SLOVENSKI Leto - Año VI. No. 277 "EL SEMANARIO ESLOVENO' Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 _§Prejemanje strank vsak dan od 15.—18. [Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo ¡Buenos Aires, 10. novembra 19341 leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— lList izhaja ob sobotah štirikrat mesečno Cena 10 cent. CORREO Argentino TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 POMEN ZDRUŽITVE NAŠIH DRUŠTEV Ker se že toliko govori in piše o nekaki družitvi, ali vsaj o zbližanju naših društev, bi tudi jaz k temu nekaj pripomnil. Združitev društev. Skupno delovanje našega izseljeništva. Kako lepo zvene te besede iz l'st marsikaterega pametnega in trezno mislečega izseljenca. Vendar enkrat po tolikih le-in tolikih preizkušnjah, se je izprevidelo, eesa je potrebno med nami. Sloge! Prav imate! Samo sloge nam manjka »i dosegli bi marsičesa, kar nam tako raztresenim ni mogoče. Poznam delovanje, rekel bi, kolikor toliko, vesh slovenskih društev v B. A. Prilično poznam tudi članstvo. Vsak dela kolikor inore in Je zmožen in kolikor razume. Vprašal pa bi: Koliko je teh ljudi, ki se udejstvujejo v naših društvih? Koliko članov štejejo naša društva? Zdi se mi, da nas ni več kakor dve stotini Slovencev, ki se zanimamo za društveno in orga-nizatorično delovanje. Vsi drugi tisoči našega izseljeništva, kje so! Seveda ünajo naša društva mnogo simpatizantov, kar se vidi na, naših prireditvah. Ampak vse to ni dovolj, če se hočemo uspešno boriti z razmerami. Poznam mnogo ljudi, ki se zelo zanimajo za izseljenski pokret, dasi niso nikjer včlanjeni, vendar zgleda, da zaupanja v naša društva nihajo. Tja ne grem, reče ta, ker se bojim, da se kmalu znajdem v Villa Devoto če ne celo na kakšnih italijanskih otokih. Tja tudi ne grem, se zopet sliši drugega, ker so pa preveč nacijo-Ualni. Pa saj je vendar še eno društvo, ki pravijo, da se drži srednje poti 1 Pa se oglasijo zo-ftet, da tudi tam ni pravilno,, ker pa ne vedó skom bi držali in se zdijo brez "bandjere". Smešno je vse to- Jaz pravim, če bi.se resnično Zanimali, kaj se v naših društvih godi, bi se ta način ne izgovarjali. Združiti vse tri društva v eno, samo društvo, bi bilo res nekaj pametnega in koristnega, bi bil eden najgo.tovejših korakov uspeha, kulturnega in gospodarekega napredka. Zato Pft odbori in članstvo vseh treh društev, naredimo konec vsakemu zbadanju in nesporazum-'jeaju med nami. Postavimo si cilj, ki ga za doseči, bomo sprevideli, da smo vsi potrebni. Vsako naših društev je po svojem delovanju koristno, četudi ima vsako zase kolikor toliko 'očene smernice. Imamo slovensko šolo, ki skrbi, da se otroci Ucijo materinega jezika, da bodo lahko razumeli svoje starše tudi ko jih bo-tuji upliv sku- Sal zagrabiti. Koliko več otrok pa bi brez dvoma pohajalo J to šolo in koliko bolj bi tudi bila podpirana, ^i ne bila pod pokroviteljstvom enega same-društva s katerim ne simpatizira ves slo-Veiski živel j. ^oinoč političnim jetnikom; brezposelnim in unim, bi marsikateri raje dejansko nudil, ' bi bil dobro prepričan, da se morda denar uporablja v druge svrhe. In lo zato, ker je tudi ta akcija bila pod pokrovitelpstvom enega samega društva. Tudi za vzdrževanje dobrega in koristnega čtiva oziroma časopisov se gre. Zakaj se ne razvija kot bi bilo želeti. Zato ne, ker je last enega samega društva ali organizacije, ki ji druge nasprotujejo. Tu je tista ograja preko katere ne moremo do boljših uspehov. Ako se nam enkrat posreči preskočili ta plot ter si podati prijateljski roke, bo šel naš izseljeniški voz kulture in gospodarstva hitro in uspešno cilju nasproti. Opustiti moramo vsako strankarstvo bilo kojega političnega udejstvov.anja. Če se dobro pogledamo iz oči v oči, vidimo, da smo vsi enakega mišljenja. Vsi smo si uboga delavska raja. Vsi ljubimo naš materin jezik in našo rodno grudo. Vsi stremimo za tem, da bi si izboljšali naš položaj. Vsi vidimo, kdo nas pri tem ovira. In če delamo na tem, da se gospodarsko in kulturno osvobodimo, delamo proti tistim, ki bi se hoteli na naš račun okoristiti. To pa je za nas in za vse ljudi več vredno, kot če si medsebojno nasprotujemo. Dokler ne pridemo do tega prepričanja vsi, je moje mnenje, da bi bilo vsaka združitev brez trajnega pomena, bi se preje še več škodilo kakor koristilo. Med nami mora vladati zaupanje :n zavest, da hočemo res nekaj koristnega in trajnega doseči. Naj omenim še to, da se že več časa dela na to, da bi se ustanovila Slovenska podporna jednota. Ta misel je že stara. Že pred štirimi leti se je govorilo o tem. Takrat so bili boljši časi, pa je bilo na žalost premalo zanimanja za to. Marsikdo je imel kak stotak na strani za vsak slučaj nezgode ali kakršnekoli potrebe. Ni bilo tiste skrbi, kot jo imamo danes, ko se mnogi komaj z dneva v dan preživljamo. Zato se je iz same potrebe ponovno sprožila ta misel ustanovitve podporne jednote, ki bi bila v težjih časih zvesta spremljevalka in pomočnica. Tudi o zadružništvu se je nekaj slišalo. Pametna misel. Tudi to je zelo važnega pomena. Vse kar kupimo je mnogo preplačano, ker gre navadno skozi roke mnogih prekupčevalcev, ki vsak gleda, da kolikor mogoče zasluži. Zakaj bi ne imeli tudi mi ene zadružne trgovine z vsemi potrebščinami. Imeti bi morali lastno gostilno, s kegljiščem in igriščem, ki nas je toliko, da radi vržemo kako partido in je tudi poštena zabava .Trebalo bi tega in onega, saj gospodarska stran je neomejena. Zadružništvo ni omejeno samo na trgovino temveč nam 'manjka tudi soliden denarni zavod, kot je bilo v zadnji številki našega lista v uvodnem članku omenjeno, da je pomanjkanje istega, globoka rana na našem izseljeniškem telesu. Vidite, tudi zato je treba skupnosti. Drugače takšne ustanove nemorejo imeti popolnega razmaha. Metod Kralj TOLIKO SMEHA PA ŠE NIKOLI, KOLIKOR GA BO V NEDEJO, 18 NOVEMBRA V ULICI ALSINA 2832. OB DEVEDESETEM ROJSTNEM DNEVU SIMONA GREGORČIČA Naša dolžnost je, da se spominjamo dni v katerih so nam vzeli našo zemljo, naša dolžnost pa je tudi, da se spominjamo dne, ki so nam dali velikih mož. Eden takih naših mož je bil tudi pesnik — prerok Simon Gregorčič, čigar devetdeseti rojstni dan smo praznovali 15. p. m. "Goriški slavček" tako so ga nazivali, saj je tudi zaslužil ta naslov, se je rodil 15. oktobra 1844 na Vršnem št. 17 pod Krnom ob levem bregu Soče, kot sin preprostega kmeta. Spozna- so v njem nadarjenega dečka in ko je odrasel ljudski šoli, so nagovorili očeta, da ga je poslal v goriško srednjo šolo. Leta 1864. je položil gimnazijsko maturi in ker ni imel sredstev, da bi se posvetil jezikoslovju, se je po daljšem notranjem boju odločil in stopil v bogoslovje. Za časa bogoslovnih študij je Gregorčič pridno sodeloval pri rokopisnemu listu "Sloga", ki so ga izdajali bogo-slovci sami. Leta 1867, je zaključil bogoslovne študije in v jeseni istega leta je pel novo mašo v Libušnjem. Naslednje leto je nastopil službo kot kaplan v Kobaridu, kjer je ostal pet let. Tu je Gregorčič preživel najlepša leta svojega službovanja. Takratni kobariški dekan Jerše mu ni bil samo duhovni sobrat, ampak skrbel je za mladega, a bolnega kaplana prav po očetovsko. Tu je sklenil prijateljstvo z notarjem Gruntarjem, ki mu je ostal tudi potem, ko je Gregorčič odšel iz Kobarida, iskren prijatelj, njegov svetovalec, nekak mecen in zagovornik. Gruden je izdal tudi prvi zvezek njegovih "Poezij", ki so Gregorčiču dale veliko ne le v gmotnem oziru, ampak tudi zadoščenje za mnoge slabe sodbe in prezir. Slovensko ljudstvo je namreč v nekaj mesecih pokupilo vso naklado izdanega zvezka in tako najlepše dokazalo, kaj mu je bil Gregorčič. Slovenski javnosti je Gregorčič znan kot pesnik. Za tedanjo dobo in razmere v slovenski literaturi je bil mladi pesnik res pravi "slavček" in je postal najbolj popularen pesnik slovenskega ljudstva, kar dokazujejo mnoge njegove pesmi, ki so ponarodele. Za našo ožjo domovino pa je Gregorčič mnogo naredil tudi v drugem pogledu. Zlasti prva leta se je mnogo udejstvoval v delu za narodni preporod. V Kobaridu je, ko je bil tam kot kaplan, ustanovil čitalnico in ji bil duhovni vodja. V njej je prirejal ljudske igre. Bila je to doba čitalniških "besed" in Gregorčič se je tu udejstvoval tudi kot pevovodja. Pa tudi kasneje, ko je odšel iz Kobarida, se je udejstvoval v prosvetnem življenju. Saj ni bilo večje slovesnosti na Goriškem brez Simona Gregorčiča. Ob takih prilikah so govorili razni narodni delavci v nevezani besedi, Gregorčič pa je za take slovesnosti pisal pesmi in jih ponajveč tudi sam recitiral. Nič čudnega, če so verzi mladega pesnika vžigali ljudstvo in ga spodbujali, saj je bil Gregorčič tako prisrčen, dober in priprost v besedi, kot je bil v značaju. Poleg svojih pes- niških prispevkov, ki jih je pošiljal v razne slovenske liste, je sodeloval tudi pri domačih goriških listih v "Glasu" in Oaberščkovi "Soči", v kateri je pozneje delal kot korektor. Iz Kobarida je Gregorčič odšel 1873, kot kaplan v Rihemberj*, kjer se nm je vedno tožilo pp lepem planinskem svetu. l'a tudi njegovo zdravje ni bilo kos naporni službi, ki jo je za-htevalo mesto kaplana v rihemberški župniji. Ko je bil v ltihemberku, je zahajal v Gorico, kjer se je sestajal s prijateljem Pranoin Erjavcem, Pagliaruzzijem—Krilanom in drugimi ožjimi znanci. Ker ni zmogel službe, je zaprosil za začasni pokoj in se leta 1882. naselil kot. vikar na Gradišču nad Prvačino. Ob odhodu iz Kihemberga ga je občina imenovala za častnega člana, kar je dokaz, da je bil tudi tu splošno priljubljen in spoštovan. Na Gradišču si je kupil posestvo, ki ga je leta 1903. prodal, stopil v pokoj in se preselil v Gorico. Gregorčičevo posestvo na Gradišču pa je danes v tujih in če se ne motimo, v laških rokah. V Gorici je bolehal, pisal in uerjeval svoje pesmi ter živel sam zase; zadela ga je kap, dobil je pljučnico in 24. septembra 1906 ga je smrt rešila trpljenja. O Gregorčičevi zadnji poti je A. Gaberšeek v svojem drugem delu "Goriških Slovencev" napisal nekaj strani in pravi med drugim: "Neštete množice našega ljudstva iz Gorice, okolice in dežele in tudi deputacije iz raznih krajev Slovenije so prihajale kropit našega umrlega planinskega slavca. Prišel je tudi nadškof in knez. Dolgo časa je molil ob odru, gledal pesniku v obraz, težko se je zadrževal joka. Toliko solza resnične žalosti ni bilo kmalu izplakanih ob kakem mrtvaškem odru. Po mestu je viselo iz mnogih hiš veliko črnih zastav. Naslikal ga je prof. Gvajc, fotografiral Anton .Jerkič, kipar Peruzzi iz Ljubljane pa mu je po naročilu župana Ivana Hribarja vzel masko. V nedeljo zvečer so zaprli krsto." Dalje navaja Gaberšček imenoma osebnosti, ki so iz raznih krajev prišle na pogreb. Gregorčiča so z vozom peljali iz (lorice po soški dolini. Po poti so razne vasi prirejale sprejeme vse do Kobarida od koder so ga odpeljali na Libušnje, kjer so ga zakopali. Za svojega glavnega dediča je Gregorčič v oporoki določil "Šolski dom". Svojemu narodu pa je zapustil neprecenljiv zaklad svojih pesmi, katerih število presega 250 in od katerih je večina doživela že več izdaj. Zato veljajo Gregorčiču stihi Val. Vodnika: "...dovolj bo spomina, ki ga pesmi pojo." Tako kot se je Gregorčič približal s svojimi pesmimi življenju in duši našega, zlasti primorskega človeka. se je le še Kosovel. V pesmih zadnjega občutimo vso trpkost našega Krasa, v Gregorčičevih pa vse veličastvo njegovega planinskega sveta ob Sočinih bregovih. O njegovi najlepši rodoljubni pesmi "Soči" pravi dr. Ivan Pregelj: "Svoj mogočen poudarek je doživela pesem kot "preroška" v letih svetovne vojske. Pa nam je v Jugoslaviji pesem zdaj prav tako živa, kot je bila Gre-goriču. Kot taka sodi med slovenske kulturne narodne spomenike". Njen prvi del se je uresničil, med tem ko drugi del še čaka na uresničitev in z njim mi vsi! IZKUŠENA BABICA I FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. Ü. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires JUGOSLAVIJA Pol uradni list "Vreme" je pirnesel nekatere izjave, ki jih je napravil znani makedonski teroristični vodja Drangov, ki je bil aretiran v Bulgariji. Izjavil je, da je ogrska sprejela vse jugoslovanske politične ubežnike, ter jih uvrstila v posebne vojaške formacije. Enake obremenilne izjave je Drangov tudi napram nekim drugim državam napravil, katerih imen pa "Vre-me" ne objavi. Pisanje lista "Vreme" je izzvalo na Ogf' .skem veliko ogorčenje, en ogrski list pa celo takole grozi: "Ogrski narod bo našel sredstva* da bo dobil zadoščenje za tako obrekovanje. V Zagrebu, ko se je zvedelo za potovanje» ogrskega min. predsednika Goemboes v Bi®' je množica nahujskana od dijakov, hotela vpi'1' zoriti demonstracije proti italjanskemu in ogr-skemu konzulatu. Policija je množico razpršila in zastražila imenovana konzulata. BENEŠEV GOVOR Minister zunanjih zadev Dr. Beneš je v čeh°' slovaškem parlamentu imel daljši govor v k»' terem je razložil sedanji zunanji položaj Če-hoslovaške. Naglašal je vsestransko prizadevanja obdržati z vsemi narodi, kar najboljše odnošaje i glavnim namenom zasigurati trajni mir. Pov-darjal je važnost vstopa Rusije v Zvezo narodov, in tesno sodelovanje Francije in Anglij6, Pozdravljal prizadevanje Francije in Italij® priti do sporazuma, kakor tudi upanje da se doseže sporazum med Italijo in "Malo Anta»' to". Glede Poljske je izjavil da obstojajo »e-sporazumljenja, pa največ ker Poljska preveč zainteresirano brani svoje interese, kar pa č1e-lioslovaška ne bo to storila, ker mora vzeti vpoštev tudi pravice drugih. Gledé umora kralja Aleksandra in Bar-thou-a, je s zadovoljstvom konsatiral, da ni t® zločinski čin motil evropejski mir. Dostavil ptt je, da se mora z vsemi sredstvi, zabraniti v bodoče delovanje teh internacionalnih deliš' kventov. Med drugem je pa izjavil, da prinesó pri' hodnji meseci odločitev, posebno pa po ko»' čanem plebiscitu v tíaaru, po katerem ne bodo več obstojale nol^ene zapreke med Francijo in Nemčijo za priti do trajnega sporazuma. S*' cer da je treba biti vedno pripravljeni, ker l" lahko kako nepričakovano dejstvo, dovedlo d" eksplozije. ^ TIHOTAPLJENJE KITAJCEV V ZOR. DB^' SEV. AMERIKE v Policiji se je posrečilo uloviti tolovaja''0 bando, ki se je pečala s tihotapljenjem kit®J' cev. Sorodniki so plačevali za vsakega človek® spravljenega v državo $ 1500.—. Mlade tihotapljene kitajce so prodajali 2* isto vsoto. Vsak je moral z delom se pote»1 odplačati, kar ga je spravljalo na stopnjo nja. Policija je nenadoma udrla v eno samot»0 hišo, kjer je našla v kleti hiše 18 jokajočih i»1®' dih kitajcev, dva med njimi sta imela visok"' šolsko izobrazbo in sta policiji povedala, da s° 38 v številu pred 2. meseci zapustili Kitajk0' ter prišli na otok Trinidad. Od tu so se peljali proti Sev. državam, kjer so jih spr»vi1' v krompirjeve vreče in tako so prišli na V^0' ocaocij-...........jogaoii. -jzobios: ipcaoi-sraoaor r aoi aoao, 0 o 1 n PRIBLIŽUJEJO SE VELIKI BOŽIČNI PRAZNIKI BOŽIČ s NOVO LETO jj SV. TRIJE KRALJI l Ne pozabite, da se bo Vaša draga obitelj v starem kraju, ob priliki teh velikih praznikov, po našem starem običaju zbrala okoli ognjišča, kjer se bo brez dvoma spominjala Vaše odsotnosti. Da jim Vašo odsotnost vsaj s čim nadomestite ter jim te velike praznike § olajšate, da jih bodo praznovali v veselju in zadovoljnosti, je potrebno, da jim pošljete "Božičnico" a ta mora biti odposlana, tako kot ste to tudi do sedaj »torili potom Vašega oddelka na Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI ODDELEK § Uradne ur«: od 8.30 do 7, v sobotah do 12.S0. g Zastopnik: Casa Central: La sneursal: José M. Jaku» L N A,em 15Q Mercado de Abasto s. Montevideo 671 t.,,«™ a.,m Corirentes 3227 Borimo F O B Buenoa Airea .»ens«) * u Bueno« Airas |_ _ g l0e30ca==;u loaoonoi - ^ vožnjo so oboleli 4 kitajci, katerih so tolo-VaJi neusmiljeno vrgli v morje. Kitajci ko so prišli iz kleti, niso dolgo časa lc videli, ker so bili postali skoraj slepi v l bile letos znatno resnejše in kraj-■ Moskva je bila takorekoč zavita v morju Hčih zastav. NTa več krajih so bile postavljene velike sim-®''cno figure iz gipsa. ki so prikazovale napre-industrije in znanstva. Na Rudeeem trgu |>i,Sf> te figure prikazovale razvoj, ki ga bo ime-dfžava s prihodnjimi generalnimi volitvami. govori so bili resni in zmerni, ter so povijali veliko pomembnost proletarske države dosedanjem obdržanju miru. ki je v vidnem ""sprotju z željo Nemčije in Japonske, ^akor vedno je bila osrednja točka slavnosti hiranje Rudeče armade. Prvič letos, so mi-lll(' defilirali mali tanki, ki so zbudili veliko '"'"•o m ost. Vorošilov, vojni komisar, je držal '''am govor. defileju čet so bili navzoči tudi Stalin, in Molotov. ki so stali na zunanjem bal-0)>u Leninovega groba, kateri kakor znano, je ^tavljen na sredi Rudečega trga pred Kremam. VOLITVE V SEV. AMERIKI ^ pbdržane volitve v Zdr. drž. Sev. Amerike Prinesle demokratski stranki, še do sedaj od bp«e stranke, doseženi triumf. Toliko v Se-^ u kakor tudi v Parlamentu, bo imela ta y anka dve tretjinsko večino, s katero bo lah-^vsaki zakon s svojimi glasovi odobrila. Orriembnost teh volitev ne leži toliko v do-^ ^ tolikih parlamentarnih sedežev, namreč r>oj na *,em? S6V' amer''ianski narod po-ž» n°nia odobruje, od predsednika Roosevelta ftod za °^nov^ev socijalnih in gos- ^ arskih temeljev države, ter ga tako autori-^ v«trajati na tej poti. asProtna stranka se v raznih pikrih izja-Po) i" Rooseveltu predbaciva, da raz- S(*i KRIZA FRANCOSKE VLADE Takoj ko je bivši pred. ministrov Doumer-gue, objavil načrt spremembe nekaterih artikel-nov državne ustave, v svrho omejitve parlamentarnega delovanja je zašumelo v krogih, ki so verni deinokratizmu. Leon Blum vodja francoskih socijalistov je takoj izjavil, da bo njegova stranka z vsemi sredstvi te namere Dou-merga skušala preprečiti. Pri otvoritvi parlamenta, se je pokazalo, da je pretežna večina, proti tem nameram. Ker je pa Doumergue ustrajal pri svojem načrtu je 6 radikalnih ministrov, dalo odstavko, nakar je bil prisiljen Doumergue, podati odstavko celokupnega ministerstva, katera je bila sprejeta od predsednika republike Lebrun-a. Lebrun je dal min. zunanjih zadev Lavalu, nalog za sestaviti novo vlado, kar je ta po posvetovanju z svojimi somišljeniki odklonil. Prišel je tako na vrsto biv. min. Plandin, ki posku-šuje sestaviti vlado. USMRTITVE V ŠPANIJI V sredo ob 6.30 se je izvršila smrtna obsodba na revolucijonarcu José Guerra Pardo v Leonu. Ob 6.50 pa je bil ustreljen revolucijonar José Naredo v Gijonu. Poročila o usmrtitvi Nareda, pravijo, da je isti z nervoznostjo pričakoval usodepolni trenutek. Celo noč je hodil v celici in se jokal. Ob 5 zjutraj je poslušal mašo, se spovedal in obhajal. Usmrtitev je bila izvršena v nekem kotu zapora. Naredo si ni pustil obvezati oči, le prosil je. da naj ga ne streljajo v glavo. Streli so ga res zadeli samo v prsa. Lerroux nfín. predsednik je glede te usmrtitve izjavil, "da če povzročila v zadnjih trenotkih, znatno osupnost, ter, da je obsojeni priznal krivdo in rla je zaslužil tako kazen." OKNO V SVET ^mmrnnmmmmmmmmmmmšmmmmmim Restavravt "050/?/ 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 P A.TERNAL Reggio Calabria. V vasi Santo Stefano je iz bruhnil požar ki je v kratkem zavzel ogromne dimenzije. 100 hiš je požganili, prebivalstvo je moralo zapustiti vas. Madrid. Predsednik republike Alcalá Zamora od 23 obsojenih na smrt je pomilostil 21. Obsojena sta Guerrero, ki je vrgel eno bombo v neki voz poln vojaštvo ter en ropar, ki je ubil policista, ki ga je hotel aretirati. Oddelki tujske legije izpraznujejo Španijo in se vračajo v Afriko, le en bataljon bo ostal v Oviedu. Berlin. Nekemu gospodarju ene barake za streljanje se je rodil 30. otrok. Srečni oče ima 63 let. Otrok je 6 od druge žene. Prva žena mu je rodila 24 otrok. Ima sina, ki ima že 8 otrok. Kdnigsberg (Vzhodna Nemčija). Obmejnim stražam se je posrečilo izslediti tihotapsko bando ki je tihotapila iz sosednjega meemlskega področja maslo na Nemško. Tam stane maslo 30 pfenigov kilo medtem ko je cena masla v Nemčiji, petkrat večja. Varšava. Ljudsko štetje je izkazalo da je na Poljskem 6 miljonov ljudi, ki so nepismeni. Vodi se akcija, da bi prevzel vsaki pisanja in čitanja vešči državljan enega nepismenega v pouk. Tokijo. Pod vodstvom generala Mazen bo odpotovala v južno Ameriko vojaška komisija, ki bo proučevala obrambna sredstva južnoameriških držav. Komisija bo boravila 3 mesece v Buenos Airesu, Rio de Janeiru in drugih preátolic južnoameriških. Moskva. Oficijelnb sporočajo da se je dosegel sporazum med vlado in med družbo "Lena Goldfields Company" glede vprašanja koncesije in drugih spornih točk. Atena. Države "Balkanske Antante" bodo skupno, uvedle akcijo pri vladi Albanije, vsled sovražnega zadržanja Albanije, napram grški manjšini ki živi v Albaniji. Rim. 4. t. m. so obdržali veliko svečanost pred Neznanim vojakom v proslavo 16 letnice premirja. Prestolonaslednik in Mussolini sta bila navzoča. Kralj Viktor Emanuel se na- NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo. Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost, in najboljše obresti po brezkonkurečnili cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATELJEM ,je * s takimi ogromnimi svotami, državnega jia, za vge (jrUge namene, kakor za namene Sftnja in upostavitve gospodarskega stanja. Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.80 haja v novi italjanski koloniji Somalia, ki so jo jim nedavno odstopili Angleži. Ženeva. Čehoslovaška je v Zvezi narodov izjavila, paraguajskemu delegatu, da ona nima nič skupnega z onimi 5 oficirji, ki so pristopili v bolivijansko vojsko. Oni oficirji so bivši avstrijski oficirji, katere ni čehoslovaška državna vojska nikdar sprejela v svojo službo in niti jih ni uvrstila v rezervo. Stvar je povsem privatna zadeva onih bivših avstrijskih oficirjev. Rim. Ogrski min. predsednik Goemboes se je nahajal več dni v Rimu, kjer je imel več sestankov z Mussolinijem in enega s papežem, kateri mu je celo dal veliko odlikovanje. (Naj-brže ker je tako spretno vodil Janka-Pusto). Izdali so vladno poročilo, v katerem se nagla-šuje, da Italija in Ogrska stojita v enakih od-nošajih prijateljstva kot pri sklenitvi že znane pogodbe marca t. 1. Upa se, da bodo sčasoma tudi sosednje države pristopile k tej pogodbi. New York. Širijo se govorice, da je bivši diktator republike Cuba, nevarno obolel, bajé, da 'ga je kuhHr zastrupil. Machado, katerega so izgnali iz Sev. Amerike in iz Kanade, se nahaja na otoku S. Domingo v Srednji Ameriki. ARGENTINSKE VESTI PROJEKT ZA NOVO KATEDRALO Mestna komisija za harmonično razdelitev in zidanje mesta, je predložila merodajnemu uradu novi načrt za zidanje katedrale, oziroma za jo preseliti od sedanjega prostora, na mesto kjer je sedanja državna kaznilnica na avenidi Las Heras. Načrt, obrazloži, da je sedanje mesto neprikladno za cerkev, ter bi priporočeni novi kraj, znatno olepšal mesto. Istočasno opozarja, da bi to delo znatno pripomoglo za rešitev problema brezposelnosti, ker bi dobilo, tisoče delavcev, za več let delo. V isto svrho in za pospešiti zidanje nove katedrale, se je združilo več dam, najboljših tukajšnjih družin, ki razpolagajo že z nekim fondom od 100.000 pesov. Za zidanje katedral, je še vedno dovolj denarja, dasi istih ni potrebno, ker še kar jih je, so vedno prazne. Drugih ustanov, kakor šol in dekliških zavetišč pa je v nebovpijoče pomanjkanje in ni nobene petične dame, ki bi to videla. DELNA OTVORITEV PODZEMELJSKE ŽELEZNICE CONSTITUCION—RETIRO Včeraj ob 17.15 je predsednik republike v spremstvu mnogih povabljencev, ter. vodstva nove podzemeljske železnice Chadopyf prevozil progo Constitución-Avenida de Mayo, s tem aktom je bila ta proga otvorjena. Z današnjim dnem je imenovana proga o-tvorjena za vse občinstvo. FRIGORIFIKI ODKLONILI PREGLED V prejšnjem zasedanju Senata se je določilo, da se pregleda poslovne knjige Frigorifikov, glede njih dobičkov. Frigorifiki pa so odklonili pokazati knjige, tako, da bo sedaj Senat primoran iskati druge poti, da ukloni te uporne uprave Frigorifikov. NESREČA PRI MANEVRIH Vojno ministerstvo javlja da se je pripetila v Monte Caseros (Crrientes) velika nesreča. Javljajo se 7 mrtvih. Nesreča se je zgodila vsled tega ker je razpočila cev enega kanona. POMOL V ZARATE SE JE ZRUŠIL V Gral. Uriburu (Zarate) se je zrušil pomol ter se je pogreznilo v vodo več petrolejskih vagonov in manjših tankov. Škodo cenijo na 300.000 pesov. Človeških nesreč ni. MESTNA KRONIKA Z VLAKA JE PADEL V torek malo po polnoči so našli pri tračni- j cah južne železnice v višini ul. Ituzaingo v nezavesti ležečega človeka, ki je predstavljal vee ran po telesu. Oblasti so takoj odredile vse potrebno, da so ga prepeljali v bolnico, kjer se je po nekaj urah zavedel in izpovedal, da se imenuje Celestino Onea, star 48 let, uslužbenec omenjene železnice. Imenovani je izjavil, da se je pribl. ob lOh zvečer odpeljal iz postaje Constitución proti svojemu domu v Lanus. Ko pa je vlak prispel do višine ulice Ituzaingo kjer napravi oster ovinek, ga je vrglo z mostiča vagona, kjer je stal. Radi poškodb, ki jih je zadobil pri padcu bo .moral , ostati precej časa. v bolnišnici. PO NAPADU NA SVOJO ŽENO SE JE USTRELIL ■Si.-, " . .......'i V sredo v zgodnjih jutranjih urah se je \ ulici M. Acosta. 827 dogodila zakonska drama pri kateri je ena oseba zgubila življenje in ostali dve je bilo treba prepeljati"v bolnišnico- V zgoraj navedeni ulici sta živela zakonca 30-letni José Crespi, njegova 20 letna Sena Elisa in nje 12 letna sestra Delia. Radi malenkostnih vzrokov sta imela zakonca medsebojne hude prepire pri katerih je José svoji ženi večkrat grozil s smrtjo. Malo po 3h zjutraj so se ponovno sprla; pri prepiru se je José tako razburil. da je pograbil z nočne omarice samokres in večkrat ustrelil proti svoji ženi, eden stre- , lov je zadel ženo drugi pa 12 letno Delio, ki se je postavila med zakonca. Videč obe ženski ranjeni na tleh, je obrnil orožje proti áebi in si pognal kroglo v glavo, kar mu je povzročilo takojšnjo smrt. Na/ odmev strelov je prihitela policija in spravila obe ranjenki v bolnišnico. ** * m Drugi podoben slučaj se je dogodil v pon-deljek med dvema ljubimcema, samo s to razliko, da je napadalec potem, ko je svojo ljubico ranil pobegnil. V ulici Matheu 1674 je stanoval 2? letni Vicente Movillo, ki je bil zaljubljen v 15 letno Tereso Brandi katera je bila s svojim kandidatom očividno zadovoljna. Kakor so pa med mladimi zaljubljenci prepiri, po največjih si«' čajih brez tehtnega vzroka, na dnevnem red«' tako sta si bila ta dva v zadnjem času navzkriž. Na podlagi tega sta imela v pondeljek pop. majhen razgovor, kateremu je napravi' Vicente konec s tem, da je potegnil iz žepa brivno britev in zadel Teresi z njo na desn' strani telesa globoko rano. Takoj nato se .1p spustil v beg, ki se mu je posrečil, ker polici1 se do danes še ni posrečilo ga prijeti. Ranjen° Tereso so v opasnem stanju prepeljali v bolnišnico. f Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živine in reumatiČr.e bolezni i > | ¡ ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE < > : < í < i < » GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 i! ¡SRANC EAJNŠEK, zidarski majste/ Calle MARCO SASTRE 4351. esq. Sanabria, Villa Devoto PITENOS A TRES TI T. 50-0277 - i DRUŠTVENE VESTI V nedeljo 11 novembra, pridite vsi pevke in Pevci k pevskim vajam točno ob 16 uri. Načelnik. S.P.J. KUHARICA Z DOBRO PLAČO "Službo kuharice z dobro plačo imamo na ^zpolago. Informacije v društvu ali na 59 - 3667. 1 Obvezna seja za vse odbornike pripravljalna odbora se bo vršila v nedeljo 11 t. m. to-*»<> ob 2. uri pop. Añasco 2322. Točnost. "ploha" Veseloigra "Ploha" se je vršila v n-ki vasi, " so imele veliko "komando" ženske. Možje s° kar trepetali pred njimi, seveda pred njihovimi jeziki,' in gOrje tistemu na katerega so spravile. Torej veseloigra "Ploha" je v slav- nekako takole. Neka mlada ženska z imenom Mara je nesla «to v precej oddaljen mlin. Bilo je soporano, "k jo je težko vzdušje skoro davilo. Polagoma ^ se pričeli zbirati na nebu temni oblaki. Iz obokov so pričeli švigati ognjeni bliski kakor «Udičevi jeziki. Vračala se je ravno iz mlina, ^ še je nebo popolnoma potemnelo. Pričela J« hiteti a prinekaj sto karakov jo jé že vjela Woha. Ni ji kazalo drugega kakor vedriti v kaki ^ši, «etudi se j"e bližala že noč. Potrkala je na d tiri in odprl ji je mož z imenom Stojan. rnu je sitno sprejemati tujo žensko pod st?eHo, posebno ker še njegove žene ni bilo do- Uia. , ,..:.■ Kmalu je sprevidel, da ženske v takem vre-"^»u ne kaže poditi izspod strehe in da je naj bolje da prenoči pri njem. Tako st je tudi zgodilo. Njej je prepustil svojo zakonsko posteljo, sam pa je šel spat na seno. Vstal je precej zgodaj in potrkal na vrata, kjer je spala Mara. šla mu je odpirat napol oblečena. Seveda ženska tako.. . pa moški — pride nekako kočljiv položaj, čeravno sta oba hotela in tudi bila kar najbolj krepostna. Mara je hotela oditi. Prej pa je še opozorila Stojana naj pogleda skozi okno, če kdo vidi. Vedela je, da če bodo zvedeli po vasi kje je prenočila, da jo bodo jeziki raztrgali. Med tem so pa že po vasi vedeli, da je spala Mara pri Stojanu in zato je zvedela tudi njena mati Pela, ki je vsa narepenčena vdrla v sobo. Začela se je hudovati, kako da od samih skrbi in prestanega strahu ni zatisnila očesa, ker tudi Nikole, Marijinega moža, ni bilo domov, kjer da je najbrž tudi njega ploha vlovila. In bilo je res tako, da je tudi on spal pod tujo streho. V tej hiši pa moža ni bilo doma. . . V kljub temu, ko je prišel zjutraj domov in svoje žene ni našel, mu ni bilo treba dolgo poizvedovati, da je izvedel, kako in kje je spala njegova žena. Nastal je zopet ogenj v strehi, kakoršnega si nemorete misliti. ... Saj veste kako delajo možje, če slutijo, da jim žene niso zveste, četudi sami niso nič boljši.. . Mara je vsa obupana in pravi, da bo skočila v vodo. Stojan jo zadržava medtem pa kakor iz jasnega vstopi njegova žena Stana. Mislite si zopet kaj je nastalo---- Za nameček se prikaže na vratih še Janja Stanina mati, ki ga je imela še prav posebej namazanega.. . Stojan je bil že popolnoma zmešan, kajti kar štiri ženske so se spravile na njega. In kaj se pravi imeti z ženskami opravka, ve samo tisti, ki je kedaj to izkusil. . . In tudi naš Stojan jo je hotel popihati pred njimi, nič bližje kot v Ameriko. Nesrečni položaj moških je hotela izrabiti v svoj prid zvita ciganka, ki je prišla tudi pred Stojana kot zli duh. .. Vsi prizori so tako polni humorja in napetega priakovanja, da gledalec niti za hip ne izgubi pozornosti. Smeha bo toliko, da bi skoro priporočali, naj si vsak zavaruje trebuh. Naj nihče ne zamudi te redke prilike, ker prav gotovo bi mu bilo do smrti žal. Take igre še niste videli v Buenos Airesu. NASVIDENJE TOREJ 18 NOVEMBRA V ULICI ALSINA 2832 TOČNO OB 16 URI. DRUŠTVENA KNJIŽNICA 241. Sanguis Martyrum (sp. Iv. Rejec) 242. Za domačim ognjiščem (sp. Filip Terčelj) 243. Na skrivnostnih tleh (sp. Damir Peigel) 244. Zbrane povesti (sp. D. M.. Istro) 245. Luč I (sp. Savo Čermelj) 246. Luč II (sp. Savo Čermelj) 247. Luč III (sp. Savo Čermelj) 248. Na skrivnostnih tleh (sp. Damir Fiigel) 249. Spominska knjižnica (spisal A. Karlin) 250. Od pastirja do izumitelja (sp. M. Pupin) 251. Veterinarska Čitanka (sp. M. Gaspari) 252. Zgodovina slov. narodat (sp. Jo.sip M.) 253. Zgodbe sv. pisma (G. M. družba) 254. Zemljepisne zgod. slike (sp. Fr. Fink) 255. Zemljepisne zgod. slike (sp. Fr. Fink) 256. Zemljepisne zgod. slike (sp. Fr. Fink) 257. Čitanka II (spisal H. Cernej) 258. Čitanka II (spisal H. Cernej) 259. Čitanka II (spisal H. Cernej) 260. Čitanka II (spisal H. Cernej) D» < i <* o V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. 2 Atelje MARKO RADALJ O F. Quiroga 1275 DOCK SUD jj 0E30E aocaoE locaoi Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko XXXVIII. RAZPUST DRUŠTVA Kadar se društvo razpusti, mora odstopiti jednoti svoje imetje. Ako razpuačeno društvo zopet oži-'> m če je pri društvu najmanj ena tretjina prejšnjih «nov, vrne jednota imetje prejšnjega društva. & V, slučaju, da pade število članov pri katerem .^tvu pod pot, smejo dotični člani še ostati skupaj , 0>J,fržati številko društva. Gl. tajnik imenuje koga tajnikom, ali pa potrdi staTega, ako je zra-<3tt pobira Popevke in jih pošilja gl. tajniku, in druge posle, ki so mu naloženi. XXXIX. RAZNE DOLOČBE. ^••tsak član mora zahtevati od tajnika svojega dru-tjfi ."J***®0 s Plavili in se seznaniti z vsemi točka-„ln določbami. Nepoznan je pravil ne opravičuje ni-^ |a jih krši, ali da se ne ravna po njih. Pra-H .,.80 brezpogojno veljavna za vso člane in članice narodne podporne jednote, nje gl. odbora .^drušiv'0nit odborov, brez ozira in brez izjeme, dj i! -, stveni dodatek pravil je opravilnik, pravila mla- oddelka in pragmatika za jednotine uslužne. 3¡' pj^' P- J. ne smatra društev za samostojne sku- 'sTOyée za dele skupne bratske . organizad je. le * 'osl°vni jezik je slovenski in angleški, dopisuje tuid v hrvatskem jeziku. "Pr¿- i>ra^vili 8- p> Vsaka lokalna pravila morajo iavij,)rv!dložeila «pravemu odboru, ki jih odobri ali I navadno vočino. . BMbenci in gl. odborniki v vseh oddelkih glav-p6t J®dnote, delajo najmanj osem ur dnevno, Ufe v tednu, ob sobotah pa od osme do dvanajste opoldne. Za vposlence v gl. stanu veljajo sle- doči prazniki Novo leto, Prvi maj, Spominski dan, praznik Neodvisnosti, Delavski dan, Zahvalni dan in Hožič. 7. Vse službe v vseh oddelkih glavnega stana jednote morajo biti razpisane in objavljene v treh uradnih številkah "Prosvete". Prošnje za službe se pošljejo gl. tajniku, ki jih predloži gl. odboru na prvi seji. Člani gl. odbora ne morejo biti kandidati za začasno ali stalno službo v nobenem oddelku gl. stana jednote. 8. Spored, dnevni red in poslovnik vsake konvencije sestavi gl. odbor in ga predloži konvenciji v odobritev. Upravni odsek mora tudi preskrbeti zapisnikarje za prihodnjo konvencijo. 9. Poročila gl. odbornikov za konvencijo morajo biti en mesece pred zborovanjem v formi brošure v rokah delegatov; spisana morajo biti stvarno o njihovem delu in s priporočili, brez samohvale in osebnih napadov. 10. Ta pravila je sprejela deveta redna konvencija S. P. J., ki je zborovala od 13. do 25. maja 1929 v Chi-cagu, 111. 11. Ta pravila stopijo v veljavo v smislu zaključka konvencije S. P. J. dne 1. julija 1935. S tem dnevom prenehajo vse prejšnje določbe pravil 8. P. J., ki so v protislovju s temi določbami. DNEVNI RED PRI DRUŠTVENIH SEJAH. 1. Otvoritev seje. 2. Citanje imen odbornikov. 3. Citanje zapisnika prejšnje seje. 4. Vpeljavanje novih odbornikov. 5. Citanje dopisov. 6. Poročila preiskovalnih odborov. 7. Glasovanje o sprejemu prosileev. 8. Vpeljavanje novih člatoov. 9. Citanje uradnih naznanil in dopisov is gl. urada. 10. Citanje iuicijativnih predlogov in referendumov. 11. Citanje imen suspendiranih in črtanih članov. . 12. Poročila stalnih odbornikov. 13. Poročila drugih posebnih odborov. 14. Naznanila glede bolezni, nesreče ali smrti. 15. Poročila bolniškega odbora in sklepanje glede bolniške podpore. 16. Razsodišče (pritožbe, obtožbe in prizivi). 17. Nedokončana opravila. 18. Predlaganje prosilcev. 19. Volitev stalnih in posebnih odborov. 20. Predlogi v korist društva. 21. Razno (pobiranja naročnine za list, za knjige in druge društvene in jednotine stvari). 22. Zaključek seje. PRAGMATIKA ZA USLUŽBENCE S. P. J. 1. Vse stalne službe v vseh oddelkih' S. P. J. morajo biti razpisane v glasilu, kadar se potrebuje novo moč, ali če je kako mesto izpraznjeno. (Ta določba ne velja za delavce tiskarske stroke.) 2. Pri najemanju, se upošteva sposobnost za delo, za katerega je služba razpisana,, in v ta namen ima upravni odsek posebne aplikacije, na katerih aplikant navede svoje kvalifikacije ter druge podatke. 3. aZ stalne moči se najema izmed aplikantov samo one, ki so najmanj leto dni člani jednote. 4. Uslužbenci so za svoje delo odgovorni načelniku oddelka, v katerem so uposljeni in gl. predsedniku. 5. Najema jih glavni, odbor izmed onih prosileev, ki jih predlaga načelnik oddelka, v katerem bo uposljena nova moč. Nobeno novo službeno mesto se ne sme ustanoviti brez odobrenja glavnega odbora. 6. Uslužbenca lahko .načelnik odedlka z odobrenjem upravnega odseka odslovi vsak čas, ako ni sposoben za svoje delo, ali radi zanemarjanja službe ter drugih SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L Galle AÑASCO '2322 BUENOS AIRES VABI na Veliko Prireditev z bogatim srečolovom ki se bo vršila nJai'rt 18 novembra i. L v dvoarni XX SETTEMBRE v ulica ALSINA 2832. Točno ob 16 uri SPORED 1) Matej Hubat: "Škrjančku" (mes. zbor) 2) Flejšman: "Luni sije melodije" (moški oktet) 3) A. Foerster: "Njega ni" < moški zbor) 4) P. Petrovič: Veseloigra v treh dejanjih PLOHA OSEBE-. Stojan Maric ............................... Josip Živec Stana, njegova žena .................... Jelka Špacapan Marko Marič, njegov tast.................Stanko Rijavec Janja, Markova žena ...................... Adela Rudež Nikola Javrič ............................ Metod Kralj Mara, njegova žena ....................... Ivanka Lojk Pela, njena tašča ........................ Marija Zlobec i ganka ................................... Dora Klinec Po končanem vzporedu se bo razvila prosta ZABAVA, SREČKANJE, in ples. Igral bo dobro poznan ORKESTER PANCHITC K \eliki udeležbi vljudno vabi Odbor IZ ROSARIO Dobro si zapomnite! Slovensko delavsko društvo "Triglav", opozarja že sedaj vse cen. rojake in rojakinje, da je dramatični odsek pričel z vajami nadvse zanimive igre "Veleja". Ta prireditev je odločena za prihodnji mesec dne 9 decembra pop. v društvenih prostorih v ul. Gral. Mitre 554. Smo prepričani, da bodo Slovani in še predvsem Slovenci v obilnem številu prihiteli na našo prireditev ter na ta način dali priznanja i» poplačali trud dramatičnega odseka. Nikdo ne sme manjkati na tej prireditvi, ker bi mu bilo gotovo žal zamude lepega vzporedft- Da boste vsi pravočasno zvedeli o tej prireditvi, smo naznanili javnosti že sedaj. O podrobnostih bomo poročali še pozneje * našem glasilu Slovenskem Tedniku. Vse rojake in rojakinje vabimo k obilni ude-ležbi. Za odbor: tajnik, Josip Grahek. ŽALOSTNA NOVICA V soboto dne 3 novembra, je po dolgi in mučni bolezni zatisnila oči Jožefa Peršolja, žena vrlega člana Slovenskega delavskega društvi "Triglav". Pokojna Jožefa roj. Mavrič je bila doma i* Zapotoka. Smrt ji je uničila življenje v najlepši dobi, imela je komaj 26 let. V Argentinijo je prispela pred petimi leti. tehtnih vzrokov, ki jih smatra za tehtne upravni odbor. fie uslužbenec misli, da se mu je s tem zgodila krivica, ima pravico pritožbe na nadzorni odsek, ki stvar preišče ter izreče svoj odlok. V vseh spornih zadevah glede uslužbencev je v smislu določb te pragma-tike etr ostalih točk pravil SPJ odlok gl. odbora kon-čnoveljaven. 7. Delovni čas znaša 44 ur v tednu, t. j. po osem ur na dan in 4 ure v soboto. 8. Mezda za začetek je od $ 22.50 do $ 30 na teden in se določa po tem merilu na podlagi dela, za katerega je prosilec najet. Plača se jim avtomatično poviša letno en peso na teden do vsote $ 35 na teden. V slučajih, kjer je pridnost in sposobnost uslužbenca dokazana, sme glavni odbor na priporočilo upravnega odseka, ali pa načolnika oddelka plačo zvišati do vsote $ 40 na teden. V izjemnih slučajih, ako se rabi specialno izvež-bano moč in je prilika, da se jo dobi, sme glavni odbor na priporočilo uprave takemu aplikantu določiti plačo do $ 40 na teden. Več kot $ 40 sme plačati le v izjemnih slučajih ter jih navesti v zapisniku v glasilu. 9. Maksimalna plača je $ 43 na teden. 10. Za čezurno delo se plača čas in pol. 11. Aplikacije za razpisane službe se smejo odpreti na gotoov dan po potečenem roku v navzočnosti vseh upravnih odbornikov, ki jih potem predlože gl. odboru s svojimi priporočili. 12. Izredne moči najemajo načelniki oddelkov v gl. uradu z odobrenjem upravnega odseka. Plača teh je od $ 22.50 do $ 30 na teden in se nravnava na podlagi dela, za katerega je moč najeta. Te posebne moči se najema le za izredna dela in pa v slučajih, ako je treba kako dlo nujno izvršiti. "B". DVAJSETLETNO ZAVAROVANJE. 1. Posmrtnine v načrtu "B" so iste kakor v načrtu "A", izvržemši zavarovanja za $ 250 in v kolikor ni drugače določeno v tom členu. 2. Vsak član, ki spada v načrt "B", plačuje tekom prvih dvajset let svojega ¿ivljenja po vstopu v jednoto posmrtninske asesínente po lestvici za svojo starost (na lestvici v teh pravilih, katera lestvica je osnovana na bližnji rojstni dan) ob času pristopa, kakor določeno v n 1L "Amorican Experience" tabelah umrljivosti in upoštevajoč štiri odstotne obresti. 3. Rezervni sklad za načrt "B" naj bo tak kot zahtevan na podlagi umrljivosti in upoštevanih obresti, kakor določano v prejšnji točki 2. Od članov, ki spa- dajo pod načrt "B', se ne sme zahtevati, da bi plačevali asesment v rezervni sklad, kot določeno v točki 2, člen II. 4. člani, spadajoči pod načrt "B", morajo plačevati nadaljne prispevke v druge podporne sklade po lestvici, navedeni v pravilih, ter so upravičeni do tistih dodatnih podpor, v smislu v pravilih navedenih pogojev. Taki prispevki ne smejo v nobenem slučaju prenehati ■/. dobo dvajsetletnega plačevanja posmrtninskih ases-mentov, temveč se morajo še nadalje plačevati. 5. Dodatno k posmrtninskim asesinentom, določenim v točki 2 in v lestvici, navedeni v teh pravilih mora vsak član tekom veljavnosti svojega certifikata plačevati asesínente za upravni sklad, kakor določeno v (i. Vsak asement v načrtu "B" je plačljiv prvi dan meseca, v katerem zapade, ter se ga lahko plača kadarkoli med 1. in 25. dnem tistega meseca. Ako član ne plača svojega asesmenta kadarkoli po enoletnem polnem plačevanju takih asesmentov, je upravičen, da po izročitvi svojega certifikata tekom meseca, v katerem je zapadel asesment, prejme v gotovini odplač-ninsko vrednost (ako obstoji taka vrednost), do katero je takrat upravičen. Odplačnina je znesek rezervne vrednosti preko odstopninske pristojbine desetih dolarjev za vsakih tisoč dolarjev zavarovalnine (to je, en odstotek zavarovane svote). S tem so vse zahteve na podlagi njegovega certifikata v polnem poravnane. Ali— 7. Namesto take odplačnine v gotovini član lahko izroči svoj certifikat tekom meseca, v katerem zapade asesment, in dobi v zameno plačano zavarovanje za tak manpšji znesek zavarovalnine, kot ga nudi odplačilna vrednost v gotovini, ki se kot enkratno (in edino plačilo uporabi na podlagi umrljivosti in upoštevanih obresti, določenih v točki 2 tega člena. Tako plačano zavarovanje je plačljivo isti čas in pod istimi pogoji kot prvotni certifikat, toda brez nadaljnih plačevanj posmrtninskega asesmenta. Pogoj pa je, da se v nobenem slučaju ne dovoli plačano zavarovanje, ako bi bil znesek, na ta način zavarovan, manjši kot petdeset posov; v takem slučaju se zavarovalnina podaljša pod okvirom prvotnega certifikata, kakor določuje točka 8 tega člana. Ali— 8. Ako član ne plača svojega posmrtninskega• asesmenta kot določeno v točki 6 tega člena in ako ne zahteva odplačnine v gotovini ali plačanega zavarovanja, se naslovni znesek zavarovalnine, ne da bi se certifikat izročil, avtomatično nadaljuje kot, podaljšano zavarovanje za tako dobo let in dni, kot odgovarja vrednosti odplačnine v gotovini (ako je sploh kaka vrednost), ki se uporabi kot enkratno (in edino) plačilo, osnovano na umrljivosti in upoštevanju obresti« določenih v točki 2 tega člena. Tako podaljšano zavarovanje je plačljivo edino v slučaju članove smrti tekom tiste dobe let in dni, toda brez nadaljnega plačevanja posmrtninskih asesmentov. 9. Vsakemu certifikatu načrta "B" mora biti priloše-na vključena izjava ali dodatek, ki kaže, koliko znada koncem vsakega zavarovalninskega leta rezerva, zra-čunana na podlagi upoštevanih umrljivosti in obresti, določenih v točki 2 tega člena, dalje znesek odplačnin-ske vrednosti v gotovini, dobo podaljšanega zavarovanja in znesek plačanega zavarovanja, ki se ravna po določbah tega člena, in — ak ose to zahteva —■ po-smrtninsko pristojbino ali stroške zavarovanja za' do-tično leto. 10. Ako cenitev jednotinih aktiv in pasiv ob kateremkoli času pokaže, da so celokupna aktiva, sedanja in prihodnja, manjša kot celokupna pasiva, sedanja in prihodnja, se mora razpisati izredni asesment, ki mora biti vsaj tako velik, da pokrije tak primanjkljaj-Taki izredni asesmenti članov, spadajočih v načrt "B"i vključivši tiste, ki imajo podaljšano ali plačano zavarovanje, morajo biti sorazmerni poBmrtninski pristojbini ali stroški zavarovanja dotičnih članov na podlagi upoštevane umrljivosti in obresti, določenih v točki ® tega člena. Ce prispevki v posmrtninskem sklada kadarkoli prekoračijo znesek, ki je potreben za vzdrževanje rezerve, lahko glavni odbor določi povrnitev tolikega dela dotičnega prebitka, kot se mu zdi primerno, s pravičnim znižanjem ali opuščenjem asesmentov. 11. Vsak član, ki želi znižati znesek svojega zavarovanja po načrtu "B", lahko vrne svoj prvotni certifikat za zaželjeno manjšo svoto. Novi certifikat datum ter navaja odplačnino in druge ugodnosti sor»*' memo odgovarjajoč tistim njegovega prvotnega certifikata. V takem slučaju je upravičen, da perjme razmerno odplačninsko vrednost v gotovini, ako obit*" ji taka vrednost, odgovarjajoč znižanju zneska z»**" rovalnine. Clan, ki želi zvišati svoje zavarovanje v n»" črtu "B", lahko stori to, odvisno od zdravniške p**" iskave. In tako dodatno zavarovanje Be mora oaved®* Siti z novim certifikatom po lestvici za takrat doee**' no starost ter noseč datum, z odplačnino in drugih ugodnostmi, ki odgovarjajo taki doseženi starosti) i* ne da bi se prvotni certifikat spreminjalo. Konec. DEKLIŠKA GREDA Anica Jeram • Dekletam Res, očarljiv je kras ponarejen obraz. Kar le ponižuje te Slovensko dekle. Fantje ne ljubijo deklet; če jo ni za vzet. Gledajo vsi le na srce, če nepokvarjeno je še. To si vsak nabolj želi, da je čisto kar dobi. Kar pokvarjenega je že prenarediti na da več se. Dekleta! Na lišp pozabite in gredice ogradite! Saj kadar mine cvet, mine tudi mladost vaših let! Žlahtne rožice sadite in nikar ne pustite, da jih vam tuj vihar pomori, ali jih ta ali oni plevel zaduši. In srečna bode do groba življenja vaša doba. Iz dekliškega vrta pa enkrat dozorel nov sladek bo sad.-- IZPREHODI PO KRANJU Gledam. Po cesti iz raznih tovarn hiti delavko, ženske, h kolodvoru, tam s kolesi v celih latah, tam v gručah, peš... Utrujen je njih Pešeči korak, hrbet nekoliko sključen, kakor starkah... In vendar so vse še mlade po *°jstnih letih, komaj, recimo, živeti začenše. ledi izsušeni obrazi so v okvirju glavnih rut ^eti, kakor da so povezani vsled hude bolez-blesk oči pa je moten. 'Kaj je Vam*" se mi je hotelo vprašati, ali Gorica mi je zastala v grlu. Kajti bal sem se ttc> ki so letele mimo mene molče in strah ¡J® je bilo vse te zamrle mladosti, v kateri ni 110 Čutiti nobenega spomladanskega vetra in ^ahnosti. 8e je ustavil pred mano prijatelj, se ne- ®^čila pa se je še le pred par leti z našim Um rojakom Francetom Peršolja doma iz ^artno. toalo veselja sta užila v skupnem življenju. ^ mesecev po poroki je že občutila kal bo-^ ki ji je glodal mlado življenje, dokler je 1 «Uednjič spravilo v prerani grob. p je dal vse, da bi ji rešil življenje, pa ni 15 Pomagalo. ^Pustila ga je v tugi in žalosti samega. ^ 0(?reb pokojnice se je vršil v nedeljo ob 11 popoldne na pokopališče "La Piedad" (Us-Žalnega sprevoda so se vdeležili vsi iel in Prijatelji ter odbor Slovenskega &v8kega društva "Triglav". Jgj^ 0 prizadetemu Francu izrekamo naše Hi». .a0 s°žalje, pokojni Pepci pa želimo večni Pokoj! kako po sili nasmehnil in pomignil z glavo: "Gledaš naša dekleta?... Iz Jugobrune, iz Jugočeške, iz tekstil "Indusa", iz Intexa, iz Ika ter Semperita hite domov, da vzgriznejo v črn kruh in popijejo kavo, da se naspijo za jutrš-nji dan?" "Spominjam se," sem odgovoril, "da sem jih videl nekoč, pred letom ali dve, vse živahne, nasmejane, žvrgoleče... Življenje je gledalo iz njih oči, na obrazih pa so cvetele rože. Njih hoja in njih kretnje so bile kakor gib novega življenja, kakor brstje razevetajoče pomladi. Kaj se je zgodilo, da srečujem sedaj sence?" "Pojavil se je gost in dasi nepoznan do tedaj, se je pomudil med njimi in se stalno nastanil. Zakaj dobro se mu godi." "Gost? Kakšen gost? Kaj ga naj za pode, če je tako brezobrazen, da izkorišča svežost in zdravje deklet in fantov, mož in žena?" "Vprašaj to v Jugočeški, v Jugobruni, v In-texu, v tekstil-"Indusu", v Ika, pa boš slišal. V Semperitu ti povedo, da so se ga nekoliko otresli, kajti, močnejše so volje v Semperitu, kakor v ostalih tovarnah." "Tn kako je ime temu gostu?" Prijatelj me je pogledal in rekel: "Tuberkuloza". Tiho je nastalo med nama, ko je bila izrečena ta besed, zakaj pošasten je njen pomen. Šele čez trenutek sem ponovil ves začuden: "Tuberkuloza?... Pri teh dekletih iz kmetov, iz te zdrave kmečke okolice?" "Nekoč zdrave," je rekel prijatelj. "Ko še okolica ni bila lačna tovarniškega zaslužka, ko še kapitalizem ni poznal svežih moči, ki v svoji skromnosti niso slutile pogube tovarniškega dima in so mislile, da bo gotov, četudi pičel zaslužek med zidovi, nekak priboljšek v vsakdanjosti kmečkega dela." Zamislil sem se v to usodo, ceste pa so se med tem izpravnile in zopet je bilo vse tiho in pusto. Samo Storčec je strmel v nebo in tam v dalji me je gledal Stol. Nad vso pokrajino pa se je tiho spuščal mrak, ter se čudil lučem, ki so se prižigale po Kranju. *if * Na sestanku delavcev in delavk tam v prostorih neke gostilne, sem slišal govoriti govornika: "Sodrugi in sodružice! Tuberkuloza postaja od dne do dne brezobzirnejša. Nad polovica delavk je že napadla. Ta proletarska bolezen je našla dobro žetev baš v Kranju in njeni okolici samo zato, ker vsi mi nočemo zajeziti pot, po kateri prihaja in se šopiri. Ali veste, ali poznate to pot? To so slabe medze nas vseh, to je čezmerno izkoriščavanje naših moči, to so mi-zerni delovni pogoji in nehigijenični prostori, kjer garamo za borih 18, 19, 22, 26, itd. dinarjev na dan, 8 ur in še delj. Organizirajmo se vsi, da bodo naše zahteve slišne vsepovsod, da hočemo mezde, ki odgovarjajo eksistenčnemu minimumu, da morajo biti prostori, v katerih u-stvarjamo bogastva, higijenično odgovarjajoči, kakor so higijenično odgovarjajoči prostorih tistih, za katere in katerim delamo vsa ta bogastva. In tedaj bo naš gost, tuberkuloza odpotovala iz našega kraja in naša dekleta, bo-doe matere, ne bodo hodila suhih, hripajočih prs in njih obličja bodo cvetela nam v radost in ponos." Govornik je nekoliko obstal, kakor bi hotel dati poslušalcem oddiha. Nato pa je nadaljeval : "Tam v Semperitu, kjer se izdelujejo gumijevi izdelki, kjer dela okrog 150 delavcev in delavk, imajo organizacijo. Kolektivno pogodbo so izvojevali v tej svoji skupnosti in organiziranosti in njihove mezde so sedaj večje, kakor so bile poprej. Glejte, sami so dali čutiti svojo voljo in iz svoje moči so izboljšali svoj položaj. Zakaj bi tega ne mogli v drugih tovarnah. "Jugobruna", v kateri dela nad 500 delavk in delavcev za povprečen mezde 19 do 20 dinarjev, ali je to življenje? Moškim pa plačajo 28 do .10 dinarjev? Zakaj? Zakaj taka razlika? Ali delavka manje je, manje potrebuje? Ali se mora od delavke izvleči zadnja moč življenja, da je bolj sit in napojen volk, mamon in da bolje blesketa v svojem sijaju zlato tele? In v "Jugočeški" in v "Intexu" in drugih? Milijoni bogastva se ustvarjajo v teh tovarnah, a kdo jih uživa in komu so v korist? Dekletom in fantom, ženam in možem v Kranju in široki okolici? Ne. Bog mamon se masti z vsem tem, a naši umirajo pod tuberkulozo. In to vse zato, ker se mi nočemo domisliti, da smo ljudje, ker nočemo, da se z nami postopa po človeško, ker nočemo pokazati svoje volje in svojih moči." Mnogo je govoril govornik, bičal vsestransko nenasitnega mamona in šibal brezbrižno slabost delavk in delavcev. Priznavali mu so, ploskali in marsikateri in marsikatera je v srcu rekla: "Resnico govori. Organizirala se bom, organiziral se bom." Pa sem se obrnil do zaupnika, ki je stal zraven mene in vprašal: "Organizacija mora rasti, kaj?..." Stisnil je glavo med pleča in rekel: "Raste. Samo počasi. Premalo zavednosti je med ljudmi. Preveč hrepene po dinarju in zanj žrtvujejo tudi samega sebe." ** * S culicami hite delavke v tovarne. Jutro je, sonce sije, svež je zrak, prijeten, poljubljajoč. "Kaj je v teh culicah?" "Kosilo, malica, včasi tudi večerja". "Kaj tako dolgo ostanete v tovarni?" "Predaleč imam domov. Sem dve uri iz mesta. Zato moram vzeti s seboj." "In kakšno je to vaše kosilo?" "O že gre. Nisem razvajena. Kava in kruh." "To je za malico?" "To je za kosilo. Za malico zadostuje jabolko pa kruh." "In tako vsak dan?" "Kaj pa hočem',, je zmajala z rameni. "A večerja?" "Ta je doma. Pa se mi pogosto, ko pridem utrujena domov, ne zljubi. Kar spat ležem." "Kaj pa kupite za 20.— Din? Saj toliko dobite na dan?" "Kaj pa naj kupim? Saj se za 20.— Din *« dobi kdove kaj.'' "Pa zakaj ne zahtevate večjih mezd?" "Kako?... Saj je človek rad, da še to zasluži. "A če zbolite?" "O, sem trdna" In gledal .sem v oči delavke in v njen bledi obraz, ki je od utrujenosti že zjutraj lahno rdel. ** * V "Jugobruni" so bile volitve. Tihe, javnost STRAN 8 No. 277 ni vedela mnogo o njih. Nekako izkoriščanje zakona so bile te volitve. Namreč, ali naj delavci delajo 8 ali 10 ur. Prve volitve so se izrekle za 8 ur, kakor določa zakon. Pa so te volitve razveljavili, češ, premalo boste zaslužili, če bo samo 8 ur. Pa so volili drugič. Pa je bilo za 10 ur. Samo nekaj jih je držalo samega sebe in svoje dostojanstvo in so vseeno glasovali za 8 ur. "Kako ti gre", sem vprašal delavca, ki je šel domov. "Še, še," je rekel. "Samo, če bi se delalo več ur." "Pa zakaj? Saj je že 8 ur dovolj. Kaj ti je dolgčas ?" "Dolgčas. Rad delam. Samo da se zasluži." "Pa če bi zaslužil v 8 urah tisto, kar v desetih? Ali bi rajši delal 10 ur? "Nak. Tisto pa ne." ** * Tam v Ika-tovarni, kjer se delajo pletenine, je menda mezdno gibanje. Nekaka stavka. Delavk je okrog 90. Niso organizirane. Pa je> prišel nekdo od nepoklicanih, ki ni imel pro-letarskega oblačila, da bi jih organiziral. Ne v smislu razredne borbe, ne v smislu samostojnosti delavstva, nego, ker je tako ukaz višjih sfer roditeljev naroda. Pa jim je govoril: "Brezversko ne smete misliti. Niti biti brez-versko organizirani. In to so takozvani marksisti. Tisti, ki uče, da je delo delavcev le v rokah delavcev samih. Mi pa pravimo, vse je v božjih rokah in proti bogu se ne sme nastopati. Kajti bog je dal nekaterim bogastvo, nekaterim pa siromaštvo. In poslednje je dostojnejše in svetejše od prv¡ega." Dekleta pa so rekla: "Nič nočemo. Samo plačajo naj naše delo." Ali vseeno so ta dekleta bila povabljena v Delavski dom in tam jim je prosvetar govoril: "Koliko imate plače?" "45.— Din na dan," so odgovorile. Prosvetar se je začudil. "45.— Din na dan ? Eh, da, potem že ne moremo nič od tovarnarja zahtevati radi plač. To ste itak dobro plačane. Bomo pa kaj drugega zahtevali. Druge stvari v tovarni bomo uredili. Za vašo močjo, če se organizirate v imenu duha svetega." Zgodilo pa se je, da je poslušal to sam izku-šnjavec, ki rad Jhodi okrog, ne kakor rjoveči lev, nego kakor skromna miška in išče, koga bi oglodal. Šel je k podjetniku in mu rekel: "Preveč so plačane tiste tvoje delavke." Tovarnar pa je nabil na vrata listek in rekel: "Tiste, ki so v 10 urah zaslužile 45.— Din, bodo odslej v 8 urah, kakor določa zakon o osemurniku zaslužile 28.— Din." Dekleta so stopile v stavko. 3 dni so stale v boju in prosvetarji so posredovali. In so rekli: "Podjetje bo te tri zamujene dni plačalo. Zato prenehajte. Če pa ne bo podjetje plačalo, pa imámo Borzo dela. Dala bo podporo, kajti to znamo mi izposlovati." Ko so to izrekli, so vložili tudi kolektivno pogodbo. A podpisana še ni. Kajti podjetnik je dejal: "Dobro. Naj bo kolektivna pogodba. Samo sedaj dva meseca še ne. Sedaj dovolim, ker sem človek, da naj ostane kakor je bilo, po vojaški, status quo, plačeval bom po starem še dva meseca. Potem pá bom pripravljen podpisati kolektivno pogodbo." In uspeh je bil popoln. Samo, če takrat, po dveli mesecih, ne bodo stroji obstali sami radi pomanjkanja dela, ker bo konjunktura šla na počitnice in če ne bo postavljeno vprašanje: Ali delate za te mezde, če hočete, če ne pa gremo vsi na počitnice... ** * In pisano je v statistiki, kakor da je pisano v knjigah Mojzesovih: In Semperit zaposluje ca. 150 delavcev in delavk. Jugočeška tekstilna pa ca. 500 mladih Kra-njic. Jugobruna, tudi tekstilna, nekaj nad 700 deklet in fantov, Tekstil "Indus", bolje domače kvalitete tovarna, okrog 200 oseb, z nekoliko boljšimi mezdami od inozemskih magnatov, Intex, kot nekaka poljska firma, pa 300 ljudi, Ika pa je pletilna industrija z 90 delavkami. Povrh so še pa manjši obrati in delavnice različnih strok, a vse, velike in majhne, inozemske in domače, kujejo zlato prav po ceni iz bogatega znoja in žuljev slovenskih deklet in fantov člano jugoslovenekega naroda. In nikogar ne bo, ki bi rekel: Ne dovolim izkoriščanja človeka. Samo vi, ki ste v teh tovarnah, samo vi boste lahko rekli: Mi smo. Zahtevamo človeka dostojno življenje in naše delo se mora plačati vsaj z vrednostjo eksistenčnega minimuma. Takrat delavke in delavci, sodrugi in sodru-žice, ko boste to rekli, se bo zgodilo, da bo velik dan, veličastna velika noč, cvetoči Prvi maj. Jaz se pripravljam na ta dan, sodrugi in so-družice! Ali se vi pripravljate?... Slavo Štine: Pri vodi Ko solnce razgrne oblake, gre kopat se v vode in mlake; lepo pozlati jih in greje, jih boža, objema, se smeje... Ko solnce odide, zaspi, še luna vodo posrebri— zrcalo, se v njem ogleduje in tiho sanjari, modruje. .. Ko luna zaide, žarijo še zvezde in v vodi iskrijo, kot biseri, vanjo nasuti— res radost ob vodi je čuti... PRODA SE: "Zemljevid ¡Slovenske Zemlje" to jte: vseh krajev koder prebivajo ali pa so prebivali Slovenci (naši pradedje), vsaka tudi najmanjša vas je zaznamovana. Zemljevid je nalepljen n® platno z pregibi priročen za v žep; se priporoča posebno društvom ker so vsa imena krajev v Slovenskem jeziku natisnjena. Cena m$n 15.— z poštnino vred. Ponudb« poslati na naše uredništvo z opombo za "Zemljevid". ■'i; ! O D o o Q o 30e30e i0e30i i0e30i O D o o D o o D o NAJBOLJŠA IZBERA ZA DARILA aocao: m :U 30e30i lOOO Joyería FEDER AV. SAN MARTIN 2591 ustanovljena leta 1907 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino t in dinvula ui/i Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje iT R E. LOJ ELEKTION ES fl MORA ¡M$ exacta |W NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja > na svetu, kot biti po- J vzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE UU »it .Jžk ■ o D o o 30e30e OBIŠČITE NA So S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO J0t9 VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH aonoea i iohoi ji losor—~iaoooi • n>u J*1 PRIMORSKE VESTI Rihemberg. V gorici je bil obsojen Jože Mi-helič iz Peclrona na 3 mesece zapora in 1.356 lir globe, ker so ga zasačili, da je razpečaval žga "je. Reca. Od vlade je prišel ukaz. da se razpu-st' 80% obmejne milice. Idrija. Franc in Viktor Trošt iz pred Griže s,a obsojena na 10.589 lir globe, ker sta iz Jugoslavije vole dovažala. Brestovica. — Aretirali so Blažiča Volfa sta-rega 26 let. Aretirali so ga karabinjerji v Opašem Selu, ker da je bil brez dovoljenja v Jugoslaviji. Trst. "Popolo di Trieste" od 3 preteklega Meseca prinaša: "Jutri bo preteklo pet, let ju-naske smrti črne srajce Franceta Sottosantija". Sottosanti je bil tisti fašistovski učitelj, ki je P'.iuval našim otrokom v usta in se je zato zna-!">' neke noči s prestreljeno glavo. *ARABINERJI UBILI NEKEGA VIDMARJA IZ GODOVIČA . Idrija, 9. oktobra 1934. — V Godoviču so "fleli pred kakimi desetimi dnevi poroko. Ko se gostje veseli vračali zvečer domov, se je Hi Vidmar iz Godoviča preveč približal vo-™%iim utrdbam, katere stražijo karabinerji. se baje ni hotel ustaviti, ali ni slišal, kar 8f> za gotovo še ne ve, je karabiner po pozivu streljati na nesrečnega človeka, ter ga ta»il z več streli. Rane sn bile tako nevarne, Vje nesrečnež obležal na mestu mrtev. Točnih podatkov o tem nesrečnem dogodku, v! je stal dragoceno življenje enega našega do sedaj še nimamo. Tako se je število žrtev krvavega fašistične-ivžima zopet povečalo. ŠE O ARETACIJAH V ČRNEM VRHU Trije aretiranci izpuščeni. Gorica, 9. oktobra 1934. — V zadnjem času '.^P dobili zopet nove vesti o obširnih aretaci-ki so bile izvršene pred kratkem v Črnem in okolici. Kot smo zvedeli, so bili trije ^ed aretira ncev po nekaj dnevih izpuščeni svobodo, med tem ko so vse druge obdržali. °Sedaj nam je znano samo to, da so izpustili e 3. t. m. Rudolfa Viktorija iz goriških za-°tov. Za ostala dva pa nam imena niso zna-fiaje je bil izpuščen Poženel Dominik, to-a ta vest ni potrjena. Zvedeli smo nadalje, da bila aretirana med drugimi posestnik Ru-" Domnik. star 49 let, iz Črnega vrha in ce-Vtar Rudolf Jakob, star 31 let iz Črnega vrha. Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI j z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) 8«enos Aires U. T. 69 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI IZPOD TERSTELJA Z enim zadnjih parnikov je prispel naš rojak iz temniške občine. K tej obči. i pripadajo vasi, Lipa, Temnica, Novelo, Ko, "anjeviea in Vojščica. V teku pogovora z imenovanim nam je bilo potrjeno žalostno stanje teh krajev. Ni bajka toda žalostna resnica, da primanjkuje v mnogih hišah sol, se dogaja celo, da morajo žene rano v jutro iskati zubelj pri sosedu, da zanetijo ogenj za pripraviti borni zajutrk. Hrana je pičla in ljudje mršavi, bolezni je precej in v mnogo hišah se je pojavila sušica. Nezadovoljnost in trpka jeza, za to strašno usodo našega naroda, je vidljiva na obrazih vseh. Razveselilo nas je zagotovitev, da to trpinčeno ljudstvo ni bilo še nikdar tako zavedno kot danes. Tudi bojazen, da bi se nam odtujila deca ne obstoja, ker je ravno tako trdna kot stariši. Šolski pouk v teh krajih je 'ako po-mankljiv, vsled tega otroci znajo malo italjan-ščine. Ljudstvo je malo informirano o svetovnih dogodkih, ker nič ne čita. Kar zve, zve samo potom pripovedovanja. O umoru kralja Aleksandra je zvedlo, ker so postavili na občinski hiši zastavo na pol droga. O Euharistič- ' nem kongresu ni imelo pojma. Cerkveni obredi se vrše v teh krajih po starem, le v Komnu je zraven slovenske pridige tudi italjan-ska. Paje se tudi po slovensko,- ako niso kara binjerji blizu, sicer ni nobene razlike med delavnikom in nedeljo. Zaslužkov t.akorekoč ni, edinoie če poseka--jo še kako drvo jih peljejo v Furlanijo po 4 lire stot. Vina je bilo malo, teran prodajajo od L. 1.80 do 2.—, belo vipavsko po .0.50 - 0,70. V vipavskih vaseh celo po 0.50. hI. Zanimalo bo mogoče.,nekaj cen živil: kruh. po L. 1.45, mejso 4.50, koruzna moka 0.80, .slaba bela moka 1.10, boljša 2.—olje iz semen 5.—, slanjna T—» sladko* —> kava 22.—. Srednji čevlji 35.—, najceneja obleka 150.—. .Mladine je malo doma. Dekleta večinoma služijo po raznih i t al j. mestih, eelo jih,je že nekaj v Rimu. Moška mladina, kar ni prišla st»m^ kaj. je odšla na Fnmcosko, večinoma pa v Jugoslavijo. O neizprosnosti davči>egy jztirjeva; nja je že itak znano. Dosedaj se je le dvoje italjanskili družin naselilo v, te kraje in "iper v vas Vojščica. IOESOI sobo PRVOVRSTNO IN NARAVNO DEO D o o D o o D o n. po zelo nizkih cenah boste naSli v| velikem fot. ateljeju Bellas Artes lastnik D. Epifani Odprto, ob SOBOTAH in NEDELJAH celi dan Avellaneda AV. MITRE 43C| U. T. 22 - 7990 i0e30i Veliki zavod iti ZDRAVNIKI SPflCLTALISTI ANALIZE urina brezplačno. Annl'-ze krvi. Fo polno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oLlikah. Popolno zdravljenje na: podlag krvnp analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk: Izpadanje ,las. Ultravioletnl ■ žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolo- ' čili.' SPOLNA ŠIBKOST:- ITitru íegena; cija po prof. CicarelH.ju. ŽIVČNE BOLEZNI: Novrastenja, izgiibá spoini- , na, iu.šibkost. EEVMATIZEM: kila, naduha, gota, Šibkost, srca Zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjen>, kisline, težka pro bava, bruhanje, rano. «5REVA: colitis, razširjenje, kioničua zapeka. GRLO, NOS, USESA: vneti polipi: brez operacijo in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: inut.Tiiifa. jajčnika, no redno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačovanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nédeijah od 3—12 Slovenski Tednik mora biti v vsaki slovenski hiši. Svota petih pesov za celoletno naročnino je maj-hen za vsakega, ki ni popolnoma brez dela. PrHračajte Slovenski T^mir svojjm rančem prijateljem. Pridobivajte nam novih naročnikov. dabofQjckó con loó mefofeb nwíenaó eófuecLaljiafü Jumiiaxó. Zastrupljajoča hrana Jedilni recept za zdra.vo in dolgo življenje Naša hrana sestoji iz snovi, ki so potrebne za gradnjo in obratovanje našega telesa, in sicer iz beljakovin, ki jih vsebujejo zlasti meso, jajca, mleko in sir, iz ogljikovih hidratov, ki jih nahajamo pred vsem v moki in sladkorju, iz maščob ter iz rastlinskih snovi, ki vsebujejo vitamine, rudninske snovi, snovi, ki dajejo jedem okus, majhne količine ogljikovih hidratov in zlasti neprebavljivo celulozo, ki ima namen spodbujati delovanje črevesja in odvajati neprebavljene ostanke, da ne morejo telesa zastrupljati. Obenem vsrkava celuloza kakor goba kužne bakterije, dalje kisline in prebavne soke, ki na-pravljajo hranilne snovi godne za presnovo. Ta zadnja lastnost celuloze pa ima lahko za posledico to. da se hrana slabo izkoristi in da je dobi telo premalo. Zato priporoča bruseljski zdravnik Van Lint, naj zelenjavo, sočivje in sadje nikoli ne jemo istočasno v, druffimi jedrni, temveč kot posebno jed. in sicer vsaj tri ure po drugih jedeh in tri ure pred naslednjimi. Le v tem primeru bo pokazala celuloza svoje prave zmožnosti za očiščenje črevesja. Najmanj enkrat na dan priporoča Van Lint poseben obed izključno iz sadja, sočivja in zelenjave z nekoliko krompirja, in sicer najbolje zvečer. Če pa smo primorani zvečer jesti meso in sladke jedi. tedaj vrinemo razstrupljajoči obed opoldne ali nekoliko ur po večerji. Pred zajtrkom lahko uživamo mirno sadne soke, morebiti pomešane s sladkorjem, a res same soke. Sladkih jedi s stročnicami in sadjem Van Lint ne ceni prav nič, ker vsebujejo dosti redil-nih, a tudi celulozne snovi. Vsakdanja hrana bi bila po njem naslednja: Zajtrk z zajtrkovalno pijačo, kruhom, maslom, nekaj marmelade, morebiti tudi z mesom, jajci, ovseno jedjo, sadnim sokom. — Malica: presno sadje ali parjena zelenjava brez drugega. — Opoldne zakuhana mesna juha ali nepristna pirejeva juha, ribe, meso, krompir ali mo-čnata jed, sladka jed, sir. maslo kruh, brez zelenjave, sadja ali sočivja. — Popoldanska malica kakor zajtrk, poleti sladoled, kislo mleko ali sadje brez drugega. — Zvečer zelenjadna juha, parjena zelenjava, solata, krompir, sadje, tudi kuhano sadje s saharinom, tenek kos otro-hnegM kruha. Ta načrt se da po potrebah in okusu spremeniti. Vsekako bo zelo koristil bolnikom. Sprva ti morda ne bo vešč, a kmalu se ga privadiš in boš opazil, da si bolj zdrav, bolje rejen, bolj odporen zoper kužne bolezni in kar je še podobnih stvari. Povapnjenje žil se bo pokazalo ze- lo pozno ali pa sploh ne. Res je, pravi bruseljski zdravnik s humorjem, da je Človek vse-je-dec, a to ne pomeni, da je vse-istočasno-jedec. Vse ob svojem času. Srce in kopeli Surovo mleko in zobje Preprosto sredstvo proti zobnemu gnitju, ki pa je spet nevarno za naše zdravje Pariški zdravnik dr. A. Wilc ken je napisal v neki francoski medicinski reviji zanimiv članek o preprosten sredstvu za zatiranje zobnega gnitja. ki je ena izmed najbolj razširjenih in neprijetnih bolezni. To sredstvo ni nič drugega nego surovo mleko, kar potrjujejo tudi raziskovanja ameriških in angleških zdravnikov. Zobna gniloba ali karies je prava kulturna bolezen, ki ji zadnjih vzrokov še ne vemo. Se pred kratkim so mislili, da je v ozki zvezi v uživanjem sladkorja, a to se je izkazalo za neresnično. Znano je tudi, da ima apno velik pomen za ohranitev zob. Surovo mleko pa vsebuje vitamin D, ki je vezan na apno in ki mu pripisujejo velik pomen za razvoj zobovja. Paste-rirano ali prekuhano mleko tega vitamina, žal, nima. Neka angleška zdravnica je pred nedavnim v tej smeri preiskala več nego 2000 jrnilih zob in je prišla do zaključka, da bi morali dajati surovo mleko otrokom že od prvega leta dalje, če jim ga dajemo od četrtega leta dalje, ima to dober vpliv predvsem na zobe. ki ostanejo. Ameriški in angleški raziskovalci zahtevajo, da bi dajali otrokom do 14. leta k vsaki trdni jedi nekaj surovega mleka. Po njem bi morala slediti oplaknitev ust z vodo. da se prepreči nastanek mlečne kisline, ki uničuje zobni emajl. Če bi na ta način spremenili človeško hrano, bi odpravili zobno gnilobo, ki je prava šiba človeškega rodu — pravi dr. "Wilcken. K temu bi bilo pač pripomniti, da gre uživati surovo mleko le tedaj če smo absolutno gotovi, da ne izvira od bolnih krav. Te gotovosti pa ne moremo skoraj nikoli imeti in je zato kaj lahko mogoče, da se po takšnem mleku inficiramo z bacili jetike, legarja itd. Pripomniti bi pa bilo, da je mnogo vitaminov D tudi v ribjem olju jajcih, siru in razni rastlinski hrani. ZUBOZDR A VNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 It. T. 59 - 1723 Trelles 2538 Kdor boleha na srcu, ne sme. brez zdravniškega predpisa pričeti z zdravljenjem potom kopeli. Zlasti je treba velike previdnosti pri ko-pelih, ki vsebujejo ogljikovo kislino; te kopeli silijo namreč srce k pomnoženemu delovanju. Zdravnik mora v poteku zdravljenja natančno paziti na to, da se srce vsled pomnoženega delovanja ne utrudi preveč. Ker se bolnikovo stanje dnevno spreminja, se more opazovanje zdravnikovo pričeti šele vteku zdravljenja in ni mogoče, da bi se načrt zdravljenja povedal že tedne naprej. Zato tudi ni zmeraj pravilno, da zdravljenje, ki se je letos dobro obneslo, drugo leto na isti način ponovino. Tudi ni prav, kakor se to večkrat dogaja, da nagovarjamo prijatelje in znance k temu ali onemu načinu zdravljenja, če je ta način pri nas dobro uspel. Kdor se je že večkrat zatekel h ko-pelnemu zdravljenju, misli, da je njegovo srce sedaj že na to navajeno i ntrenirano in da more zato pričeti z močnejšimi metodami. Ravno obratno je pravilno; in če bomo v istem kopališču, pod istimi pogoji, jemali iste kopeli, bo uspeh večkrat izostal. Zapustili bomo kopališče in rekli bomo, da je bil ves denar zastonj. Kratko posvetovanje z zdravilnikom bi nam bilo prihranilo razočaranje in nepotrebne stroške. Zato je zmeraj potrebno, da se o pravem času posvetujemo z zdravnikom, posebno še, če predstavlja takorekoč naporno telovadno uro našega srca. Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) :HKB>'* ter sploh z vs^ potrebščinami Slamniki od $ dalje Cene konkurenČ»6 CLINICA DENTAL DE PLATA Pivovamiške delnice, najboljša naložitev SARMIENTO 1480 g D :OBOE=-IOC3QE Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati za Pet' foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 1®' — Garantirano delo. "" Posvetovanja brezplačno. CARLOS PELLEGRINI SÜ esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.80 i® od 14r—18. <* 20Ca0E= Pr. LEVISKI-JA Plesni Akademiji V dveh dneh garantira- D O mo naučenje vseh plesov: Fox-Trot, Ranchera, Paso doble, Tango, Valček itd. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za O začetnike. o Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.