, kje so sploh ti prehodi? Opravičeno so se vpraševali, saj teh prehodov v resnici ni nikjer, vsaj označeni niso. Zatem so jim zavrteli dva fil- ma. V njih so jim pokazali, kaj se na cesti ne sme delati in kako se je potrebno na teh mestih obnašati. Vsekakor je bil ta nekajurni seminar odnosno srečanje zelo koristno. To srečanje bo veliko pomagalo, da bodo te pionirske patrulje zares pravilno in koristno izpolnjevale svoje naloge. JOŽE JARC Novo v Kamniku Pionirji pred šolo »Lucijan Seljak« v Stražišču, pred pričet-kom seminarja za vodje pionirskih prometnih patrulj Nedavno sta občinski odbor SZDL ln občinski sindikalni svet v Kamniku na skupni seji razpravljala o osnovah letošnjega občinskega družbenega plana. Med drugim so načeli vprašanje realnosti planiranja v gospodarskih organizacijah. V Kamniku namreč menijo, da bi morali biti delovni načrti gospodarskih organizacij predvsem mobilizacijski. Leti naj bi vzpodbudno vplivali na povečanje proizvodnje, produktivnosti dela in na izpolnjevanje delitvenih sistemov. Končno so na seji opozorili na to, da bi morali proizvajalci v delovnih organizacijah tudi letos še tesneje povezovati vprašanja gospodarjenja z reševanjem problemov družbenega standarda. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo v tem pogledu v nekaterih kolektivih že letos marsikaj storjenega. Tako je v kolektivih čutiti vse večje razumevanje za potrebe šolstva, zdravstva, otroškega varstva in ostalih družbenih služb v komuni. Pred dnevi so zbori volivcev sprejeli predlog o uvedbi krajevnega samoprispevka. Tako bodo v kamniški občini v bodoče hitreje urejali pereča komunalna vprašanja, zlasti ureditev cest, poti, pokopališč ln podobno. Zato so na skupni seji poudarili, da bo morala krajevna skupnost poskrbeti, da se bodo zbrana sredstva resnično namensko uporabila. Predvidevajo, da bo letos v ta namen zbranih okoli 90 milijonov dinarjev. V mnogih krajevnih skupnostih v kamniški občini so že dosedanja sredstva, ki so jih dobili iz občinskega proračuna, občani podvojili s svojim delom, prispevki v materialu ln podobno. Na seji so poudarili in predlagali, da naj krajevne skupnosti sproti seznanjajo občane o uporabi teh sredstev. Menijo, da bodo le tako občani z zaupanjem uresničevali sklep o plačevanju samoprispevka, ki ga bodo od 1. maja letos plačevali 2 odstotka od svojih čistih dohodkov. Drago Kastelic Nov dom JLA v Kranju Za dan osvoboditve, 9. maj, bodo v Kranju med drugimi objekti izročili svojemu namenu tudi novi Dom JLA. Ta bi predvidoma moral biti dograjen že do dneva JLA, 22. decembra lani, vendar dela, zlasti obrtnikov, niso bila v celoti končana. Novi dom JLA v Kranju stoji v bližini Vodovodnega stolpa oz. za novo upravno zgradbo Gorenjskega tiska in bo lepo ter sodobno zgrajen in kot tak eden najlepših tovrstnih domov na Gorenjskem. ŽELEZARNA BO DALA 1 MILIJON ZA POTNE STROŠKE BIVŠIH INTERNIRANCEV Kot smo že poročali, bodo v okviru proslav 20. obletnice osvoboditve preživeli interniranci sodelovali na komemoracijah v taboriščih. Podjetja in organizacije jim bodo pomagale kriti stroške potovanja. Upravni odbor železarne je v ta namen Zvezi borcev NOV občine Jesenice odobril 1 milijon dinarjev. Zaradi zbiranja muzejskega gradiva in Ogleda muzejev taborišč pa bo železarna omogočila udeležbo tudi prvoborcu in prizadevnemu delavcu muzeja železarne tov. Francu Ko-noblju. BELEŽKA Kje je vzrok? V ponedeljek popoldne je bil v osnovni šoli »Lucijan Seljak« v Stražišču seminar za vodje pionirskih prometnih patrol v osnovnih šolah kranjske občine. Seminarja se je udeležilo skoraj štirideset pionirjev — prometnih miličnikov. Iz vsake šole se je seminarja udeležil eden ali dva. Samo vodstvo dveh šol nI poslalo svojega »zastopnika«. In sicer iz šol »France Prešeren« — Kranj ter Cerklje. Obveščeni sta bili 24. marca oz najkasneje 25. marca. ZAKAJ TAK ODNOS DO TEGA? Otroci so se Iz svojega kraja do Kranja morali pripeljati z rednim avtobusom, od tu pa so jih pripeljali s posebnim avtobusom v Stražišče. Ker je seminar trajal skoraj tri ure, so dobili tudi izdatno malico. Po {končanem seminarju so jih ponovno odpeljali nazaj v Kranj. Od tu pa so se otroci ponovno odpeljali vsak na svoj dom. Stroške avtobusnega prevoza so jim povrnili. V kolikor bl bil vzrok za neudeležbo zastopnikov teh dveh šol materialna škoda, ta izostanek vsekakor nI opravičljiv. Sicer je vse to dvomljivo, če so tega krlvf otroci? Po vsej verjetnosti ne! Morda jh šola nI pravočasno obvestila? Ali jih pa sploh nI obvestila? Otroci Iz Podbrezij ln drugih oddaljenih krajev so prišli, teh pa, ki Imajo toliko bližje, ni bilo. Torej tudi oddaljenost ne bi mogla biti vzrok. Kdo je sedaj vsemu temu kriv? Kljub temu, da danes še ne vemo, bomo pa čez čas sigurno zvedeli. Vendar glavno Je to, ko vidimo, kakšen odnos imajo nekateri do tovrstne vzgoje! Morda niso statistični podatki o prometnih nesrečah, pri katerih je udeleženi naš otrok, dovolj zgovorna?! Po ponedeljkovem primeru vsekakor i ne! — Jože Jarc 5549999999994 995067157^3^ B$/.+6^.+^//+622+/B 76 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun O Iz naših komun • Iz naših komun 0 Iz naših komun Kratke z Jesenic O CENAH V PLANINSKIH NOVA CESTA KOČAH V VINTGAR V Mojstrani je bil razširjen po- Gradbeni inšpektor železarne svet s predstavniki vseh planin- tov. Bergant Franc nam je pove- skih društev jeseniške občine, na dal, da bodo pričeli v kratkem s katerem so obravnavali nekatere popravilom in korekcijo ceste k težave, ki zadevajo vsa društva hidrocentrali v Vintgarju. Nova te občine. Zlasti so govorili o trasa bo potekala okoli 5 m za Nekatere novosti v novem, izpopolnjenem zakonu o šoli Z dvema nič več naprej Pri nas je še vedno precejšnje "tevilo učencev osnovnih šol, ki ko ima tudi po novem zakonu v času osnovnega šolanja ne opravijo vseh osem razredov, marveč vsak učenec zadnjega leta šolanja zaključujejo obvezno šolanje v kakem nižjem in ne v osmem raz- pravico do opravljanja poprav- redu. nega izpita. V razvitejših komunah je takih jem 39. členu pa navaja tudi do- Velika naloga osnovne šole in vskladitvi cen v planinskih posto- padneje od stare. Z meritvami so učencev manj, v nerazvitih pa datno omejitev za učence od dru- vse naše skupnosti pa je v tem, jankah in popustih v njih. Pla- ugotovili, da je tu geološki sestav več. Razmerje pa se giblje v do- gega do sedmega razreda, ki so da omogočimo čim večjemu šte-ninska društva jeseniške občine boljši. Nova cesta Ho bolj polož- kaj širokem razponu od 30 pa do negativno ocenjeni iz predmeta, v vilu učencev, da bodo zaključili imajo pretežni del svoje dejav- na in manj ovinkasta. Dokončno 60 */„. To pa je mnogo preveč, če katerem so že prejšnje leto na- osnovno šolanje v osmem razre-nosti na območju Julijskih Alp in izgotovljena bo šele drugo leto, se zavedamo, da je osnovna šola predovali z nezadostno oceno in du. Ukrepi o napredovanju v viš-Karavank, Najbolj obiskana so ker bo treba počakati, da se te- obvezna kot splošno izobraževalna zato ne morejo napredovati v viš- ji razred z nezadostno oceno tega področja na Vršiču, v Vratih in ren nove trase letos utrdi. Dela — torej namenjena slehernemu ji razred. To so pomembne novo- problema še ne bodo mogli rešiti, na Triglavu. V zadnjih letih pri- bodo verjetno oddana komunalne- državljanu. Zakon o osnovni šoli sti novega zakona o napredovanju Izhod je drugod, kot smo ga naje nekako skušal pomagati, da bi v višji razred. Seveda pa je po- vedli zgoraj. — Druga pomembna popolno osnovno šolo opravilo trebno, da se vsi zainteresirani novost izpopolnjenega zakona o čimveč učencev, vendar pa se z starši o novosti informirajo čim- osnovni šoli pa se nanaša na oce-raznimi koncesijami pri ocenjeva- prej. — Potemtakem že letos ob njevanje splošnega uspeha in vonju in z drugimi ukrepi ne da zaključku šolskega leta ne bo mo- denja. Splošni uspeh poslej ne bo vsega doseči. Potrebni so temelji- gel napredovati v višji razred ovrednoten aritmetično po številu tud! v tem okviru. Vsi domovi na Društvo poklicnih šoferjev in tejši posegi v učnovzgojni pro- nihče, ki bo iz dveh predmetov ocen, marveč bodo pri končni do-območju Vršiča so namreč pod avtomehanikov Jesenice priprav- gram sam, obenem pa bomp mo- ocenjen negativno. Prav tako ne ločitvi uspeha upoštevane učenče-upravami planinskih društev, lja ekspresni tečaj za šoferje D in rali v naši šoli postopoma ustvar- bo mogel v višji razred tudi no- ve sposobnosti in prizadevanja predvsem Jesenic in Kranjske E kaitegorije. Rok za prijave je jati boljše materialne pogoje, ki ben učenec, ki je imel iz istega njegov odnos do dela in do obvez-gore. Ko bo predvidoma letos bil do 20. marca. Zaradi narašča- bodo omogočili kvalitetnejše izo- predmeta tudi v prejšnjem letu nosti v šoli in še vrsto drugih ele-dograjen nov planinski domi ki jočih potrcb bodo s tečajem v braževalno delo. Določilo 36. člena od drugega do sedmega, medtem mentov. Novi izpopolnjeni zakon ga gradi, PD Jesenice pri Tičar- Utkem pričeli. đosedanjesa zakona o osnovni šoli nczadostno. To pa veljf ^ razrcdc -a JJ ffiTSJS novo" je dopušča o napredovanje v višji od drugega do sedmega, medtem sti. J. B.' SOLA ZA ŽIVLJENJE razred tudi takim učencem, ki so „..0 bili iz enega ali dveh predmetov V okviru občinske ZMS bodo ocenjeni negativno. S tem jc bilo . , organizirah Solo za življenje V omoRoceno napredovanje večjemu njej bo 15 predavanj po tri šol- številu u5enceVt Prnksa je Prodajalna steklenine, barv in S&^^aiSip^SSll^^SJBBSSlK trdila' da SO ""»topile za takšne lakov blizu železniške postaje na *f'Jbr™h njFSZSSS! učcnce velike težave v »^J«" Jesenicah je bila 14 dni zaprta, osebnosti, odnose me^ spoloma, kQ bUo le trobno zakl d-I-ZL. L ™~i»1t Po^ed na svet, družbeno m de- - haja na Triglav tudi do 10 tisoč mu podjetju Jesenice, ki je naj ljudi, med temi mnogi tujci. Vr- boljši ponudnik in imajo strokov šič pa postaja tudi vse bolj po- njake za gradnjo cest. memibna turistična rtočka. Zato morajo tamkajšnje planinske po- EKSPRESNI TEČAJ stojanke prilagoditi poslovanje ZA ŠOFERJE Prve lastovke turizma Z nastopom spomladanskega obdobja se je precej povečal izletniški oziroma nedeljski turizem. V gorenjska letovišča prihaja ob nedeljah že razmeroma veliko obiskovalcev, kar priča, da se bo sezona pričela zelo zgodaj. Na Bledu in v Bohinju jc bilo preteklo nedeljo že pravo spomladansko razpoloženje. Ta dan je bila odprta tudi avtomobilska pot na blejski grad ,zato je bil obisk tudi tamkaj precej bolj številen kot doslej. Lani je obiskalo to znamenito turistično točko blizu 150 tisoč turistov, medtem ko si je vsaj dve tretjini od teh ogledalo muzejsko zbirko v blejskem gradu. J. B. jevem domu, bo pomanjkanje prenočitvenih in gostinskih prostorov vsaj za nekaj časa rešeno. BREZ GNEČE Kolektiv tovarne Tekstilindus v Kranju bo v okviru letošnjih proslav ob 20-letnici osvoboditve odprl tudi tako imenovani samski dom v Stražišču, ki bo pomenil ne le za zaposlene, marveč za vse prebivalstvo v tem kraju veliko pridobitev Prostore so namreč preurejali. aiA ^rTL"*!; čiti s pozitivnim uspehom. Novi Ker prostor za vskjadiščenje te- £*» "g^-g** temo zakon 0 s u, ki je izSel prejšnji mesec, pa dopušča napredovanje v ga blaga ni bil primeren, so se odločili, da bodo lokal povečali »Svet, v katerem živimo«. Vsak interesent-udeležonec se mora pismeno prijaviti, prispevek za višji razred le z eno nezadostno za premic s.ekleae ta£,r- ££™ ™£Z pa ^Sa le ~» «* " « 2 đ— V "~ celanaste posode, radio, televizii- ^ dm skih aparatov, gramofonskih plošč in podobnih predmetov. Prejšnji teden so preurejeno trgovino odprli. Prostor je sedaj trikrat daljši kot prej. Predmeti ..so razpore SODELOVANJE ŽELEZARNA — ŽELEZNICA Železnica ima v tem času na jeni na novih policah, tako da ni razpolago dovolj vagonov. Da bi več gneče. Barve in laike pa so si zagotovila stalen prevoz, je bil oddali v prodajo trgovini »Chc- v ponedeljek na železniški postaji mo« na Javornik, kjer imajo bolj- posvot z zastopniki železarne, na še pogoje za skladiščenje. katerem je bil predlagan.osnutek dogovora, po katerem bi bila že-RDEČE EVIDENČNE leznica obvezana dostaviti dnevno TABLICE dogovorjeno število voz, železarna Ne dolgo tega je izšlo določilo, Pa najnižje število teh voz nalo-da bodo vsi osebni avtomobili, ki žiti. Če železnica vagonov ne bi so v družbeni lastnini imeli rde- dostavila ali dostavljenih železar-če evidenčne tablice. Že dalj ča- na ne bi naložila, bi druga drugi sa opazujemo, da avtomobili, ki. morah plačati za vagon 1800 din, vozijo uslužbence po poslovnih a največ 15.000 din na dan. Osmu-opravKih iz drugih republik, že tek pogodbe je sedaj v razpravi imajo take tablice Na Jesenicah Pn upravah obeh partnerjev. Kapa smo prejšnji teden opazili tu- *e. da se bosta obe stranki od- di avtomobile AMD s temi označbam i. ločili za podpis, ker bo železnici s pogodbo zagotovljeno delo, železarni pa enakomeren odvoz. Podoben dogovor je železnica sklenila s papirnico v Videm-Krškcm in luko Rijeka. Uspešno podjetje v Kamniku Gradbeno montažno podjetje »Alprem« iz Kamnika M se je že močno uveljavilo. ' Zlasti kvalitetno izdeluje razno trgovsko kovinsko opremo za klasične in samopostrežne trgovine ln vso kovinsko opremo za poslovne in stanovanjske prostore. Zanimivo je, da podjetje jamči za kvaliteto vseh svojih Izdelkov. Do sedaj so Izdelali in montirali že več gradbenih konstrukcij in notranje opremili — iz aluminija ln železa — že vrsto gostinskih lokalov, ambulant, bolnišnic in zdravstvenih domov. K. Škrat in Jožefov smen STROJI ČAKAJO, ORANJE JE TU Na carinarnici, pa tudi v skladišču železnice postaje na Jeser nic.ih imajo veliko starih pa tudi novih poljedelskih strojev:, kosil- Poravnalni svet na Blejski Do- Bcscda je bi!a 0 nekdaj SAMO EDEN »NE« Tiskarski škrat se je v naši zadnji številki hudo poigral s sestavkom pod naslovom »Tradiei-komcrcialnim temeljem« iz armskega postopka pov- marsikomu prištedil nepotreben J pr, iidomacenem Ijudskcmn z- »o štirinajst dni Dolžina izdatek, kar pa je najvažnejše, ™« »J™?™ smen« je »sk.at« na oenrinenje je odvisna ngladil je odnose, kjerkoli so se ^fav^0 J*L bralci S predložitve potrebnih do- skrhali. V lanskem letu je bilo »tal »amen«, liosimo bralce, da V in potrdil za cvcntua.1- spornih zadev šest, letos pa ena. to oprostijo, ne olajšave. Te stroje pošiljajo Od vseh sedmih se jim le one ni »T cnrpnipnij1P gfJ svojcem občasno zaposleni v posrečilo poravnati. Tov. Miro- rvuve spi ciiicitiuu svoicem Nemčiji. Največ jih pride za oko- slav Bergel je povedal, da na polico Petrinj na Hrvaškem, pri nas ravnavo najbolj učinkuje prikaz pa za škof j o Loko, Kranj ter oko- stroškov, ki bi sicer nastali, če bi lico. - spore reševali na sodiščih. V Preddvoru so proti OB PREDLOGU PRIKLJUČITVE PREDDVORSKEGA VODOVODA H KRANJSKEMU VODOVODNEMU OMREŽJU Vodovodna skupnost Preddvor odgovarja na članek »Privatno in družbeno« od 20. 1. 1965: Vodovod Preddvor je družbena lastnina že 30 let, 1940 kolav-dirana, 1957 pa registrirana. Oskrbuje prebivalce 6 vasi z vodo, odvisno pa oddaja kranjskemu vodovodu in na Brdo. Vodovod je popolnoma izkoriščen, če bi pa priklopili še Srakovlje in Kokrico, bi ostali Preddvorčanl in višje ležeče vasi brez vode. 754 milijonov za zdravstvo letos v škofjeloški občini v carinskih tarifah Ker so upravni stroški Vodo- na podaljšanje še v Srakovlje- in Potniki, ki se bodo vračali S vodne skupnosti minimalni, je naprej, iz tujih držav, bodo od prve- jp tudi vodarina temu primerno ga aprila letos dalje ugodno §|| nižja od kranjske. Razlika ni ne- all pa neugodno presenečeni. jH kaj dinarjev, temveč več mali j o- Naš vodovod bo za sedanje in nove člane zadostoval še za dolga leta. če bo pa vode primanjko- uredba o carinskih tarifah, m ki dopušča velike ugodnosti pri pronosu zunaj kupljene- pm Sredstva zdravstvenega zavarovanja i na škofjeloškem področju ga blaga. Naši državljani pa m Tega dne začne veljati nova m nov dinarjev letno. Ni res da ni- 1q vodovod Kranj - mamo naloženib investicijskih skladov, resnica je ravno nasprotna. moral iskati nove izbire. Vodovod v Preddvoru so zgradili prebivalci sami s svojimi žulji in to K graditvi našega vodovoda ni v prvi vrsti zase, zato imajo tudi bila lani dokaj skrbno planirana in prav tako dokaj skrbno — tudi drugi potniki bodo lah- prispeval kranjski vodovod, niti vse prodpravice občina Kranj nič. Vodovod Kranj že 5 let ne prispeva k xvzdržcva-nju vodovodnih naprav, kljub v mejah plana — tudi porabljena, saj jc ostalo le 1.3 milijona ko v inozemstvu kupljeno dinarjev. blago za lastno uporabo, |jp 4 lastno gospodinjstvo ali za |S Zanimivo je, da je bilo 27 od- ganizacije, da bi bilo zdravstvenih dariin v vrednosti 30.000 din |j| temu, da zaračunava vodo, ki jo stotikov vseh sredstev lani porab- izostankov čim manj, ker bi bil prinesli v domovino brez ca ||g dobi jz našega rezervoarja' odje- Ijenih za zdravljenje v bolnicah s tem manjši izpad proizvodmje rmc Tudi ne bo treba več ||| malcem po znatno višjih cenah, in za prevoze. na eni strani, na drugi strani pa ostati v tuji državi vsaj 5 |g| kakor so pa naše. Sredstva, ki so bila zbrana in bi bili stroški zdravljenja manjši, dni, da se pridobi pravica pg uporabljena za kmečko zava.ro- od česar je odvisen dopolnilni brezcarinskega uvoza, temveč §§| vanje, so bila v znatnem nesoraz- prispevek. zadostuje že samo nekaj pre- f§|| mer ju; porabljenih je bilo kar Razumljivo je da je s tako pla- živetih ur v inozemstvu. 5,453.000 din več, kot jih je za to ni ranami sredstvi za zdravstveno zavod zbral. Tudi večina teh sred- zavarovanje potrebno dokaj skrbstev je bila uporabljena za zdrav- no gospodariti, ljenje v bolnicah, medtem ko je Vedno bolj pa jc pričelo prebilo za ambulantno zdravljenje vladovati mnenje, da bi bilo v ter za potrebe zobozdravstva bodoče pametno, če bi pri uva- S temi spremembami smo si pridobili Jugoslovani izenačenost z vsemi tujimi potniki. Tujci bodo smeli pri svojem obisku nositi blaga V vrednosti 30.000 din, ml pa Sklep občnega zbora Vodovodne skupnosti v letu 1964 in zbora HH volivcev 4.3.1965 v Preddvoru in HH 6.3. 1965 na Zg. Beli je bil, da o ~š kaki prostovoljni priključitvi k g vodovodu Kranj ni govora, iz S česar sledi, da priključitvi ne na-s=g sprotuje samo »par Preddvorča-H= nov«, res pa je, da so vsi člani Za Vodovodno skupnost Preddvor Jože Kast run Jože Pernuš Več za socialne potrebe Letos je v proračunu občine Radovljica namenjeno za socialno skrbstvo, za priznavalnine in oskrbnine znatno več sredstev kot preteklo leto. Samo za priznavalnine upravičencem iz NOB je namenjeno 17 milijonov, medtem ko je bilo lani 9 milijonov. Število stalnih priznavalnin pa se je po- uporabljeno dokaj ma.lo sred- jan|u novih dejavnosti" ne dajale Imamo pravico zunaj kupiti g -Vodovodne skupnosti odločno stev. Sredstva, uporabljena za soglasja le občinske skupščine in blago V isti vrednosti. Za ta g Proti. zdravljenje v bolnicah, se v pre- zdravstvene ustanove, temveč tudi »uvoz« ne potrebujemo nika- \|=|| Napeljavi vodovoda v Hraše in večalo od lanskih 48 milijonov na cejšnji meri trosijo za kritje delovne organizacije, ki sredstva kih potrdil našega konzulata, r= Tatine načelno ne nasprotujemo letošnjih G7 milijonov, medtem stroškov v porodnišnicah, saj neposredno dajojo. kupljeno blago nam bodo le ||| pod določenimi tehničnimi pogoji, ko jih je 14 občina prevzela od Z. P. vpisali v potni list. s nikakor pa ne moremo pristati bivšega okraja. Blizu 100 oseb pa bo predvidoma prejelo tudi enkrat- okoli 96 od stotikov vseh /.ona rodi v porodnišnicah, kjer znaša oskrbni dan tudi 9.000 din. Za leto 1965 ima zavod za socialno zavarovanje planiranih 754 milijonov za zdravstveno zavarovanje, kar jo 11,8 odstotka več kot lani. Vendar se to povečanje nanaša na povečane osebne dohodke, medtem ko bo Odstotek prispevka o-stal na Innsk;>k-1 nem nivoju, osem odstotkov. Tudi dopolnilni prispevek Je predviden v lanskoletnem obsegu. Pri tem bi morale skrbeti zlasti delovne or- Rekonstrukcija jeseniške železarne je vzbudila večkrat pozornost že samo s prevozi velikih kosov jeklene konstrukcije po cesti. Tokrat gre za dvigalo, ki ga vozijo iz Metalne v Mariboru proti Jesenicam ne priznavalnine. — Za oskrbnin« mladoletnih m domovih bo potrebno deset milijonov, za odrasle oziroma ostarele ljudi 11 milijonov, za stalne socialne podpore odraslim in mladoletnim pa 19 milijonov. Milijon in pol bodo namenili za letovanja otrok v zdravstvenih kolonijah, medtem ko bo nekaj nad milijon potrebno za rejenec. Za zdravljenje po uredbi, to jc za duševno bolne in za tuberkulozne so namenili 16 milijonov, za zdravljenje po odloku pa 5 milijonov. — Stroški zdravljenja in oskrbnega dne v domovih so čedalje večji, zato so se proračunske potrebe za te namene tudi precej povečale. V želji, da se zboljša materialni položaj tistih oseb, ki so upravičene prejemali priznavalnine, pa je občina znatno povečala sredstva tudi v ta namen. Kri rešuje življenja V mesecu aprilu bodo organizirali v krajih radovljiške komune krvodajalsko akcijo. Odvzem krvi bo trajal od 12. aprila naprej kar sedem dni. V tem času bodo predvidoma dali kri številni prostovoljci s celotnega območja občine. Po zastavljenem načrtu naj bi oddalo letos kri kakih 15 odstotkov zaposlenega prebivalstva. Občinski odbor Rdečega križa ln krajevne organizacije se na to pomembno akcijo pripravljajo že dalj časa. Najbolje so se pripravili v Bohinju, v Gorjah, najmanj prijavljencev za oddajo krvi pa so dobili v Radovljici, na Bledu ln v Kropi. Transfuzija krvi je danes najboljši način, da rešujemo življenja pri krvavitvah. Koliko krvi porabijo za posamezne operacije, si niti ne moremo misliti. Navedimo nekaj primerov: Za navadno operacijo želodca je potrebno od pol do enega litra krvi. Za operacijo pljuč je je treba liter in pol. Operacije na možganih in tumorjih zahtevajo do dva litra krvi, medtem ko jo za operacijo srca porabijo 7 do 8 litrov. Kako se je poraba konzervirane krvi povečala v desetih letih, nam potrjuje primer, da so v Ljubljani na kirurgiji potrebovali v letu 1952 400 litrov krvi, 1963 pa že nad dva tisoč. Znano pa je, da odvzemajo krvodajalcu povprečno 0,25 litra krvi. Ker toliko nujno potrebne krvi ne morejo pridobiti v okviru zdravstvene službe, Izvajajo krvodajalsko akcijo organizacije RK s pomočjo sindikalnih in drugih organizacij v podjetjih in ustanovah. »Skopuh« v Preddvoru člani dramskega društva KUP »Matija Valjavec« v Preddvoru bodo v soboto, 3. aprila uprizorili Mollierovo komedijo Skopuh-člani ansambla so predvsem mladi igralci, ki so se zbrali pod okriljem tega društva. To bo p° dolgem času zopet prva premiera domačinov, saj so že skoraj dv^ leti molčali. Na generalki, ki s°. jo imeli v soboto, so pokazal' dokaj dobro igro. Edina težav* pri njihovem delu je poman j ka' nje prostora oziroma, ker so ob' stoječi prostori zelo slabi. Nam^ imajo, da bodo gostovali tudi P° okoliških vaseh. Upajo, da bOO" imeli dovolj obiska in s tem o*" bili zadoščenje za svoj trud. J. K. 735797 B/A SREDA, 31. marcu isb» Prodam 1000 kom hruškovlh drevesc raznih vrst. Franc Cof, Dorfarje 24, Žabnica 1396 Prodam otroško kolo za starost 5—12 let. šolar, Kranj, Ka-juhova 14 1397 Prodam poceni nov televizor. Naslov v oglasnem oddelku 1398 Prodam dobro ohranjen fiat 750. Naklo 54 (gotovina) 1399 Prodam semensko grahoro. Pivka 2, Naklo 1400 Prodam seme Jararž. Voglje 44. Šenčur 1401 Prodam krmilno korenje. Kranj. Jezerska c.101 1402 Prodam dobro ohranjen otroški voziček (Tribuna) in desni vz.id-■Ijiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 1403 Prodam 6 tednov stare pujske. Brezovica 4, Kropa 1404 Prodam kamenje za betoniranje. Visoko 40, Šenčur 1405 Prodam strešno opeko (Bobro-vec) 1000 kom in kamenje za betoniranje. Kranj, Tomšičeva 1 ali Gorenjska oblačila 1406 Prodam kompletno kopalnico (peč na drva) in 2000 kom. opeke zidak. Naslov v oglasnem oddelku 1407 Prodam skoraj novo kuhinjsko opravo, 2 dvodelni omari, 3 fotelje in mfelco. Ogled vsak dan na Cešnjici 60, Železniki 1408 TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tekstilni tovarni Ajdovščina razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 3 TKALSKE MOJSTRE za avtomate, predvsem tipa Drapcr ali Nortrop, s pet ali večletno prakso 1 VODJA ČISTILNEGA BLAGA pogoj: tekstilni tehnik s potrebno prakso na delovnem mestu - 2 KVALIFICIRANA STRUGARJA 2 KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA Prošnje s kratkim opisom poteka dosedanjih zaposlitev sprejema kadrovsko socialna služba Tekstilne tovarne Ajdovščina do 15. aprila 1965, oz. do zasedbe delovnih mest Zahvala Ob tragični izgubi našega nadvse ljubljenega očeta, moža, brata in strica ANTONA GRABCA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mo tolažili ob tej težki izgubi. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz KZ Sloga tov. upravniku, pevcem in godbenikom ter gospodoma župnikoma iz Hrastja in Šenčurja. Tovarišem za poslovilne govore ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev, ki so njegov grob obsuli s cvetjem. Se enkrat prisrčna hvala vsem sodelavcem, sorodnikom, sosedom in va-ščanom za požrtvovalno pomoč. Hrastje, dne 29. 3.1965 Neutolažljiva: žena Ivana, sinova: Boris in Tone, hčerka Ivica, brat Janez z družino, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob prerani izgubi našega očeta, moža, starega očeta, brata in strica ANTONA OMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom ,in znancem, ki so pomagali in ga spremili na zadnjo pot, mu poklonili vence ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini. Se enkrat iskrena hvala vsem. Skofja Loka — Suha 29. 3. 1965 Žalujoči: žena Angela, hčerka z družino in sin z ženo Prodam večjo količino repe. Predoslje 4, Kranj 1292 Puch — roller 125 cem prodam po ugodni ceni. Bašelj 2, Preddvor 1297 Prodam stroj (vibrator) za izdelavo zidne opeke kvadrov. Naslov v ogl. oddelku 1358 Prodam 1000 kg repe za krmo. Gorice 20, Golnik 1344 Prodam moped colibri dvosc-dežni na tri prestave s prevoženimi 6000 km. Kožuh Štefan, Bodov-lje 17, Sk. Loka 1356 Prodam seno In enega prašlfia 35 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 1412 Fiat GOO prodam. Kranj, Gospo-svetska 8 1413 Prodam semensko grahoro in zrezano slamo (skopa) Trboje 32, Smlednik 1414 Kravo s tretjim teličkom prodam. Pogačar Janez, Gora 3, Komenda 1415 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnikc 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. HOTEL EVROPA KRANJ vabi stanovalce Kranja, ki žele v poletni sezoni oddajati turistom sobe, da se zaradi dogovora o sodelovanju zgla-se v recepciji hotela. Ker je hotelska zmogljivost po inozemskih skupinah v glavnem že oddana, se obeta večje povpraševanje po zasebnih sobah. Prodam otroško posteljico. Po- izve se, Radiocenter, Kranj, Koroška 9 1416 Prodam globok otroški voziček. Bradaška, St. c. 2, Kranj 1417 Ugodno prodam leseno hišico 4 x 3 m, trodelno okno in kombinirani otroški voziček. Predoslje 113, Kranj 1418 Prodam klavirsko harmoniko 48 basov in moped. Naslov v oglasnem oddelku 1419 Prodam več 1000 kg repe. Tupa-liče 10, Preddvor 1423 »Konja-«, srednje težkega, bomo prodali dne 2. 4. 1965 ob 8. url na javni dražbi na delovišču v La-hovčah! 1424 KUPIM Kupim kobilo, srednje težko, 5—10 let staro. Ponudbe z opisom poslati Vodnik Franc, Trboje 80, Smlednik 1420 Kupim kotni plug, dobro ohranjen. Dvor je 17, Cerklje 1421 ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO PERILO IN NOGAVICE, PLETENINE, SRAJCE, POSTELJNINA, METRSKO BLAGO, DROBNO TEKSTILNO BLAGO, GALANTERIJA IN KOZMETIKA, KONFEKCIJSKA OBLAČILA ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA! prodajalna JEZERSKO trgovsko podjetje KRANJ Oddam sobo za pomoč- na mali kmetiji ali v najem. Gorice 7, Golnik 1409 Iščem žensko za varstvo otroka ali ga dam v oskrbo za 8 ur. Šenčur 69 1410 150X100 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi sobo. Ponudbe poslati pod mesec maj. Ostalo po dogovoru 1411 Opravičujem se Francki Narobe iz Ccrkolj 14, ker sem jo neutemeljeno žalil z nedostojnimi izrazi in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Franc štefe 1312 Oseba, ki je zamenjala plašč 5. S. 1965 v zdravstvenem domu v Železnikih, naj ga vrne .sestri Vlasti. Frelih Stanko 1373 V okolici največ 10 km od Kranja kupim manjšo staro kmečko hišo. Ponudbe z naslovom in ceno oddati v oglasni oddelek »Takoj hišica« 1422 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ in SK. LOKA Oddelek za gospodarstvo , OBVESTILO Po določilih člena 35 temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list FLRJ, št 16-262/61) in člena 21 zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30-262/61) morajo gospodarske organizacije ln lastniki gozdov v državljanski lastnini ukreniti vse, da se gozdovi zavarujejo pred požarom, škodljivim mrčesom in drugimi poškodbami, za gozdarstvo pristojni upravni organ občinske skupščine pa lahko določi potrebne varstvene ukrepe. S tem v zvezi oddelka za gozdarstvo pri skupščini občine Kranj in Sk Loka obveščata vse gozdne posestnike, ki imajo posekan a še neobeljen les iglavcev ali les bresta v gozdu, na skladiščih, na dvoriščih ali drugod, da morajo takoj, najkasneje pa do 15.4.1965 obeliti ta les, da se prepreči razvoj škodljivega mrčesa. i Razen tega oddelka za gospodarstvo opozarjata tudi na nevarnost gozdnih požarov v spomladanskem času in vabila gozdne posestnike, turiste in vse, ki se v gozdu zadržujejo, da storijo vse ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov. Splošno gradbeno podjetje »NOVOGRADNJE« TRŽIČ -v PRISILNI LIKVIDACIJI razpisuje: LICITACIJA FUNKCIONALNE ENOTE Z ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV IN PISARNIŠKE OPREME 1. Betonski mešalec — električni 2501 1 kom. 2. Betonski mešalec — bencinski 150 1 1 kom. 3. Betonski mešalec — električni 150 1 1 kom. 4. Skreper — mehanična lopata 1 kom. 5. Električni vibrator 1 kom. 6. Mešalec za malto 1 kom. 7. Sejalec za malto 1 kom. 8. Žaga cirkularka 2 kom. 9. Kombi DKW, leto 1954 1 kom. 10. Konzolno dvigalo 2 kom. 11. TAM Deutz 4,5 tone, leto 1960 1 kom. Izklicna cena ob objavljena ob pričetku licitacije. Navedena osnovna sredstva bodo deponirana na dan licitacije ob Blejski cesti v Tržiču, pred bivšo upravno zgradbo. Licitacija se vrši dne 3. aprila 1965 ob 9. uri zjutraj. * Pred udeležbo na licitaciji mora udeležence oddati licitacijski komisiji pismeno zagotovilo denarnih sredstev od pristojnega finančnega zavoda. Osnovna šola Stane Kovačič Kranj (Primskovo) bo vpisovala otroke v 1. razred v nedeljo, 4. aprila 1965 od 9. do 11. ure Vpisovali homo učence, rojene leta 1958. Mlajših učencev ne bomo vpisali, ker nc bo vzporednice minut j<• |»t'v hi i 4i Ist t it V' KRANJU Poročili so se: Mihael Mirt, po- ler in Darinka Črnič, delavka; Alojz Žagar, jezovničar in Marinka Pogačnik, predilka; Jože Saje, delavec in Neža Udovč, delavka; Božidar Kotnik, profesor in Draga Jcvlič, medicinska sestra. Umrli »o: Mihael Cegnar, osebni upokojenec s!ar 64 let; Ana Jagodic, gospodinja stara 64 let; Anton Grabeč, skladiščnik star 53 let; Franc Dovjak, upokojenec star 76 Jet; Ivana Kržišnik, upokojenka stara 55 let; Terezija Klešnik, upokojenka stara 68 let; Vincec Gabrovšek, upokojence Itaf 66 let Rodile so: Mati ja Planine — dečka, Hilda Demšar — dečka, Anica Jakopič — dečka. Ivana Cepašek — dečka, Anica Kuhar — deklico, Emilija Topina — dečka, Ida Alič — deklico, Pavla Petelin — deklico, Kristina Kuhar — dečka,x Antonija Toplak — dečka, Ivana Tvana Molnar — 'dečka, Marjana Korpič — dečka, Terezija Kenda* — dečka, Jožefa Pogačnik — deklico, Ana Zore — dečka, Marija Kvatcrnik — deklico, Breda Neme — dečka, Terezija Pintar — dečka, Terezija Gregorc — dečka, Sonja Podobnik — dečka, Antonija Peternolj — dečka, Ana Mu-jič — dečka, Jolanda fiter — deklico, Julijana Jcrala — deklico, Ana Hlupič — deklico, Alojzija Bi/.jan — deklico, Ana Drušković — dečka, Jožefa šiibic — deklico, Jožefa Sušnik — deklico, Stanica Prokovič — deklico, Marija Blaži-nec — dečka, Frančišku Strel — dečka, Vera Koliman — dečka, Martina Grame — dečka, Ana Gantar — deklico, Kristina Hturm — deklico, Cecilija, Blaž — dečka Radmi-la Kabič — dečka, Marija Vi-dic — deklico, Tledvika Bertoncclj — deklico, Alojzija Mali — dečka, Marijana Jerman — dečka. Ana Pavpc — deklico, Helena Frbež-nik — deklico, llcdvika Podlcsnik — deklico, Pavla Kr/išnik — deklico, Marija Matko — deklico, Katarina Žagar — deklico, Janja Burger — dečka, Antonija Lipar — dečka, Terezija Rcsman — deklico. Ivana Jenko — deklico, Marija Slapar — dečka V TRŽIČU Poročili so se: Jože šlucin, uslužbenec in Marija Lesar, frizerka, Milorad Stolič, delavec in Jožefa Kastelic, delavka; Rafael Rovan, cloktromonter in Štefanija Keršič. navijalkft Umrli so: Anton Oranič, posestnik in Rozalija Sajovic, osebna upokojenka Trgovsko pomočnico- pomočnika za poslovalnico barvc-Iaki v RADOVLJICI sprejmemo takoj ali po dogovoru. Trgovsko podjetje ZELEZNINA RADOVLJICA Železnina Radovljica MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLIN AR: ME§TA, CESTE IN RAZCESTJA »Kje sem? Potem mu pišite, da delam pni Tannu za 75 kron na mesec in da preklinjam dan, ko sem ga spoznala. A zdaj me pustite! Mudi se mi.« »Meni tudi, vendar. . . Ali vas lahko obiščem v nedeljo in vam prinesem pismi, da ju boste sami prebrali.-« »Kakor hočete.« »A kam?« Ni mu odgovorila. 'Odhitela je ln izginila za vogalom, a ji jo bilo nenadoma žal. Radovednost jo je mučila. Bogvezaikaj bi rada vedela, kje isi je Frane postavil .sedaj »nomadski šotor«. Najbrž je obtičal kje v Franciji ali Španiji brez vsakih sredstev in brez dela. Najbrž je pisal KČJrgorju, da bi s prijatelji zbral denar in mu ga poslal, da bi se lahko vrnil s svojega velikega potovanja. In ker mu je celo namignil Franc, naj pa skuša izvleči iz nje, kor je najbrž mislil, da živi kakor v Innsbrucku Ln da vlaga, kakor je vsa leta, zopet na hranilno knjižico. Minilo je že pol leta in v pol leta, si je prav gotovo mi-lil, 6e jc na knjižici že nabralo toliko, da bi se po brezskrbnem potovanju, ki ise jo najbrž končalo s skrbmi in težavama kakor prvo, la'hko za 1a denar vrnil zopet za nekaj časa v vsakdanje življenje delovnega človeka. »Ne, iz te m-ekc ne bo kruha!« Caisi, ko je imela denar za slabo čase, so minili. Morda je bil prav ta,denar že dvakrat kriv, da so se spremenili v slabe, zdaj celo v tako slabe, kakršnih še ni nikoli doživela. Zalo naj bo m •/. lani, kjer je obtičal.. Tudi ko bi imela denar in. bi mu k.hko p-oma.e.ala, faj mu ne. Opflldah je pripovedovala B a.j bori ovi o svojem srečanju s K6r-goirjom in o moževih pdsmihj Bajborlova ni rekla nič, samo skomignila jo z ramen;, kakor da Korgerju ne verjame ali pa je nd zani- malo. Toda proden 'jc Stcfi odšla na popoldansko delo, jI je vseeno rekla, da bi bilo dobro, ko bi se Franc vrnil, ker bi potem laže živela. »S 75 kronaimi na mesec ne boste mogli večno shajati. Otrok bo rasol. Stroški bodo večji.« »To je re.s,« je priznala, a jc upala, da si bo do takrat priskrbela boljšo in bolje plačano zaposlitev. »So tako dober ženski zaslužek je za več kakor polovico slabši od moškega zaslužka, četudi oba opravljata enako delo.« »Da, to jo krivično. Ce jo delavec enkrat izkoriščan, je delavka dvakrat izkoriščana. Baje ni dežele na svetu, kjer bi bilo drugače. Nekaj mesecev bom pač morala potrpeti k tem zaslužkom, pomladi pa si bom poiskala službo v kakem hotelu. Zal, moram sedaj potrpeti s tem, kar imam.« Ni vedela, cla bo danes doživela novo prasenečenje. Ko jo prišla v delavnico, je vstopil lastnik in jim povedal, da je primoran znižati zaslužok za deset odstotkov. Šivilje so sklonile glave. Niso upale ugovarjati. Tudi Stefi bi molčala, ko bi v mislih, naglo ne preračunala, da z oseminšestdesetimi kronami na mesec nd mogoče več preživi j ait i sebe in otroka. , »S takim zaslužkom ni mogočo živeti! To je krivica!« je* vzkliknila. Videla je, kako je židovski trgovec zardel. Ugovorov nd bil vajen. »Ce vam nd prav, tam eo vrata!« je zakričal. »Mislim, da tudi drugim ni prav! Ob takem zaslužku si človek zasluži lahko samo še sušico. Ali ne, dekleta?« S i vid je so molčale. »Da niste vi soolaldstka?« se ji je približal trgovec. »Som,« je priiznala. • Neka šivilja se je pokrižala. »Potem zahtevam, da pri priči zapustile mojo delavnico!« »Dekleta,« je iskala pri šiviljah pomoči. »Ven!« je zakričal trgovec. »Dekleta, ali so boste res pustile še bolj goljufati za svoje delo? Ali nam je gospod povedal, zakaj nam jo znižal mezdo. Postavimo se mu po robu I Naj dela in bogadi brez nas!« »Ste slišale? Kaj praviš ti, Katarina?« je lastnik poklical 61-Vuljo, ki se je ob besedi socialist prekrižala. »Jaz?« je rekla plaho. »Menim, da za soclaliHtko ne bi smelo biti kruha nikjer,« je nenadoma postala pogumna in zakričala na Stcfi. »Izgini! Ne boš nam zažigala strehe nad glavo! Ne glej me tako! Mod nami ne boš na*1a nobene, ki bi te poslušala.« Pa je videla, cla so jo nekatere vseeno poslušalo, a so molčale. Bald so še. »Kdaj bomo ljudje premagali strah, v katerega n«is vklopa krivica. Dokler se ne bomo osvobodili strahu, bomo nemočni probi vesoljni kriviei. Strah j<> veriga, za katero smo priklenjeni. Strah nas ponižuje v p.se, ki se že na mig pokoravajo gospodarju in njegovemu biču. Kolikokrat bi rad pes popadol gospodarja, a >se boji, da bi bil potem ob grižljaj ali kost, ki mu jo vržejo a mize.« Tako je razmišljala, ko je zapuščala konfekcijsko delavnico Abrahama Tanana na Via Bavairii, šele potem se je zavedela, da je ob delo in kruh. Ni ji bilo žal, kar je rekla, samo skrbelo jo je, kaj bo sedaj s Slavkom. 13 l Ni šla domov. Ni upala povedati Bajberlovi, da jo je Abraham Tarrun postavil na cesto. Razmišljala je, kar je pravkar doživela. Kaj jo pravzaprav hotela., ko se jc obrnila k delavkam, naj bi se uprle znižanju mezde. Ali ni že vnaiproj vedela, da si ne bodo upale. Nobena ni bila strokovno organizirana in najbrž so vse mislilo, da so proti židovskemu lastniku konfekcijske, delavnice in trgovine brez moči, prav tako kakor proti sušici, za katero so nekatere bolehalo in proti kateri doslej še niso naišli nobenega učinkovitega zdravila. Toda, ali bi ne bilo vsaj delno zdravilo proti tej zavratnd bolezni, ki se je čedalje bolj širila med revnimi sloji prebivalstva, že boj proti revščini, boj za zvišanje delavskih mezd. ki bi odpravile gladovanje delavskih družin in jim zagotovile izdatnejšo prehrano. In za to boleznijo je bolehala tudi Katarina. Ali se ni zavedala, ko je potegnila v besednem boju med njo in Abrahamom Tannom s trgovcem, da bo odslej živela še slabše, da bo odslej prikrajšana vsak dan najmanj za skodelico mleka in da se bo njena bolezen Se Hitreje razvijala; suh kašelj bo .postajal še bolj zaduši j iv in v svojem robcu bo čedalje večkrat z grozo opazovala kri, ko jo je izikašljevala 1« pljuč. GLAS SREDA; 31: marca 1965 127. Indijanski poglavar se je razveselil in lokavo vprašal: »Ali je pri čredah tudi kaj vojakov?« — »Da,« je odgovoril Bili, »mnogo vojakov.« Nad tem odgovorom Satan ni bil posebno vzradoščen. Zdaj je vprašal Bili ln se delal užaljenega: »Zakaj so me napadli tvoji ljudje? Eden od njih me je celo udaril s tomahavkom.« Stari poglavar se je pomirljivo nasmehnil: »Mladi borci so se samo malo pošalili, hoteli so preizkusiti tvojo hrabrost.« — »Bili bi že morali vedeti, da sem hraber,« je ponosno odvrnil Buffalo Bili, »in ni lepo, da so tako ravnali s prijateljem, ki vam bo pripeljal govedo.« 128. Satan je ukazal, naj Billu takoj vrnejo samokrese in puško. Zatem ga je naprosil, naj se čimprej vrne in pripelje govedo. BiH je zadovoljen odjezdil. Vse je šlo po sreči, njegova domiselnost ga je rešila. Samo da mu je priti čez reko, pa bo na varnem. Toda prevaril se je. Komaj je bil čez hrib, kojc opazil, da mu sledi deset do petnajst Indijancev. Do trdnjave je bilo še šest milj, a Indijanci so ga pričeli dohitevati. Ce v trdnjavi ne bodo opazili njegove stiske, je izgubljen. Na srečo je zagledal pred seboj vojaški voz s tremi vojaki. »Hej, možje,« jim je zaklical, »Indijanci me preganjajo.« 129. Eden od vojakov je vprašal: »Koliko jih je?« — »Morda deset ali petnajst,« je odgovoril BiH. »Pognali bomo voz do tistega drevja in jih počakali,« je vzkliknil vodnik Denver Jim, ki je stal na vozu, Niso se še dobro razmestili za drevesi, ko so se že pojavili Indijanci. Takoj po prvih strelih so Indijance prestrašili in jih pognali v beg. »Dečki,« je olajšano vzdihnil Buffalo Bili »če vas ne bi bilo, pa bi se preselil v večna lovišča. Hvala vam!« — »Tvoj skalp bi bil lep okrasek za pasom kakega Indijanca,« se je pošalil Denver Jim. Buffalo BiH nad to šalo ni bil preveč navdušen. Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Šport • Špc Po jubilejnem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah Največ lovorik za Fenedlovo in Lakoto Letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za člane In članke na Zelenici je poteklo ob zelo dobrih snežnih razmerah, lepem vremenu ln odlični organizaciji tržlškega Partizana. Tudi udeležba v moški konkurenci Je bila kar dobra, saj so šli na progo domala skoraj vsi, ki so imeli pravico startati na državnem prvenstvu. Bolj klavrna pa Je bila zasedba v ženski konkurenci, saj je vsega nastopilo le osem tekmovalk. Vsekakor sta bila najuspešnej ša smučarja letošnjega jubilejne ga državnega prvenstva Peter Lakota Rezultati ČLANI: 1. SLALOM: Lakota (JLA) 116,8, • Jesenic in Krista Fancdl 1 Jakopič (Jes-> 122'5' 3- CoP i Krista ranem mg 4 A Klinar (J) m9 5 SL^«M£ Le Efflfrtt&TSS v nedeijo jima ni uspelo zmagati £?°tn^r)' !l X°g?C * še v veleslalomu. Preostala dva f^™ ^ "d-, člani Mirko Klinar (Branik) in CLANICt= »• K- F*nedl (Enot- med članicami pa Majda Ankcle. nost) 110,6, 2. Ankele (Triglav) 117,1, 3. Tevž (Fužinar) 132,7, 4. Zelinka (Enotnost) 137,7, 5. M. Fancdl (Fužinar) 158,5, 6. Poklju-kar (Bled), 7. Ljubic (Zagreb), 8. Eržen (Trarasturist). VELESLALOM: ČLANI: 1 M. Klinar (Branik) 1:38,4, 2. Lakota (JLA) 1:402, 3. Detiček (JLA) 1:40,9, 4 .A. Klinar (Jesenice) 1:43,7, 5. Sporu (K. gora) 1:44,6, 6. Dogša (Br), 7. Medja (Triglav), 8. Cop (Jes), 9. Vogri-nec (Branik), 10. Jamni k (Triglav) itd. ČLANICE: 1. Ankele (Triglav) 1:08,6, 2. K. FanedI (Enotnost) 1:10,7, 3 Tevž (Fužlnar)l:13,4, 4. M. FanedI (Fužinar), 5. Zelinka (Enotnost), 6. Eržen (Transtu-rist). ALPSKA KOMBINACIJA: ČLANI: 1. Lakota, 2. A. Klinar, 3. šporn, 4. Dogša, 5. Jemc, 6. Poleg Lakote, M. Klinarja pa je še nekaj odličnih tekmovalcev, ki bi lahko ob boljših pogojih vadbe (ob sedanji formi v januarju) tudi v mednarodni konkurenci dosegli lepe uspehe. Med ženskami sta Ankeletova in Fanedlova zaradi večjih mednarodnih izkušenj daleč najboljši in se samo sprašujemo — kaj bo z ženskim alpskim smučanjem, ko bosta prenehali tekmovati ti dve tekmovalki. Skrajni čas je, da klubi in Zveza posvetijo temu problemu večjo pozornost, kot so jo doslej. Letošnje državno prvenstvo, katerega so tako skrbno organizirali Tržičani, pomeni budi začetek novega zimskega turizma na Zelenici, zlasti sedaj, ko je dobil ta prelepi del Gorenjske novo sedežnico. še posebej pa bo pomembna ta velika pridobitev za naše smučarje v pogledu dviga Zajec, 7. Svetina, 8. Rakovič, 9. njihove kvalitete. Zelenica je po- Senci, 10. šmltek. stala z novo cesto in žičnico nad- ČLANICE: 1. K. FanedI, 2. An-vse idealno področje za organiza- kele, 3. Tevž. njo kvalitetnih tekmovanj. J. Javornik Naš komentar Polovičen uspeh Spomladanski start gorenj- gubljena čreda in so gostje sklh rokometašev in roko- prišli v vodstvo z 11:3, ki metašic v republiških ligah jim je ob koncu zelo prav Je prinesel le polovičen prišel, sicer bi morali po- uspeh. Oslabljeni Tržič je ložiti orožje. Videti je, da je Igral neodločeno z OHmpljo domače moštvo bolj slabo (11:11) v Ljubljani, Kranjca- pripravljeno za spomladan- ni pa so doma oddali obe ski start, saj so tudi šele točki SI. Gradcu (21:23). Ro- pred 14 dnevi začeli vaditi, kometašice Kranja so pre- odigrali pa niso niti ene tre- scnetljivo pobrale ves lzku- nrtng tekme, čeprav so ve- piček v tekmi z borbeno deli, da ekipa ni vigrana. Šiško. V ženski tekmi je zmaga'i Tržičani so igrali v nede- rutina Kranjčaok, ki so Ijo slabše kot v jeseni. Po- tehnično presenetljivo dobro mlajenrj ttlOitVO šc ni vigra- zaigrale, čeprav so so v iv- no. Pobrati bi morali ob« d?''o ?"'e r*rvič *brn*n ra točki v srečanju s slabimi rokometnem terenu. Na vso Ljubljančani, ki so na zad- srečo je bUa Slika nekoliko njem mestu. slabo prlnrav!.!cna. Mislimo, Kranj spomladi nastnoa s da Je sedaj že skrajni čas, tremi okrepitvami. Glede na da Kranjčanke krepko za- Imena oziroma na sedanji grabijo za delo ln se nI sestav ek!pe bi morali v treba uspavati nad nedeljsko prvem spomladanskem kolu zmago, raj Je Šiška poleg več prikazati številnim gle- Železničarja najslabše mo- dalccm. Največji spodrsljaj štvo v republiški lipi. Neres- so napravili v začetku, ko nost pa bi imela lahko slabe so tekali po igrišču kot Iz- posledice. J. Javornik Gorenjska nogometna liga Slabše od pričakovanja V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v gorenjski nogometni ligi. Gledalci, ki so se v precejšnjem številu zbrali ob nogometnih Igriščih niso bili zadovoljni s prikazanim nogometom, saj je bila kvaliteta pod pričakovanji. Vodeče moštvo Kranja je le s LESTVICA GNL Andrej Klinar med vožnjo žrtvovalne igralce Preddvora. S svojo medlo igro niso opravičili svojega prvega mesta v jesenskem delu. Edini gol tekme je dosegel Arsovski iz 11 m. Igralci Trboj so v tekmi pri moštvu Nakla osvojili točko, kar je vsekakor presenečenje. Edina svetla točka nedeljskih tekem je bila tekma Svoboda : Prešeren. Domačini, ki so bili trenutno na zadnjem mestu prvenstvene lestvice so zaigrali zelo poletno in tehnično povsem nadigrali svojega nasprotnika. V derbi tekmi tega kola je drugoplasirano moštvo Jesenic uspelo zmagati v Železnikih. Ti so z boljšo igro presenetili ne-vigrane domače igralce, ki so imeli tudi precej smole. Najboljši strelec GNL Tavčar je dvakrat zastreljal idealni priložnosti, ko se je znašel sam pred nasprotnikovim golom. REZULTATI: Naklo : Trboje 0:0 Kranj : Preddvor 1:0 (1:0) Svoboda : Prešeren 5:0 (2:0) Železniki : Jesenice 1:3 (0:0) 1. Kranj 8 7 1 0 22: 8 15 2. Jesenice 8 7 0 1 36: 6) 14 3. Železniki 8 3 3 2 30:25 9 4. Naklo 8 3 2 3 15:24 8 5. Preddvor 8 3 0 9 14:19 6 6. Prešeren1 8 3 0 5 14:19 6 7. Svoboda 8 1 1 6 18:21 3 v. Trboje 8 1 1 6 9:30 3 Izven konkurence Triglav B 8 2 1 5 22:33 7 Od danes dalje bodo v Planici spet trenirali naši najboljši skakalci pod vodstvom zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca. Do nedelje, 4. aprila bodo vadili na 50 m skakalnici ln trening zaključili z meddruštveno tekmo. Naslednji teden pa bodo vadili na 90 m skakalnici in, če bodo ugodne snežne razmere, bodo v nedeljo, 11. aprila tekme tudi na 90-m skakalnici pod Poncaml. Te priprave sodijo v okvir priprav za veHko planiško prireditev v marcu 1966. leta. FRELIH ponovno najboljši Na zadniem okrajnem prven- kr<> nad vse uspešne športne kariefe i. Bjedov (MS) 2:49.1, 4 x 100 m mešano: 1. Mornar M%X 4 x 100 ču- stvu za »Zlato puščico« je nasto- tudi obe moški štafeti (4 x 100 m pilo 50 na*bo!:šili strelcev ljub- prosto 2. in' 4 x 100 m mešano 3. Hah*keg& okraja. Kranjčan Vinko mesto). Frelih je bil tudi v Ljuhljani naj- Poslovilni nastop je na prven- boljSi in je zmagal s prejšnjo stvu imel Janez Kocmur. Od svoje prednostjo. Dosciel je 550 gov od 600 možnih, kar daje ^ je poslovil v najlepši luči. Po upati, da bo tudi na republik;-m enoletnem premoru je osvojil 2. prvenstvu 18. aprila dosegel dober mesto na 100 m prosto, a poleg te- re/ult-t. Lansko'ctni zma?ova'ec ga je največ pripomogel k odlični- Naglič je bil tokrat 6. Na tem ma uvrstitvama obeh štafet, prvensvu je sodelovalo iz Gorenj- REZULTATI - Moški - 200 m ske 8 strelcev. prosto. , Dijakovlč (MS) 2:05.5, Rezultati: L Vinko Fr-llh 100 m prsno: 1. Tomlčič (MZ) (Kranl) 550 krogov, 2. Stane Vr- 1:12.2, 2. Levičnik (T) 1:14.6, 400 m šal (Moste 1 535. 3. Vlado Krr>š4J prosto: 1. Dijakovlč (MS) 4:26.2, 5. (Moste) 529, 4. željko Pečnlk Brinovec P. (TK) 4:45.6, 100m (Ljubljana) 529, 5. Franc Naglic metuljček: 1. Depolo (KPK) 58.9, (Kranl) 528, 8. Henrik Petemel 200 m hrbtno: 1. Vrhovšek (L) (šk.Loka) 526, 10. Božo Malovrh 2:18.8, 3. Levičnik (TK) 2:29.1, 100 (Kranj) 525. metrov prosto: 1. Depolo (KPK) Božo Malovrh 56.8, 2. Kocmur (TK) 57.7, 5. Koš- LESTVICA STRELCEV: 17 golov Tavčar (Železniki) 14 golov HHbar (Jesenice) 12 golov Kob'ar (Jesenice) 10 golov Mlakar (Železniki) 9 golov Posedi (Kranj), Nunar (Preddvor) 8 golov Z. Erzin (Svoboda) itd. Tone Kaštivnik Športvkralkem NOGOMET — Nogometaši Triglava so v nedeljo v prvenstveni tekmi SNL premagali Delamaris s 3:1 (2:0). Mladinci Triglav : Delamaris 5:4 (3:4). Nogometaši Tržiča pa so v tekmi II. rep. lige — zahod premagali Svobodo iz Duplice s 5:2 (3:1). ROKOMET: Rokometaši Tržiča so v Ljubljani igrali 12:12 z OHmpljo, kranjski rokometaši pa so doma izgubili s Slovenj Gradcem 21:23 (8:12). Rokometašice Pa so zabeležile zmago v SRL, ko so premagale Šiško s 10:7 (5:4). KOŠARKA — Košarka rice Tri-V nedeljo je bilo na Reki k on- nik (TK) 1:00.1, 200 m orsno: L giava so v prijateljski tekmi čano zimsko državno prvenstvo v TomičIČ (MZ) 2:41.2, 6. Slevec premagale v soboto ljubljansko plavanju. Naslov prvaka je'zaslu- (TK )2:57.5, 100m hrbtno: 1. Vr- Iliriio 49:46 (28:23). ženo osvojilo moštvo domačina, hovšek (L) 1:02,8, 5. Levičnik (TK) SMUČANJE: Na nedeljskem Tekmovanje se je odlikovalo z od- 1:09,1 200m mešano: 1. Depolo mednarodnem tekmovanju v te-ličnimi rezultati. Preseženih je bi- (KPK) 2:22.4, 4. Brinovec P. (TK) km za Rožičev memorlal v Rate-lo večina državnih rekordov in 2:29.1, 6. Košnlk (TK) 2:33.6, 4 x cah je bil med ekipami najboljši celo en evropski (Depolo 100 m 100 m prosto: 1. Primorje 3:59.0, 2. Triglav. Med člani je zmagal Av-metuljček Triglav 3:59.8 (Košnlk, Brinovec strijec Janz, Kranjčan Roman Se- ' . ,. , , . .... - P., Nadlžar, Kocmur), 4 x 100 m ijak pa Je bil drugI. Kranjski plavalci so zasedi, se- meSano. | LiubJ'ina 4:21.9. 3. Tristo mesto med 18 ekipami Nai- lay (Levlcnlk Levičnik, Košnlk, bolj sta sc odlikovala brata Levic- Kocmur) 4:29.4. Ženske — 400 m prosto: 1. Zeier (JD) 5:24.8, 100 m prsno: 1. Bjedov (MS) 1:21.7, 100 m metuljček: 1. Skakalci spet v Planici Na VI. zimskem drž. prvenstvu v. plavanju Triglav šesti nik z 2. oziroma 3. mestom na 100 prsno in 200 m hrbtno, a poleg njiju sta vodilno vlogo odigrali Vaterpolisti odpovedali udeležbo Kranjski vaterpolisti so odpo-Cavlč (MS) 1:22.3, 5. Jantar (TK) vedall udeležbo na zimskem dr-1:31.9, 100 m hrbtno: 1. Gašparac žfvnem prvenstvu, ki Je le dni v 1. Bo- zimskem bazenu na Reki. Kot 1_ vzroke navajajo težko finančno (MS) 1:14.8, 100 m prosto: ban (JS) 1:07.0, 200 m prsno: Bjedov (MS) 2:58 0, 200 m mešano: situacijo kluba ter šolske obveznosti nekaterih najboljših igral- metrov prosto: 1. Jug 4:50.3. Vrstni red: točk 1. Primorje Reka 21.591 2. LJubljana 22.285 3. Mladost Zagreb , 20.513 4. Mornar Split 14.137 5. Jadran Split 12.430 6. Triglav Kranj 11.863 7. Jug Dubrovnik 5.135 8. KPK Korčula 4.216 Peter Čolnar P. C. POPRAVEK V zadnji sobotni številki »Glasa« je tiskarski škrat napravil neljubo pomoto pod napisom na športni strani. Objavljena je bila slika Majde Ankele in ne Kriste FanedI. Zaradi tega se bralcem opravičujemo za to neljubo pomoto t podpisu k sliki na šoortol strani. Uredništvs