SL 218 Mm mm»smilil (M umiti ca li m
'etrtek W septambra 1925.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
bhsja. Uvaeaafl pondaijek, vitk dao zjutraj ^iSkega it 20, L nidstropjt. Dopisi te se tpfejetojjo, rakapbl se Aston Oerbec. — Lastnik tnčš* Z£ mese L 7.—, S mesece t 19JO, pot Z& tđozamstvd mesečno 4 lire veC1—vTdelo^
Uredaiitvo: ntics sir. * " Me oraftoiitva. H*.*«? V a odgoviv:-. Edinost »te. ^ ~i<4 le celo telo L flfiL—* in uprave it
Ll/INOST
Possmesne Številke v Trsta In okolici po 20 cenL — Oglasi se računale v HrotocU ene kolone (72 mm) — Oglasi trgovcev to obrtnikov nm po 40 ceak osmrtnice tahvak, poslanke in vabila po L 1.«-, oglati denarnih zavodov mm po L 2. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 2. — Oglasi naročnina Is reklamacije se pošfljafo isključno opravi Edinost!, v Trsta, Klica sv. Frančižka Asiškega štev. 20» L nadstropje. — Telefon ^redoiStva le uprave 11-57.

izpuli smmt ta« za Jalljsfeo Krajino (CER©
in volni oškodovanci
V kratkem času potem ko je bil izdan j tovi faktično stanje zadruge; po parmeseč-znani vejnoodškodninski zakon (v marcu [ nem delu je komisija orišla do prepričanja, 1919), se je ustanovilo vse polno stavbin- da je ves njen trud zaman, da bi spravila
podjetje spet v normalen tek, ter je predlagala likvidacijo.
Tržaška prefektura ni čakala sklicanja občnega zbora, ki naj bi o tem razpravljal* ampak je z odlokom od dne 22. julija 1923. na podlagi avstrijskega zadružnega zakona (9. aprila 1873) razpustila zadrugo ter imenovala tri likvidatorje. Storila je to — kakor sama motivira ta ukrep — iz skrbi za javni red: uradniki in delavci so ostali brez plač, dobavatelji niso plačani, vojni oškodovanci godrnjajo; toda gotovo nič manjši ni bil pritisk s strani zavodov Isti-tuto Federale per il Risorgimento deile Venezie in Istituto Nazionale di Credito per la Cooperazione, ki sta izplačala zadrugi okoli 52 mitjionov lir kot predujem na vojno odškodnino in sta radi tega največja upnika zadruge.
Zadruga je torej v likvidaciji. Tu nastaja vprašanje, kaj bo z onimi deli, ki jih je zadruga pričela in še ne dokončala, dasi je zadruga na ta rafcun orejela že ves predujem; dalje v bistvu isto vprašanje, ali bodo izgubljeni za vojnega oškodovanca oni obroki, ki jih je prijela zadruga not predujem, dasi ni sploh niti pričela z obnovitvijo njegove stavbe. Odgovor na to vprašanje najdemo deloma v odloku samem. Odlok pravi, da sta se glavna upnika, t. j. Istituto Federale in Istituto nazionale di credito, sporazumela, da ustanovita novo podjetje, ki bo prevzelo vse aktive in pasive zadruge, ki so v zvezi z ozpostavitvijo po vojni porušenih nepremičnin, ter da sta se zavoda obvezala, da bosta jamčila za interese drugih upnikov. Tu se nam zdi umestno naglasiti, da se bodo morali šteti med upnike tudi vsi tisti vojni oškodovanci, katerim je zadruga že zazidala hiše a je prejela na njih račun kot predujem večjo svoto, nego bo znašala vojna odškodnina. To jasno izhaja iz besedila pooblastil in pogodb, ki so jih vojni oškodovanci podpisali in izročili zadrugi in glasom katerih se ta poslednja obvezuje, ca bo zgradila porušena poslopja za vojno odškodnino, (razen v slučajih seveda, ako je kateri oškodovanec sklenil z zadrugo kako posebno dodatno pogodbo). Vsako tolmačenje tega vprašanja v smislu, da bi morali oškodovanci vračati prizadetim denarnim zavodom razlike med predujmi in vojno odškdonino, bi pomenilo, da bi moral dati vojni oškodovanec omenjeno ra» liko zadrugi v dar, kar pa bi bilo naravnost nezaslišno.
Goriomenjena zavoda, oz. podjetje, ki se bo ustanovilo, bo skrbelo, da se delo dokonča; sicer pa je to v interesu zavodov samih, ker bi sicer v smislu vojnooškod. zakona ne prišla do denarja, ki sta ga izplačala zadrugi kot predujem. Najbolj pereče je vprašanje, ali bodo aktive zadruge v likvidaciji tako visoke, da bo novo podjetje z njimi lahko izvršilo vse obveze, ki se tičejo obnovitve poškodovanih poslopij. V uradnih krogih so nam zatrdili, da trdno upajo, da so aktive zadruge ter jamstvo zadružnikov še vedno večje kakor pasive Tudi v nasprotnem slučaju ni rečeno, da bi moral utrpeti vojni oškodovanec vse ona s\rote, ki jih je zadruga dobila za popravo njegovega poslopja ter jih porabila v druge svrhe, ker je bila dolžnost denar-prisililo samo slabo finančno stanje ?:adru- j nih zavodov nadzorovati uporabo tega de-ampak tudi politične razmere. Dejstvo: naria. Dolžnost vlade je( da se v tem slu-
skih zadrug v novih kakor tudi v starih pokrajinah. Takratna vlada je šla stavbin-skirn zadrugam zelo na roko, tako da so uživale gotove prednosti pred zasebnimi podjetniki. Minister za osvobojene kraje je bil namreč navdušen zadrugar. Prednosti teh zadrug nasproti zasebnim podjetnikom so obstajale in kolikor toliko obsto-jijo še danes v tem, da jim Zvezni zavod v Benetkah (Istituto Federale per il Risor£i-menco delle Venezie) izp'ača kot predujem 85—100% odškodnine, ki jo ima po mnenju zavoda dobiti vojni oškodovanec, m.:d-tem ko dobi vojni oškodovanec, ki je izročil delo popolnoma zasebnemu podjetju k večjemu kakih 50—S5%\ poleg tega se prošnje zadrug za predujem veliko hit»ej; rešijo, ATi je bilo to predpostavljanje zadrug s strani vlade popolnoma na me ;tu, se da gotovo veliko razpravljati. Eno pa je gotovo: vlada je s pospeševanjem binskih zadrug nehote veliko pripomogla k temu, da je pretežni del vzpostavitvene-ga dela ostal v domačih rokah.
Najmočnejša zadruga te vrste na Primorskem je biia gotovo Stavbinska zadruga za Julijsko Krajino (Cooperativa ediiizia della Rcgione Giulia), ki je biia ustanovljena 8. septembra 1919, Člani zadruge so bili po večini mojstri, oziroma delavci, ki pridejo v poštev pri obnovitvenem delu: zidarji, zidarski pomočniki, mizarji, kovači itd. Vsak član je jamčil z zadružnim deležem (100 lir) ter z dvojnim zneskom zadružnega deleža. Zadruga naj bi trajala 50 let. Od meseca aprila dalje se je zadruga nazivala okrajšno CERG.
Zadruga se je v prvih letih živahno razvijala. Prevzela je vse obnovitveno delo na Krasu, velik del na Tolminskem ter v zadnjem času tudi precej na Vipavskem. Vojni oškodovanci so radi izročali delo zadrugi, ker je zadruga bila deležna prednosti, ki smo jih navedli zgoraj, in ker ni bilo oškodovancu treba napraviti drugega kakor podpisati tozadevno pooblastilo; ostale listine je preskrbela zadruga sama. Večina vojnih oškodovancev se je pogodila tako, da zadruga vzpostavi poslopje v takšen stan kakor je bilo pred vojno, za kar ima pravico dvigniti vso oškodnino, ki gre oškodovancu.
Spočetka je šlo vse dobro, kakor smo že omenili. Toda zadruga je bila pač človeška ustanova. Prvi uspehi so vodstvo zadruge gotovo omamili in računalo je z novimi, a računalo je tudi, da pride v izplačevanju predujmov in odškodnine končno-veljavno do reda. Zadruga je razširila upravno in tehnično organizacijo preko svoje finančne moči. Temu se je pridružilo še neredno izplačevanje predujmov, ki je upropastilo že marsikatero stavbeno podjetje. Tako je prišlo polagoma tako daleč, da ni mogla zadruga velikokrat niti pričeti z delom pri gotovem oškodovancu, dasi je že na njegov račun prejela prvi obrok predujma, ker je ta denar porabila za drugo delo, za katero pa ni še prejela nikakega denarja, ker menda niso bile listine v redu. Včasih so morali uradniki in delavci ostati brez plač, ker ni imela zadruga potrebnih denarnih sredstev.
Dne 24. aprila 1923. so vsi člani načel-ništva odstopili; k temu jih ni bržkone
Morebitno podaljšanje tm
za rešitev reškega vprašanja.
RIM, 12. Glede vesti o namerah Italije za slučaj, da ne bi Jugoslavija odgovorila do 15. septembra na noto italijanske vlade za rešitev reškega vprašanja, pravi poluradna nota sledeče:
Nekateri inozemski listi so prinesli vest o velikih vojnih pripravah Italije za oboroženo demonstracijo proti Jugoslaviji. Drugi govorijo o pomorski demonstraciji in fašistovskih pohodih. Te vesti so naravnost fantastične in se- bodo zdele verjetne le onim, ki sanjajo« da se bo Italija pustila zavesti h kakemu nepremišljenemu koraku. Nihče ni mislil na tak
se ne bi moglo pripisati besedam italijanskega ministrskega predsednika milejšega smisla. Glavna stvar za Mussolinija je zagotovitev, da se bo vodila preiskava z iskrenostjo in da bo postopanje justice seglo tej zadevi prav do dna. Radi tega se upa, da bo Mussolini danes razjasnil svoje stališče. Izpraznitev Krfa bi se na primer lahko izvršila, ko bo zavezniška komisija, ki se mora znajti na mestu v pondeljek, sporočila posianiški konferenci, da je vodstvo preiskave v dobrih rokah.
Diplomatski uspehi
Ko že smatra Rim zadevo za končano,
vojaški pritisk, niti ne zapade 15. septembra izraža poročevalec «Matina» v kratki bi-
nikak ultimatum Italije Jugoslaviji.
Na zadnjr seji paritetičae komisije v palači Chigi dne 31. avgusta so se jugoslovenski komisarji obvezali, da bodo sporočili stališče svoje vlade o reškem vprašanju najkasneje do 15. septembra, kar je bilo brez drugega sprejeto. Vendar se more mifliti, da ne bo italijanska vlada ostala gluha za željo jugosloven-ske vlade, ako bo ta smatrala za umestno, da se rok prenese z kratek čas. Sicer je pa tudi res, da je vprašanje postalo zrelo za rešitev in težavne razmere Reke ne pustijo daljših zavlačevanj in razpravljanj brez nobenega konca. Čas je, da se zaključi ta zadeva, ampak brez ultimatumov in bre» pomorskih demonstracij. Tisti, ki zahteva hrupen prelom med Italijo in Jugoslavijo, ni prijatelj Italije in najbrže tudi Jugoslavije ne.
je, da je na mesto prejšnjega načelništva prišla sporazumno s prizadetimi strankami (socijalisti, oz. komunisti in fašisti) ter prefekturo v Trstu izredna komisija, kateri je predsedoval comm. Rizzo in v kateri so imeli premoč fašisti. Komisija si je nadela nalogo, da uredi upravno in teh-
čaju s primernimi ukrepi potegne za vojne oškodovance, ker bi sicer celi deli posameznih vasi ostali v razvalinah ali pa bi se veliko oškodovancev pogreznilo v dolgove, iz katerih bi se ne mogli nikdar več rešiti. Prepričani smo, da bo vlada to storila in to toliko bolj, ker bo tako le ravnala v
nično organizacijo ter da na ta način ugo-; smislu vojnoodškodninskega zakona.
Zunanjepolitični položaj pred ■hlTŽŠ^^^'t^S nlsirsRim sselom aj*«*.
__ . , .	. . , _ ___ . _ j Drugo nič manj važno vprašanje o zu-
Krt bo izpraznjen, ko bo Grčija izpolnila i nanji politiki Italije je reško vprašanje. Ni svojo dolžnost — Reško vprašanje j potreba, — je rekel Mussolini — da po-RIM, 12. Davi ob 10. se je sestal mini-; navijamo nedavne dogodke v tej stvari, s trski sve i pod oredsedništvom Mussoli-1 31. avgusta je paritetična komisija, v nija. Na začetku seje je poročal ministrski R,imi	J—— =---
predsednik o zunanjem položaju, kjer se
Rimu zaključila svoja zasedanja ter izročila vladama Italije in Jugoslavije toza-j devna poročila
je v orvi vrsti dotaknil italijansko-grškega j devna poročila o svojem delovanju. Itali-spora.	janska vlada je sporočila v Beograd, da je
treba priti najkasneje do 15. septembra do kakega zaključka, ker se Reka nahaja v
Spor z Grčijo se bliža svoji rešitvi na.
podlagi izvršitve s strani Grčije zahtev ,	,. , . , , .	---
poslaniške konference, ki je v bistvu spre- J""** saskah Ujub vse, pomoči kr. vlade.
jela
točke
prvega italijanskega uiti- StfrU sf KR?*®.™ š®	pomirljiv ko-
r - -	-	rak s strani italijanske vlade pri jugoslo-
venskem poslaniku v Rimu.
Do danes ni dala beograjska vlada šc pikakega odgovora in so tako vse govo-
vse
matuma. Vztrajanje Italije na svojem pr-i otnem načrtu je odvzelo Društvu narodov kompetenco za odločati v tej zadevi. Z ?:/:^ro.m izpraznitev Krfa je Mussolini Izjavil, da bodo italijanske čete zapusti
izpomiia. [Nihče ne more dvomiti nad italijansko lojalnostjo. Po danem popolnem zadoščenju bo Italija ispraznila otoke, ki jih je zasedla kol navadne zaloge.
Gotova usiljevanja s strani inozemstva ugodnem času izkazala na \ lom vprašanju so neprimerna in tenden-1 dobra vera in velikodušnost
nce o reškem vprašanju prezgodnje. Možnost neposrednega sporazuma brez posredovanja razsodnikov je še vedno dana, predvsem ako bo vlada v Beogradu odnehala od svoje ozkosrčnosti ter postala manj pogodbarska v odnošajih med obema državama. Na vsak način se bo v
11 agi listin
vera m velikodušnost italijanske
cijoziia. javno mnenje ^"oto*.iti držav, so v začetku hotele ovirati upravičeno postopanje Italije, se je spremenilo v do-brem pomenu besede. Da je naša zunanja po-itika srečno prenesla krizo, ki bi znala povzročiti težke komplikacije, to se nam cacfts cnloano nriznava. Seda i f -»m ne
ki I vlade.
Nato je ministrski svet pričel razpravljati o porurskem vprašanju. Po dveurni diskusiji je svet soglasno odobril sklepe in smernice predsednika ter prešel nato k razpravi o novi uredbi sodnikov in reformi sodnega ustroia.
Ilaslop posionilke Konference proti m\
Vznemirjenje Francije radi vprašanja izpraznitve Krfa
PARIZ, 12. Konferenca poslanikov ni včeraj razpravljala o onem delu grškega odgovora, ki se tiče izpraznitve Krfa, ker je smatrala za nujno določitev dneva, ko bo morala dati Grčija moralno zadoščenje za zločin v Janini. Tako se je konferenca bavila z navodili za odhod zavezniških ladij v Faleron, o žalnem obredu, kateremu bodo prisostvovali vsi člani grške vlade, razpravljala je o preiskovalni komisiji, o pozdravu truplom žrtev v Prevesi itd. Konferenca bo na svoji današnji seji končnoveljavno sklepala o teh zadevah in se bo prej posvetovala s prizadetimi vladami.
Kar se tiče moralnega zadoščenja, ga bo morala dati Grčija v najbtižnjih dneh. Grčija je že položila 50 miljonov lir in ne tvori tedaj vprašanje odškodnine nikake ovire več za izpraznitev zasedenih otokov.
Medtem pa je vprašanje morebitne kaznit ve zločincev Še vedno odprto, za kar je konferenca poslanikov določila rok do 27. septembra. Potrebno je, — pravijo tu —* da se Grčija požuri s preiskavo in da uporabi vso svojo dobro voljo za čimprejšnjo izsleditev krivcev.
Poročilo agencije Havas pravi, da je poslaniška* konferenca na včerajšnji seji proučevala način udejstvitve svoje note ter razpravljala o instrukcijah za preiskovalno komisijo. Po splošnem mnenju — pravi a-gencija Havas — bi morala ta komisija dospeti na kraj zločina prve dni prihodnjega tedna, da bi takoj lahko pričela svoje delo in tako čim prej ugotovila odgovornost. V tem slučaju bi se lahko izvršila izpraznitev Krfa, čim bo Grčija dala zahtevano zadoščenje. Po današnji seji bo poslaniška konferenca sporočila te sklepe grški vladi. Tudi svet Društva narodov se bo sproti obveščeval o delovanju konference.
Do tu nota agencije Havas. «Journa1» ve poročati, da sta na včerajšnji seii konference zastopnika Francije in Anglije uljudno predočila poslaniku Avvezzani komplikacije, ki bi lahko nastale, ako bi Italija delj časa pustila svoje čete na Krfu ter ga skušala pregovoriti, da bi Italija izpraznila otok, kakor hitro bi zavezniška komisija pričela preiskavo. Razprava je bila prenešena na danes, ker se je hotelo zvedeti za mnenje italijanske vlade v tem vprašanju. Prevladuje mnenje, da bo Italija izpraznila Krf najkasneje 27. t. m., ko bo potekel rok za predložitev poročila mednarodne komisije, katero bo moralo potrditi, da je Grčija storila vse za izpolnitev svojih obvez.
«Echo de Pariš» zatrjuje, da ni ta formula izšla mogoče iz čisto francoskih krogov in angleških ali janponskih, ampak tudi italijanskih. V glavnem prizadeti jo bodo lahko tudi v postranskem spremenili, ako se jim bo to zdelo umestno: to je vprašanje, o katerem naj bi se Italija izjavila še pred današnjim sestankom poslanikov, Poročevalec omenjenega lista nadaljuje:
«Na vsak način ne misli niti od daleč francoska vlada na to, da bi vsilila rimskemu kabinetu svoje stališče, ampak bo vztrajala i v nadalje v svoji dosedanji modri politiki. Francoska vlada se trudi za mirno rešitev spora s sodelovanjem drugih velevlasti; na Italiji je, da svobodno ukrepa ter premeri svoje interese in svojo odgovornost».
Listi na splošno ugotavljajo, da obstoja v italijansko-grškem sporu št edina tež-koča: določitev dneva za izpraznitev Krfa. Izraža se streh pred zapletljaji, ki bi znali nastati« ako bi se zasedba otokov podaljšala do končno izvršitve Grčiji predloženih zahtev.
«Potit Parisien» pravi, da In se znala zasedba zavloči še na tedne in mesece, ako misli Mussolini pustit} svoje vojake na Krfu do končne izvršitve vseh reparacij. VprAć«ni0 Hi rna!n nastati težavno ako
lanci o italijansko-grškem sporu svoje čestitke Italiji radi doseženih uspehov. V prvi vrsti so se oanošaji med Italijo in Francijo znatno zboljšali, kar bo gotovo dovedlo do zbližanja med obema vlastima. Tako piše omenjeni list ter nadaljuje: «Zdi se mi, da se je tokrat francosko zadržanje primerno ocenilo in se ga ne bo pozabilo za dogleden čas. V drugi vrsti se bo stališče Italije v mednarodnem sporu vse bolj upoštevalo kakor do sedaj, kar je bilo tudi prvi namen Mussolinija. Tudi na Balkanu se bo vpliv Italije ojačiI».
Seja poslaniške konference preložena
PARIZ, 12. Za sinoči napovedana seja poslanikov je bila prenešena na danes zjutraj ob 11. uri, ker niso zavezniški zastopniki še dobili od svojih vlad navodil z ozirom na vprašanje za izpraznitev Krfa s strani italijanskih čet.
Osem osumljencev radi pokolja v Janini prijetih?
KRF, 12. Stališče grške vlade j^ seveda znatno ošibelo vsled sprejema zahtev poslaniške konference s strani Grčije. Minister Gonathas je moral popustiti, ker ni mogel računati na potrebno zaslombo na odpor.
Grška vlada namerava aretirati člana epirskega odbora in polkovnika Botzarisa, katerega se na splošno smatra za glavnega krivca pokolja italijanske misije pri Janini. Grška oblastva v Janini so aretirala osem oseb, ki so osumljene soudeležbe na tem zločinu.
Pošli porodi o reSkem vprašanju
Italija vztraja pri svojom predlogu — Zadržanje Francije in Anglije
BEOGRAD. 12. Snoči se je vršila pod predsedstvom predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 19. ure. Potek seje ie bil sledeči: Najprej je poročal minister ar. Jankovič o splošnih političnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu za časa Pašićeve odsotnosti. Nato sta ministra Vujičić in general Pešić obvestila o odredbah, ki so se ukrenile proti napadom bolgarskih komitašev. Te odredbe so izdatne, tako da se obmejnemu prebivalstvu ni bati opasnosti. Protiakcija jugosl. dobrovoljskih čet na levi obali Vardar ja je povsem uspela ter je upati, da bo prebivalstvo tudi v teh krajih odslej dobro zaščiteno proti napadom roparskih tolp. Meja proti Albaniji je osigurana in re albanska vlada v tem oziru na roke. na želi celo sodelovati z jugoslovanskimi četami proti kačakom.
Sledil je referat ministrskega predsednika Pašiča o njegovi pariški misiji. PaŠič je podrobno poročal o konferenci s Poin-carejem ter o svojih razgovorih z angleškim in italijanskim veleposlanikom. Izjavil je, da so našle njegove zahteve ume-vanje pri francoski vladi. Glede reškega vprašanja je dobil v Parizu zatrdila, da bo Francija podpirala Jugoslavijo, ker je prepričana, da Jugoslavija nima agresivnih namer proti Italiji. Francoska vlada je prijateljsko nasvetovala Mussoliniju mirni sporazum ter je opozorila na opasne posledice aneksije Reke. Izgleda pa, da je francoska vlada dobila iz Rima odgovor, da je sporazum na bazi laškega predloga edini način, da se spor z Jtalijo mirno reši. Rimska vlada je obvestila francosko vlado, da gradi Jugoslavija pomorsko pristanišče v Bakru, da ubije reško pristanišče. Italija ne more dopustiti, da bi zadela Reko taka usoda. Italijani sodijo, da bo Anglija odobravala njihovo stališče. Razpoloženje v Londonu napram jugoslovanskemu stališču je znatno hladnejše nego v Parizu. Navzlic vsem težkočam goji Pašič vendar še nado, da se jugoslovensko-italijanski spor mirno reši s kompromisom.
V sejo je bil nato pozvan pomoćnik zun. ministra Ljuba Nešič, ki je poročal o svojih razgovorih z odpravnikom italijanskih poslov v Beogradu Summontom. Sklepi še niso bili storjeni- Ob zaključku se je razvila diskusija o celokupnem zunanjem položaju. Pašič je posebno po v dar jal prijateljsko zadržanje francoske vlade napram Jugoslaviji. To prijateljsko se bo manifestiralo v posebni konvenciji, ki se sklene med obema državama na prijateljski način finančnih in političnih vprašanjih. Pašič je končno poročal o Radičevi propagandi ter ugotovi, da Radič na Angleškem nima nobenega uspeha^ Angleška vlada ga namerava kot nadležnega inozemca izgnati.
BEOGRAD, 12. Včeraj popoldne je italijanski odpravnik poslov Summonte ponovno posetil Ljubo Nešiča in ga vprašal, ali ima jugosl. vlada glede reškega vprašanja kake nove predloge. Dobil je odgovor, da se to vprašanje nahaja še v stadiju razprave.
delita nesrečo v ameriški mornarici
Sedem torpedovk se razbije pri ponoćnih vajah.
W AS HINGTON, 12. Preteklo nedeljo je imela eskadra 15 ameriških torpedovk po-nočne vaje severno od otoka Sv. Barbara blizu .Kalifornije. Torpedovke so vozile z brzino 20 vozlov. Vreme je bilo megleno. Kakor se zatrjuje, je bil poveljnik eskadre prepričan, da se nahaja precej daleč od obale, medtem ko so vozile ladje v resnici zelo blizu od kraja. Zmota ameriškega poveljnika se pripisuje dejstvu, da so se pojavile ob obali lihega oceana po japonskem potresu nenavadna močne pliine. Naenkrat je torpedovka «Delphy», ki je bila prva, zadela z vso naglico na neki školj. Ladja je nasedla in njen vijak, ki se je še vrtel, je zadel torpedovko «Jung>, ki je vozila druga fpr jo prevrnil. Tretja torpedovka Chauncey» je za vozila v prvi dve in vijak <-Junga» ji ie prevrtal bok. Za temi ladjami so še štiri druge torpedovke zavozile na skale in nasedle. Pri tej nesreči se je utopilo 25 mornarjev, večinoma kurjačev in strojnikov, ki so se nahajali v spodnjih prostorih ladij. Drugi mornarji so se rešili na ostale torpedovke, medtem ko se jih je, kakih sto rešilo na ta način, da so splavali na kraj. Veliko mornarjev je bilo ranjenih vsled močnega sunka in stresa.
Že isto noč se je potopila torpedovka cDelpnv* in je potegnila s seboj nekega mornarja, ki si je zlomil pri nesreči obe nogi in so ga njegovi tovariši privezali na jambor, da ga rešijo, ko se napravi dan. Ostale ponesrečene torpedovke se sicer niso potopile, toda vse so bile tako močno poškodovane, da se ne dajo popraviti.
Eskadra je odplula iz San Francisca pod poveljstvom kapitana Watsona. Neka brzojavka pravi, da je dobil poveljnik naredbo, naj hiti na pomoč parniku «Cuba \ ki se je potopil r>o-noči med soboto in nedeljo blizu otoka Sv. Mihael, kjer je zadel na skalo. Kapitan Walson je baje dobil netočne podatke o kraju nesreče. Vsled tega in raznih netočnih znakov v smeri je pogrešil pri določevanju svojega položaja za 15 milj.
Krogi ministrstva za mornarico v Washing-tonu so mnenja, da bi rešitev ponesrečenih torpedovk zahtevala tako ogromne stroške, da se ne bo niti poskusilo. Pet izmed ponesrečenih torpedovk je bilo zgrajenih v zadnjem času 'svetovne voine za borbo proti nemškim podmornicam ter so spadale med najmodernejše enote te vrste.
Senzacionalne aretacije o Tarantu
Več višjih častnikov in uradnikov ped ključem radi poneverjenja - Velike tvrdke soudeležene
TARANTO, 11. «Giornale d'Italia> poroča: Radi škandalov, ki so se godili v ladjedelnici so biK sinoči aretirani in odpeljani v zapor: polkovnik comm. Gustavo Bozzoni, ravnatelj ladjedelnice, podpolkovnik cav. Raffaele Turcio, načelnik strojnega oddelka, tehnični načelnik Gen-naro Fava ter voditelj Tommaso Olivieri. Aretacije so napravile na meščane globok vtis. Aretiranih bo bržkone še več drugih uradnikov na podlagi preiskave.
O vzrokih aretacij poroča «Corriere della Sera*-: Poveljništvo karabinirjev v ladjedelnici, ki odvisi direktno od ministrstva za mornarico, je že delj časa sumiio o nekem uradniku, ki je bil v službi v uprav-ništvu ravnateljstva v ladjedelnici, da po-neverja. Temu so bili poverjeni zelo važni uradni posli; in ta se je lepe prilike tudi poslužil ter izvršil več poneverb v piid in na račun tvrdk, ki so dobavljale ladjedelnici.
Po nepričakovani podrobni preiskavi v stanovanju uradnika Eugenia Carini so bila zaplenjena vsa pisma, ki so si jih izmenjali Carini in imenovane tvrdke. Ta pisma jasno dokazujejo Carinijevo krivdo, ki jo je Carini sam tudi priznal. Poleg tega je tudi izdal imena vseh onih, ki so bili udeleženi pri tej čedni zadevi. Še posebej je omenil neko tvrdko iz Neapolja, ki je baje dajala Cariniju ter drugim uradnikom v ladjedelnici mastne provizije na razne dobave. V pismih, ki so jih tvrdke naslovile na Carinija, je navedeno, koliko so tvrdke izplačale kot nagrado načelnikom važnih uradov. Tvrdke so rabile za označbo teh uradnikov posebna imena, kakor: 4-principale, mutila to, Gennarino, Toma-sino itd.v Carini je vse označbe policiji raztolmačil in na podlagi te ovadbe- so bili aretiranr omenjeni gospodje.
K zborovanju društva narodov
Razprava o italijansko-grškem sporu sicer odložena, a pride spet na dnevni red. Poročilo avstrijskih odposlancev o obnovitvi Avstrije.
ŽENEVA, 12. Salandra je torej dosegel, da se je razprava o italijansko-grškem sporu odlašala od dneva do dneva, dokler ni poslaniška konferenca prehitela Društvo narodov ier rešila sama spor. In svet Društva je pred par dnevi poslal konferenci znano pismo, v katerem se ji pohlevno zahvaljuje za obvestilo o njenih sklepih. Toda kljub temu ni izginilo s tapeta vprašanje kompetence v razsodbi o italijansko-grškem sporu; to vprašanje j« namreč še odprto. Med predstavniki zavezniških držav se ni še polegel spor radi kompetence, ampak se nadaljuje za kulisami. Taka so se vršili razgovori med Baldwinom, Ce-cilom in Salandro. O uspehih teh razgovoroi ni Še ničesar znanega.
Pri včerajšnji seji je predsednik sporoči zborovalcem, da je društveni svet sklenil pred* lotiti zboru v proučitev načrt senatorja Ciraoli za vzajemno sodelovanje med državami v slu čaju javr^pj nezgod. Nato je zbor proučil poro< čila II. komisije o obnovitvi Avstrije. Poročal so Ador, Mennsdorf in Strakisch; govorniki s4 naglas J® trudapolno pot, ki jo j« napravili Avstrija v teku enega leta za finančno in go spodarsko obnovo in sicer s podporo Društvi narodov.
f---— . "
Pripooedounnle oieoldcsv o loponsfii Katastrofi
Kako je izginila Vokohama
LONDON, 11. Dopisnik angleškega lista #Daiiy Express» je poslal iz Šangaja ob-lirno poročilo o pogubi važnega japonskega pristanišča Yokohama. Poročilo je pestavljeno na podlagi pripovedovanja angleških in ameriških beguncev, ki so si rešili življenje in se pripeljali preteklo soboto z Japonskega v Šangaj na Kitajskem z angleškima parnikoma .Empress of Australia» in «Dongola» in deloma tudi s francoskim parnikom «Andr£ Leleon», in ameriškim «President Jefferson*. Begunci zatrjujejo enoglasno, da bi jih bilo ,veliko med njimi gotovo našlo smrt v grozni nesreči, ko bi ne bila hotela božja previdnost, da so se nahajali v pristanišču omenjeni parniki, na katere so se potem rešili.
Do sedaj je bila ovita poguba Yokohame
Ogromni broneni kip Kamamure, ki se nahaja 16 kilometrov od Yokohame in ki se smatra za enega največjih japonskih verskih spomenikov, je ostal. Ni ga pogoltnilo morje, kakor so javljale prve vesti, toda voda je segala do par metrov od kipa.
Grozote nesreče ▼ Tokiju
LONDON, 12. «Times» je objavil dolgo poročilo svojega posebnega poročevalca iz Tokija z datumom 7. t. m, o podrobnostih in posledicah potresne katastrofe v japonskem glavnem mestu Tokio. Tudi to brzojavko — pravi dopisnik — sem poslal z aeroplanom na postajo za brezžični brzojav v Nagoji, za kar se imam zahvaliti ljubeznivosti japonskih vojaških oblastev. Obiskal sem porušene dele Tokija- Voziti se v avtomobilu je zelo nevarno, ker se zidovi nadalje podirajo in padajo na |>ol
uu beudj je vua. uvua	*	zidovi nadalje podirajo in paaajo
v neprodirno meglo. Brzojavna poročila isežaam brzojavni drogi. Vse tramvajske
»rt m f-tlračolo Aa io Kila nonfllnfimS 0001«! ® . t. »1 ___. -___* ____JI« —-
itd.
so naglašala, da je bila popolnoma poru še na, da ni ostal kamen na kamenu Kako pa se je vse to godilo?
V Yokohami je izbruhnil potres v soboto ob 11.57, in sicer, kakor se zdi, najprej v evropskem delu mesta. Po gostilnah je bilo vse polno ljudi, ki so kosili. Trgovine so se ravno tedaj začele zapirati radi angleške sobote. Vsa poslopja ob morju so biia v zastavah povodom veselice, ki je bila prirejena v čast neki veliki skupini angleških športnikov, kateri so se pripravljali za odhod v Vancouver. Trideset minut pozneje je bila Yokohama prava mesnica. Na tisoče ljudi je že bilo ubitih najprej od potresnih sunkov in pozneje od morske poplave. Poslopja so se posipala in padala, kakor se spuščajo železni roleti/ Sunki so brcnili avtomobile z ljudmi vred z obrežja v morje, po ulicah so naslajale velike razpoke, ki so se odpirale, nekaj časa zijale in se potem zopet zapirale. Ko je nesreča najhujše razsajala, so* se vse ladje v pristanišču jugale in tresle in veliko jih je zadelo s spodnjim delom na dno, ki se je bilo vsled potresa znatno vzdignilo. To se Je zgodilo tudi geriomenjenemu parniku «Empress of Au-stralia», kateri" je zadel cb dno tudi s svojimi vijaki. Zraven tega se je nahajal ta parnik sredi gorečega petroleja, ki se je razlil po vsem pristanišču, tako da se je zahvaliti le spretnosti kapitana, da se je parnik rešil na široko morje.
Dve angleški gospodični, ki sta se nahajali ob času nesreče blizu Yokohanie na letovišču, pripovedujeta: Bili smo v naši hiši, ko smo slišali grozen tresk. Zdelo se je, kakor da bi se imel ves svet posuti. Tekli smo ven in se napotili proti mestu. Pod noč smo prišli pred vrata Yokohame. Po ulicah so ležali mrliči in težko ranjeni in videli smo vse polno ljudi, ki so bili iz sebe in kakor blazni. Nekdo nam je rekel: »Korejci plenijo«. In v resnici smo videli malo dalje, kako so Korejci kradli in ropali. Tistim žrtvam, ki so se jim upirale, so kratkomalo prerezali vrat. Nekemu oddelku ognjegascev se je posrečilo obkoliti skupino takih šakalov in tedaj jih je zadela neizprosna kazen. Ognjegasci so pobili vse brez izjeme. Dasi smo bili otrpli in premrli od utrujenosti, smo vendar šli v mesto. Po ulicah je bilo vse polno razpok. Morali smo plezati črez kupe podrtij. Niti ena hiša ni bila pokoncu. Prvi prizor, ki se nam je predstavil, je bil naravnost grozen. Pred nami je bil tramvaj poln potnikov. Vozilo je stalo na tračnicah in potniki so sedeli na svojih mestih. Vsi so bili mrtvi — ubiti od strele, v popolnoma naravnem položaju, tako da se je zdelo na prvi pogled, da so živi in ne mrtvi.
Bati se je bilo. da pride v'Tokiju in Yokonami do splošnega pokolja Korejcev. Japonci trdijo, da so Korejci v nedeljo po oni strašni soboti zažgali poslopja petro-lejskega podjetja ^Standard Oil Com-pany», vsled česar je postal požar mnogo bolj strašen. In res se pripoveduje, da so razjarjene množice preCeple do smrti veliko Korejcev. Izgleda, da so plenili in po-žigali predvsem oni Japonci in Korejci, ki so ob času potresa ušli iz zaporov. Te roparske tolpe so umorile iudi mnogokate-rega inozemca.
Nekateri člani angleške naselbine so se nahajali, ko je izbruhnil potres, na pomolu v pristanišču, kamor so prišli pozdravit tiste svoje rojake, ki so imeli odpotovati na parniku <-Empress of Australia*. Vsled potresa se jc pomol vzdignil navzgor in je napravil obok, ki je bil sedem do osem metrov visok. Obok se je spustil po eni sekundi zopet v vodo, nato se je še enkrat vzdignil, nakar se je ves pomol zrušil in razpadel na kose. Mnogo ljudi je bilo pri tem vrženih v morje. Večina se jih je resilo na ta način, da so se prijeli za stene, ki so molele iz vode, za kak kos lesa, ki je plaval na površju. Drugi so ostali na pomolu, kjer so jih sunki metali gor in dol in so končno ostali kot na otoku, v katerega so se bili izpremenili ostanki pomola. Zid iz cementa, ob katerem se nahaja obrežno sprehajališče, se je nagibal naprej in nazaj, dokler se ni zrušil in te-lebnil v morje.
Neki uradnik ameriškega pelrolejskega podjetja «Standard Oil Company» je pri-
Eovedoval, da se je 40.000 oseb iz Yoko-
ame rešilo cd smrti na ta način, da so se zatekle v mestni vrt, ki ga je poplavila voda iz vodovodov, kateri so se razpočili. Ljudje so legli v vodo in si namazali obraz s svežim blatom, da se tako zaščitijo pred grozno toploto, ki so jo razširjali povsod naokoli divjajoči strašni požari.
Ajneriško bolnišnico je potres v pravem pomenu besede brcnil z griča, na katerem se je nahajala, tako da je telebnila na pokopališče, kjer se je razdrobila. Na pokopališču samem pa je potres prevrnil grobove in vrćel mrliče na vrh.
žice so bile potrgane in so padle na ulico.
Od mnogih brzojavnih drogov je ostalo le nekoliko nizkih štorov, ki molijo iz zemlje.
Iz razvalin se širi Se vedno velika gor-kota, a veter vzdiguje oblake dima in pepela. Vročina je neznosna. Smrad« ki ga razširjajo strohneli in sežgani mrliči, je grozen. Od časa do časa se ponavljajo rahli potresni sunki. Mesta, kjer so se nahajale trgovine, se poznajo po vrsti železnih blagajn, ki so ostale pokonci med kupi razvalin in kamenja, na pol izpremenjenega v apno. Nevarni zidovi se podkladajo, oziroma podirajo. Nekatera poslopja iz oja-čenega betona so vzdržala sunke, toda so se pozneje podrla vsled ognja. Neka hiša, ki se je še zidala, se je podrla pri prvem sunku. Vsi zidarji so bili ubiti.
To je bil strašen prizor, toda mnogo manj strašen nego oni z japonskimi ženami, ki jih je potres zasačil v šibkih lesenih hišah. Vsled sunkov so se stene pri takih hišah odtrgale in strehe so padale ter pokopavale uboge ženice in otroke. V prvem hipu, dokler ni bilo požara, sem pomagal reševati take nesrečne žrtve, toda brez orodja ni bilo megoče vzdigniti zrušenih sten. Nato je nastal požar in nastopili so še groznejši prizori. Moški, ki so delali drugje, so prihiteli domov, kjer pa so že videli, da jih loči od njih dragih grozna ognjena zavesa, za katero so bili vsi nepopravljivo izgubljeni. Takoj po prvem sunku so se ljudje nekoliko ojunačili. Načelniki in nameščenci uradov so postali zopet hladnokrvni ter so začeli nositi opremo na ulico, da rešijo, kar se je še rešiti dalo. Po mnogih* krajih so znesli tako vse na ulico, kar se ni držalo. Kmalu potem pa so morali z žalostjo videti, da je bil njihov trud zastonj, kajti požar je v kratkem objel in uničil vse.
Glede prehrane se jc položaj malo zbolj-šal. Ljudje dobivajo nekaj malo krompirja in riža. Vodovod deluje v mnogih okrajih in izpod razvalin izvira kristalno čista voda, okoli katere se gnetejo ljudje z vedri in drugimi posodami. Na mnogih krajih odkopujejo prodajalci razvaline, da bi rešili izpod ruševin, kar je morda še ostolo od njihovega blaga. Treba pa je pomisliti, da je Tokio pravzaprav le nekaka velikanska vas z brezštevilnimi ozkimi ulicami. Le malo je širokih ulic in velikih poslopij. Vsled tega je zelo težko določiti mesto, kjer se je nahajala ta ah ona po-
Preostalo prebivalstvo spi po vrtih. Med drevjem se še vedno smehlja Buda, ki je ostal nedotaknjen in je le nekoliko počrnel vsled ognja. Iz Yokohame, kamor so se bili podali peš nekateri inozemci, prihajajo vesti, da je mesto popolnoma razdejano. Samo ena stavba je ostala pokoncu, namreč trgovinska zbornica. Mnogi družinski poglavarji iz Yokohame, ki so delali v Tokiju, so se podali peš. v svoje rojstno mesto. Zastonj so iskali svojce in so se vrnili v Tokio, ne da bi bih kaj izvedeli o svojih družinah. Vse ceste med Tokijem in Yokohamo so polne raznih predmetov, ki so jih ljudje pustili na poti
svojega naglega bega.	- .
Poveljstvo čet, ki so zasedle razdejane kraje, t. j. kr. straža in osem divizij, razširja s pomočjo aeroplanov proglase s kateremi tolaži in miri ljudstvo. .Ministrstvo za notranje zadeve in tokijska občina sta že izdelali načrt za vzpostavitev mesta. CeU polki železniških, brzojavnih in pijonirskih čet delajo na vzpostavljanju zveze med Tokijem in Osako.
Francoski poslanik pri Stresemannu
BERLIN, 12. Francoski poslanik g. La-mar^erie se je te dni ponovno razgovarjal s Siresemannom. Predvčerajšnjim se je spet mudil pri njem. V po itičmh krogih zagotavljajo, da ni nemška vlada napravila še nikakih določenih ponudi^ ker m pasivni odpor še popolnoma nehal.
Ruski pooblaščenec za Avstrijo
DUNAJ, 12. Zunanji minister Griinber-ger in predstavnik Ruske zvezne republike Lewycki sta izmenjala povenlna pisma. Z včerajšnjim dnem stopi v veljavo trgovinski dogovor, ki so ga sklenile Avstrija, Rusija in Ukrajina.
Normalna ura m Angleškem
PARIZ, 12. «L'Intransigeant» poroča iz Londona,' da je angleški minister za notranje zadeve odredil, da bo v noči med 15. in 16. septembrom ob 3. uri zjutraj vzpostavljena normalna ura.
Pred sestankom med Baldwiaom in Poincnrejem
LONDON, 12. «Evening Standard* piše, da se bo Baldwin v kratkem povrnil z letovišča na Francoskem. Mimogrede se bo ustavil v Parizu, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom g. Fotn-careiem.
Demonstracija pred Pirelem se bo vrSib 19. t m.
PARIZ, 12. Na predlog poslaniške konference, naj italijanska vlada določi kak dan
med 18. in 23. septembrom, ko naj bi se vr-Sila demonstracija pred Pirejem, jc italijanska vlada izvolila 19. september.
Zatvorite? poljskih borz
VARŠAVA, 11. Vlada je zaprla do na-daljnega vse denarne in devizne borze.
Ameriški letalec Sanderson dosege! sve-tovsi rekord hitrosti NEW-YORK, 12. Letalec Sanderson, ki pripada k ameriški mornarici, je preletel včeraj v eni uri 238 milj ter je tako dosegel svetovni rekod hitrosti.
Belgijska kraljevska dvojica v Italiji RACCONIGI, 12. Italijanski kralj in kraljica sta spremila s postaje Cambiano belgijsko kraljevsko dvojico, ki je prispela včeraj.
Znamenja nove nemške orientacije
Nemško gospodarstvo se zvija v smrtnih težavah. Nemški državniki, ekonomi in finančniki se trudijo na vse pretege, da bi preprečili katastrofo. Njihova največja skrb je za sedaj obupno valutne vprašanje. Nemška marka pada stalno in v vrtoglave globine, iz katerih se zdi ni več izhoda. Najnovejša poročila govore, da sla sovjetski ruhelj in meska marka alla pari. Slabo valutno stanje je le en izraz neugodnega gospodarskega in političnega položaja sedanje Nemčije. Toda zdi se, da so vsi napori sedanjih predstavnikov Nemčije za rešitev valute brezupni. Nesrečna zasedba Porurja tišči k tlom Nemčijo in dokler se to vprašanje definitivno ne uredi, se ne more pričeti gospodarska obnova.
Zadnji govor novega kanclerja Strese-manna v Stuttgartu dokazuje, da so Nemci končno začeli uvidevati, da je edina rešitev iz sedanjega brezna likvidiranje po-rurskega vprašanja in to čim preje tem bolje. Drugič pa dozoreva spoznanje, da je možna likvidicaja tega vprašanja le potom direktnega sporazuma s Francozi in Belgijci-	. o
Preidimo najprej k Stresemannovemu govoru. Nemški kancler zahteva, da se vprašanje reši na ta način, da ostane Nemčija nerazdeljena in ohrani suverenost. Ako se Francozi strinjajo s tem, potem da ne bo težko priti do sporazuma. Važno je, da ponuja Stresemann Francozom (kakor tudi vsem zaveznikom) garancije. Nemčija je v ta namen pripravljena zastaviti vso državno in privatno posest in ne samo ono v Porurju, ki jo imajo v fo-kah Francozi in ki jim nič ne nese. Te garancije pa so veljavne le tedaj, ako bodo zastavljeni produktivni viri kaj neslL Tudi Stresemann zahteva mednarodno posojilo, ki bo še-le omogočilo Nemčiji plačevanje njenih obveznosti. Zanimivo je, da pravi na onem mestu, kjer govori o varnosti meja, da bi bila gospodarska zveza med Francijo in Nemčijo najboljše jamstvo tudi za nedotakljivost meja. H koncu povdarja še enkrat, da je Nemčija pripravljena k težkim gmotnim žrtvam, noče se pa odreči svojih pokrajin in prodati svobodo njih prebivalstva.
Ta govor je vzbudil veliko pozornost toliko .doma kakor tudi v inozemstvu. Posebne važnosti je dejtsvo, da so ga Francozi zelo ugodno ocenili in da se je napetost med Parizom in Berlinom prav znatno ublažila. Posebno ono mesto, ki govori o gospodarskem sodelovanju med obema državama, je predmet obširnemu razpravljanju. Angleški tisk je sicer pohvalno omenil spravljivost in umerjenost Strese-mannovega govora, vendar pa ne opazimo na Angleškem posebnega navduešnja za novi nemški kurz v zunanji politiki Ce omenimo dalje, da potuje bivši kancler Wirth po evropskih prestolnicah m se mudi sedaj v Moskvi in propagira za spravo med Francozi in Nemci, tedaj nam bo hladno stališče Anglije razumljivo.
In v zadnjih dneh se čuje, da vodi nemška vlada na tihem predpogajanja s francosko vlado in da je v kratkem pričakovati novih predlogov nemške vlade, s katerimi bi se dosegel končni sporazum. Ako je to resnica, potem se nam kaže že v obrisih popolna zmaga francoske reparacijske politike napram Nemčiji. Kar pa je najbolj zanimivo, je ta zmaga veliko bolj naperjena proti Angliji kakor proti Nemčiji. Ke-paracijsko vprašanje stopa na ta način v ozadje, v ospredje pa poraz Anglije, ki je s svojim zadržanjem dajala potuho nemški kljubovalni politiki, in je torej soknva na sedanjem težkem položaju Nemčije. Nihče ne more zanikati dejstva, da je prišla Nemčija v sedanjo zagato v glavnem vsled svoje «angleške» politike. Dosedanje nemške vlade so bazirale svojo politiko na francosko-angleški spor, od katerega so pričakovale modifikacijo versaillske pogodbe vsaj glede vojne odškodnine, ce
drugega ne.	„
Kako pogubno je bilo za Nemčijo to na-ziranje, je dokaz preteča gospodarska katastrofa v Nemčiji. Stresemann pa hoče na vsak način iz sedanjetfa blata. To pa more doseči, če se približa Francozom in sc odvrne od Angležev. V tem tiči ves problem. Angleži se dobro zavedajo te nevarnosti direktnega sporazuma med Parizom m Berlinom. Kot dokaz moremo J^vesti nasvet nekaterih časopisov, naj Anglija, potem ko se doseže sporazum medNcmciin Francozi, odpošlje v Porurje tudi angleške \ojne oddelke, ki ostanejo tam skupno s Francozi, dokler si- Porurje ne irorizm. Angleški krogi danes že očitno obžalujejo, da so pustili Francoze in Belgijce brez angleškega «spremstva» v Porurje.
Politika Anglije nasproti njenim tekmecem je od nekdaj obstojala v tem, da jc angleška diplomacija izvedla izolacijo nasprotnika. Tako je Angležem ponovno uspelo izolirati carsko Rusijo za časa Krimske vojne in pozneje ca časa turskin vojsk in v najnovejšem času za časa rusko-japonske vojne. In ko je postala predvojna Nemčija nevarna angleškemu imperiju na morju in na	Je zopet Anglija izvr-
šila tako popolno izolacijo Nemčije, da je morala zadnja podleči vkijub neštetim slavnim zmagam.
Isto politiko skuša Anglija in bo skušala v prihodnosti še bolj uveljaviti proti Franciji. Toda Francija je dosedaj dobro parirala obkroževalne poskuse svoje sosede onstran Rokavskega preliva. In danes je Anglija ona država, kateri grozi izolacija. Krona uspehov francoske diplomacije bi bila, če bi Francija definitivno odvrnila Nemčijo od Anglije in s tem bi bila izolacija v glavnem dovršena, zakaj Rusija je še vedno vprašaj za evropsko politiko in nihče je ni še snubil. Mali sporazum, Poljska in Belgija so itak v francoskem krogu. Italija pa vkijub vsem izrazom simpatije in prijateljstva napram Angliji zamore uveljaviti svoje separatne težnje le s pomočjo Francije, ki išče povsod zaveznikov in podpornikov v dvoboju proti Angliji. Italijansko-grški spor, ki se gotovo konča s popolno zmago Italije in s porazom angleškega stališča, nam zelo nazorno kaže velikopotezno akcijo francoske anti-angleške politike na evropski celini.
Previdno otipavanje nemške vlade jc torej našlo ugodno razpoloženje na Francoskem. Vprašanje kajpak je, v koliko so nemški približevalni poskusi odkritosrčni in koliko se je zanesti na navidezno mehčanje trde nepopustljivosti pariških državnikov.
V Nemčiji ni glede smernic zunanje politike one edinosti, ki bi bila na mestu v očigled sedanjemu položaju države. Javno mnenje v splošnem je bolj prijazno Angliji kakor pa Franciji. In to ni čudno. Zakaj Angleži, ko so enkrat dosegli svoj vojni smoter, so tudi duševno demobilizirali napram Nemčiji in odlični angleški državniki, ekonomi in neoficielni politiki so se za-
čeli kmalu po vcrsaillski po^oc'bi zavzemati za Nemčilo. Po svojem padcu jc Llovd George stopil odločno na stran Nemčije in začel ostro kampanijo proti Poincareju in njegovi politiki. Zatorej je umevno, ako vidijo mnogi Nemci v Angležih svoje zaščitnike v boju proti francoskemu imperia lizmu.
Toda dvoboj med Francijo in Anglijo zaradi Porurja se vleče v neizmernost, Angleže skrbi več kakor vse drugo, kako bi rešili svoj prestiž, istočasno pa kažejo v boju proti Franciji zelo previdno taktiko ter neprestano popuščajo, ker se hočejo izogniti končnemu prelomu. V tej slabosti angleške politike (slabost, ki je morda samo začasna) črpajo Francozi svoj pogum, da morejo dati skusiti svojo premoč Nemcem.
En del nemške javnosti je začel že uvidevati, da je Nemčija le sredstvo izigravanja za angleško poliiiko proti Franciji. Če upoštevamo dalje dejstvo, da ni med francosko in nemško industrijo one konkurence, kakor je bila svoj čas med angleško in nemško, ampak nasprotno, da bi obe industriji mogli skupno delovati in se tako izpopolniti, tedaj je dana praktična možnost za gospodarsko sodelovanje obeh držav. Kjer pa se krijejo gospodarski interesi, izginejo po večini tudi politični razlogi za sovraštvo in spore.
Francosko-nemški sporazum v popolnem obsegu je za sedaj še jako daleč, v okviru, možnosti pa je vendar-le. Proti temu sporazumu stoji še visok zid na eni strani nezaupanja, na drugi užaljenega ponosa, v njem prevladujejo torej čuvstveni motivi. Nemška gospodarska kriza pa narašča z vsakim dnem in nemški državniki stoje pred nepremostljivimi zaprekami. Iz te njihove mizerije jih ne more rešiti še tako akuten spor ali celo prelom entente, pač pa takojšnja sprava s Francozi.
Nikdar niso imeli Francozi tako ugodne prilike moralno razorožiti Nemce, kakor se jim sedaj nuja. Ako bodo znali izrabiti ia ugodni moment, se utegnejo rešiti za vedno «nemškega strahu*, ki je tako na poti spravi in mirnemu sožitju obeh narodov. Francozi sc dalekovidni politiki in zelo upoštevajo javno mnenje. So pa tudi zelo previdni in en govor kanclerja Strese-manna jih ne more še prepričati o odkritosrčnosti Nemcev.
DNEH
ItolljassRI zavod za razsodišča
Dejstvo, da je sodnjisko postopanje danes že povsod, in ne v zadnji vrsti v Italiji, zelo dolgo in spojeno z velikimi stroški, je že pred časom pripravilo najodličnejše italijanske juriste do razmišljanja, kako bi se dalo odpomoči temu nedostatku. Nedavno se je mudil v Trstu senator De Cupis, kateri si je stekel velikih zaslug s svojim delovanjem, ki gre za tem, da se postopanje v raznih sporih skrajša ter skrčijo stroški potom ustanovitve razsodišč. Senator De Cupis je podal nekaj zanimivih izjav o svojem delovanju in o svojih ciljih. Pred vsem je značilno, da je prišla misel o ustanovitvi razsodišč iz vrst sodnikov samih. Najodličnejši zastopniki italijanske sodae dvorane so pristali na to misel. Sodniki, ki so po svojem poklicu dolžni držati se besede zakona, so najbolj čutili potrebo hitre razsodbe na podlagi nekake «acqua ratio», kar bi brez vsake osti na zakonodajca dalo najbolje prevesti z besedo: zdravi razum. Senator De Cupis je povdarjal, da ideja razsodišč ni nikakor nova. Na Angleškem, v Ameriki in drugod delujejo razsodišča že davno z dobrimi uspehi in v splošno zadovoljstvo. S svojimi somišljeniki in sotrudrJki je senator De Cupis ustanovil Italijanski zavod za razsodišča, ki je našel mnogo odobravanja m podpor. Dosegel je, da so se že pri mnogih trgovinskih zbornicah v Italiji ustanovila razsodišča, a njegov cilj je, da se ideja razsodišč razširi in udomači tudi med drugimi sloji prebivalstva. Po pravilih zavoda se sestavi poseben seznam razsodnikov, iz katerega si stranke lahko volijo svoje sodnike. V seznam razsodnikov se vpišejo poštene in razumne osebe ki so se častno udejstvovale v javni upravi, v trgovini, v obrti in v vseh mogočih drugih poklicih.
Izvajanja in naziranja senatorja De Cu-pis-a so za nas Slovence Še posebej zanimiva in važna. Tudi za nas Slovence velja splošno dejstvo povdarjeno od omenjenega odličnega pravnika, da je sodnjisko postopanje dolgo in drago. Poleg tega prihaja za nas v poštev vprašanje jezika. Naš jezik se dan za dnem bolj potiska iz sodne dvorane, in če gre v tem tiru naprej, bo kmalu nemogoče, ker prepovedano, slovenski stranki, da se pred sodnikom poslužuje svojega jezika. Za sedaj imamo še po večini stare sodnike v deželi, kateri, četudi Italijani, večinoma poznajo naš jezik in naše razmere, in ki kljub prepovedi s tem da razumejo stranko neposredno lahko pustijo govoriti tolmača le pro forma, oziroma ga uspešno kontrolirajo, ter tako pridejo do pravega spoznanja bistva posameznih sporov in s tem do prave sodbe. Kaj pa bo, če ti naši sodniki odidejo v pokoj ali na druga službena mesta, a pridejo na njihovo mesto sodniki, katerim je naš jezik, naše razmere, naše ljudstvo, naše življenje, sploh vse tuje? Naj gospodje v Trstu in Rimu trdijo, kar hočejo, dejstvo je, da je vsaka sodba, kjer sodnik ne razume neposredno stranke in stranka sodnika, slaba, mnogokrat krivična. Tolmač je za to slabo zdravilo in bi moral po-meniati k večjemu izjemo, nikoli pravilo. Če se gospodje ▼ Trste in Rimu zapirajo temu spoznanju, razlogi «a to so jasni, se temu spoznanju ne smemo zapirati mL Cm ie no merodainih besedah senatorja De Cu-
pisa sodno postopanje na splošno dolgo in drago, pomenja in bo najbrže vedno bolj pomc-njalo za nas Slovence sodno pjsto-panje poleg tega še zanikanje našega jezika, t. j. odpravo modernemu načela o neposrednem sodnem postopanju in s tem nevarnost, da sodbe, katere bo Slovenec dosegel, ne bodo samo dolge in drage, ampak tudi nepopolne, krivične! Poštenih, pametnih mož, ki so se častno udejstve-vali in se udejstvujejo v svojih poklicih, imamo mi Slovenci dovolj. Predpogoji za razsodišča so v mnogih krajih pri nas dani. Naš list se je z vprašanjem razsodišč že bavil in je tudi povdarjal, da je udejstvi-j tev ideje razsodišč spojena z velikimi po-težkočami, da zahteva zrele ljudi in mnogo trdne, odločne volje. Treba je mnogo sa-mozatajevanja, da se človek v sporu, ki je zanj važen, podvrže eni edini sodbi in se odreče upanju, da spor pride v višjo instanco, pred druge sodnike. Toda kdor ima več sporov, katere je nekaj ugodno nekaj neugodno uredil pred razsodiščem, in potegne bilanco teh sporov, bo videl, koliko časa, koliko truda in koliko denarja je prištedil. Izgledi drugih praktičnih narodov, izgled najbolj smotrenega sloja, trgovcev, ki imajo v vseh večjih središčih svoja razsodišča, izgled resnega, živega stremljenja odličnih italijanskih juristov in pred vsem naša krvava domača potreba nas morajo pripraviti do tega, da sc resno po-primemo ideje razsodišč. Vredna je vsakega truda in najboljših mož.
Vseiičiiiščnc takse v Jugovslcviji. Po osnutku zakona o taksah, ki je bil predložen od finančnega ministra v pretres finančnemu odboru narodne skupščine je nameravana vpeljava sledečih vseučiliščnih taks: Za navadne frekvcntacijsko spričevalo sc uvaja taksa 20 dinarjev, za absolutorium 100 dinarjev, za doktorsko diplomo 500 dinarjev, za duplikat indeksa 50 dinarjev, pa Še posebej za vsaki dotlej že potrjen semester po 5 dinarjev, za duplikat legitirr.acijskega lista 50 dinarjev, pa Še posebej insercijske stroške v »Službenih Novinah» za razglas za prijavo h kolokviju 20 dinarjev, za kolokvijsko spričevalo 30 dinarjev, za prijavo k diplomskim izpitom za vsaki predmet 50 dinarjev, za prijavo k doktorskim izpitom 500 dinarjev, za ponavljanje doktorskega izpita 1000 dinarjev. Slušatelj, ki rabi n. pr. zaradi pogodnosti bivanja v akademskem kolegiju dve kolokvijski vsak semester, bi moral plačati na Mo 400 dinarjev na taksah! Juridičn, doktorat v Ljubljani ali v Zagrebu bi zahteval, če sluiaUl, normalno, brez kakšnega padca izvrši vse iz.
pite, 3025 dinarjev.	#
Listi hudo napadajo ta osnutek poudarjajoč, da bo na ta način mogoče študirati k bankirjem, ter izražajo zaupanje, da bo osnutek zavržen.	_
Počitniška akcija. Počitnice se nagibajo h koncu in bliža se Čas povraika naše dece domov. Vse one stariše, ki ne mislijo iti sami po svoje otroke, poživljamo, da nam prinesejo denar za potovanje svojih otrok domov. In sicer: iz št.-jakobškcga okraja se oglase lahko v tečaju za ročna dela v prejšnjem otroškem vrtcu ob pondelikih in četrtkih od
4—6	pop.; za Sv. Ivan in Skedenj naj prinifso v tamkajšnje tečaje; ostali pa v društveno pisarno v Trstu, ki posluje vsak četrtek od
5—7	ure pop. Žensko dobrod. udruženje.
Naroiaite in širite .EDINOST"
•l1
. Izlet na Artviže, Planinsko društvo v Trstu vabi svoje člane in prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeleže prvega jesenskega izleta na Artviže, ki ga priredi društvo v nedeljo dne 16. t. m.
Odhod i* Trsta s centralnega (južnega) kolodvora z vlakom ob 5.15 do Divače. Iz Divače peš v Spodnje Ležeče, Naklo, nato ob Sušici skozi Potok Podgrad na Artviže (842 m). Počitek in kosilo iz nahrbtnika. V gostilni g. Škerjanca, ki jc o tem izletu obveščen, se bo dobilo evetualno kosilo in dobro pijačo.
Artviže nudijo krasen razgled po Krasu, proti Št. Petru in na Istro.
Povratek ob 16 na Kozino, od tam z vlakom ob 20.38 v Trst, kamor se dospe ob 21.30.
Pot iz Divače na Artviže se vije ves čas po travnikih in gozdu ter se nahaja v dobrem stanju. Skupnega hoda je približno 6 ur in pol. Stroški za vlak pribl. L 11.
Na tem izletu je bila vedno številna udeležba, ker ni naporen, radi česar je društvo prepričano, da se bo udeležilo nedeljskega izleta čim več članov in to zlasti vsled tega, ker je vsa okolica Artviž polna sočnega sadja, ki bo na razpolago za majhen denar.
— Planinsko družtvo opozarja, da se vrši danes p o20. uri planinski sestanek na običajnem mestu. Ob tej priliki se bo razdeljevala 9. številka «PIaninskega Vestnika*. Opozarjamo vse člane, da se vrši ta planinski sestanek vsak četrtek, neglede na to, da večkrat ni objavljen v *Edinosti». — Odbor.
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu bo imelo odborovo sejo dne 15. t. m. (soboto) ob 5, popoldne. Prosimo vse tu navzoče odbornice, da se je gotovo udeleže. — Predsednica.
Is tržiikega življenja
Krut roparski napad pri Sv. Ivana. - Zločinci
oropali žrtev velikega zneska denarja« Zločin, ki se po svoji krutosti in predrznosti, s katero je bil izpeljem, skoro lahko primerja z roparskimi čini žalostno proslule roparske tolpe Braico, se je prcdsiuočnjim pripetil pri Sv. Ivanu, pred gostiino * Alla fermativa», ki sc nahaja na Vrdeli-Sv. Ivan št. 510. Lastnik te gostilno je krčmar Josip Costantini, star 62 let, stanujoč tudi na Vrdeli-Sv. Ivan št. 411. Costantiniju je pri njegovem krčmarskem poslu pomagala njegova hči Josipina, vdova De Monte, stara 32 let.
Predsinočnjim okoli 24, sta oče in hči zapirala gostilno, kakor navadno, ko je napočila policijska ura. Josipina Costantini je imela pri sebi usnjato torbico, v kateri so bili spravljeni vsi njeni dragulji, njen lastni denar in denar, ki ga je izkupila v gostilni. Iz previdnosti, da bi jo ne tatovi okradli, je vsako jutro nosila dragoceno torbico s seboj v gostiino in zvečer pa zopet domov. Ta previdnost ji je postala usodna; dala je dosedaj neznanim zločincem, ki so najbrž dobro vedeli za navado Josipinc Del Monte, povod, da so sklenili polastiti se torbice. In to se je zgodilo predsi-nočnjim.
Oče in hči sia ravno končala z zapiranjem gostilne, kar se jima približata dva moška, ki sta do tedaj stala na drugi strani ceste, nasproti gostilne. Predno se je Del Monte zavedla, kaj nameravata neznanca, ji je eden od nju z bliskovito kretnjo iztrgal dragoceno torbico; v istem hipu je drugi ropar ustrelil s samokresom iz neposredne bližine na žensko, ki se ie smrtnozaaeta zgrudila na tla. Roparja sta se nato spustila v beg proti takozvani rotondi. Zločin se je odigral s tako naglico, da sc Costantini niti ni utegnil staviti napadalcem v bran. Šele ko je videl hčer na tleh, se je spustil za njima. Tedaj sta lopova, vedno bežeč, ustrelila še proti njemu par strelov. K sreči so krogle zgrešile svoj cilj. Costantini ie opustil zasledovanje ter se povrnil k hčeri. Ta jc ležala nepremično na tleh v luži krvi. Ves obupan se jc ubogi starec sklonil k nji ter jo skušal spraviti k zavesti, a zaman.
Z nekim javnim avtomobilom, ki je slučajno privozil tam mimo so nezavestno žensko prepeljali v mestno bolnišnico. Dospela je tja že mrtva; krogla jo je bila zadela med rameni, ji predrla vrat, jezik in obtičala v možganih. Rana je bila smrtna; tudi takojšnja zdravniška pomoč bi bila zaman. Truplo nesrečne ženske so prenesli v mrtvašnico bolnišnice.
Policijsko oblastvo, ki je bilo nemudoma obveščeno o krvavem dogodku, je takoj ukrenilo potrebne korake, da sc zločincem pride na sled ter jih identificira. Zaslišan je bil oče žrtve, ki je opisal dogodek in okolščine, v katerih je bil zločin izvršen. Med drugim je povedal, da sta bila roparja mlada človeka; prvi jc bil po stasu večji od drugega ter je nosil temno obleko, medtem ko je bil poslednji oblečen v obleko svetle barve ter je nosil trd slamnik. To izjavo, ki je velike važnosti za policijske organe, so potrdili tudi nekateri tramvajski uslužbenci, ki so malo pred krvavim dogodkom zapustili gostilno. Videli so neznanca, ko sta stala na drugi strani ceste pred gostilno.
Vrednost predme tov, ki so se nahajali v ukradeni torbi, ni še dobrcJ ugotovljena; denarja je bilo za približno 1500 lir v bankovcih. Veliko večja je vrednost zlatenine in draguljev, ki so bili last umorjene De Monte. Skupna vrednost se ceni na približno 25.000 lir.
Policijsko oblastvo nadaljuje v vso vnemo poizvedovanja v tej zadevi, a dosedaj brezuspešno.
Tragičen poskusen samomor mladega bolnika. Komaj 20 let je bil kmet Ivan Milovich, doma iz Vodic pri Obrovu v Istri, že dolgo vrsto mesecev priklenjen na posteljo radi težke pljučne bolezni. V dolgih dneh, ki jih je prebil v svoji samotni sobici, medtem ko so drugi delali na polju, je mladenič, razmišljujoč 'svojo žalostno usodo, izprevidel, da je njegovo življenje pravzaprav za njega in druge nepotrebno breme. Sčasoma je v njegovi glavi dozorel žalosten sklep: zaželel si je smrti.
Predvčerajšnjim popolne, ko so njegovi domači, kakor navadno vsak dan, odšli na delo* si je mladenič dal prinesti po svojem mlajšem bratu brivno britev, rekoč, da se hoče obriti. Ko je bil zopet sam v sobi, si je z ostrim rezilom zasekal dolgo rano na vratu. Zvečer, ko so se domaČi povrnili s polja, so našli mladeniča vsega krvavega na postelji. Obvezali so mu za silo rano ter ga nato položili na voz, s katerim so ga prepeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kamor je ranjenec dospel predsi-nočnjim okoli polnoči. Zdravnik je ranjenca preiskal ter ugotovil, da rana sama na sebi ni nevarna; pač pa se je stanje nesrečnega mladeniča radi velike izgube krvi znatno poslabšalo. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
Nesreča s puškinim nabojem« Deček Martin Šemec, star 8 let, stanujoč v Sv. Križu it. 161,
se je včeraj predpoldne igral doma na dvorišču s puškinim nabojem, ki ga je našel na cesti. Kakor je v takih sltačajih navada pri otrocih, je tolkel po njem s kamnom. Naboj se je seveda razpočil in drobci so malega ne-previdneža ranili na več mestih po spodnjem delu trebuha in po levi roki. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Z voza je padel. Včeraj opoldne so pripeljali v mestno bolnišnico 15-letnega kmeta Frana SeleŠ, doma iz Bitinj pri Postojni. Deček je imel desno nogo zlomljeno. Mati, ki ga je spremljala, je povedala, da je deček padel po nesreči z voza ter se na ta način poškodoval. Ponesrečenca so sprejeli v kirur-gični oddelek.
«2ensk! svet«. Izšla je ravnokar 9. številka (september) tega lepega glasila naših vrlih ženskih udružen} s sledečo vsebino: Obrazi in duše. - VII. - .Lepa Vida v duši Cankarjevi. (Sr. Kosovel); — Scherzo. (Utva); — Olesja, A. Kuprin. (Iz ruščine prevela P. Hočevarje va). - Nadaljevanje; — Gabrijan in Šembi-lija. (Dr, Ivan Lah). - Nadaljevanje; — Slovo. (Zvonimir Kosem); — Ženska volilna pravica. (J. P.). — Izvestja: Dništvena poročila, Po ženskem svetu, Materinstvo, Gospodinjstvo, Kuhinja, Modno poročilo, Književnost in umetnost, Razgovori.
tfesS! z GoriSkega
V Bovcu priredi pevsko društvo «Rombon» v nedeljo dne 16. septembra Ganglovo dramo v 4. dejanjih «Sin«. — Odbor.
Vesti Iz Istre
Drzen razbojnik v Puli. Nedavno je neki Kolarič ob belem dnevu ustrelil orožnika. Razume se, da ga je policija z vso vnemo iskala, toda zaman. Z neverjetno drznostjo je Kolarič začel celo nagajati policijL Nekega dne se je pojavil v uredništvu ptilj-skega lista «Azione» ter dal kratkomalo glavnemu uredniku intervju, v katerem
Dr. Ljudevit Pivko:
Z Italijo proti Austriji
Stike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
10. Parola Como-Cadoraa.
Dne 15. septembra smo preji® iz Italije opi-jeve praške in steklenice. Dva litra opijevega žganja smo poslali deutschmeistrcm v Ca verno, dva litra na Civaron, dva litra artileriji ob Ceggiti, štiri litre smo razdelili v sugan-skem odseku. Poizkušali smo in videli, da je v steklenicah dober tropino vec, kojemu se jedva pozna primes opijevegi strupa. Požirek zadostuje, da čutiš učinek — zaspanost.
Ob tej uri smo odprli vhode, prerezali električne žice in običajne ovire na več mestih pred carzanskim odsekom in tudi v električni centrali je odrekla turbina službo. Zarotniki niso večerjali, ostala posadka je pa že spala od Civarona preko polja do Salubija, pešci, artileristi in vsi ostali,- ki so pili opij v kavi ali drugače. Telefonske zveze so jeli rušiti posebni oddelki od fronte do divizije odsekom, poveljstvom in baterijam.
Božji mir vlada po Suganski dolini.
Na carzanskih stražah stoje večinoma zarotniki, čakajoč prihoda italijanskih kolon.
Dva oficirja in devet mož je odšlo v Stri-gno, da vo£jo prve kolone skoz avstrijske linije.
A kolon ni. Dve in pol ure čakamo zaman.
Ob	uri prihaja prvi oddelek arditov v
gumijevih copatah. Vodi ga Mlejnek, ki mu je dodan tolmač FranceSco Baradello. Arditom komandira velikan, tenente Re. Parola je Como-Cadorna.
Oddelek je predolg, premočan. S castel-larskimi stražami ni nikakega posla. — Ob polnoči daje tenente Re signal, da so arditi vzeli prednjo linijo — brez strela. — Tri ure so zamujene!
Sedaj bi se morale ulivati kolona za ko^ lono. Toda italijanski komandanti kažejo očito, da nimajo zaupanja in zavlačujejo podjetje od ure do ure. Arditi razširjajo sicer posest in imajo poldrugi kilometer prve linije, toda peta kolona, bersagiierski bataljon majorja Ramorina, je jedva do jutra pri kraju s
je razlezli, po svoje, svoje postopanje inisv0j0 malenkostno nalogo, da zasede mostove svoje razloge. Izjavil je, da ga policija ne bo ujela živega ter povdarjal, da mu služi kot vzor bandit Braico. Nato je Kolarič naslovil na puljskega kvestorja pismo, v katerem mu sporoča, da bo spravil s sveta še nekaj orožnikov, ker mora ž njimi poravnati nekatere račune iz časa, ko so ga kot komunista preganjali. Končno so orožniki zvedeli, da stanuje Kolarič pri neki družini v puljski okolici. Tja je bil poslan
večji oddelek stražnikov z nalogom, da ga ujamejo. Stražniki so hišo, v kateri se je Kolarič skrival, obkolili, ' a poveljnik je razbojnika pozval, naj se preda. Njegov klic je ostal brezuspešen. Kolarič je planil iz hiše skozi vrata v ozadju hiše in predno se je stražnik, ki je tam stal, zavedel, je razbojnik že izginil. Kolarič se je nato ponovno pojavil pri uredniku lista «Azione» ter mu še enkrat razložil «svoj položaj in svoje stališče*. Policijsko oblastvo je razpisalo nagrado 5000 lir za onega, ki bi pripomogel, da se nevarni razbojnik ujame.
Kniitevnosl in umetnost
Dr. Lavo Cermelj: «< Materija in energija v sodobni fiziki«. «Pota in ciljih 17. in 18. zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. Strani 195. Cena din. 60, po poŠti din 1,50 več.
Tekom zadnji dvajset let more zaznamovati prirodoslovec ogromen napredek v fiziki. S sijajno umsko in eksperimentalno tehniko je prodrl v zgradbo molekula in atoma, ki jih danes že lahko šteje, meri, tehta, jim določa hitrost itd. Atom, ki se je zdel nedeljiv, se je izkazal kot kompliciran sestav pradrobnih telesc, ki krožijo okoli svojega solnca. V mikronih je odkril zadnje sestavne dele materije, v kvantih najmanjše delovne enote, energije i. t. d.
Vso to velepomembno pot fiziko-kemije, ki je v stanu popolnoma spremeniti naš dosedanji svetovni nazor, piše Čermeljeva knjiga poljubno in prikupno, tako da je dostopna vsem izobražencem, ki se zanimajo za napredek fizikalne vede ter iščejo enotno sliko o svetu. Opremljena je z mnogimi risbami in preglednimi tabelami. Našemu izobraženstvu knjigo, ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, prav toplo priporočamo.
na Masu in Carzano. ■ Vodniki obupujejo. Major Ramorino si ne da ničesar dopovedati in ne mara v svoji nervoz-nosti in brezgjavosti ničesar storiti. Do 6. ure zjutraj je jedva izvršen program prve faze, prelom treh avstrijskih linij, kar je bilo po načrtu določeno za prvo večerno uro.
Avstrijske komande pa kljub temu beže. V Borgu je velikanski kaos in še bi bil čas, da se doseže popoln uspeh. Toda ni jih onih tiso-čev, namenjenih, da vzamejo suganski odsek, Civaron, Salubio in ozadje. Prihajajo šele, ko je dan in ko deluje avstrijska artilerija, ki brani po dnevu prehod preko Masa. Jedva nam je uspelo, da smo poslali vsaj 200 svojih ljudi iz Carzana v Italijo. Mene je velel major Rama rin o s tražiti kot talca in se od 3. do 7. ure nisem smel ganiti z mesta. Tenente Cesarini, moj varuh in stražar, je sicer uvidel gorostasno bedastočo, ki jo počenja major, toda proti ukazu ni mogel ničesa rukreniti.
Kapitan Finzi, ki je prišel okoli 2. ure s pr* vimi bersaglieri v Carzano, da si ogleda na lastne oči, ali smo vse pripravili, kakor je bilo dogovorjeno, je tarnal, da pohod italijanskih kolon ni tako nagel, kakor predpisuje jasen ukaz.
«Trem oficirjem sem že grozil s pištolo is z vojnim sodiščem. Oh, ta generalih «Kateri general?»
«Zincone. Vi ga ne poznate. Nesrečna roka, ki je poslala tega človeka v ospredje!®
«Hoteli smo začeti ob deveti uri, gospod. Zakaj vas ni bilo do polnoči?®
«Pomota! Za eno uro so odrinili začetek proti moji volji, za drugo uro so pa naše in vaše ure različne. V Italiji imamo od 15. septembra zimski čas, a sem vam pozabil povedati. Tako, vidite, smo že a priori za dve uri narazen. In zdaj še ta počasnost
«Gospod kapitan, imamo Še časa. Linija je prebita in kolone bi se morale ulivati s pospešenim korakom. Vsaj štiri do pet tisoč ljudi porinite tekom noči do Borga, potem dosežemo še uspeh, ki ga tekom dneva izdatno razširimo. Toda priti morajo sedaj, da za teme vzamemo artilerijo na S. Pietru in đel Civarona. Vodniki čakajo pet ur, a nimajo dela. — Arditi so pa v prednjih linijah izborno opravili svoj posel.»
Finzi se je obrnil, da požene aparat. Na razpolago sem mu dal bistrega Bošnjaka, redova Djura Janjiča, hrabrega in podjetnega dečka, ki pozna vsa pota. Janjič je pretekel tekom
noči trikrat progo Strigno-Carzano in prenašal italijanska poročila in ukaze. Na prsih je nosil tablico «Portaordini», da ga medpotoma niso prijemali.
Major Ramorino je končno prišel in zahte-> val, naj pokažem, kje je pijonirska kaverna. Neki kapitan je dobil povelje, da s pištolo v roki gre za menoj in pogleda, ali niso Avstri-jaki v tisti kaverni nastavili pasti.
Uvidevam, da nas smatra major Ramorino za najpristnejše Avstrijake, katerim ne sme zaupati in ki morajo delati pred napetim revolverjem tako, kakor veleva on. To mnenje je vcepil komandantom bataljonov general Zincone.
Nič ne def Naglo korakam in vodim kapitana po kaverni, kojo so gradili moji pijonirji 3 mesece za Italijane. Kaverna ima tri vhode. Avstrijski oficirji niso za gradnje opazili, da so vsi trije vhodi odprti na italijansko stran in da je kaverna zasigurana le proti avstrijski artileriji. S pijonirskim narednikom Dragiče-vičem, ki je izvršil vsa dela, in s pijonirskim oficirjem Hoppom smo se toliko radovali tega podjetja, s katerim smo hoteli ustvariti najsi-gurnejše zavetišče Italijanom, ako bi nas tekom akcije motila avstrijska artilerija. Tristo mož ima v njej prostora in pripravili smo v njej novo telefonsko kaseto. Tudi kaseto pregleduje kapitan, da se prepriča, če ni more-bitiv njej — peklenski stroj!
Troti jutru je jela streljati artilerija na polje pred Agnedo, kar je dokazovalo, da Avstrijci še vedno ne vedo, kaj se godi.
Skupina 15 bersaglierov je preiskala v jutranjem mraku Telve in prišla do baterij ob Ceggiu, od katerih so Avstrijci zbežali pred njo.
Ne nameravam pisati poročila o ponesrečeni carzanski akciji, niti ne dolžim poedinih komandantov, da so krivi neuspeha.
Krivda leži v nekem predsodku, ki je bil in je še ukoreninjen v mnogih italijanskih srcih, v mnenju namreč, da Italijan ne sme Slovanu zaupati.
Previdno tipanje je včasih ume&ino, v našem primeru je pa prineslo katastrofalne posledice.
Italijani niso izrabili carzanskc prilike.
Pozneje so se gospodje prijemali za glave, uvidevši, kaj so zamudili. Pravijo, da jc bil general Zincone kaznovan in da je bilo kaznovanih več višjih oficirjev. Nas italijanska preiskava ni zanimala, bili smo preveč potrti. Nihče nas nič ni vprašal tekom preiskave in tudi ni bilo vzroka preiskovati, ali smo tudi mi Carzanci krivi neuspeha. Mi smo storili vse, kar je bila naša naloga in kar je bilo v naših močeh.
Poedini zarotniki so čakali italijanske kolone dotično noč na določenih mestih v ozadju in so ostali po neuspelem podjetju v Avstriji. Izkusali so v naslednjih dneh in tednih preskočiti fronto. Nekaterim se je posrečila, drugi so morali molčati.
Zjutraj ob 9. uri, ko sem videl, da je vse moje delo uničeno, sem preskočil Maso in prešel v Strigno. Medpotoma sem videl 12 bataljonov brigade generala Zinconeja, cikli-siov, alpinov, bersaglierov in infanterije, lepo urejenih, kakor so bili namenjeni za pohod. In zadaj za Strignom in po Suganski dolini so se gnetle trupe vseh orožij, kolone avtomobilov — vse se je zibalo še naprej. Velikega aparata ne moreš kar tako ustaviti.
Prepozno, bratci! Ne pridite več daleč! Oni prvi vam niso hoteli napraviti prostih prehodov.
Vrnimo se proti Bassanu in Vicenzi!
11. Sisifovo delo.
Danes ne ume vam več, kako smo se carzanski Jugoslovani in Čehi mogli tako naglo sprijazniti s svojo katastrofo.
Še težje je umeti naš sklep, da — ostanemo v Italiji, dasi smo imeli garantirano prosto vožnjo iz Italije na katerokoli bojišče.
Dne 22. septembra sem prejel vprašanje, ali bi hoteli moji oficirji in ljudje sodelovati pri neki novi akciji v Suganski dolini, s katero si hočejo sedaj izsiliti prelom fronte. Vprašal sem in Čudo — oglasilo se je pet oficirjev in 15 mož, ki so hoteli kot dobrovoljci biti zopet vodniki.
Avtomobil je že odpeljal prvo našo skupino na fronto patruljirat in iskat zveze z našimi Bošnjaki. Vedeli smo, da je ostanek bataljona V. b. h. 1. še vedno ob Masu in da preiskujejo Avstrijci z vsemi sredstvi vzroke italijanskega vpada. — Vsled raznih nam neznanih vzrokov je ital. vrhovno poveljstvo odreklo nameravano sugansko podjetje.
Spoznavali smo v tistih dneh neizmerno ignoranco laške javnosti v naših vprašanjih. Za Slovane ni bilo vobče zanimanja. Nobenega informativnega spisa o Slovanih nisi našel in dnevni tisk je molčal o nas.
Jugoslovani nazadnje nism^gpogli imeti ni-kakih simpatij, ker nas Italijani niso poznali. Bili smo v italijanskih očeh isto, kar Avstrijci. Vsi ljudje iz Avstrije so bili «auslria-ci», kar znači že samo po sebi nekaj grdega, osovraženega. Druga naša lokalna imena: slo-veno, croato, boemo so bila le nejasne nijanse enega in istega pojma *-austriaco:>. Tudi odlični ljudje, višji oficirji, ki bi po stopnji svoje izobrazbe morali vedeti nekaj več, so bili v teh vprašanjih popolnoma nepoučeni in nepo-uČljivi.	.
V	novinah se je pojavljala že tupafam nova beseda «jugosIavo», a malokdo je poznal njea pravi pomen. Milijoni italijanskega prebival-i stva so si 1. 1917. predstavljali vse drugo in ne Jugoslovane, kadar so slišali besedo «ju-goslavo». Jugoslavo jim je bil tedaj večinoma nejasen pojem trpečih, zasužnjenih ljudi. Slutili smo, da čutijo v besedi «jugo» — «giogo* (jarem), «slavo»jih pa itak spominja sužnja.
Strašna nam je bila misel, da smo sosedje Italije, ki se nahaja že tretje leto v vojnem stanju z Avstrijo in še ni imela volje vreči med svoje prebivalstvo vsaj nekaj elementarnih pojmov o zemljah in ljudeh, koji stremi, da sc osvobode avstrijskega jarma. Sedaj 2e umevamo, da taka duševno neiformirana vojska ne more niti verjeti, da so med «Avstri-jaki» ljudje in narodi, ki delujejo zoper Avstrijo. V nas Carzancih so gledali hudodelce, ki greše zoper domovino! — Običajne dezer-terje umevajo in tudi one ljudi umevajo, ki izjavljajo, da se nočejo več boriti za Avstrijo. To so pač ljudje, ki jih je vojna utrudila in ki so srečni, da so odnesli zdravo kožo v Italijo, ker — radi žive.
Ti-Ie Carzanci pa izjavljajo, da se hočejo boriti zoper Avstrijo! To je pa že preveč!
V	zemlji, ki ima take pojme o nas, smo ostali in začeli borbo na vse strani.
Prva beseda nas izdaja, da smo tujci v civilu ali tujci v italijanskih uniformah.
«Kdo ste? Odkod? »
Marsikdaj je položaj tako neugoden, da ne smeš niti z besedo -jugoslavos, «czeco» ali «boemo» na dan. Najlažje se odrečeš. Če mu vržeš odgovor «slavo^, *serbo<>, *americano?>. Narednika Čačič in Leve, ki znata med nami največ italijanski, se šalita z dobrohotnimi radovedneži, češ da smo «giapponcsi». Čudijo se, toda — verjamejo. Tujci so, torej so najbrž «giapponesi», ki so itak naši zavezniki!
V	dneh počitka pričenjamo s propagando pri redakcijah, v meščanstvu in oficirskih krogih. Dokazujemo in pripravljamo svojemu jugoslovanskemu in čehoslovaškemu imenu pra-vilnejše pojme, korak za korakom, drobtino za drobtino. Formiramo se v «Repario autono-do czeco-jcgoslavo» in odhajamo sredi oktobra 1917. na fronto na Monte Zelio, Monte Katz in Monte Rasta in javljamo čchosloven-skemu Narodnemu Svetu v Rimu svoj korak. (Jugoslovanski odbor v tej dobi ni imel v Italiji nikakega zastopnika).
Pričenjamo z delom na fronti v odseku 5. bersaglierskega polka in 77. in 78. infaterij-skega polka. Bersagiierski polkovnik nas gleda nezaupno, a dobil je ukaze, da smo zanesljivi «Srbi Dva dni pozneje poslušamo že njegovo napitnico junaškim upornikom. Be«* saglierski major Borghesio porablja priliko, ko marširamo Jugoslovani mimo ene njegovih čet, in govori navdušeno svojim ljudem:
«Vidite jih, fantje! Tu gredo! Ali veste, kdo so ti fantje? Junaki so! Prišli so v Italijo, da osvobode sveje brate, ki jih imajo v Avstriji. Tam imajo svoje rodbine. Vidite, tudi oni pravijo: Avstrija mora prepasti! Slovani so. Med Italijani in Slovani ni sovraštva. Mi smo si bratje! Oni so bili podložniki Avstrije in oni vedo, zakaj se bore zoper Avstrijo!®
Major Borghcsio je Italijan, ki jc postal prvi propagandist za Jugoslovane, čim je videl jugoslovanski oddelek na fronti. In bersaglieri so že vedeli, kdo smo in so raznesli svoje znanje po vsem sektorju.
"Bilo je vnašem programu premikati se često iz sekiorja v sektor, da nas spozna čim več italijanskih polkov. Slutili smo, da pripravljamo tla za legije dobrovoljcev, ki pridejo, ako Bog da in sreča junaška, za nami iz itali-* janskih taborišč.
Ravnatelj čehoslovaškc pisarne v Rimu Hlavaček me je obiskal ob novem letu 1918, Strmci je, ko je opazil, koliko in kako odličnih prijateljev že imamo v vojni zoni. Bili so prvi sadovi našega drobnega dela, ki so sc pa Že prijetno čutili do vrhovne komande v Padovi in do Rima.
Po prihodu Staneta Vidmarja smo poizkusili razširiti naš odred in smo osvobodili 80 Čeha-« slovakov, prišedših bas preko fronte.
Naše moštvo je bilo disciplinirano in v vseh ozirih krasno izvežbano. Jugoslovani in Čeho-slovaki nimamo v isti meri prirojene lahkomiselnosti, kakor jo imajo italijanski vojaki, ir pojmujemo službene dolžnosti mnogo resneje. Razen tega smo čutili, kako se povsod upirajo radovedne in opazujoče oči na nas in nI čudo, da so se dečki držali. Naše redovne vežbe, manovriranje, Vidmarjeve proste vaj' in vsakdanje vaje oddelkov na orodjih so vabile oficirje iz raznih armad, da nas vidijo. Tudi dvojno moštvo za nogomet smo izvežbali in se udarili često z italijanskimi, francoskimi in angleškimi vojaškimi moštvi v Vcroni, v Tuguriju pri Vicenzi, v Longi ali na angleškem polju pri Vicenzi.
To je bil naš počitek. Da sc vidi, koliko dela smo položili v svoj odred, naj navedem vsakdanji redni program, ki smo ga izvajali z odt delki, koji niso bili na fronti. Program ni po-> znal izjeme niti v nedeljo in praznik. Ob 8. uri so izvajale čete skupne proste vaje pol ure, ob 9. uri je bila šola ločena za Čehoslo-vake in za Jugoslovane, ob 14. uri vojaške redovne vežbe, ob 15. uri telovadba na orodjih, ob 16. turi šola v italijanščini, nato igref ob 20. uri Čitanje listov in razgovori, ki so jih vodili oficirji. Morali smo si vzgajali zbor pro-
PODLISTEK
ANNIE VIVANTI;
KIRKA
(44,
Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B.
«Mo!či! Molči! Molčif* in sem mu z roko pokrila usta. « Prosim te! Sem tvoja, sem samo tvoja — ne bom nikdar več drugih —»
"Privezi!* je rekel.
"Prilegam —» sem mrmrala — in že jc pritisnil Naumov na oni strani vrat za kljuko.
<■ Marija! Marija! Kaj delaš —» je rekel. Od.J'i, odpri vendarU
Prilukov je vedno držal desno roko na sencih i dotikljaj z njegovo roko — pritiskala sem nohic v njo — mi je delalo vtis, ko da bi držala m/ilo železo.
•	Prisezi na Tjoko, da boš moja — samo moja, vedno moja. —»
Prisegla sem s pritajenim naglim glasom, medtem ko je šepetal Naumov pri luknji ključavnice: «Marija... Marija... Si tam?»
•	Piisezi na Tjoko, da obglaviš oba! Da boš moja, moja vedno, tudi, ako ubijem oba..
Prisegla sem tiho in hitro.
«Prisezi z menoj, da ju bova usmrtila oba... Prisezi, prisezi —» čutila sem kako se je tresla njegova roka ob sencih, čutila sem, kako se je obračal palec na petelina samokresa — •Prisezi,» je sikal Prilukov «ali ustrelim takoj*. \
Tedaj sem prisegla. On je tiho ponavljal tiste besede z menoj: «Prisegam — da — ju bova umorila — oba s. In v meni je govorilo: «Vse to le sanjam.»
«Ne zadostuje!* je sopel Prilukov. «Prisezi na Tjoko.»
In prisegla sem na Tjoko.
Tedaj se je roka, ki sem jo stiskala, osvobodila. Prilukov je omahoval in padel na" posteljo.
In Naumov za vrati jc postal nestrpen in stresel durrice...
Sklonila sem se k Prilukovu: «Boš li miren? Se ne boš več prikazal? Če odprem, se ne boš ganil? »
Smehljal se je prav tiho, «Pojdi, pojdi, pojdi!» je rekel.
Tedaj sem odprla vrata.
«Ćemu si zbežala?« me je vprašal Naumov, ter me prijel za roko.
Zaprla sem vrata za seboj. Nisem se več bala Prilukova. Nisem se več ničesar bala. Naumov me je objel in jaz sem se mu prepustila brez moči.
Kmalu je nekdo drugi potrkal na vhodna vrata. Bil je Kamarovskij!
Vrata niso bila zaklenjena. Naglo sem se okrenila in upihnila svetilko. Naumov je stopil naprej in obrnil ključ. Potem je stal miren, upognjen pri izhodu.
Kamarovsk^ je poslušal in, misleč, da sem jaz, je šepetal s sladkim glasom: «Lahko noč!... Lahko noči Ljubljena 1»
i Tedaj me je napadel krčevit smeh; streslo ' me je od nog do glave mrzlično, neumno ve-selje. In nisem mogla odnehati. Smejala sem I se in smejala krčevito. Zobje so mi šklepetali in tresla sem se — a histerični smeh le ni prenehal. Trudila sem se, da bi se smejala po tiho, da me ne bi slišali oni trije moški, ki so stali v senci...
Misel na one tri za vrati me je še intenzivneje dražila k smehu. Solze so mi tekle po licu in zdelo se mi je, da mi bo počila glava...
Smejala sem se tako dolgo, dokler se mi je dozdevalo, da se v meni vse trže...
Omahovala sem in se zdrsnila na preprogo...
S krikom, ki je prišel iz globočine mojega bitja, mi je bruhnila kri.
... Naumov se je sklonil nad menoj. Čutila sem njegove roke, ki so mi božale lica... Potem sva ostala tiha v temi.
Počasi, nerad se je oddaljil Kamarovskij po hodniku.
Tedaj sem še našla moč in rekla Naumovu:
«Pojdi — pošlji mi Elizo... hitro!»
Naumov je ubogaL
Da, Nikolaj Naumov — pohlevna dušal —-je vedno ubogal.
XXXIIL
Ostala sem dolgo časa v postelji. Šibka in brezkrvna sem ležala vznak nepremično m — kakor že nekoč pred davnim časom — dozdevalo se mi je, da ležim na dnu vodnjaka. Visoko, visoko nad meaoj m jt vilo življenje; toda v meni se ni nič gibalo razen lahkega in i
neznatnega curljanja krvi, ki me je polagoma zapuščala.
Lahko in neznatno, ob vsakem utripu mojega zapestja sem čutila, kako mi je uhajalo življenje počasi in neizprosno. Zdravniki so se sklanjali nad menoj z obrazom polnim skrbi. Na mojem drobnem telesu je težil in žgal led noč in dan; moje žile so se pod vplivom železnega klorura in ergotine stiskale skupaj in krčile, toda kupi ovojev niso zadostovali, da bi zadržali oni rudeči potoček, na katerem sem polzla, brezkrvna in bela, smrti naproti.
«Treba bi bilo operirati,® so pravili zdravniki.
Vzdihovala sem: «Ne! Spogledovali so se neodločni, negotovi, tipajoč mi zapestje in poslušajoč srčno utripanje.
Nekega dne se je ustavil krvotok brez vidnega vzroka. In jaz sem ležala pogreznjena v svoji postelji kakor v globoČini vodnjaka.
Naumov je povpraševal vsak dan po mojem •tanju in mi je pošiljal rože; nI mu pa bilo dovoljeno me obiskati.
Kamarovskij je smel priti vsako jutro s Tjoko v-mojo sobo, a ni me smel nagovoriti.
A Prilukov me je, zaprt v moji sobi, čuval noč in dan.
Ker ni smel takim vstopiti v moje sobe, ni vedel nihče o njegovi navzočnosti. Ne vem, kako je jedci in &« kdaj; mogoče j« mislila Elisa u to.
Razumljivo j«, da je bil vsak dan bolj suh, bolj mršav radi bdenja, radi težav in radi posta.
Noč in dan je sedel ob moji postelji in m* gledal.
Ležala sem" vznak z zaprtimi očmi — in kc s,em se trudila, da bi ga pogledala (in včasih sem pol ure mislila, bi li privzdignila težke trepalnice) sem ga videla vedno *am, nepremičnega, z očmi vprtimi vame. i S hrabrim naporom sem zvifala usLne mišice, da bi se smejala -— potem sem oslabljena in utrujena, spustila veke na ugasle punčice In duša mi jc zopet splavala v nezavest. . .
Ko mi je bilo bolje, sem sc zavedala, da je Prilukov neprestano govoril. Mogoče ic go-^voril tudi prej, a gotovo sem bila prešibka, da bi ga razumela in niii slišala. A odkar so so polagoma vračale v me moči, sem ga poslušala in tudi razumela, kaj je pravil. Bila je to cela vrsta kletev, neskladnih in nevezanih, ki jih je metal na onadva, ki sta mc ljubila, ki sta me po njegovem mnenju iztrgala njegovi 'ljubezni, ki sta mc pogubila... umorila... 'Sklonjen nad menoj, mi je šepetal:
»Morata izginiti... prisegla sva.., morata izginiti.!
P-oti večeru je njegov suhi obraz porudel, kc da bi imel mrzlico, in govoril je več in hitreje.
«Tam zunaj sta, v veži, oba..., slišim ju, kako hodita gor in dol.., šepetata oba... govorita o tebi... Sta obsojena, kaj r.e? oba... .neizprosno... nepreklicno... res. Reci, da je
res.»
Rekla sem: «da..s pojemajočim glasom, upajoč, da bo molčal; a on ni molčal.
Tista misel je obsedla njegove blazne mislit
t
IV.
"EDINOST*
V Trstu, dne 1? septembra 1923,
pagandistov, izobraženih ljudi, in sicer z ozi-rom na naloge v fronti, kjer smo se često drobili in cepili na majhne skupine po 15—20 ljudi ža poedine odseke.
Brez ozira na to, ali smo dosegli svoj cilj ali ne nam, ni žal velikega truda, ki smo ga imeli s češko-iugoslovenskim odredom- Naši Car-zanci in prvi njihovi tovariši dobrovoljci so se po svoji vzgoji silno razlikovali od vseh poznejših formacij.
Uspehi našega odreda na fronti so vzbujali pozornost. Italija rada govori in razpravlja o činih na fronti.
Novine so pisale kaj rade o naših uspehih. O neznatni naši epizodi, ki smo jo doživeli-pri Stocčareddu ob napadu na avstrijsko stražo 29. marca 1918., je izpregovoril predsednik" ministrstva Oriando k zastopnikom podjarmljenih narodov na rimskem kongresu začetkom aprila. Celo «Giornale d'Italia», ki je bil po svoji smeri nam neprijazen,, je potegnil včasih za ostalimi časopisi in popisoval naše dogodke na fronti. Dne 3. maja 1918. je objavil prizor, kako so naši dobrovoljci prepevali cOnam, onamo» Avstrijakom 11. polka. List citira p^sem in slika njen uspeh, toda zamolčal je, da je pesem jugoslovanska.
Stanje jugoslovanskih državnih dohodkov
tu ;zćiikov. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila v ^Službenih Novi-nah stanje državnih dohodkov in izdatkov koncem maja t. 1. Celokupna svota izdatkov v maju znaša 562,037.908.48 Din. napram svoti dohodkov 688,114.875.79 Din. Mesec maj beleži torej prebitek 126,076.967.30 Din.
Od avgusta 1922. do konca maja so znašali skupni izdatki 5,505 607.872.90 Din, a dohodki 5,S05.199,001.81 Din, kar pomeni prebitek dohodkov v znesku 999,591.128.87 Din. Napram v državnem proračunu za to dobo predvideni vsoti se izkazuje pri izdatkih prihranka več nego 270 milijonov, pri dohodkih na prebitek nad 26 milijonov Din. Najvažnejše postavke v izdatkih državnega proračuna so: prometno ministrstvo 1,016,708.878 Din (v proračunu predvidena vsota znaša 1,028.446.576.90 Din); izdatki vojnega ministrstva so prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 60.5 milijona in znašajo 1,000.391.994.23 Din; izdatki finančnega ministrstva izkazujejo prihranek v znesku 74.2 milij. proti proračunski vsoti 887,999.153 Din.
Od državnih dohodkov v maju odpade na carinske dohodke in takse 50 milijonov, na trolarinske in občinske takse 55.4 milijona, na donos od ažija 65 milijonov, na davke na poslovni promet 29.9 milijona, na direktne davke in davčne doklade .52.8 milijona, na takse 62.9 milijona, na monopole 155.8 milijona, na prometne institucije 155.9 milijona, na državne imobilije 36.4 milijona, na dohodke državnih domen 4.7 milijona Din. Celokupna vsota državnih dohodkov za dobo od avgusta 1922. do konca maja je znašala 5,805,199.001.81 Din, v proračunu pa se predvideva vsota 5,779,122.386.70 Din. Višji dohodki pri posameznih postavkah v dohodkih znašajo 600.487.927.64 Dinarjev manjši dohodki pa 574,411.312.52 Din. Znatni majši donos iska-zujejo dohodki od ažija v znesku 342,132.601.61 Din, potem dohodki poslovno-prometnega davka v znesku 79,186.302.44 Din. Ta manjši donos dohodkov od poslovno-prometnega davka kaže na težkoče pri pobiranju davkov. Precejšnje večje dohodke izkazujejo monopoli, in sicer 311.9 milijona, in takse v znesku 108.5 trilijona Din. V splošnem se kaže, da redni državni dohodki, izvzemši carinske dajatve, izkazujejo manjši donos, izredni pa večjega.
Najvažnejše postavke državnih dohodkov po posameznih pokrajinah za dobo od avgusta 1922. do konca m^ja so bile nastopne (v milijonih dinarjev)! Direktni davki in davčne doklade: Srbija 124.5, Črna gora 2.8, Bosna in Hercegovina 58.6, Dalmacija 13.7, Slovenija 73.3, Hrvatska in Slavonija 102.7, Vojvodina 112.3. Takse: Srbija 126.7, Črna gora Bosna in Hercegovina 45» Dalmacija 15, Hrvatska in Slavonija 9?„ Slovenija 63, Vojvodina 100.4. Monopoli: Srbija 501.2, Črna gora 13.9, Bosna in Hercegovina 201.1, Dalmacija 58.9, Hrvatska in Slavonija 331, Slovenija 175.3, Vojvodina 136. Promet: Srbija 396.2, Črna gora 2.5, Dalmacija 14.3, Hrvatska in Slavonija 446, Slovenija 37.8, Vojvodina 259.5.
Zaključek Ljubljanskega velesejma. Nedelja
in ponedeljek, zadnja sejmska dneva, sta imela lepo solnčno vreme. Zato je bil v nedeljo kljub temu, da je bil prejšnjega dne radi znižanih dnevnih vstopnic glavni naval gledalcev, živahen obisk sejmišča. Bilo jih je pa vendar mnogo manj nego na Mali Šmaren, ko je bil gotovo rekordni dan obiska, kar se vrše ljubljanski velesejmi. Število posetnikov v nedeljo se ceni na 20-—23 tisoč. Včeraj je znašal obisk okrog 14.000. Sejem so posetili včeraj večinoma nakupovalci srednjih slojev, ki so prišli, pozvani od posebne izdaje «Velesejmskega, Vestnika», nakupovat razstavljene vzorce, zlasti ker se je dobilo marsikaj po znatno nižjih cenah nego običajno.
V pondeljek dopoldne je posetila sejmišče soproga ministrskega predsednika ga. Paši-čeva. V njeni družbi sta se nahajali njena snaha (soproga njenega sina Radeta Pašiča) in njena nečakinja. Po sejmišču jo je spremljal ravnatelj g. Milan Dular. Gospa Pašičeva je potem obedovala v sejmski resavraciji g. Dol-ničarja. Pred sejmsko pisarno sta pozdravila soprogo ministrskega predsednika predsednik velesejma g. Bonač in predsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice g. Knez. Ga. Pašičeva se je o sejmu izrazila najpovoljnejše in obljubila, da bo drugo leto obislcai sejem tudi njen soprog. Na sejem je prispel nadalje bivši praški poslanik dr. Vošnjak.
Tudi zadnja dva dneva so se sklepale znatne kupčije v raznih strokah. V nekaterih strokah so se sklenile večje kupčije še le zadnje tri dni. tako n. pr. v jedilnem orodju. Razstavišči domači in tuji so z izidom sejma večinoma zadovoljni. Pred vsem povdarjajo, da so napravili letos mnogo več kupčij nego #ani. Istotako splošno zatrjujejor da radi velike denarne krize niso pričakovali tolikega uspeha. Volje za nakupovanje je bilo med posetniki mnogo, vendar pa se na odprt račun niso sklepale velike kupčije. Dobre usoehe izkazujejo zlasti
vse nove industrije, ki ".o bile ustanovljene lani in letos, kar zr.ači, rodila potreba.
Inozcr.ci, ki so poselili Ljubljanski veliki sejem, s o -.\lrjevali, da kaže Ljubljanski sejem brezth'o.i.no na večje uspehe, nego jih imajo veL-sejz:: na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in drugod. Ljubljanski velesejem je torej letos ponovno pokazal, da je potrebna institucija. Drugo leto se namerava sejem vršiti v večjem obsegu in se nameravata pritegniti v \'ečji meri obrt in poljedelstvo, kar je gotovo po-.
zdraviajti. Uprava velesejma bo delala na to, t KMETOVALCI POZOR! Visokoodstotno žlm-da bodo drugo leto vse stroke zastopane. ) dro se dobi ▼ poljubnih količinah in po
Glede organizacije velesejma« o kateri so se inozemci kakor Srbi in Hrvatje izražali zelo ugodno, zasluži uprava gotovo vse priznanje.
H koncu še omenjamo, da ni bilo dobro, da so mnogi razstavljale! pričeli pospravljati svoje J>lago že dopoldne, ko je bilo še precej interesentov na razstavnem prostoru. Sejem so je zaključil ob 19. uri in je bilo mnogo posetnikov še prav do zadnjega na sejmišču, ki je dobivalo vedno bolj prazno in pusto lice.
Šah
Tržaški turnir. — Stanje po desetem kolu je sledeče: Mednar. tekma: Johner 8H, Canal 7K, Rosselli in Jates po 6H, Asztalos in Far-raseh po 6, Seiz 5/4, Cancelliere, Milani in Vecsey po 3K-, Marotti 2, Singer 1. Mojstrska tekma: Daveglia 8, Sacconi in Trafojer po 7, Hellmann 5, Nardacchione 4H, Foraboschi in Traubner po 4, Matteucci 3K» Pad uli 3, Guarini in Sardos po 2. — Tekma za italijansko prvenstvo je zaključena; največ točk sta dosegla Ferrari in Formanek, namreč vsak po 6. Ta dva igralca se bosta sedaj bila za prvenstvo. Turnir se bliža koncu in bo konečni izid le malo menjal gori označeno stanje v posameznih tekmah.
To in eno
. Ime Stevan v srbski zgodovinL Ime Stevan v dinastiji Karađjorgjevićev ni običajno. Sploh se ne pojavlja v novejši politični zgodovini, zakaj tudi v vrsti vladarjev iz rodu Obrenovi-čev ne srečujemo tega imena.
Pač pa je ime Stevan tem bolj znano iz stare srbske državne zgodovine. Zakaj v dobi Ne-manjičev igra nenavadno važno ulogo. Ustanovitelj najmočnejše srednjeveške srbske države Nemanja se je imenoval s celim imenom Stevan oziroma Štefan, On je ustvaril podlago srbski državi, ki je v trinajstem, osobito pa v štirinajstem stoletju postala najmočnejša država na Balkanskem polotoku. Vsi vladarji iz rodu Štefana Nemanje nosijo ime Štefan; mnogi iz vrste Nemanjičev so se odlikovali po velikih državniških sposobnostih. Prvi od njih je sin Nemanje Štefan Prvovenčani, prvi kronani kralj srednjeveške Srbije ali Raške najslavnejši pa Štefan E)ušan Silni, za katerega je država dosegla svoj višek. Poleg imena Štefan so vladarji nosili še drugo ime; tako imamo Štefana Uroša, Štefana Milutina, Štefana Dragutina, Štefana Radoslava itd.
Važno je naglasiti, da je bil sv. Štefan (prvi mučenec) varuh ali patron srednjeveške srbske drŽave.
Tako je tedaj z imenom Štefan, v današnji srbščini Stevan, združen najslavnejši del sta-rosrbske, to je predkosovske zgodovine. Dinastija Karadjorgjevičev, pod katero se je izvršilo ujedinjenje jugoslovenskih pokrajin v svobodno kraljevino, najimenitnejši akt v jugosL zgodovini, je upravičena stopiti z imenom v tradicijo slavnega rodu Nemanijčev.
zmernih cenah pri Kmetijsko-trgovskem društvu D. Bolonić & Comp.« Via Raffine-ria 7.	1246
BABICA diplomirana, z dolgo prakso spre-, jema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovenski Corso Garibaldi 23, I.	1248
500 L NAGRADE dobi, kdor mi izsledi 3 konje, kateri so mi bili ukradeni v noči 10. t. m. Konj star 10 let «Fuks» z dolgo liso na glavi, vojaško znamenje na stegnu in vratu. Kobila stara 5 let, «Fuksa», manjša od konja, griva in rep svitle barve. 2rebe staro 3 leta «Prama», griva in rep črna; pod očesi bra-s. Tozadevna obvestila naj se pošljejo
davice	_____________#
Štefanu Ogrič, Vojsko hšt 19, p. Idrija.
1263
KOZA, švicarske pasme, bela, 5 mesecev breja, se proda radi selitve. Pošljem tudi na deželo po povzetju. Androna Fortunato 2, Gretta, Gregorich.	1264
NOVA ENONADSTROPNA hiša z devetimi prostori z gostilniško koncesijo in gostilniškim inventarjem, ob glavni cesti v bližini Gorice, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu.	1265
PRODAJALKA, zmožna mešane stroke, išče službe, najraje na deželi, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Cenjene ponudbe pod «Prodajalka> na upravništvo.	1257
DVA DVOUPRE2NA voza, 4 nove hrastove sode od 10—16 hI, 2 plavnika iz mecesna cd 22 hI in nova kovaška amerikanska morša od 68 kg se proda. Vsa posoda lično in masivno delo. Cene ugodne. Maks Milič, Repnič 3, Prosek.	1259
DAROVI
Dijaški matici daruje Anton Štenta L 10 ob priliki poroke g. Iveše.
Čisti dobiček veselice v Prvačini dne 2. t. m. v prid »Dijaški matici* znaša L 80. Oba zneska hrani upravništvo.
Za »Dijaško matico> so darovali: (objava zakasnela): g.a Kristina Štolfa mesto cvetja na grob pok. Fani Štolfa L 15, Dr. SI. Forna-zarič mesto «potuša» L 100, Leštan Vlad. L 76; ker se ni hotel vpisati v «Gruntne bukve Neče L 1, vesela družba L 12, Lokar Artur L 5, Boštjančič Karlo L 16, Radovič Anton L 8, ob priliki krsta Danila Bertoka vesela družba L 32; N. N. L 1. — Najprisrčnejša hvala vsem darovalcem.
Mesto venca na grob prerano umrlega na debudnega mladeniča gosp. Avguština Krstan daruje g. Stanko Godina L 50 «Šolskemu dru štvu». Srčna hvala!
URADNIKA (uradnico) provizornega, veščega pisarniških del, italijanskega in slovenskega jezika, strojepisja, išče županstvo Rihemberk za takojšnji nastop. Plača po dogovoru. 'Mogočnost pridobiti stalnost. Prošnjam (na kolekovani poli) priložiti spričevala o dosedanjem službovanju. 1260
KAROL ŠIŠKOVIČ išče za trgovino raznovrstnega blaga v Herpeljah-Kozini-Črnikal sposobno, pošteno knjigovodkinjo ali knjigovodjo, kakor tudi sposobnega neoženjenega trgvskcga sotrudnika. Hrana in prenočišče pri družini Plača po dogovoru.	1261
LEPO POSESTVO, 70 oralov, hiša, hlev, kozolec, gospodarsko poslopje, živina 6 glav, vozovi, ves inventar, njive, travniki, pašnik, lepi gozdovi jelovi, bukovi, vse v najboljšem stanju, radi selitve na prodaj. Naslov pri upravništvu.	1258
Borzna o eroflla.
Trst, dne 12. septembra 1923. Valuta na tržaškem trga.
							0*12
avstrijske krone . . .	•	•	.	.	•	. 0.0325	0.0335
češkoslovaške krone «		•		.		. 67.50	68.—
dinarji « » . • • . •	.	•		•		• 24.30.—	2460
lejl	•		•	.	.	. 10.25	10.75
marke	m	•	.	»	•	. 020	050
dolarji	.	•		•		. 22.50	22.65
francoski franki ...	•	•		.		• 130-50	131-25
švicarski franki • . •	.	•	•	•	m	• 105*—	410.—
angleški fanti papirnati			•		•	• 102.00	103.40
Mili oglasi
se računajo	sloL beseda. — Nainutojša
pristojbina L 2.—. Debelo črko 49 stol beseda. — Naimanjša pristojbina L 4—* Kdor išče službo* plača polovično cena
BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Popolna tajnost. Madonnina 10, II. 1237
JSOBA lepa, zračna, se odda pri gospej sami.' Via Cuaicoli 13, vrata 14.	1266
HIŠA s primernim zemljiščem, v najpromet-nejšeaa mestecu cele Julijske Krajine, pripravna za vsako obrt kakor tudi trgovino z vinom, se ceno proda. Komodno stanovanje in lokal takoj na razpolago. Reflektanti naj pošljejo naslove na upravništvo lista.
1243
da jih je faktično
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v» Giacinte Galiina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
NJIVA, 6650 m* in gozd se prodata v Komnu. Prele, Molino a vento 4-a.	1262
OdhoiD in prihodi vlakov
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červiajan, Portogrnaro - Benetke. Odhod: 0.15 o} 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.;
eks.i 15.40 o.; 18.— o.;
14.—
10.10 brz.; 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks;; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormia, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.| 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.i 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Kabrežina, Divača, St. Peter, Postojna.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; S 1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 bit; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi« 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30\ 12.30, 17.55*. 21.25.
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz.
Trst, HcrpeSje, Buzet, Pola.
Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah.

Z AH V AL An
Globoko ginjeni po izrednih dokazih sočutja ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega
Avguština Krstana
zražamo svojo največjo hvaležnosti vsem blagim osebam, ki so bodisi s podarjenimi venci, s spremstvom k večnemu počitku, ali na katerikoli način izkazali zadnjo ćast pokojniku.
Posebno se zahvaljujemo veleč, duhovščini, koprivškim pevcem, dekletom in funtom. SKOPO, t*, septembra 1!>23.
Žalujoči starlši, sestra in brata.
iežice (Fichenknoppern) letošnjega pridelka v vagonskih množinah franko Postojna.
Pojasnila daje tvrdka P. HluER5PES6£S, Celje.
v Trstu
registrovana xadr. z neomejenim jamstvom
Dllca Pter Luigi đa Polestrinn H. 4,1.
Mm\wn
o
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5Ya7« ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 6l/a*/e ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja iekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 miiljonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04.	Tel. št. 16-04.
y
NAZNANILO.
tvrtika Žagar & 5*lesn2€ar se je
preselila iz ulice G. Doulzeiti 5 v tsi»€0 S. Francesco IS vogal via Palestrina (poleg tiskarne „ Edinosti ".>•
Med tem ko obveščamo ugl. klijentelo, se toplo priporočamo za nadaljno naklonjenost Izdelujejo se vsakovrstni likerji. — Direktnf uvoz ruma in konjaka.
Specijaliteta: domači 4roplnovec, brinje vec in slivovka. Velika izbera domačih vin Skladišče testenin „PEKATETE" in olja. Telefon 38-72.	(483
Š©Sa Berlitz
Trst — VJa Terra bEonca 21, IJ3.
Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleSkem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Posebni tečaji v italijanščini za začetnike in tečaji za spopolnitev.
Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnost!.
Pojasnila In vpisovanja: vsak dan od 9 do 21, Via Torre bianca 21, Trst. (54)
reglstrovana zadruga z omejenim (poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n.
Zaloga prej Piazza Vittorio Veneto 4 sedaj via Milano 12.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje
^ po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
mm u?2 za itmn od 9 tfa 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
HiBOTHBBgHB^l lISraaEBSZBHKSI S S 3RSK3 51
487
Moji m Marti Sila točno in solidno
M lita se Miljo v iti Si. MM Si. ti
Postojna (vila Jurca)
Zdravljenje potom elektrike
Vsak dan od 9-12 In 16-19
52
IZ
2Z
Steklene šipe
srebro, zlato m briijanie put. Teč kot drugi i vsake vrst« in mere. Prodaja na de-Pertot. via s. Francem s. h.	belo In drobno. — Postrežba na dom.
KRONE, srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna bert, Trst, via Mazzini 46.
SLUŽKINJA za kmetijo se išče. ToroS. Com-' merciale 272.	1253
PoT^.;Cene zmerne. — Piazza Oberdan St 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 31
ii ■ mi i
58
PRODA SE koza z mlekom (Švicarske pasme). Rojan, Moreri 117.	1254
SLUŽBO IŠČE trgovska pomočnica, izučena v trgovini z mešanim blagom in železnino. Govori oba deželna jezika, deloma tudi nemščino. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva)- na upravništvo.	1255
Dr. Stojan Brajša
491
3LAGAJNIČARKA, s triletno prakso, zmožna pisarniških del ter slovenskega, deloma tudi italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, 2«H prementti službo • 15. novembrom ali pozneje. Cenjene ponudbe pod «Blaga;niČarka» na upravništvo.	1256
] odoetnlike pisarne 1
I v Gorici, Via Carduccl (Gosposka I ul.) Itev. 4, H. nad. (Montova hiša)
tias^ aggaErerasgEg^-i
i
Podružnica v Trstu.
»osni vis UnMirlvo 11 — Vin 30 ofMe 11
Izvriuje vsa ban£n$ posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja fn kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dlnaijev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
po 3 \ % nefto
Vloge na tekoče račune po
Vozana vlogo obrastalo najugodnejša po dogovoru.
Glavni sedat banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković,
Novlsad, Ptuj, Sarajevo, SpUt. Dolnlika glavnica Dinsrlov 2S,000.000.— Rosorvo: DinarJav 20,000.000.— TeL št 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12 V, in od 14 V, do 16.
KinrarsE"