Poj toku plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajoč
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne franklrajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za Inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in sccijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2*25 D. Pri večiem številu objav popust.
Št. 94.
Sreda 23. novembra 1927.
Leto II.
IV. plenarna skupščina Delavske zbornice za Slovenijo.
Letošnja skupščina Delavske zbornice se je vršila v kazinski dvorani v Mariboru ob živahnem zani-manju mariborske javnosti, zlasti pa l^riborskega delavstva za njeno de-0 111 sklepe. Ko je predsednik Čobal . ‘^>ril zborovanje, je bila tudi ga-erila gosto zasedena in to večinoma P® naših sodrugih. Zborovanja so se “eležili v zastopstvu beograjskega cpntralnega tajništva Delavskih zbor-Blc s. Muzikravič, v zastopstvu za-jjrebške Delavske zbornice s. Ber-er°vič, za mariborsko občino pa žu-dr. Leskovar. S. Čobal je otvoril z°or, pozdravljajoč navzoče goste in sPominjajoč se preminulega člana P^numa Delavske zbornice, Duha iz ^uš. Sporočil je nato predloge posameznih članov skupščine ter podal £ato besedo mariborskemu županu, *i je pozdravil zbor v imenu občine, ?eleč, da bi delo zbornice vplivalo vzgojno na vso delavstvo, vzbujajoč v njem zavest, da je važen del celo-te in napredka, važen član v organiz-tiu človeške družbe.
Nato je sodrug Muzikravič pozdravil zbor v imenu centralnega tajništva Delavskih zbornic, povdarja->°s da je Delavska zbornica predstavnica delavskega razreda, proletariata vobče, kot najbolj razvitega dela človeške družbe.
Baš zato morajo biti Delavske zbornice močne le, ako je delavski Razred močan. Pri nas imamo lepo število zakonov, ki se ne izvajajo in katere bi se rado razveljavilo, ker tako hočejo delodajalci. Zato so delavstvu najbolj potrebni močni sindikati, da se bo moglo uspešno branili.
Sodrug Berberovič se pridružuje 'zvajanjem sodruga Muzikraviča, želeč zboru plodovito delo, ki je delavskemu razredu v teh težkih časih toliko bolj potrebno.
Izvolila sta se nato finančni in volilni odsek, nakar je sodrug Čohal podal predsedniško poročilo v izpolnitev že predloženih poročil Delavskih zbornic.
Poročilo predsedstva.
Zgradba palače Delavske zbornice.
Z rešenjem gospoda ministra za socialno politiko z dne 17. februarja 1927 je dobila Delavska zbornica dovoljenje, da sme vporabiti za zgradbo svoje palače znesek 1,500.000 dinarjev iz svojega gradbenega fonda.
. Daljni temelj za zgradbo palače uelavske zbornice tvori pogodba j?ed mestno občino ljubljansko in ^elavsko zbornico z dne 25. maja t.
(■ Palačo so pričeli graditi koncem Mija t. 1. Koncem novembra t. 1. 'je °ila v surovem stanju pod streho.
V	palači Delavske zbornice bodo Poleg prostorov za pisarne zbornice se prostori vseh delavskih strokovnih organizacij, zborovalna dvorana, °rezakoholna gostilna ter 33 stanovanj. V novi palači Delavske zbornice dobijo delavske organizacije Prikladne prostore, vse delavstvo pa
reprezentativen dom.
Na drugi strani se je pa tudi nekaj storilo v svrho ublažitve stanovanjske bede.
Ako se upošteva, da znaša ves etni proračun zborenice le 2 milijona dinarjev, medtem ko bo stala stavba zbornice nad 5 milijonov di-
narjev, je jasno, da je bilo le težko zasigurati finančne temelje za zgradbo v tem obsegu.
Delavsko pravo, socialno zavarovanje, zaščita delavcev. — Stanovanjska zaščita.
V pogledu potrebe stanovanjske zaščite je podala Delavska zbornica na poziv ministrstva za socialno politiko v Beogradu to-le mišljenje:
V Ljubljani bi se moralo graditi po naši cenitvi od leta 1914—1926 1750 stanovanj. Dejansko se jih je zgradilo 550, torej jih manjka 1195.
Glasom statistike stanovanjskega urada v Ljubljani je prosilo, odkar je ta urad obstojal, za stanovanja 1980 oseb. Stanovanja pa so se mogla dodeliti le 687 prosilcem, medtem ko so ostale 1302 prošnje nerešene.
Iz tega se razvidi, da smo cenili pomanjkanje stanovanj v svoji kalkulaciji z vso previdnostjo, da smo se izogibali vsega pretiravanja in navedli minimalne številke.
Maribor bi moral zgraditi po slični kalkulacij v letih 1914 do 1926 960 stanovanj. Zgradil jih je 250, torej mu jih primanjkuje 710. Tudi ta številka je potrjena po cenitvah stanovanjskega urada. Zaključek: V najvažnejših krajih teritorija podpisane zbornice je doseglo pomanjkanje stanovanj leta 1926-1927 svoj višek.
Popolna svoboda pri razpolaganju s stanovanji in pri določanju najemnin, bo imela t*-le posledice:
Ona bo dvignila najemnino do te višine, da jih del najemnikov ne bo več zmogel. Za gospodarsko jačje sloje, ki bodo te najemnine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj preneha-
lo.	Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejši sloji bodo stisnjeni deloma v slaba stanovanja, deloma pa izrijeni iz njih.
Mesto gospodarsko jačji sloji bodo postavljeni baš gospodarsko najšibkejši sloji pred nalogo, da bi bili reflektanti na najdražja stanovanja v novih hišah. Pomanjkanje stanovanj bi moglo prosto razpolaganje s stanovanji le v toliko in v tem slučaju omiliti, v kolikor bi navajalo k proiz-davanju obstoječih velikih stanovanj s ciljem, da se napravita iz enega stanovanja dve.
Vendar svobodno in neregulira-no razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže.
To sredstvo bi učinkovalo šele v tem slučaju, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj po ukinitvi stanovanjske zaščite prazen, tako, da bi silili na prezidavo gospodarski razlogi.
Zaslužek: Stanovanjski zakon se iz zgoraj navedenih razlogov ne sme končno likvidirati, ker bi bile prenesene s tem vse posledice pomanjkanja stanovanj na rame socialno najšibkejših slojev in ker bi to povpraševanje po stanovanjih v novih hišah še zmanjšalo.
V	novem zakonu naj ostanejo najemnine maksimirane. Morejo pa se valorizirati. Večji del valoriziranih najemnin pa se mora stekati v občinske fonde za zgradbo novih stanovanj.
Odpoved stanovanj naj bo dopustna le v tem slučaju, kjer da lastnik hiše stranki na razpolago druge,
če tudi manjše stanovanje in pa v tem slučaju, kjer more s posredovanjem lastnika hiše ali občine doseči, da dobi stranka na razpolago stanovanje v novi hiši proti najemnini, ki ne presega določenega dela njenih mesečnih dohodkov.
Odločilne važnosti je, da zakonodaja vpliva na kreditno politiko v tem smislu, da bodo oskrbovali hipotekarni zavodi zainteresiranim ob činam in drugim interesentom gradbene kredite in da bodo prispevale občine in država delno h kritju nad-normalno visokih obresti, ki povzročajo danes, da se dajo graditi nova stanovanja, kakor je razvidno iz priloge 3, le proti nezmagljivo visokim najemninam.
Rudarska zavarovanja.
Naša zbornica vodi že od leta 1925 borbo za zboljšanje ali bolje, za ohranitev rudarskega starostnega zavarovanja.
Denarno gospodarstvo naše glavne bratovske skladnice kaže danes tudi selpcu, kam jadramo. Glavna bratovska skladnica za Slovenijo ne zbira za rudarski pokojninski sklad nikakih kapitalnih rezerv. Nasprotno! Njeni tekoči izdatki so mesečno za
175.000	Din večji, nego njeni dohodki.
Ona krije deficit tekočega prometa iz rezerv, ki znašajo le par milijonov dinarjev. Ker bi morale znašati te rezerve po principu kapitalnega kritja nad sto milijonov dinarjev, bi se morale te rezerve naglo večati, v resnici pa se bodo v najkrajšem času docela izčrpale.
Generalna direkcija šum ministrstva šum in rud je izdelala osnutek za nov pravilnik rudarskega zavarovanja.
Ta pravilnik je sedaj pred finančnim odborom Narodne skupščine. Da opozori poslanske klube Narodne skupščine na to vprašanje in skuša ob 12. uri za zavarovance bratovskih skladnic vsaj nekaj rešiti, je sklenila Delavska zbornica z dvema dopisoma na fvse poslanske klube, v kateri so poslanci iz njenega teritorija. Ta dva dopisa objavimo v celoti v prihodnji številki.
Reorganizacija bolniškega zavarovanja.
Minister za socialno politiko je bil na podlagi finančnega zakona za leto 1927-28 čl. 283 pooblaščen, da izvede reorganizacijo bolniškega zavarovanja.
Odbor centralnega tajništva delavskih zbornic je zavzel z ozirom na to napram temu problemu na svoji seji dne 12. in 13. aprila 1927 v Novem Sadu sledeče stališče:
1. Izpreminjanje obstoječih zakonov potom odredb finančnega zakona je protiustavno, vsled česar nevarno in nepriporočljivo.
2. Priznava potrebe, da se poveča samostojnost in mate^ijalna odgovornost Okrožnih uradov; da se jim poveri izvedba bolniškega zavarovanja ter da se njihova samostojnost samo toliko omeji, kolikor je potrebno, da se obvaruje enotna in pravilna izvedba vseh treh panog socialnega zavarovanja.
3. Potrebna omejitev samostojnosti mora biti vidna v tem, da ima Osrednji urad pravico do strogega in neposrednega nadzorstva. Te pravice se sme posluževati vsak čas in s polno avtoriteto v vseh slučajih nesolidnega ali nepravilnega poslovanja in da prepreči vsako, četudi samo za-
časno samovoljno vporabo imovine in dohodkov, ki jih upravljajo okrožni uradi za Osrednji urad ali za kako drugo ustanovo.
4. Osrednjemu uradu se mora o-mogočiti zbiranje in upravljanje posebnih rezervnih fondov radi poravnanja onih poslovnih večjih izdatkov Okrožnih uradov, ki bodo nastali iz nezakrivljenih razlogov ter onih izrednih izdatkov, ki bodo nastali vsled izrednih okolščin, zlasti po epidimi-jah ali slično, pa se ne bi mogli pokriti iz lastnih sredstev Okrožnega urada.
5. Da bi se omogočila čim uspešnejša izvedba bolniškega zavarovanja in čimboljša ter cenejša uprava in samouprava, se morajo osnovati čimvečji Okrožni uradi, ki bodo odgovarjali gospodarskim, socialnim in prometnim razmeram poedinih krajev. Za skupne zdravstvene in druge ustanove se mora potom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev osnovati enotna uprava; istotako enotno postopanje pri osnovanju novih. Odločno smo proti dvema tipoma okrožnih uradov.
6. Osrednjemu uradu se mora o-mogočiti, da določi način intenzivnega nadzorstva v svrho uspešnega in enotnega poslovanja vsakega po-edinega Okrožnega urada.
7. Uredba mora tudi upoštevati, da je ustvaril zakon o zavarovanju delavcev tehnične enote vseh vej zavarovanja. To enotnost treba v interesu zavarovanja samega čuvati ter jo vzeti za podlago reorganizacije,
8. Gosp. minister za socialno politiko se naproša, da izda naredbe le s sodelovanjem strokovnjakov, ki poznajo v detajlu prakse in razmere v zavarovanju in s soglasnostjo csn-tralnega tajništva delavskih zbornic.
9. Obenem zahtevamo od g. ministra za socialno politiko, da čim-preje izvrši volitve v Okrožne urade in da omogoči sestavo izvoljenih samoupravnih organov Osrednjega u-rada celo tedaj, če se še niso mogle izvršiti volitve v vseh okrožnih uradih.
Vprašanje odpiranja in zapiranja
trgovin ter obrtnih obratov.
O	vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin ter obrtnnih obratov vlada še precejšnja disorientacija tako pri članstvu, kakor v javnosti. Vsied tega je nadvse važno stališče odbora centralnega tajništva delavskih zbornic, ki ga je zavzelo v tem vprašanju na svoji seji dne 12. in 13. apnia v Novem Sadu. Odbor zahteva:
1. Da izda ministrstvo za socialno politiko v smislu § 6. zakona o zaščiti delavcev uredbo o delovnem času v trgovinah in obrtnih obratih.
Ta uredba se sme izdati le na podlagi predhodnega zaslišanja zainteresiranih zbornic in organizacij. Kar se tiče delovnega časa mora biti določen le na podlagi osemurnika. Vsled tega morajo izostati iz uredbe vse izjeme, glasom katerih se sme podaljšati delovni čas na 12—13 ur dnevno.
V	prvi vrsti pa mora izpasti poglavje III. iz načrta uredbe, katerega je izdelalo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo.	To poglavje govori
namreč o nedeljskem počitku, kljub temu, da je ta počitek že reguliran v §§ 12—16 zakona o zaščiti delavcev in kljub temu, da ta zakon ne predvideva nobene nadaljne uredbe o nedeljskem počitku.
2. V kolikor bi bila potrebna kaka določila	pogledu nedeljskega
počitka, naj jih izda ministrstvo za socialno politiko enaka za vso državo, pri čemur mora pa upoštevati rešitev ministrstva za socialno politiko opr. št. 350-IV 1925 ter mnenja pristojnih delavskih zbornic in organizacij.
V slučaju, da bi hotel dovoliti minister za trgovino, obrt in industrijo na podlagi § 14. točka 3, Zakona o zaščiti delavcev dvourno nedeljsko delo v mestih izpod 10.000 prebivalcev, ne sme v to privoliti minister za socialno politiko. Kajti nedeljski počitek je mogoče izvesti edino na ta način, če se vpelje za vso državo brez izjeme na število prebivalcev.
3.	Kar se tiče vprašanja delovnega časa v obratih označenih v točkah
3.	in 5. načrta Uredbe, želi odbor centralnega tajništva da osvoji ministrstvo za socialno politiko stališče zagrebške delavske zbornice, ki se glasi:
V smislu zakona o zaščiti delavcev smejo biti dovoljene izjeme le za sledeče obrate:
a)	Za celi dan,
1. Za kavarne, gostilne in hotele, za pogrebne zavode, za podjetja, ki se pečajo z utovorjenjem in raztovor-jenjem brodov in ladij in pomorskih in rečnih pristanišč.
2. Za podjetja, v katerih je neprekinjeno delo že po naravi obratovanja samega nujno. Ministrstvo za socialno politiko določa v sporazumu s pristojnimi zbornicami, katera so ta podjetja.
b) Do 12 ur.
Za pekarne in slaščičarne, toda le za one, katere se pečajo izključno s prodajo peciva in slaščic. Dalje za mesarje, brivce, cvetličarne, trafike in prodajalne z živilskimi potrebščinami. Kot take se smatrajo obrati, ki se pečajo izključno s prodajanjem žive perutnine* živil, ki se rada pokvarijo in sicer: Sveže sadje, sveže sočivje, ^veže meso„ zaklana žival sveže ribe, zaklana divjačina, jajca, mleko, surovo maslo, sir in slično, kakor tudi prodajanje časopisja.
Ako prodajajo posamezni obrati poleg naštetih še kake druge predmete, ne spadajo pod izjemo in morajo biti v nedeljo za cel dan. Ta določila veljajo predvsem z*a buffet-e v vinotočih. Izvzeti so pa slučaji, *če pade v kakšnem mestu ltni sejem na nedeljo.
Minister za trgovino, obrt in industrijo sme v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko dovoliti, da smejo biti obrati v občinah, ki imajo manj kakor 10.000 prebivalcev, odprti največ dve uri, pod pogojem, da dado lastniki teh obratov svojim uslužbencem med tednom odgovarjajoči dopust.
GRAJSKI KINO
GRAJSKI KINO
Četrtek 24., petek 25., soboto 26., nedeljo 27. novembra:
EVROPA V PLAMENU!
| ^ Deset ogromnih dejanj iz Siv* i IJenJa dveh vojakov, njihove borbe, pustolovine in doiivljaj ljubezni.
#
Posebno prvovrstna godba. —*• Zmerno zvišane cene -
Prednaznanilo:
Pod jarmom strasti
IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII1IM
Grete Garbo John Gllbert
Za ohranitev Borz dela.
Tudi v preteklem letu smo svoje delo za ohranitev Borz dela nadaljevali. Borzi dela v Mariboru in Celju smo vzdrževali skupno z ondotnimi občinami od aprila 1926. Meseca aprila 1927 pa je bila ukinjena kot državna ustanova tudi Borza dela v Ljubljani.
Delavska zbornica je prevzela začasno skrb tudi za to ustanovo, pri čemur jo je podprla tudi mestna občina ljubljanska. Pri teh naporih smo računali predvsem s tem, da se bodo morala predati sredstva, ki se zbirajo v smislu čl. 110 finančnega zakona iz leta 1922*23 za podpiranje brezposelnih in za vzdrževanje Borz dela, prej ali slej vendar svojemu namenu. Zato se nam je zdelo važno za vsako ceno vzdržati kontinuiteto,
V	finančnem zakonu za leto 1927-28 je sicer določeno, da se ima rešiti to vprašanje s posebnim pravilnikom, ki bi vpostavil Borze dela kot avtonomne ustanove, ki bi stopile ob stran zavodu za zavarovanje delavcev.
Ker pa je bila medtem Narodna skupščina razpuščena, je bilo treba skrbeti za začasne ukrepe.
Na ponovne intervencije zbornice je Ministrstvo za socialno politiko meseca maja 1927 odredilo, da se ima razdeliti med nezaposlene preko Borz dela v Ljubljani, Celju in Mariboru znesek 100.000 Din. Z odlokom z dne 25, julija 1927 je odrejeno, da se ima izplačevati počenši od meseca oktobra 1927, do nadaljnega —r Borzam dela v Sloveniji:
a) Za vzdrževanje posredovalnic Za delo po 15.000 Din mesečno;
b) za podpiranje nezaposlenih po
30.000	Din mesečno.
S tem je obstoj Borz dela za enkrat osiguran.
Novi pravilnik za Borze dela pa bo delovanje Borz dela olajšal in razširil.
Za sodr. Čobalom je poročal tajnik Del. zbornice sodr. Uratnik. Njegovo jasno, obširno in temeljito poročilo, ki je tvorilo centralno točko dneva, objavimo vsled tiranije prostora v celoti v prihodnji številki.
Blagajniško poročilo je podal s. Čelešnik. Tudi na to poročilo se še povrnemo.
Za kontrolo je poročal s. Ošlak, ki je predlagal absolutorij.
V	debati k poročilom so govorili nato sodružica Ajdiškova, Kosem, Pušic, žužek, Kores, Ivanka Godeša, Ravnik, Gajšek, Juvan in s. Svetek,
O	vsem bomo še pisali.
Po poročilu s. Uratnika, k drugi točki dnevnega reda je bil nato sprejet novi načrt volilnega reda za Del. zbornico, ki se bo predložil min. za soc. politiko v odobritev.
Sodr. Makuc je pred zaključkom skupščine predložil in utemeljil protestno resolucijo proti odpustitvi tajnika Saveza železničarjev Jugoslavije iz službe. Proti tej resoluciji so zastopniki krščanskih socialistov najprej ugovarjali, nato pa so s« pridružili protestu in glasovali za resolucijo.
Za azil in menzo v novi palači Delavske zbornice v Ljubljani se je nato votiralo iz gradbenega fonda
300.000 Din, za Delavski dom v Celju
300.000 Din, za Delavski dom v Mariboru pa skupno 1,000.000 Din. V splošnem fondu ostane še 76.000 Din.
Na mesto odstopivšega člana odbora Urbanč-ča je bil nato imenovan dr. Bohinjec iz Ljubljane.
Ves potek skupščine je pričal, da je bilo delo zbornice veliko in plodno in da se delavstvo in vsa poštena javnost bolj in bolj zaveda velikega po-ipena te naše inštitucije za ves delovni narod. Tudi je ta skupščina pokazala, da je delo naših sodrugov iv zbornici in v upravnem odboru tako intenzivno in iniciativno, da morajo to celo nasprotniki objektivno priznati.
Volitve v celjski okolici.
Lep uspeh naših sodrugov, ‘
”V nedeljo so se vršile v celjski okolici občinske volitve, ki so zopet potrdile, da se naša ideja učvrstuje tudi na deželi, da se naši kadri k°n' solidirajo, da napredujemo od volitev do volitev.
Pri volitvah v Celjskem srezu so dobili naši sodrugi:
Občina Celjska okolica:	volišče
Breg, socialisti 92 glasov; volišče Ga-berje, socialisti 221 glasov; skupn° socialisti 313 glasov in 8 mandatoV'
Celjski srez: Sv. Pavel pri Pfe' boldu: socialisti 77 glosov in 4 date; Griže: socialisti 92 glasovi0 mandate.
Precej glasov so dobili nadalje s<>' cialisti še v nekaterih manjših ob&' nah; natančni podatki pa še nis? znani. Objavimo jih prihodnjič.
Iz teh podatkov je razvidno, j se je število naših glasov v celjs^ ckolici in v celjskem srezu močn°, okrepilo; razvidno je pa tudi, da s° bernotovci, ki so imeli nekoč tod ne-ke slabše postojanke, na celi črti p°' tolčeni.
V	nizu razveseljivih pojavov v de-lavskem pokretu Slovenije, ki se pO' lagoma a sigurno dviga, moremo danes prišteti tudi lep uspeh pri teh občinskih volitvah, ki kaže, da se naše vrste vsepovsod večajo. Nadaljni rezultati občinskih volitev b®do pokazali, da je tudi povsod drugod tako.
Naprej!
Protestni shod naših železničarjev proti odpustitvi tajnika Stanka.
»Unionov.a« dvorana v Mariboru je bila v soboto zvečer nabito polna delavstva, ki; je ogorčeno protestirala proti odpustitvi tajnika Saveza železničarjev, sodr. Stanka, ir železniške službe. Ta najnovejša poteza naših reakcionarnih činiteljev je razpa-lila do skrajnosti zavedno delavstvo. Ves potek zbora je pričal, kako težko občuti masa vsakršno nasilje, toliko bolj to, ki je očitno naperjeno proti lastni organizaciji. Govorili so ss. Ba-hun, Čanžek, Makuc in Magdič (v nemščini), o delu delavske zbornice sta pa poročala sodruga Sedej in Čelešnik. Vst govori so iizveneti v
Za nego zob je neobhodno potrebna zobna pasta
„PEBECO“.
Pavel Dorohov:
Kazenska ekspedicija. 7
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
»Gospod Bog, reši me . . . Bog, reši me!«
Sedaj ga zbode v desno ramo. Hoče jo dvigniti, ali ne gre. Po okroglem obrazu nadporočnika teko solze. Oči se polnijo s smrtnim strahom in z zavestjo brez koristi preživelega življenja.
»Gospod Bog, odpusti mi . . .«
Zadnjikrat udari njegova roka po vodi.
»V tvoje roke zapuščam . . .«
Nekdo ga zgrabi za nogo in ga potegne na dno. Voda udre v široko odprta usta . . .
Pan Selinsky tišči glavo pod vodo, njegove roke delujejo kot mlinsko kolo. Kroglje brenče okrog njega. Prestreljena stran krvavi in barva vodo. Mokra obleka ga ovira pri plavanju in ga vleče k dnu,
Maksim ukaže, da se naredi konec.
»Vzami jih vrag, ustrelite jih!«
Nekaj strelov zagrmi.
Pan Selinsky se pogrezne.
V	Vjasovko odposlana četa se vrne k poldnevu k parobrodu. Maksim stoji s servijeto v
roki na krovu.
»Maksim že čaka! To bo dišalo sedaj!«
Do parobroda je samo še petdeset korakov.
Maksim zamahne s servijeto.
Kakor da je vrgel ognjen dež vojakom v obraz.
»Poberite orožje! Trupla vrzite v vodo.«
Skočijo s parobroda in poberejo orožje.
Zjutraj plapola rdeči prapor na jarbolu parobroda.	•
Na poveljniškem mostičku stoji Maksim v vojaški bluzi. Na prsih je rdeč trak. Tudi vojaki in mornarji imajo rdeče trakove.
Poleg Maksima stoji velik, brkasti krmilar. Vriskajoči glasovi zvene daleč preko obrežja, »Počasi!«
»S polno paro!«
Na pristanišču vasi Sisovka se gnete oborožena tolpa kmetov.
»Vojna je sedaj, bratje, bratje, prava velika
vojna.«
»Da, velika vojna!«
»Dobro smo jih zdelali.«
»Tudi dovolj ljudi smo zgubili.«
»Tako je vedno, ne da se predrugačiti.« »Boljševik, obriti — vražje izboren dečko. Povsod je prvi.«
»Mora se reči, general!«
»Glejte, glejte — parobrod po reki navzgor.« »Resnično, parobrod.«
Kmetje gledajo ostro čez vodo.
»Glejte, glejte — rdeči prapor na jarbolu.« »Jezdi takoj k štabu, Petjka!«
Kmetje na obrežju se razprostro takoj v rojno progo.
Za zgorelim čolnom strmi strojnica s svojo
cevjo.
Dimitrij opazuje parobrod z daljnogledom. »Hudiča, ali naj bo to past?«
»Ali rdeči prapor je na jarbolu!«
»To lahko vsakdo naredi . . .«
»Sodrugi, to je »Komersant!«
Dimitrij pogleda ostro. Da, da to je »Komer-sant« s katerega je pobegnil.
Ljudi na krovu se je sedaj jasno razločevalo. Celo rdeči trakovi so se videli.
»Kaj je to? Od kod so prišli Rdeči?«
Zatre veselo misel, da se je v mestu morda zgodil prevrat.
»Gotovo je, da so to Rdeči!«
S parobroda mahajo s čepicami. Kriče hura.
Na poveljniškem mostičku stoji poleg brka-stega krmilarja veliki, gladko obriti mož.
»Kje sem že videl ta obraz? — Zares, to je natakar parobroda, zares, on je!«
Obrne se h kmetom.
»Sodrugi, spoznal sem moža!«
»Huraa!«
Kmetje se gnjetejo k pristanišču.
»Počasi! . . . Stoj!«
Maksim Ivanovič stopi s parobroda, išče v množici in spozna Dimitrija. Na njegovem obritem obrazu se pojavi smehljaj.
Stopi k njemu.
»Ker ste vi starejši sodrug, prosim sprejmite poročilo.«
Vojaško, roko ob čepici, poroča:
»Moštvo parobroda »Komersant« se je spun-talo in prevzelo parobrod.
Čete sovražnika so pobite. Plen je: štirje topovi, sedem strojnic, dvainsedemdeset pušek, sedemintrideset sabelj in municija. Dvaindvajset nasprotnikov se nam je pridružilo prostovoljno.«
Dimitriju se vrti glava. Iz oči lije radost.
Skoči k Maksimu, mu stiska roke.
Vriskajoči kriki zvene preko obrežja, odmevajo s parobroda zopet.
»Huraa!«
Dimitrij stopi na parobrod.
Maksim Ivanovič mu zašepeta na uho:
»Vaš zaboj sem dobro shranil.«
(Konec.)
ostrem protestu proti nasilju, proti reakciji, ki preganja funkcionarje delavskih organizacij, zaupnike delavstva vobče. Poslušalci so spremljali poročila z ogorčenimi medklici in odločno izražali potrebo krep'ke obrambe delavskih interesov in pravic.
Enaki protestni shodi kot v Mariboru, so se vršili tudi v drugih več-
jih krajih Slovenije in povsod je bila udeležba nepričakovano velika.
Vlada je hotela s tem svojim ukrepom udariti po organizaciji, dosegla pa je nasprotni uspeh. Delavstvo se sedaj še bolj oprijemlje organizacije, da odgovori s svojimi združenimi bataljoni na nasilje.
In organiz. delavstvo bo zmagalo.
Pogreb sodr. Albina Eržena.
Sodr. Albina Eržena je spremila v nedeljo popoldne na zadnji poti o-gromna masa ljudstva. Bil je to impozantni pogreb, ki je pričal, kako velike siAipatije je pokojni vžival med našim ljudstvom. Pogreba so se udeležili delavski telovadci v krojih, naša pevska društva »Svoboda« in »Frohsinn« ter železničarska godba. Ob odprtem grobu so stali delavski delavci na straži, medtem ko so pevski zbori zapeli pretresljivo žalostin-ko. Poslovila sta se od pokojnika
sodr, Grčar, ki je v vznešenem govoru podčrtal vrline pokojnika in bolest delavstva ter sodr. Svetek, ki se je poslovil v imenu konzumnega društva za Slovenijo. Ginljiv pogreb je bil to, impozanten po udeležbi in po turobnem čustvu spremljevalcev. Bil je obenem izraz iskrenega sožalja do družine pokojniga sodruga, do brata sodruga Viktorja Eržena.
Sodr. Albina Eržena ohrani naše delavstvo v trajnem spominu. Slava Albinu Erženu!
Dnevne novice.
Ni časa!
Kakor znano, živi pri nas precejšnje število ljudi, ki so si tekom dolgih let dela v Nemčiji pridobili pravico do starostnih, vdovskih, nezgodnih ali invalidskih rent. So to vseskozi stari rudarji, ki so se vrnili domov misleč, da bodo vživali vsaj malo suhega kruha na svoja stara leta, pa so se varali in varale so se tudi vdove, ki so se jim možje v Nemčiji ponesrečili ali pred časom umrli. Nemčija jim njihove trdo zaslužene rente noče pošiljati, ker stoji na stališču v inozemstvo brez kompenzacije denarja pošiljati ne gre. Ali je res tako težko urediti to zadevo? Mislimo, da ne samo malo smisla in malo dobre volje bi bilo treba in šlo b? Zakaj gre pravzaprav? Potrebno je pogajati se z Nemčijo in skleniti ž njo pogodbo, po kateri bi pošiljala Nemčija rente našim rentnikom v domovino in naša država bi pošiljala rente v Nemčijo onim nemškim državljanom, ki so si do nje pridobili pravic Pri nas.
Zakaj se to ne zgodi in zakaj se taka reciprocitetna pogodba ne sklene, ne more razumeti noben pameten človek. Če se vprašamo, kdo bi pri taki pogodbi bil na dobičku,’ je odgovor jasen, da naša država. Nemški državljani si pri nas druge rente pridobiti ne morejo, kakor nezgodne, ker starostnega, invalidskega in vdovskega zavarovanja pri nas ni, in je tudi sicer pri nas v primeri z našimi masami v Nemčiji zaposlenih nemških državljanov-delavcev zelo malo. Kvečjemu bi prišlo nekaj nemških državljanov-privatnih nameščencev v poštev pri starostni renti, ker so privatni nameščenci v Sloveniji in Dalmaciji za slučaj starosti zavarovani. Nekaj privatnih nameščencev,
katerim bi v danem slučaju morda bilo treba pošiljati starostne rente v Nemčijo, pa bi še zdavna ne odtehtalo stotine starih rudarjev, ki že doma čakajo na rente iz Nemčije in pa stotine naših starih rudarjev v Nemčiji, ki bi se gotovo radi vrnili v domovino, pa se vrniti ne morejo, ker bi v tem trenotku, ko bi se vrnili ne prejemali ničesar več.
Nedavno tega so se zaključile razprave med našo državo in Nemčijo glede trgovinske pogodbe. Bila je torej prilika načeti tudi to vprašanje in ga dovesti do končne rešitve. Nič se ni zgodilo, čeprav je Delavska zborica za Slovenijo, kakor tudi centralni sekretarijat delavskih zbornic na potrebo take pogodbe neštetokrat opozarjal. Vsi naši dosedanji režimi so z mirno vestjo gledali človeško poniževalno stradanje starih rentnikov brez rent. Namesto, da bi se stvar že davno rešila in se prevalilo breme skrbi za te reveže na rudarske zavarovalne zavode v Nemčiji, kjer so si pravico do rent pridobili, padajo siromaki v breme domačim občinam in drugim, ker navsezadnje mora tak revež vendarle tudi živeti.
Pogosto je slišati pritožbe gotovih krogov na takozvana socijalna bremena. V tem slučaju pa bi bilo na mestu, da bi se ta. del socialnih bče-
i	men prevalil na one, ki so moralno in dejansko dolžni jih nositi, se vsled skrajne brezobzirnosti indirektno sili nositi jih domače prebivalstvo. Pametno to gotovi ni.
Dokazuje pa ta slučaj na kaki visoki stopnji državniške modrosti in sposobnosti se nahajamo. Časa je dovolj za osebne prepire naših politikov in za prepire ali pojde v vlado g. bedakovič in iz vlade g. uzmovič,
časa pa ni, da se končno reši ekzi-stenčno vprašanje na stotine največ-j'h revežev izmed revežev. Ostaja torej lepo vsi pri starem, to se pravi, naši rentniki in vdove iz Nemčije niso dozdaj dobivali ničesar in tudi v naprej ne bodo dobivali ničesar, navzlic temu, da je gospoda od Slovenske ljudske stranke že precejkrat bila na vladi in je zopet na vladi, gospoda, ki je osobito pred volitvami vedno polna socialnosti in sočutja do revežev. Da ima pri vsem, vselej in povsod pred očmi le svoj lastni, osebni interes, ne pove klerikalna gospoda nikoli, dokazujejo pa to dejstva.
Odkrita beseda. Nekateri ljudje poizkušajo zadnje čase zanesti prepire tudi v strokovne organizacije s tem, da skušajo blatiti funkcionarje. Tudi tu je očiten namen, škodovati delavskemu pokretu, da oslabe medsebojno zaupanje med delavstvom. Značilno je pa pri tem zlasti to, da •se zaletavajo samo v delavske organizacije, ne pa v meščanskokapita-listično družbo in njih politične stranke. Menimo, da je že vsak delavec toliko zaveden, da bo znal tako delovanje pravilno presoditi ter prišel do edino mogočega in pametnega zaključka, da delajo ti ljudje v interesu buržuazije. Tega menda nihče ne bo mogel misliti, da se nahajajo vsi morda le v zmoti in da nehote delajo tako. Za nas mora pač biti merodajno to, da hočejo razbijati delavske organizacije, ki se bore za delavske interese, in če to delajo, delajo za kapitaliste — iz kakšnih vzrokov, tega ne vemo in ni to poglavitno.
Za tiskovni sklad so da v or ali: Na sestanku v Zalogu dne 5. novembra ob priliki ustanovitve podružnice Konzumnega društva za Slovenijo: Franjo Kobler 2 Din, Danica Svetek 1 Din, Dušan Svetek 1 Din, Kristina Svetek 2 Din, Jakob Skuk 2 Din, Jože Kačar 2 Din, Tone Lešek 2 Din, Marija Strah 5 Din, Miha N. 3 Din, N. N. 1 Din, N. N. 1 Din, N. N. 1 Din, N. N. 1 Din, N. N. 1 Din; skupaj 25 Din. — Nadalje so darovali: Josip Tepeš, Ljubljana 10 Din, Anton Turk, Ljubljana 10 Din. Iskrena hvala. Posnemajte!
Iz stranke.
'Strankini shodi Šoštanj v soboto, dne 26. novembra zvečer v Zadružnem domu. Poroča s. Petejan.
Ruše v nedeljo, dne 27. novembra ob 3. popoldne v gostilni Novak. Poroča s. Petejan.
Muta v nedeljo, dne 27. novembra ob 9. uri dopoldne v gostilni Lobni na Spodnji Muti.
Okrožni konferenci sta se vršili v novembru 2, in sicer za mariborsko okrožje dne 6. novembra v Ma--iboru v Ljudskem domu, za prevaljsko okrožje pa v nedeljo, dne 13. novembra v Zadružnem domu v Prevaljah. Na obeh konferencah je poročal s. Petejan.
Vademecum. »Moderna izobrazba"
»Slovenec« se jezi nad novo Seidlovo knjigo »Moderna izobrazba«, (Tiskovna zadruga v Ljubljani) g katero pisatelj dokazuje, da so vsi pojavi v našem življenju in v naravi posledica gotovih naravnih zakonov, ne Pa kakih nadnaravnih, mističnih sil, *akor uči cerkev. »Slovenec« pa se sklicuje na čudeže, ki jih je delal Kristus, injeigovi svetniki in pa lurška voda. Pri tem se seveda lahko v pest smeje, ker danes tistih čudežev ne more nihče več kontrolirati. Zakaj se Pa danes več ne gode? Ker se vsi čudeži pred moderno vedo razblinijo v nič. V kakem zakotnem klerikalnem gnezdu kot so Vodice in Konners-reuth se še skuša operirati s čudeži, a njihova slava traja samo tako ‘dolgo, dokler se med nevedne občudovalce ne pomeša kak veščak. Tudi vsi lur-ški čudeži imajo svojo podlago v psihološki vedi. Čudno, da se še ne skli-cuje na Konnersreuthsko »sveto Te-rezijo Neumann«. Seveda, cerkev Proglaša svoje čudotvorce svetnikom šele čez 100—200 let, ko že ni nobene Priče več pri življenju.
(V srednjem veku so bilf tudi v tem oziru izjeme in je tudi navaden
smrtnik, ki je lahko žrtvoval 100.00C cekinov, že pri življnju zglihal s papežem, dai ga bo po smrti djal med svetnike. Za čudeže niso bili nikoli v zadregi.)
Nadalje se pisec otresa očitka, da bi bili Kopernik, Galilei in Bruno radi svOjih astronomskih raziskovanj od cerkve preganjan in umorjen. Galilei baje ni bil preganjan zato, ker je učil novo astronomsko vedo, temveč zato, ker jo je učil na nepravem kraju in na neprav način! In Giordano Bruno ni bil sežgan na grmadi zato, ker je odkril resnico vsemirskega gibanja, temveč, ker je v zvezi s tem napadal dogmatiko cerkve in >z ne posebno izbranimi izrazi bičal tedanjo versko nravnost.
Ali s takimi konštatacijami se madež na cerkvi ne bo zabrisal. Zgodovina nas uči, kakšno je bilo tedanje nravno življenje, zlasti med duhovščino, ki je dajala zelo slab vzgled tedanjim posvetnim krogom in če se je našel med tedanjimi izobraženci pogumen mož, ki je te razmere ostro bičal, bi po naših pojmih, ne imela cerkev nobene pravice, da ga položi na grmado.
»Slovenec« pravi:	»Ker ni hotel
svojih zmotnih naukov preklicati, so ga obsodili na smrt. Pa še po obsodbi
so mu dali osem dni časa za preklic, (kako velikodušno —) žal zastonj. »Posebnega poguma torej ni kazal.« A tako, torej bi bil bolj pogumen, če bi strahopetno preklical in na 'kolenih prosil odpuščanja?
V	boljše razumevanje takratne jurisdikcije, omenja »Slovenec« tedanji velik vpjiv rimskega prava, da je tudi juristom veljalo tedaj krivoverstvo za zločin zoper človeško družbo in se je kaznovalo s smrtjo in toži nadalje, da se kaznujejo dandanes prestopki zoper zemeljsko veličanstvo veliko bolj strogo, kakor pa prestopki zoper nebeško veličanstvo.
Verjamemo, da si želi tistih zlatih časov nazaj, ko je bil papež nad večino Italije absoluten gospodar in je ves tedanji krščanski svet strahoval v verskem smislu. Samo od cerk' je bilo odvisno, kako so tedanji sodniki kaznovali krivoverce in prestopke zoper razžaljenje veličanstva, saj je vseboval papež takrat nebeško in prosvetno veličanstvo. Le tako je namreč možno razumeti način postopanja skozi celo tisočletje nasproti krivovercem.« Današen moderni svobodomislec pa »seveda ne bo razumel tedanje splošne veljavne zako-
I	nodaje«. ,	Č.
Naše kandidatne liste za občinske volitve. Za občinske volitve so bile vložene med drugim naše liste tudi v sledečih občinah: Krčevina pri Mariboru, Lajteršberg (2. skrinjica), Pekre, Zrkovce, Stranice pri Konjicah, Ruše, O tiski vrh pri Dravogradu, Vuzenica, Limbuš, Šoštanj, Velenje, Bistrica pri Limbušu in Oplotnica pri Konjicah.
Kultura.
Okrožna konferenca) Pozivamo še enkrat vse podružnice delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« nahajajoče se v mariborski oblasti, da pošljejo sigurno vsaj enega polnomočnega delegata na okrožno konferenco, ki se bo vršila dne 27. novembra 1927 v Muti ob 3. uri popoldne v gostilni A. Dobnik (Spodnja Muta). Ker je dnevni red zelo važen, pričakujemo obilno udeležbo.
Sklicatelji maribor. podružnice.
Maribor.
Narodno gledališče v Mariboru.
Torek, 22. novembra ob 20. uri: »Igra •s smrtjo. Ab. C. Kuponi.
Sreda, 23. novembra ob 20. uri: »Re-visor«. Ab. D. Kuponi.
Četrtek, 24. novembra ob 20. uri: »Eva«. Ab. B.
Petek, 25. novembra ob 15. uri: »Revizor«. Dijaška predstava pri jako znižanih cenah. Zadnjikrat.
Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru vabi vse vojne oškodovance (prečane) na občni sestanek, ki se vrši dne 4, decembra tl, ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1.	Odbor o vo poročilo o dosedanjem delovanju; 2. sestava in odobritev spomenice vladi, narodnim poslancem itd.; 3. določitev eventuelno potrebne deputacije; 4. vprašanja in pojasnila. Ker je sestanek velike važnosti naj se ga vsak vojni oškodovanec udeleži!
Glasom §-a. 9 cestno-prometnega reda in reda za čiščenje cest in trgov za mesto Maribor so dolžni hišni posestniki pustiti popolnoma očistiti tro-toarje in pešpoti od snega in ledu in iste po potrebi dnevno posuti s peskom, pepelom ali žagavino, (Posutje s smetjem in drugimi odpadki je prepovedano). Ker se je povodoma zadnjega snega pokazalo, da nekateri posestniki teh dolžnosti sploh ne izpolnjujejo ali pa le malomarno in posebno, da ne čistijo pešpotov pred njihovimi vrti, se ponovno opozarja na to določbo s pripombo, da se bo proti onim posestnikom, ki ne upoštevajo te naredbe, uvedlo kazensko postopanje in da bo mestna občina ukrenila čiščenje na njihove stroške. Odkladanje snega v cestne struge je prepovedano. Obenem se naprošajo hišni gospodarji, da poučijo organe, ki opravljajo čiščenje trotoarjev, da se istih ne sme čistiti s težkim orodjem, kakor n. pr, s krampi ali sekirami itd., ker se pri čiščenju s težkim orodjem pokvari asfaltni trotoar. O-pozarja se, da mora nositi stroške poprave takih poškodb dotični lastnik sam.
Celje.
Lep napredek naše stranke pri o-koliških občinskih volitvah. Pri nedeljskih občinskih volitvah v celjski okoliški občini je naša stranka napredovala od skupščinskih volitev
11.	septembra za 38 glasov, od zadnjih občinskih volitev pa za 147 glasov. Naša lista je dobila v nedeljo 313 glasov. To število lahko imenujemo zmago razredno zavednega delavstva proti združenim nasprotnikom, ki so proti nam uporabljali vsa
ČI1AJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolla Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Maribora, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
NaroCniki, pozor!
Ker se v nekaterih krajih dogaja, da pismonoše ne dostavljajo našega časopisa naročnikom na dom, ali pa dostavljajo neredno, prosimo vse prizadete, da nam to takoj sporočijo, da zamoremo takemu samovoljnemu postopanju posameznih, katerim naš list ne ugaja, napraviti energični konec.	Uprava.
mogoča sredstva. Posebno so doživeli razočaranje radikalci in Peču-hovi »Nemci«, ki so mislili, da bodo dobili vse polno delavskih glasov, ker so imeli za kondidate razne ravnatelje in njih priganjače. Tudi »Slovenčev« dopisnik se je v nedeljo prepričal, da »Bohmovi« socialisti le nekaj veljajo, bernotovci pa so morali ponovno konštatirati, da se je na njih listi marsikdo podpisal, da se jih reši, kakor se človek reši nadležnega berača s tem, da mu da miloščino. Dobili so namreč samo 38 glasov, kljub temu, da so imeli na listi 66 podpisov. Od zadnjih občinskih volitev so bernotovci nazadovali za 100 procentov. O volitvah spregovorimo obširneje v prihodnji številki, za danes kličemo našim sodrugom in volilcem: Naprej do končne zmage, vsi v organizacijo!
Na petkovi občinski seji sta so-
druga Felicijan in Komavli predlagala resolucijo proti uvedbi deseturnega dela in ukinitvi nedeljskega počitka v trgovinah. Meščanska klero-radikalna-nemška večina je sklenila poslati resolucijo v odsek, da gospodje tam »preštudirajo«, ali je stvar »aktuelna«. Demokrati pa so šli preko te zadeve molče in brez glasovanja. Tudi o tem vprašanju bomo še poročali.
Vzeli smo na znanje, »Enotnost« je na naslov celjskega delavstva objavila poziv z ozirom na protestni shod proti odpustu s. Stanka, češ, naj Celjani obračunajo s «štrajkbreherji«, ki bodo na shodu poročali. Prijateljem okoli »Enotnosti« sporočamo,
Zbirajte za bojni sklad proti klerikalizmu!
V	znanem veleprocesu, ki ga je 27 duhovnikov, tkzv. višja cerkvena aristokracija naperila proti s. Erženu kot uredniku »Volksstimme«, je bil s. Eržen obsojen. Delavstvo mora na to odgovoriti z zbirko za bojevni sklad proti klerikalizmu!
Sodružice in sodrugi, zaupniki, zbirajte in pošiljajte nabrane zneske na upravo lista, pod geslom »Bojevni sklad proti klerikalizmu«!
da smo vzeli ta poziv na znanje za takrat, ko se bo kdo izmed njih drznil dregati v sršenovo gnezdo. Garantiramo jim, da bpdo odšli tako opičeni, da jim ne bo nikoli več prišlo na misel skušati uvajati razdor med celjsko delavstvo. Capito?
Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 27. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni »Jugoslovan« v Gaberjah. Dnevni red običajen. Za pondeljek, dne 28. novembra t. 1. se vabijo vsi pevci, ki so še izven društva, k pevski vaji, ki se bo pričela za mešan zbor točno ob 7. uri, za moški zbor ob 8. uri zvečer.
Trbovlje.
Občinska pragmatika je oblastveno potrjena. Sedaj bodo imeli občinski nameščenci to, kar dolgo niso imeli, namreč zakonito podlago, po kateri se bodo občinski uslužbenci nastavljali in plačevali. Desetletja so razni gerenti sestavljali občinsko pragmatiko, ali jio uresničitve iste nikoli ni prišlo. Iz tega je razvidno, koliko je bilo gerentom mar življen-sko vprašanje nastavljenih moči na občini. Sedanji občinski odbor je to zadevo uredil v kratkem času svojega poslovanja. Pa se naj zaletavajo razni nepoklicani ljudje in naj očitajo sedanjemu odboru delanezmožnost ali karkoli že. Kdor je za pametno, resno in smotreno delo, ta ve, da je sedanji občinski odbor že mnogo koristnega ukrenil in bo še, kolikor mu bo v njegovem obsegu mogoče.
Bliža se čas, ko bomo zopet lahko nastopili z raznimi dramatičnimi prireditvami in telovadbo, skioptičnimi predavanji in naposled celo s kinom, medtem, ko smo morali ves ta čas počivati, ker se je prenavljala dvorana. Skoro pričnemo. Najbrž, zadnji čas, 4. decembra z dramo »Oče«. Tudi Miklavžev večer bomo priredili. Naše delovanje bo zopet oživelo, saj so mnogi mislili, da nas že zdavnaj ni več. O, še bomo orali kulturno ledino proletarskih Trbovelj, še je življenje v nas! A do sedaj v resnici tega ni bilo mogoče, ker ni bilo prostorov na razpolago. Kar smo zamudili, bomo nadomestili, s podvojenimi silami bomo šli na delo, da popravimo, kar nismo mogli vsega do sedaj storiti.
foftanj.
Volilcem občine mesta Šoštanj! V
sredo, dne 23. novembra tl., se vrši točno ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu v Šoštanju sestanek vo-lilcev socialistične stranke, na kateri sestanek so naši kandidati in njih namestniki povabljeni še s posebno okrožnico. Vabimo vas, da se sestanka udeležite tudi vsi volilci. Naša in
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	iTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In h!§l|ensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delav cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
vaša dolžnost je, da se pripravimo za dan volitev. Vedite, da so naši nasprotniki z vso silo na delu, da bi delavsko zavednost omajali. Delavec, ki služi sebi borni košček kruha, mora voliti samo socialistično. Kdor bo kršil na dan volitev disciplino in postal delavski izdajalec, nima več obstanka in mesta tam, kjer je delavstvo organizirano. Pa ne samo delavstvo, apeliramo tudi na sloje, ki re-flektirajo na delavske novce, da tudi oni oddajo svoje glasove delavski socialistični listi. Zapomniji ,si bomo ene kot druge in kdor ni z nami, bo- j mo poskrbeli, da po volitvah tudi delavstvo ne bo ž njim. Tistim, ki še danes pretijo delavstvu in agitirajo za meščanske in nemčurske liste, pa povemo, da jih bo doletelo to, kar si bodo zaslužili. Zato volite vsi volile! v 1. socialistično skrinjico.
Družmirje pri Šoštanju,
V	nedeljo, dne 27. tm., se vršijo volitve v občinski zastop. No sedaj so v naši občini gospodarili klerikalci, ki imajo krščansko ljubezen samo do svojega denarja, dobrobit revnih občanov jim je pa deveta briga. Kakor povsod, tako se tudi pri nas zavedno delavstvo "in kmečko ljudstvo prof buja. Za nedeljske občinske volitve smo si postavili svojo listo, pod imenom gospodarsko delavska lista, katera je na volišču prva. Sedaj pa poglejte, kakšno ljubezen gojijo klerikalci do delavcev in malih kmetov.
V	nedeljo, dne 20. tm., so duhovni pastirji takoj po maši pred cerkvijo otvorili shod in agitirali proti socialistom, ki jih hočejo spoditi iz občine! Posebno jih boli, zakaj ne '''emo v volitve pod imenom Socialistična stranka, ne pa gospodarska delavska. Le tako naprej gospodje, pa bo prej konec klerikalizma. Drugič pa bomo kaj več povedali.
GnStonj
V	nedeljo, dne 13. tm. popoldne,
se je vršil pri nas dobro obiskan javen shod, kateremu je predsedoval s. Kerže, poročal pa je s. Petejan o političnem položaju. Ves govor so poslušalci pazno zasledovali in ob zaključku burno odobravali. Sodr. Juh je na kratko spodbujal navzoče k delu za organizacijo in socialistično idejo v Guštanju in okolici.
Senovo.
»Načelo javnosti in privatne zadeve.« »Naprej« štev. 41 od 12. novembra je objavil pod tem naslovom notico, ki jo je »Delavska Politika« že zadnjič ponatisnila. S svoje strani pa pripomanjamo naslednje:	K
porastu skupnega doma krajevna or-
liti M
v zlatu, srebru in ure po znižanih cenah. Namizna posoda iz alpaka srebra od Din 300'— naprej.
Utojec, Mnrlbor
Jurčičeva ulica it. 8.
Popravila ur najcenejše In z jamstvom. — Po stenske ure se pride na dom.
ganizacija SPJ v Senovem izraža sledeče čestitke:	Socialisti upošte-
vamo naravni pojav človeka — »oberčloveka« pa komentiramo tako: Škapulir Marijinih devic je sličen Naprejevemu socializmu, to j« »načelu javnosti«. Marijine device uganjajo s svojim škapulirjem demagogijo svetosti«, Bernot pa pod načelom javnosti. Delavci! To ni delavski list, to je duhovito glasilo neduhovitih ljudi. Zrcalo je že zasvetilo v pravi luči — neresnosti!
Iz Ikofjeoasl.
Neki klerikalni dopisnik je v do
skrajnosti lažnjivih člankih v »Slov. gospodarju« in »Domoljubu« napadel Antona Mahena, Josipa Kornika in tudi Lešnika si je privoščil, češ, da kot obč. sluga ne sme biti nosilec liste. V obraz povedano, da je Lešnik to dobro vedel, vsled česar se je že pred razpisom volitev odpovedal do-tični službi, kar naj blagovoli vzeti sresko poglavarstvo v Celju na znanje. Kar se stranke tiče, je naša stranka stranka združenih delavcev in kmetov socialistična ne pa kmetsko delavska zveza, kakor omenjeni dopisnik laže. Iz tega se jasno vidi, kako ljubijo klerikalni časopisi resnico. Brez socialistov v Škofjivasi ne bo šlo, to si naj zapomnijo tudi oni, ki na eden ali drugi način skušajo delavstvu škodovati, ali se pa sramujejo delavskega imena. Ž njimi že še pridemo na račun. Če še ne bo miru, bomo drugič še kaj več povedali. — Eden, ki marsikaj vidi in ve.
So. Lorene no Pohorju.
V	sredo ob 6. uri zvečer so bo vršilo v tukajšnji šoli protialkoholno predavanje. Pride s. dr. Mikič iz Zagreba. Prijatelje treznostnega gibanja vabimo na polnoštevnlo odelež-bo. Živela treznosti
Studenci pri Morlboru.
Delvasko telovad. društvo »Svoboda« v Studencih bo priredila dne
3.	decembra tl. ob 7. uri zvečer v dvorani Union (Gotz) veliko telovadno akademijo v zvezi s pevskim koncertom. Vsa bratovska društva se naprošajo, da se tega večera korporativno odeleže, to tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen odplačilu stroškov nove telovadnice v Studencih. Vstopnina: Sedeži 10—8 Din, na galeriji 5 Din. Za obilen obisk prosi
odbor.
Wiener Hadioverlag. Wien. I, Peslalpzzigasse žlei- 6./11.
Neobhodno potrebno je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25‘— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15’—,
izdaja „Radlowelt".
Prost ogledi Prepričajte s«!
Manufakturno blago
vseh vrst, kakor sukno, velurje za plašče, doubl-stofe, barhente, flanele Itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa Se vedno po najnižjih cenah edinole
JDDEAf manufakturna trgovina, ■ “ ^■■•i Maribor, Olavnl irj; 13. Poitnl nameščenci na obroke.
ZIMSKO BLAGO
za obleke in perilo v veliki Izbiri kupite najcenejSe pri
SREČKO PIHLAR, Morllior, Gosr oska ul. 5
Oglejte si moje Izložbe.
Kolesa in motorje shranjuje
preko zime tvrdka Justin Oustlnill, Tattenbachova ulica 14
,JUNIPER“
železno francosko žganje z brinjevfm ekstraklom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Olavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Junlper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
Kolumbovo jajce
to sicer ni, pač pa poteano sita »Kompletta* čajne ročhe, hi orno. tfoča dorrieno pripravo čaj« in nudi s tem najvttil čajni uiiteh.
Vonj, moč in Udatnoaf *o popolnoma razviti in čajni liati temeljito fatbor^fpl-
Vi prejmete »Kompletta" ročko p*« lom tvrdke F. Majcel, Maribor, ako H TDošIjete prasne omote čaja znamke .Cajna rocka* v vrednosti prodanega čaja od 3 kg, nadalje k tej spada« ločo palčico ca sladkor ali vlival bo sa smetano ali čajno skodelico, ako ji pošljete praznih omotov sa 1 kg vrednosti prodančga čaja.
tarna, ročka.
Novo dalmatinsko vino
črno, belo in opolo ravnokar prispelo z otoka Vis (Lissa) se toči v
„PruI ttalmnllnskl kleti**
Istotam se dobi dnevno sveže morske ribe in najfinejše olivno olje in vinski kis.
Priporoča se los. Povodnik..
x 5 bMiIbs za potovanje, damske
KOCIH KOVČKI in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše itd. itd. Opreme in pritikline za konje, dežne ponjave za konje in vozove, ovratniki in nagobčniki za pse, gonilni jermeni iz usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
IVIN KRAVOS. Hdariim ceila 13. MIdi Itn. m.
naročajte In Sirite ..Del. Politiko"!
JUkar: Ltadska tiskana d, d. * Maribor«, predstavnik Josip Oilak r Mariboru. Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eriea ▼ Matlb-ortk.