Leto XYHL
-
f; Celju, dne 4. septembra 1908.
Štev. 101.
i
i
Uredništvo Jena Schillerjevi cesti št.3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Nemškutarska nasilnost.
(Dopis iz ptujskega okraja.)
Da smo označili kakšne razmere za neznosne, smo jih dosedaj nazvali turške razmere, a dandanes se razmere na Turškem obračajo na bolje, abso-lutistiška brezpravnost se umika ustavnosti in pravičnosti. Imamo pa pri nas na Štajerskem ljudi, ki so bolj nasilni nego so bili sultanovi hlapci na Turškem ali šahove kreature v Perziji. Nemškutarstvo in sadovi nemškutarstva so po duhu najbližji sorodniki sultanske in šahovske samovoljnosti. Če vidimo kakih sredstev se dan na dan poslužuje posilinemštvo na Spodnjem Štajerskem, da se vzdrži na površju, se moramo vprašati, ali še živimo v ustavni državi, ali smo Slovenci ravnopravni državljani ali le helotje. Vlada gre nemškutarjem pri njih nesnažnem delu na roko in niti z mezincem ne gane, da bi to kliko zavrnila v meje zakonitosti in dostojnosti ter ji prav energično za vselej preprečila nje silovitosti.
V zadnjem času so se Nemci vrgli z uprav besno srditostjo na slovensko uradništvo in učiteljstvo. Brezobzirno, predrzno in nesramno nastopajo, kjer hočejo izpodriniti slovenskega uradnika ali učitelja.
Svet se zgraža nad nasilnostjo Madžavov, a nič manjša ni nasilnost naših nemčurjev. Še ni dol£0'tega, kar so nemški okrajni šolski sveti Zahtevali, da je moral učitelj-kompetent izstopiti iz slovenskega učiteljskega društva, če je hotel dobiti zaželjeno mesto. Ker pa to ni imelo uspeha, ker je učiteljstvo zvesto ostalo svoji organizaciji in svojim načelom, so natihoma zahtevali, da naj prosilec podpiše nemški program in na tihem deluje za
nemštvo: ,.sonst bekommen Sie keine Stelle" . . . Imamo dokaze, da se je tako postopalo. A ob značajnosti slovenskega učiteljstva so se razbili tudi ti nemoralni naklepi nemškutarskih mogotcev.
Najnovejša praksa nemškutarskih okrajnih šolskih svetov je pa ta, da poaeli slovenskemu učitelju za vsako malenkost ukor, kateri ga za tri leta diskvalificira in mu navidezno čisto postavno onemogoči vsako kompetenco. Znani so nam slučaji, da je nemški okrajni šolski svet izrekel ukor slovenskemu učitelju, ker je ta nekega kaplana tožil radi razžaljenja časti, ute-meljivši svoj ukor s tem, da je imel učitelj s sodnijo opravka. Neki učitelj je bil tožen in čeprav je bil oproščen, dal mu je okrajni šolski svet ukor, ker je imel posla s sodnijo. V nekem okraju je dobil Učitelj iz istega razloga kar tri ukore hkratu. Da mu je bila s tem kompetenca onemogočena, se samo po sebi umeje. Rekord v nasilnostih je pa dosegel ptujski okrajni šolski svet. — Na Ptujski gori je bilo razpisano nadučiteljsko mesto. Med drugimi je prosil za to službo tudi ondotni učitelj g. Ivan Klemenčič. Ker pa je značajen Slovenec, ki ne mara lizati Ornigu in Straschillu rok, so sklenili očka Stra-schill, da Klemenčič nadučitelj na Ptujski gori ne bo. Pričela se je proti g. Klemenčiču gonja, 'ki kaže vso moralno propalost našega nemškutarstva v pravi luči.
Da bi g. Klemenčiču onemogočili kompetenco, je zloglasni ptujški listič „Štajerc" naperil neko tožbo zoper g. Klemenčiča. Z namenom, da bi na izid pravde vplival, je pisal „Štajerc" že pred obravnavo, da g. Klemenčič mora biti obsojen itd. A vkljub vsemu pritisku je bil sijajno oproščen
in „Štajerc" postavljen na laž. To je bolelo, kajti blamaža je bila tem večja, ker so že tudi v Mariboru in Gradcu izhajajoči nemški listi pisali o obsodbi g. Klemenčiča kot o gotovi stvari.
Ko je g. Klemenčič vložil prošnjo za nadučiteljsko mesto na Ptujski gori, so iz Ptuja nahujskali nekatere, naj bi po fari nabirali podpise zoper njega. Ker pa je g. Klemenčič obče priljubljen, celo Štajercijanci niso marali delovati zoper njega in krajni šolski svet, v katerem je polovica odbornikov Štajerci j ance v, ga je soglasno predlagal na prvem mestu. Glasoval je za g. Klemenčiča tudi krajni šolski ogleda, ki je trd Nemec, a pravičen mož.
To je bil drugi hud poper očku Straschilu in tuhtal je, kako bi gosp. Klemenčiča vendarle izpodrinil.
Pri seji okrajnega šolskega sveta ptujskega, ki je v nemških rokah, je bil vkljrA vsej gonji vendar-le vsprejet v tarifo tudi g. Klemenčič, kajti pravica je le pravica in se ne da kar tako poteptati.
To je bil tretji udarec Straschilu. Tedaj pa je tako zavrela kri gospodu Straschilu, da je pozabil na vse ozire, na pravičnost in dostojnost. Potegnil je iz žepa akte zgoraj omenjene sod-nijske obravnave zoper g. Klemenčiča in javkal, da takšen človek, ki je imel že s sodnijo opravka, ne sme priti v tertio.
Uspeh tega njegovega nastopa je bil ta, da je bil Klemenčič Vržen iz terna, mesto njega pa vsprejet g. Čuček. To je nečuvena nasilnost, terorizem, ka-keršnemu ne najdeš primere. Gospoda Klemenčiča so izključili iz terna, ker ga je „Štajerc" po krivem tožil in ker je ta s svojo krivično tožbo pred sodiščem propadel.
Ta dogodek je splošnega po. menain ne zadeva samo gosp. Klemenčiča. Po tej logiki ptujskega okrajnegašolskega sveta je mogoče v s a k e m u slovenskemu učitelju zaprečiti vsako zboljšanje svojega položaja; je treba le, da ga „Štajerc"toži, naj bo potem že dotični učitelj obsojen ali oproščen, to je vse eno -s sodnijo je imel opravka in to je dovolj, da se njegove prošnje ne jemlje v pošte v.
In kakšne ljudi protežirajo nem-škutarski okrajni »šolski sveti? Kdo je ta Tschutschek, ki je našel milost v Straschilovih očeh? Sicer nam je jako neljubo, da se moramo pečati z osebnostmi, a nasproti nasilnosti se ne moremo drugače braniti. Mi smo napa-dani in oškodovani, zato smo prisiljeni govoriti.
Ta Čuček je bil Slovenec, je pa vstopil v nemško učiteljsko društvo, samo da bi bil imenovan nadučiteljem v Žrečah. Ta načrt mu je preprečil odločni korak slovenske učiteljske organizacije. Radi njegovega odpad-ništva ga je konjiško učiteljsko društvo izključilo, kajti za politične neznačaj-neže ni mesta v slovenski učiteljski organizaciji. Kakšen značaj je ta Čuček, pardon Tschutschek, sodimo lahko po tem, da ga je nek pristen Nemec (ime je v našem uredništvu na razpolago), javno v gostilni imenoval z najgrjim, sramotilnim imenom, a Čuček je to psovko mirno vtaknil. Pristni Nemci obsojajo nečastno počenjanje moralno propalih nemčurjev, ker se jim studi taka neznačajnost iz nizkotne1 dobička-željnosti:
Straschil in Tschutschek, kako lep parček je to — pač res, gliha vkup
LISTEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Kolikor so bili znani Trubarju poskusi Hrvatov, da bi prilagodili latinsko pismo svojemu jeziku, se niso skladali z njegovim pravopisnim idealom. Glagolica je veljala sicer tudi njemu za „hrvaški alfabet", ali proti njej je imel začetkom svoje pomisleke: z lastne skušnje je vedel, da je neokretno pismo, ki se ga je težko naučiti in le z neprestano vežbo mogoče ohraniti v spominu, ter pač sklepal, da je širokim masam neprimerna, glavni pomislek pa je tičal najbrž v tem, da se je bal stroškov, ker so imele stalno glagolsko tiskarno samo Benetke. Zato je „po-skušal, ali se more pisati (tudi) . . . hrvaški jezik z latinskimi (po nemškem izgovoru) ali nemškimi črkami", s katerimi so razpolagali nemški tiskarji
ter prišel do sličnih zaključkov kakor pri slovenščini.
Ker je videl, da je le malokdo izmed Hrvatov, ki bi mogli delati na slovstvenem polju, zmožen nemščine, jim je hotel pomagati z mostom in si napravil načrt, da se prevedejo njegove knjige s slovenščine v hrvaščino. Dokler je oviralo uresničenje tega načrta pomanjkanje denarja in delavcev, je računal na sorodnost obeh jezikov in še 1.1555 namigaval, da ne upa najti svojim slovenskim knjigam čitateljev le med „Bezjaki", ki so takrat še sami nazivali svoj jezik: slovenski in jih je s „Krajnci (Gorenjci) ... Korošci, ... Štajerci inu Dolenci ..., K r a -šovci inu Istriani ..." tudi vedno prišteval med Slovence, ampak tudi med „Hrovati". Bogvedi, če ni takrat tako-le malo pokoketiral z mislijo in možnostjo, da bi se dvignilo njegovo slovensko kranjsko narečje na prestol pismenega jezika tudi
pri Hrvatih?! — Saj je povdarjal ravno na istem mestu kot posebno prednost svojega narečja, da ga „tih drugih dežel ludi tudi mogo za-stopiti". Kot morebitni pismeni jezik „slovenskih in hrvaških dežel" se mu je menda res zdelo kot nekako središče na tem prostranem polju . . . Globlje spoznanje hrvaških in srbskih razmer ter potreb, upanje na Ungnada, ki je bil pribežal za Trubarjem na Wiirtem-berško ter odprl svojo zakladnico reformatorski propagandi na Balkanu in upanje na Klombnerjev krog, ki je sklenil „iskati sredstva in pota, da prevede to, kar bi prestavil (Trubar) na slovensko, potem v hrvaški jezik in pismo", je nagnilo Trubarja, da je operiral z glagoličo in cirilico in opustil misel o slovenščini kot pismenem jeziku Slovencev in HrVat&v, ako jo je kdaj gojil: kot voditelj Ungnadove tiskarne z glagolskimi, cirilskimi in latinskimi črkami v Tubingi, kateri je bil sam duševni roditelj, in kot prin-
cipal tamošnje družbe za prevajanje protestantskih knjig na jezike slovenskih in balkanskih dežel je 'iskal v Bosni in Dalmaciji najprimernejše narečje za pismen jezik Hrvatov in balkanskih Slovanov, pa našel v bivših katoliških glagolaših Stepami K6nzulu iz Istre in Antonu iz Dalmacije slaba; pomagača. fco je pa tiskarna po Ungnadovi smrti zaspala, je imel spet trenutke, ko je pričakoval, da sežejo tudi Hrvatje po njegovih slovenskih knjigah ter opominjal tttdi njihove pridigarje: „. . . te ene besede, koker kerščenik, kristian, Jezus je v grob položen, Jezus je pokopan inu tim glih, se unglih (ungleich, nejednako)
vmej---Sloveni inu Krovati
tolmačijo, na tim se nema noben zmotiti, zakaj obuje je prou. Oli ti pridigarji imajo vsak v suji deželi per enim tolmačenju ostati inu tih besed vsak praznik drigači ne premi-novati".
Štriha. Za nadučiteljsko mesto v Stu-denicah se je Čuček tudi potegoval, a slovenjebistriški okrajni šolski svet, čeprav je nemški, ga ni predlagal, mariveč odklonil. Kar drugod zavržejo, to so Straschil in drugovi pobrali, da so izpodrinili značajnega Slovenca. Tu se vidi, da jim je v borbi zoper Slovence vse dobro došlo, posebno pa politični neznačajneži.
Tej nasilnosti ptujskega okrajnega šolskega sveta se moramo upreti. Mi zahtevamo ijjj-avice in zakonitosti. Naj se gospoda nikar ne igra, ker bi utegnil navstati vihar, ki bo napravil konec tej samovoljnosti in koruptni nasilnosti.
Pozivamo deželni šolski svet, če ima še kaj čuta za poštenost in pravico, naj razveljavi temo, ki ga je sestavil ptujski okrajni šolski svet za nadučiteljsko mesto na Ptujski gori. Ako pa tega ne stori, bomo vedeli, da deželni šolski svet odobrava nasilnosti okrajnih šolskih svetov in da tudi sam nasilno postopa. Naj gospoda ne tira stvari do skrajnosti, kajti še živimo in bodite averjeni, da te klofute slovenska javnost sploh in posebej še slovensko učiteljstvo ne vtakne.
Politični pregled.
Domače dežele.
Škandal, ki ga je povzročil ravnatelj nemških karteliranih železaren s svojimi odkritji še vedno raste. Do sedaj je toliko gotovo, da je občinski svetnik pražki, predsednik kluba mlado-čeških mestnih starešin itd. itd. dr. Černohorsky v resnici ponujal nemškemu karklu svoje posredovanje Černohorsky ni član upravne komisije za vodovod zato je naravnost nerazumljivo, kako je zvedel, kedo oferira cevi in po kaki ceni. On se sicer izgovarja, da so ga vodili pri tem zgolj nesebični nagibi, pa mož ima tako preteklost za seboj in je bil že večkrat vpleten v tako nečedne posle, da treba vsekako počakati na izid pravde, predno se bo moglo verjeti, da so bili nagibi njegovega postopanja res čisti. Večina listov je sedaj proti njemu in ga dolži, da je napravil veliko sramoto občinski upravi pražki in češkemu imenu ter energično pozivajo, naj Kestranka toži in se pred sodiščem opere hude obdol-žive in sumnje, katera leti nanj. Drugi sokrivec je dr., Černohorskega brat, trgovec Jan Černohorsky in tretji član te dične trojice je Ant. Kunz, lastnik Prve moravske tovarne za vodovode v Hranicich. Ta mož sam priznava, da je nemškemu kartelu pisal, naj mu dovoli 5% in 2% provizije. Tudi ta »rodoljub" se izgovarja, da je hotel na ta način mestu prinraniti 5 % s®bi pa pridržati samo 2 %• — Kako je iprišel do tega, nam tudi še ni pojasnil. — Vodovodna komisija, mestno starešinstvo in mestni odbor tožijo Kestranka in Prager Tgbl. zaradi življenja časti in so podali ovadbo na državno pravd-ništvo zaradi uvedbe kazenskega postopanja. Kestrankov odgovor je poln zavijanja. Mož napada in sumniči ljudi, ki s celo vodovodno afero ne stoje v nobeni zvezi, kakor posl. Kramaf, posl. Brdlik, trg. minister Fiedler itd. Pogovore, ki so se vršili na štiri oči, Kestranek po svoje zavija in podtika koruptne namene posebno Brdliku, sek-cijskemu načelniku Roesslerju in ministru Fiedlerju, ki pa nisofhoteli nič druzega od njega, kakor to, da '.bi nemški kartel prodajal polfabrikate in surovine češki tovarni za vijake^ v Budjejovicah po isti ceni, kakorjjnem-škim tovarnam, Kestranek je pa zakte-val od češke tovarne cene,! v„ višini nemških cen (iz , rajha) in še^carino po vrhu — torej cene, katerih ne more
nikdo v Avstriji plačati. To je jasno, da je nemški kartel iz nacijonalne nestrpnosti hotel onemogočiti osnovanje češke, tovarne za vijake v Budjejovicah. — Ta pravda bo pokazala vso uma-zanost češke in nemške buržoazije; kje bode več nesnage, se danes še ne ve.
Centrala agrarcev je imela 1.1, m. shod na Dunaju: Predsedoval je knez Kari Auersperg, poročal je pa vitez Hohenblum o ,.pogubonosnih" učinkih pogodbe s Srbijo. Sprejeta je bila resolucija. v kateri se izreka odločna nezaupnica ministrskemu predsedniku bar? Becku in vsem ministrom, ki so glasovali za to, da se pogodba na temelju pooblastilnoga zakona uveljavi. Ob jednem se poziva vse člane proste agrarne zveze naj z vso odločnostjo nastopijo v parlamentu in v delegacijah proti tej pogodbi in ako jim vlada ne da obveznega zagotovila, da ne dovoli uvoza živine in mesa ne iz Rumunskega ne iz Bolgarije, naj stopijo v najostrejšo opozicijo. Vrhu tega poziva centrala vse odbore po deželah naj mobilizirajo vse kmete proti takim pogodbam. — Seje sta se udeležila izmed slovenskih državnih poslancev
gg. Roblek in dr. Ploj.
*
Minister Ebenhoch je poslal ostavko, ki pa ne bo sprejeta. — Cesar, ki se je nedavno malo prehladil,
je zopet popolnoma zdrav.
*
Madžari plašijo s panslavizmom. Nedavno je napisal nek Tintenkuli, ki stoji v službi »Budapešti Hirlapa" nemško brošuro: »Ungarn und die Apostel des Panslavismus", ki je izšla v Berlinu. Ta dobro plačani spis ima namen oprati Madžare pred Evropo in še posebno Nemce prepričati, „da ni v Evropi drugega naroda, kateri oi dal narodnostim toliko pravic in svobod kakor Madžari; narodnosti imajo delež na ustavi, na vseh smereh in svobodah ogrskega (političnega) naroda. Razdelitve pa ni mogoče dovoliti. Tega ne dovoljuje minolost in tisočletna tradicija madžarskega naroda."
S temi besedami končuje ta »nemški" XYZ svoj slavospev na Madžare. (Mož nima niti poguma svoj spis podpisati.) Taki in podobni spisi ne bodo več Madžarom pomagali sedaj, ko sta govorila BjOrnson in Scotus Viator. Madžarski listi ščujejo proti ruskemu generalu Volodimirovu, kateri potuje po Hrvatskem in proučuje tamošnje razmere. Svobodoljubni in vitežki Madžari pravijo, da spravlja potovanje Volodimirovo v nevarnost interese dinastije ter da spodkopuje mednarodni ugled države. Pravijo nadalje, da to potovanje pospešuje jugoslovansko propagando in da bi se bilo moralo prepovedati ali zaprečiti. Naj se vitezi ne boje, Volodimirov jih ne bo več dolgo vznemirjal, ker pride v kratkem v Ljubljano na časnikarski kongres.
*
BjOrnson je izjavil, da se on kot neposlanec ne more udeležiti medpar-lamentarne konference v Berlinu, da se pa uadja, da se najde mož, ki bo v tem zboru grofa Apponyija na mestu zavrnil, ako se bode predrznil spregovoriti kaj proti Hrvatom. Tej želji se pridružujemo tudi mi Slovenci in upamo, da bode koalicija izvedla svoj namen in na tej konferenci spregovorila v imenu zatirane Hrvatske.
Štajerske notice.^
Dnustwenanazna n i I a glej v rubrikif,,Zveze narodnih društev".
—	Na c. kr. samostojnih nem-sko-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo nŽtfMi za šolsko leto 1908/1909 v I. razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, kteri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo priti v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
—	Voliici, pozor! Pozor na vo-lilce. Žalibože se naši ljudje še vse premalo brigajo za svoje politične pravice. Koliko dela imajo posamezne osebe, da pišejo na vse strani in zahtevajo potrebnih podatkov, pa še teh ni moči dobiti.
Naj se vse tiste osebe, ki plačujejo dovolj davka, da se vpišejo ,v imenik veleposestva za okrajni zastop, oglasijo bodisi pri političnem društvu »Naprej" ali v pisarni dr. Jurja Hra-šovca v Celju, da se tam vse dotične listine pregledajo in da ne bode v slučaju kake volitve potem toliko dela.
Naj pa velja ta poziv tudi vsem gg. duhovnikom, učiteljem, županom, občinskim tajnikom, sploh vsem osebam, ki se zanimajo za našo politiko, da vsako osebo svoje župnije ali občine, ki bi utegnila imeti dovolj davka, naznanijo na enem ali drugem omenjenem mestu. Od tam se bode gotovo dalje posredovalo.
—	»Zadružna Zveza" v Celju je darovala mesto venca na krsto pokojnega nadučitelja Franca Eller-ja 30 K za podporni zaklad Mihael Vošnjakov, ki je s tem brez obresti narastel na 740 K. Rodoljubi naj se večkrat spominjajo tega zpklada s prispevki. Prispevke sprejema »Zadružna Zveza" v Celju.
—	Celje v netarnosti! 20. septembra pride v Celje na stotine rdečih srajc iz vseh slovenskih pokrajin, celo Cehi! Slovenci nameravajo s sokolsko armado napasti Celje, uprizoriti krvave poboje po cestah. Celje na en mah posloveniti! — Tako vpije »vahtarca". V resnici pa prirede naši napr. akademiki s pomečjo celjskih narodnih društev veliko veselico, v vseh prostorih „Nar. doma", čiji čisti dobiček je namenjen »Sokolskemu domu". Ali se ne uresniči naša trditev, da je nastal pravcati »debaclč" (da govorimo z „vah-taričino" francoščino) v možganih celjskih Nemcev?
—	Opomin slovenskim starišem okoliške celjske občine! Radi spregleda koj ob začetku šol. leta 1908/9. in pravilne razdelitve razredov se je nkrenilo, da se letos nimajo samo novinci, ampak tudi v s i drugi učenci, ki mislijo posečati to ljnd. šolo, zgla-siti ob vpisovanju. To se vrši 16., 17. in 18. septembra t. 1. v šolski pisarni; Nove ulice, 9; vsak dopoldan o d 8. d o p o 1 12. n r e. — Tisto velja tudi za otroški vrtec v Gaberjih. Vodstvo okoliške dedke ljudske šole
v Celju.
—	Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi na praznik dne 8. septembra ob pol 3. uri pop. pri čebelnjaku gostilničarja g. Frana Sameca na Ložnici pri Celju čebelarski shod, na katerem bo zraven praktičnih navodil v čebelarstvu, znani strokovnjak gospod Jurančič predaval o pre-zimljenju čebel.
Ker je prezimljenje eno najvažnejših del v čebelarstvu, kliče vse čebelarje na mnogobrojni obisk
podružnica.
—	Iz finančne službe. Prestavljen je tit. višji nadzornik Roman Dobnik iz Kozjega v Šmarje pri Jelšah in Fr„ Pavline iz Ptuja v Celje.
—	S pošte. Raznašala se bo iz Ormoža po 4 krat na teden pošta po Dobrovi, Litmerku. Libanji in Pav-
lovcih. Postavijo se poštni nabiralniki in sicer v Pavlovcih 1, v Litmerku 1 in na Libanji 2. — Po trikrat na teden se bo dostavljala pošta po vaseh poštnega okoliša malonedeljskega.
—, Afera Cestnik - Fon proti urednikoma Spindlerju in Lešničarju je sedaj končana; s cesarjevim pismom z dne 18. avgusta sta tudi oba urednika pomiloščena.
—	The Wonder - Bio. Na glaziji se nahajajoče bioskop gledališče, ki je edino te vrste, se po pravici raduje mnogobrojnega poseta. Bioskup »udi najboljše, kar se je dosedaj uprizarjalo v tej stroki ter ureja vedno nove serijer o katerih se mora priznati, da o zanimivosti in lepoti po možnosti prekašajo prejšnje. Prostori so razprodani pri vsaki predstavi.
—	»Nemški" bratje so si v laseh. Celjska „vaht" od srede se obrača ostro proti »marburgdrci" katera ima, kakor znano, navado kritizirati »naci-jonalno" delo celjskih Nemeev. Cela polemika med obema listoma se vrti okrog jedne točke: kdo bo dobil »Siid-markin" denar v kremplje, ali Celjani ali Mariboržani? Ponavlja se isti prepir kakor svoj čas med Celjani in Ptujčani zaradi „Schulve;einovih" 100 tisoč kron. Škoda, da nemški »bratje" po Avstriji, ki obe nemški napadalni društvi podpirajo* ne vedo, da se s tem denarjem ničesar druzega ne doseže kakor da se obogati nekaj renegatskih nemškntarskih špekulantov. Cel prizor je skrajno ogaven za vsakega človeka, ki ima le nekoliko čuta za dostojnost in poštenost.
—	»Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev" ima 6., 7. in 8. septembra svojo 20. glavno skupščino v Gorici. Predsednik »Zveze nar. društev'1 g. A. Pesek predava o regulaciji učiteljskih plač in »Kaj naj stori učiteljstvo v trajen spomin šestdesetletnice vladanja cesarja Fr. Jožefa I." ?
—	Poročil se je v Gradcu, dne 2. septembra 1908 g. Ernst Slane, nad-učitelj v Petrovčah z gospodično Si-donijo Štuhec, bivšo učiteljico. Bilo srečno!
—	Iz Petrovč. Veselica, ki se j« prii edila dne 20. avgusta v prid družbi sv. Cirila in Metoda se je obnesla precej dobro. Prav srčno se zahvaljujemo vsem cenjenim sotrudnikom in udeležencem. Posebno hvalo pa izrekamo vrlim p. n. Žalčanom, ki so tako požrtvovalno sodelovali in nas jako znatno podprti na obili udeležbi,
—	Občina Gotovlje je v svoji seji dne 30; avgusta imenovala nj. ekscelenco barona Becka min. predsednika svojim častnim občanom zaradi zasluge za tukajšnje občane.
—	Dijaški sestanek v Žalca v sredo, 2. t. m. se je obnesel prav po-voljno. Vkljub slabemu vremenu se j« zbralo krog 25 tovarišev. Tov. Pre-koršek je podal poročilo o delovanja celjskega odseka, nato pa so se vršila predavanja: tov. Lipold o razmerju dijaške organizacije do političnih strank, tov. Vratnik o srednješolskem dijaštvu, eden tovariš o celjskem dijaštvu ter tov. Pučnik o verskem vprašanju. Taki shodi naj bi se ponavljali, priporočamo pa jih tudi dijaštvu po drugih krajih. Saj ni treba da naj pride stotine tovarišev! Tudi majhno številce n. pr. 10, že popolnoma zadostnje za prav uspešen razgovor. Torej v posnemanje.
—	Zaradi podpore po suši oškodovanim posestnikom na Spodnjem Štajerskem sta posredovala minulo sredo pri poljedelskem ministru drž. poslanca gg. Roblek in dr. Ploj. Minister je seveda mnogo obljubil — bo-demo videli, kaj bo storil.
—	Umrl je v graški bolnišnici usmiljenih bratov posestnik Frane Zorjan iz Frankovec pri Ormožu.
—	..Kulturni boj je boj med onimi, ki se imajo za bogapodobne, stvore osebnega, vsenmnega duhovnega bitja in onimi, ki se imajo za slepi proizvod slepe nature .." Odlomek govora »Slo-venčega" urednika Terseglava iz Ljubljane v Nazarjih, dne 30. avgusta. — Mislimo, da ne bo treba ničesar dostavljati.
—	Dr Korošec za svoje volilce. Minul ponedeljek se je vršila v Rogatcu seja okr. pomožnega odbora za škodo po suši. Dr. Korošca državnega poslanca v okraju, seveda ni bilo pri seji. Sedaj ni volitev! — Ravnotako se enake seje v Ljutomeru ni udeležil „dični orjak" Roškar. Kjer je treba resnega dela, tam ni nikoli poslancev »Kmečke zveze".
—	Prvi sestanek slovenskih svo-bodomislecev se vrši 7. septembra v »Narodnem domu" v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Svobodna Misel. 2. Nastanek in razvoj Svobodne Misli med Slovenci. 3. Današnje versko stanje slovenskega naroda. 4. Naša organizacija in bodoče delo. 5. Nasveti, predlogi in prijateljski pogovori. Kdor se hoče tega shoda udeležiti, naj to naznani na naslov: Svobodna Misel, poste restante. Pričetek točno ob 3. uri popoldne.
—	»Delo za ljudstvo". Na Zidanem mostu so 31. maja 1.1. nekateri železničarji demonstrirali proti znanemu dr. Benkoviču. Za to so bili seveda po načelih k'erikalne ljubezni do svojega bližnjega ovajeni sodišču in so nekateri obsojeni na občutne globe. Upamo, da si bodo železničarji to dobro zapomnili in klerikalcem ob priliki temeljito poplačali.
—	Sv. Peter pod Sv. gorami. Shod km. zveze, kojega je priredil dr. Korošec v nedeljo pri nas, je bil zelo klavern. Zbralo se je do 100 ljudi, med temi jc bilo pa najmanj polovico žensk in otrok, a od moških tretjina pristašev »Narodne stranke", ki so bili radovedni na Koroščeva poročila. Tudi trije orožniki so bili navzoči, a to službeno. Posla niso imeli, kajti posel »vunbacitelja" opravljati je hotel neki tu prav dobro znani gospod, ki se v vsako stvar po nepotrebnem vtika. Druge nesreče ni bilo.
—	čedna mati. Orožništvo v Kan-diji pri Novem mestu je prijelo 25-letno deklo Julijo Divjak, rojeno v Št. Pavlu pri Preb. Porodila je pred kratkim otroka in ga pustila v gozdu bi. novomeške postaje, kjer je umrl. Ona trdi, da se je otrok mrtev porodil.
—	Ponesrečil se je 13 letni A. Vrečer iz Lubečnega, ker je hotel streljati iz stare, zarjavele pištole. Pištolo je strel raztrgal in fant je dobil na roki težke rane.
—	Za automobilni promet iz Celja v Dobrno in Vitanje se zavzemajo tamošnji Nemci. Ker trdijo, da so oni sprožili to idejo, moramo to trditev popraviti: mi smo se sporazumno z dobrnskimi Slovenci zavzemali za automobilni promet Dobrna - Celje že pred dvema letoma in je le slavni naš uradni šimelj kriv, da stvar ni napredovala. Veselilo nas bo pa sedaj, ako se bo resno kaj storilo in so Slovenci radi pripravljeni sami pripomoči k upe-ljavi automobilne zveze z imenovanimi kraji, ki je zares potrebna.
—	Pogorelo je v Vordernbergu na Zg. Štajerskem 70 tisoč hektolitrov lesnega oglja v skupni urednosti 300 tisoč kron. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
—	Iz Šmartna ob Dreti. Poštne upravitelje v Šmartnem pozivamo, naj bolj natanko opravljajo svojo službo in naj pazijo na to, da pisma ne bodo ležala po dva dni na pošti, ker bi se sicer morali drugam obrniti za pomoč. Tudi uradne ure naj se drže in naj bodo
službujoči upravitelji strankam na razpolaganje. Nadalje bi tudi radi vedeli, kako je to, da se nekaterim strankam dovoli ustop v uradno sobo, dočim se druge sili, da čakajo v predsobi?
—	Mednarodna zveza kmetijskih zadrug priredi svoje drugo veliko zborovanje dne 23. in 24. septembra t. 1. v Pijacenzi. Tej zvezi so doslej pristopile države: Nemčija, Avstrija, Italija, Švica, Ogrska in Srbija. Zveza ima svoj sedež v Darmstadtu na He-senskem, kamor je tudi vposlati prijave za udeležbo zgoranjega zborovanja.
—	Ali je to res? Slišimo, da se je okrajna hranilnica v Slov. Bistrici spremenila tako, da sicer jamčijo vse občine okraja za isto, dobiček pa gre ves v žep slovenjebistriškim purgarjem. Tudi vodstvo je popolnoma purgarsko. Ali je kaj tacega res mogoče? Prosimo poročila!
—	Okraden tat. V Mariboru je ukradel čevljarski pomočnik P. Škerlec kmečkemu fantu Padariču hranilno knjižico za 500 K, dvignil denar in se tako napil, da je pijan obležal v cestnem jarku. Tam ga je našel policaj, kateremu je potožil, da mu je ukraden denar nekdo zopet ukradel.
—	Tat v talarju. Te dni so pripeljali v ječo okr. sodišča v Celju nekega Madžarja, Oskarja Szegha, kateri je poskusil s pomočjo talarja oskubiti nekaj »duhovnih bratov" v Posavju. Szegh je dovršil nekje na Madžarskem nekaj gimnazijskih razredov in je bil tudi že v Ostr^gonu nekaj časa v seminarju. Pretekli teden je obiskal oblečen kot duhovnik najprej rajhenburške trapiste, kjer je tri dni dobro živel in potem za spomin odnesel neke »malenkosti". Iz Rajhen-burga je šel v Videm k dekanu, obiskal s tamošnjim kaplanom in primi-cijantom Barbičem župnika v Krškem ter ga oskubil za 8 K; izposodil si je še od videmškega dekana dve štoli, talar in križ iz nikla ter se podal v Brežice. Do Brežic se je že promoviral za doktorja modroslovja in bogoslovja; brežiški frančiškani so pa prebrisani tiči in p. Fulgencij je zvohal, da ta doktor bogoslovja še videl ni. Poklicali so mestnega policaja, kateri ga je povabil seboj na rotovž. Tam so mu preiskali kovček in obleko ter našli mnogo ukradenih stvari. Resnično ni vsak svetnik, kdor nosi talar; da je lahko tudi navaden tat, tega mnenja so sedaj gg. župniki v štajerskem Posavju.
—	Strah ima velike oči. »Mar-burger Zeitung" toži, tla je g. Lenarčič kupil steklarno v Ribnici na Pohorju od neke angleške družbe za 600 tisoč kron. Pred kratkim je bilo odpuščenih nekaj uradnikov; »M. Z." pravi, da iz narodne nestrpnosti. No, ako se kak nemški uradnik slovenskega podjetja po nepotrebnem ši-rokousti, ni čudno, če se ga postavi slednjič na cesto. Vendar pa uradniki niso bili odpuščeni zaradi svojega nemškonacijonalnega mišljenja temveč zaradi tega, ker se jih sedaj več ne potrebuje toliko, odkar ima podjetje jednega šefa. »M. Z." izvaja iz tega seveda bogvekaj: strah ima povsod velike oči.
\S~~~ Slovenščina „kurzovca" GržL-nitza v Marnbergu. Navajeni smo marsičesa od naših nemških sodnikov in pristavov, kateri so se v glasovitih »kurzih" naučili slovenščine. Pa ad-junkt Granitz v Marnbergu hoče vse prekositi. Pri neki obravnavi, ki se jo nedavno tega vršila, je čital slov. pismo, katerega je pisal nek kmet orožniški postaji; v pismu je bila beseda zvijača podčrtana. Gr&nitz si je mislil: aha, to mora biti kaj posebnega in je dejal: »Nicht wahr, zvijača heisst „Schweinerei" ? To je klasičen
primer za znanje slovenščine nemških adjunktov. In naša jnstična uprava se se sramuje nastavljati tacih ljudi, kateri so mnogokrat tudi slabi juristi, po Slovenskem! Kaj čuda, da se obsodi po naših sodiščih po nedolžnem toliko kmečkih ljudi, ki si potem ne vedo dalje pomagati in tiho trpijo. Kdaj bo konec tega vnebovpijočega škandala?
—	Pošta v Žalcu. Na tukajšnjem c. kr. poštnem uradu ste nameščeni dve gospodični, kteri niste zmožni slov. brzojava ali slov. naslova prepisati brez pogreškov. Na razpolago nam je brzojavka in trije poštni prejemni listi, na kterih kar mrgoli pogreškov. Zahtevamo od c. kr. poštnega ravnateljstva -v Gradcu, da nam pošlje uraa-nike, kteri so slovenščine popolnoma zmožni in so našemu gosp. poštarju resnično v pomoč, ne pa v oviro; vsaj sloni itak vse na njegovih ramah — pa vsega le sam storiti ne more.
—	Siczyhski pred najvišjim sodnim dvorom. V sredo se je vršila pred najvišjim sodnim dvorom razprava glede pritožbe ničnosti proti smrtni obsodbi Siczynskega v Lvovu. Najvišje sodišče je zavrglo obsodbo lvovskega porotnega sodišča, katero je obsodilo Siczynskega na smrt in je zaukazalo ponovno obravnavo pred lvovskim porotnim sodiščem. Svojo obsodbo utemeljuje najvišje sodišče v glavnem s tem, da se Siczynskega ni preiskalo, jeli umobolen ali ne.
—	Mednarodna razstava hmelja v Berolinu 1908. Hmeljarsko društvo v Žalcu pozivalo je vse svoje ude in tudi druge hmeljarje po posebnih okrožnicah in tudi po velikem inseratu v 90. štev. »Domovine" k mnogobrojni udeležbi zgoraj navedene razstave, ktera je za povzdigo našega hmeljarstva gotovo največje važnosti. Pozivu odzvalo se je 27 hmeljarjev s 45 uzorci.
^Razstave se udeležijo gg. Apat — Vransko (2 uzorca), dr. Bergmann — Žalec (l), pl. Bien — Braslovče (1), baron Cnobloch — Šovnek (2), F. E. Fridrich — Mirasan (3), M. Goršek
—	Drešinja vas (l), pl. Haupt — Strošnek (3), Jakob Janič — Freien-berg (l), Kari Janič — Žalec (l), Vincenc Janič — Celje (2), J. Je-schounig — Arja vas (l), V. Južna — Sv. Jurij p. T. (1), Edvard Kukec — Žalec (2), M. Ocvirk — Mala Pirešica (1), Fr. Oset — Vransko (l), A. Plas-kan — Braslovče (2), Lud. Plavšak — Sv. Jurij p. T. (1), Oton Pollack — Novi klošter (l), Florjan Rak — Braslovče (2), Fr. Rajšter — Šoštanj (l), Fr. Roblek — Žalec (2), J. Sirca — Žalec (3), Anton Turnšek — Nazarje (1), baron G. Wittenbach — Kapla (2), baron L. Wittenbach — Vransko (3), N. Zanier — Sv. Pavel (2), J. Žigan
—	Žalec (2).
O izidu razstave poročalo bode hmeljarsko društvo svoječasno.
Toliko v odgovor gosp. dr. A. B., kteri je v tej zadevi pisal v zadnji številki »Nar. Lista".
Društveno vodstvo.
—	„Ramaturi -Ramatama". Pod tem naslovom piše graški „Arbeiterw." iz Celja: »Velikanski gospodarski napredek v slovenski okoliški občini z glavnim krajem Gaberje datira od velikega poraza »trotov" pred desetimi leti, v katerem so vrgli Slovenci v zvezi z Nemci nesramno, prenapeto radikalno - (nemško) nacijonalno baha-vost iz obč. odbora. Dasiravno se obč. doklade od onega časa niso zvišale, vendar občinsko premoženje neverjetno raste, tako, da bi se lahko mislilo na znižanje obč. doklad. Pripravljen je že denar za zidanje šolske stavbe, lepa obč. hiša (v Gaberju) je že dogotov-ljena. Hiše rastejo kakor gobe iz zemlje, število prebivalstva je večje ko v Celju. Gradijo se nove ceste,' povsod je živ-
ljenje in delovanje. Tudi Nemcem se dobro godi, ker jim okoliška občina, pametno računajoč z lastno koristjo, v jezikovnem ozira primerno ustreza. Toda v istem razmerju, v katerem se je v tem času okoliška občina razvijala, je naša radikalno-nacijonalna bahavost spravila mesto Celje na rob gospodarskega propada. Vprašamo se: Kdo ima denar? Kje so sto-tisoči, katere se je nabralo za na-rodno-(nemške) namene s pomočjo dolgov, ako se ne more zidati niti nnjno potrebna (?) nemška šola v Gaberju? Zakaj so doklade in najemninski vinarji dosegli tako višino? Zakaj imamo najdražji plin na svetu? Zakaj bomo imeli sedaj najdražjo vodo? Zakaj imamo tako visoke klavnične pristojbine, ki meso dražijo? Zakaj se mesto ne more kanalizirati itd. itd.? Zakaj pa dovolijo sedaj naši Ramaturi in Ramatame naši »vahtarici", da piše: „V celjski okoliški • občini plačujejo nemški davkoplačevalci polovico vseh davkov in tvorijo polovico prebivalstva (??). Ta občina pa se nahaja vkljub temu v rokah slovenskih huj-skačev. kateri rabijo na nesramen način denar za sloveniziranje (?) in se hudiča brigajo za nemške potrebe. Za te mora sosedna občina skrbeti. (Kako se to godi, ne povedo naši Ramaturi.) Ali niso te razmere nezaslišane, neverjetne, nerazumljive? Nadaljna posledica za mesto Celje je ta, da, ker je prevzelo naloge okoliške občine že tekom več ko deset let, je moralo samo vsled višjih izdatkov doklade zvišati .(Človek ne ve, ali bi se jezil ali smejal tej nemškutarski nesramnosti, katera res računi z uprav lemberško naivnostjo in neumnostjo celjskih meščanov. Op. uredn.), vsled česar ni imel nikdo volje v mestu zidati, dočim je bila okoliška občina na boljem in je vtaknila dobiček v žep. Zahtevamo pre-skušnjo in natančno kontrolo knjigovodstva, blagajne okoliške obč. celjske po dež. odboru, k čemur je ta obvezan." Zakaj? Ker je klic: »držite tata" stara zvijača vseh Ra-maturijev in Ramatamov od kralja Rhampsenita sem." — K celem dopisu, posebno pa h koncu nimamo ničesar dostavljati. Mislimo, da bo v Celju marsikomu oči odprl.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	»Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" se udeleži v nedeljo slavnosti pri Novicerkvi. Odhod ob 1. uri od gostilne »Stadt Graz". Tovariši pevci so vabljeni k pevski vaji, ki se vrši v nedeljo ob 10. uri dop. v društvenih prostorih.
—	Vaja mešanega zbora za veliko ljudsko slavnost v Celju je danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Nar. doma".
—	Klubu slov. napr. akademikov v Celju so za srečolov pri veliki ljudski slavnosti darovali gg. Peter Majdič 25 K, dr. Hrašovec, dr. Sernec Jos. in dr. Vrečko po 15 K, dr. Ku-kovec in notar Detiček 10 K, dr. Brenčič 8 K, dr. Božič, notar Baš, dr. Mayer, gospa Štor po 5 K, nad-komisar Voh, dr. Štiker po 4 K, dr. Filipič 210 K in SI. Požun 2 K Skupaj K 13010.
—	Bralno drnštvo na Gomilskem priredi dne 13. septembra 1908 Gregorčičevo slavnost. Zanimiv vspored objavimo prihodnjič. Od zavednih sosedov pričakujemo obilo udeležbe.
—	Planinska veselica v Ruški koči se priredi 8. septembra 1908 z izbranim in zanimivim vsporedom. Isti dan se bode v cerkvi sv. Areha maše-vaio. »Na planincah je luštno biti . . .
—	Podružnica Lehen pri Ribnici »Družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani" ima svoj redni občni zbor v nedeljo 6. sept. ti. ob 9. uri dopoldne pri Ptačniku v Ribnici.
—	Vabilo na koncert, ki ga priredi pevsko in tamburaško društvo »Zvon" iz Trbovelj v torek (na praznik) dne 8. septembra t. 1. v »Skalni kleti" pri Celju. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen „Sokol-skemu domu" v Celju se preplačila hvaležno sprejemajo ter pričakujemo obilne udeležbe.	Odbor.
—	Ustanovna slavnost slovenske požarne brambe pri Novi cerkvi se
vrši v nedeljo, dne 6. septembra pop. na vrtu gostilne Krivec po dom. Marko. Svira maledolska godba. Za izvrstno postrežbo je preskrbljeno. — Svojo udeležbo je obljubilo več požarnih bramb in pevski zbor »Slovenskega delavskega podporn. društva v Celju". Udeleži se slavnosti tudi mnogo odličnih narodnjakov od blizu in daleč. Zato na svidenje v nedeljo pri Novi cerkvi. V slučaju slabega vremena se slavnost vrši v torek 8. septembra.
—	Iz Družmirja pri Šoštanju. V torek, na Marijin praznik gremo vsi k Basistu. Kakor je iz priprav razvidno bode takrat tam jako prijetna veselica. Do sedaj sem zvedel, da bodo takrat nastopili prvikrat domači pevci. Tudi igrali bodo smešnico „Bucek v strahu". Sodelovala bode šoštanjska narodna godba. Na vsporedu imajo še veliko pa nočejo vsega povedati, ampak pravijo: »Vas prav uljudno povabimo^ pridite vsi na veselico, pa boste videli vse. Vam ne bo žal."
—	Jubilejna slavnost narodnih društev v Trbovljah se je nepričakovano dobro obnesla. Navzlic dežju in mrzlim vetrovom, kar je umevno vplivalo na obisk ljudske veselice, je čisti dobiček vendar uprav solnčno prijazen ter znaša celih 787 K 56 v. Od teh dobi Ciril in Metodova družba 600 K kot tri „pokroviteljnine trbo* veljskih narodnih društev", 100 K dijaško podporno društvo »Radogoj" v Ljubljani, 50 K Zveza narodnih društev v Celju, 10 K fond za Trubarjev spomenik, 27 K 56 v ostane kot rezerva v blagajni moške Ciril in Metodove podružnice v Trbovljah. Delavnemu in vnetemu odboru gre za ta prekrasni uspeh vsa hvala!
—	Pri veselici „Bodočnosti" v Šmarjeti na Dravskem polju v torek, dne 8. septembra nastopi tudi mariborski „Sokol" s prostimi vajami. Upati je zato na tem lepšo udeležbo.
'— Bralno društvo »Edinost" v Središču priredi v nedeljo, dne 6. sept. v proslavo 25 letnice svojega obstoja koncert na vrtu gostilne g. Šinka v Središču. Na vsporedu je pozdrav, slavnostni govor in koncert (godba ter petje.) • Po koncertu prosta zabava. — Vstopnina 40 vin., začetek ob 4. uri popoldne. Ob slabem vremenu se vrši koncert v gostilniških prostorih. — Vrlemu delavnemu društvu iskreno ča-stitamo k petindvajsetletnici!
iCiltff I i .	•
—	Zahvala. Akademičnemu ferijalnemu društvu ,.Bodočnost" so darovali povodom društvene veselice pri Sv. Janžu na Drav. polju 23. t. m. sledeči gospodje: dr. Kazimir Bratkovič, notar v Ptuju 2 K; F. £le-menčič, učitelj na Ptujski gori 10 K 8 vin; dr. Vekoslav Kukovec v Celju 10 K. Za blagohotno mu iaaklonjdne velikodušne darove se omenjeni gospodom prav prisrčno in iskreno zahvaljuje odbor akkd. fer. društ. »Bodočnost".
■>" -1 .v	f v > .1 .. •
—	Zahvala. A£ad. fer. društvo »^Bodočnost" si šteje v prijetno dolžnost izreči javno zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je uspela naša ljudska veselica pri Sv. Janžu na Drav.' polju dne 23. t."m. razmeroma jako lepo. Pred vsem prav iskrena zahvala velecenj. obitelji na£-učitelj Reich-ovi, ki ima največ zaklug, da se je veselica sploh mogla trši ti. Srčna fcahvala gi-e nadalje tsem cen j. gospodičnam gledališkim igralkam"in gospodom igralcem, posebno gospodičnam:' Jelici in Milici Jugovi ih ctč. Skrbirišekovi; gospodom Milanu Skrbin-šektf, HojnikU Starejš. mu,'Jožefu Golob iti1'taarljiVČmu režiser ju učitelju Selin-šeku. Čast in zahvala tudi vsein Vrlim tamburkšeili, pevkain in pevcem, zlasti tenorištu g. Rauter-ju, ki je prišel celo iz daljnega Ljutomera in "nam tako 'omogočil le p 6 petje. Srčna zahvala tudi onim gospodičnam, ki so prodajale pri prosti rzabavi konfeti, šaljivo pošto itd. zlasti gospicam: Skrbinšekovi, obema
Jugovima, Berti Golobovi, Emi Moho-ričevi in Potočnikovi iz Ptuja. Iskreno se zahvaljujemo tudi velerodnemu gra-ščaku g. Klammeru, da nam je prepustil brezplačno graščinske prostore za veselico. Neomenjena pa ne smejo ostati tudi domača dekleta, ki so nam z venci in zelenjem tako lepo okrasile vese-lične prostore. Končno še prav iskrena zahvala vsem, ki so vkljub neugodnemu vremenu pripomogli s svojo udeležbo k boljšemu uspehu; zlasti vsem milim gostom iz Maribora, Ptuja, Sv. Lovrenca na Drav. polju, Frama, Rač, Ljutomera in tudi domačemu kmet-skemu ljudstvu, ki je vkljub protiagi-taciji od gotove strani prišlo k veselici. Odbor akad. fer. društ. »Bodočnost".
— Akad. fer. društvo »Bodočnost" priredi dne 6. septembra 1.1. na Polenšaku ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih veselico z gledališko predstavo »Bratranec", burka v 1. dejanju. Slovenci, Slovenke iz Slov. goric in sosednih krajev pridite v prav velikem številu. Pri veselicah se drug grugemu najbolj približujemo ter se spoznavamo. Ob enem položite na altar domovine majhen dar, ker je čišti dobiček namenjen za ustanavljanje javnih ljudskih knjižnic na nemški meji
_ Odbor.
"
Gospodarstvo.
Program
za izlet trsničarskih zadrug v državni hibridni poskuševalni vinograd v Šmarju pri Jelšah dne 6. septembra 1908.
A.	Vožnja v Šmarje.
1.	Bolfenčani se odpeljejo z vlakom ob 6. uri 37 m zjutraj na Pra-garsko.
2.	Ljutomerčani se peljejo z vozovi v Ormož (ker preko Spielfelda nimajo ugodne zveze) in odtod z vlakom ob 6. uri 51 m zjutraj na Pra-garsko.
3.	Lovrenčani se odpeljejo z vlakom ob 7. uri 32 m zjutraj iz Ptuja na Pragarsko, kjer se snidejo z Ljutomerčani in Bolfenčani.
Dohod na Pragarsko ob 7. uri 58 m zjutraj, odvoz iz Pragarskega ob 8. ufr 57 m zjutraj, dohod na Grobelno ob 9. uri 50 m predpoldne.
4.	Ob 10. uri predpoldne odhod peš iz Grobelnega v Šmarje (9 km == l1/4 ure).
5.	Zetaljčani se pripeljejo z vozovi.
6.	Sestanek v Šmarju v Habjanovi gostilni.
7.	Ob pol 12. uri dopoldne odhod v državni hibridni vinograd.
8.	Konec ogledovanja [hibrid in sosednib vinogradov ob pol 2. uri popoldne.
9.	Ob 2. uri skupni obed v Habjanovi gostilni v Štnarju.
B.	Odhod i z Šmarja.
1.	Ljutomerčani, Bolfenčani in Lovrenčani odkorakajo ob pol 4. uri iz Šmarja na Grobelno; odhod se odpeljejo z vlakom ob 5. uri 57 m zvečer na Pragarsko.
LoVrenčani dospejo zvečer ob 8. uri 55 m na Ptuj, Ljutomerčani ob 9. uri 29 m v Ormož, Bolfenčani ob 9. uri 42 m v Središče.
2.	Žetalčani se odpeljejo z vozovi.
(Morebitno podaljšanje izleta v sosedne kraje šmarskega, rogaškega, celjskega, slovenjbistriškega, brežkega ali katerega drugega okraja se določi na potu v Šmarje.)
Dopisi.
Licitacija sadja ob drž. cesti« (Dopis iz celjske okolice.) Kakor vsako leto tako se je tudi letos Jicitiralo sadje ob cesti Celje—Konjice, kilometer za kilometrom. — Mi kmetovalci, ki imamo to srečo, da ležijo naša polja in travniki ob cesti, kjer je zasajeno drevje, pač to prav bridko občutimo; poteptana trava in kupi kamenja — to je ves dobiček, ki ga imamo od dobre sadne letine. — Pravijo pa: ,,P licitirajte sadje ob državni cesti, dobi se ga za neznatno ceno in imeli boste od tega ne samo škodo poravnano, ampak tudi nekaj koristi in dobička. Res bi bilo to dobro in ponekod se morda licitacija tudi vrši
tako po postavi. Pri nas pa je v tem oziru vedno slabše. Prvič se licitacija sploh ne naznani ne časopisom ne občinskim uradom, da bi ti dali razkli-cati pred cerkvijo, da bi izvedeli za licitacijo čudi navadni ljudje in ne samo tisti, ki to slučajno slišijo od cestarjev ali pa naravnost v Celju pri okrajnem glavarstvu. Drugič pa se,cela vrsta kilometrov sploh ne licitira, to obdrži za se gospod cestni nadzornik. Obračamo se na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju in zahtevamo jasnosti in pravičnosti, ki mora biti za vse jed-naka. ^e je predpisano, da se sadje ob cesti licitira, potem se mora to pravočasno in pravilno naznaniti — mora se pa tudi zares licitirati, kar vse se letos ni zgodilo. Opozarjamo posameznike, da prijavijo svoje pritožbe na občinske urade, da storijo ti potrebne korake, da bo prihodnjič drugače. Prizadeti kmetje. _i_ji" i
Druge slovenske dežele.
—	Shod slovanskih časnikarjev
se vrši v Ljubljani dne 7., 8. in 9. septembra. Pridejo najodličnejši časnikarji in zastopniki vseh slovanskih narodih. Pripravlja se jim sijajen sprejem; mesto bo v narodnih zastavah.
—	Tejpeljni kamen Trubarjevemu spomeniku se slovesno položi v Ljubljani dne 8. septembra. Komur je prilika dana, naj se udeleži slavnosti.
—	V Savo je padla in utonila z mosta pri Krškem napol slepa ženica Račič iz Viher. Most popravljajo in so namostne priprave nezadostne.
—	Sneg je zapadel minule dni vrhove Karavank in Kamniških planin.
—	Dr. Ryb&f odloži mandat? »SI. Nar." poroča, da misli dr. Ryb&f
odložiti svoj državnozborski mandat, • ■ ' • • • ,
ker v prvi vrsti silno trpi pisarna vsled odsotnosti šefove, v drugi vrsti pa ga je silno zadela neugodna časopisna kritika politike tržaških rodoljubov v ljudsko-šolskem vprašanju.
—	Francoski časnikarji bodo potovali od 6. do 19. septembra po Avstrijskem. Ogledali si bodo nemške planinske dežele, pridejo v Beljak, Gorico in Trst. »SI. N." poroča, da si ogledajo tudi postonjsko jamo.
—	Z razvito zastavo je korakalo v nedeljo 64 Sokolov po goriških ulicah na veselico v Miren. Pravico do javnega nastopa si moramo priboriti tudi v spodnještajerskih nemških mestih!
—	Požar na Brionskih otokih. Pri Kuppehvieserju na Brionih je minulo soboto uničil požar hleve in toliko zalogo sena. Škode je do 80 tisoč
L	i O
kron.
—	Razstava „Otrok". Pod tem geslom priredi »Splošno slovensko žensko društvo" v vseh prostorih ljubljanskega »Narodnega doma" veliko razstavo. Nje namen je, pokazati vse, kar so storile znanost, umetnost, literatura in obrt, kaj šo nadalje storila razna društva za oskrbovanje otroka. Razstava bo kolikor mogoče narodna, slovenska. Udeleži se je veliko število ljubljanskih slovenskih trgovcev, dalje razni slovenski otrOški vrtci, Pichlerjeva udova na Dunaju, ljubljanske slovenske šole, Družb^ sv. Cirila in Metopa, ljubljanska gluho-nemniea, zagrebški zavod za odgojo slepe dece, — vsi z učili in izdelki svojih gojencev. Higijenska skupina se aranžira pod strogim nadzorstvom zdravnikov. Umetniški oddelek bode obsegal okoli 50 umotvorov, slikarska šola gosp. R. Jakopiča "pk posebej približno 50 del. Odbor je izdal tudi obširen katalog. R zstava bo jako obširna, podučna, lepa in .umiva ter je zato pričakovati, da p bode ostala brez trajnega uspeha. Z .ve d ni slo ve n-
ski starši ter prijatelji naše mladine in sploh vsi Slovenci in Slovenke iz vseh krajev naše domovine, naj bi prav pridno posečali I. slovensko razstavo »Otrok". — Vstopnina znaša 40 vin., katalog velja 60 vin. Razstava se otvori 8. septembra t. 1.
—	Veliki pretepi so se izvršili minulo nedeljo v Rovinju o priliki velikega protiklerikalnega shoda. Liberalni Italijani so se stepli s klerikalnimi; padali so streli in metali so petarde. Morali so vmes poseči vojaki.
—	Znorela je v Proseku pri Trstu žena grajskega sluge Lukša, ker je utonil v morju dveletni sinček. Žena je v drugem stanu.
Svetovne vesti.
—	Predrzen roparski napad.
Na Ilici v Zagrebu je prišel v sredo, 2. sept. opoldne v trgovino zlatnine 80 letne vdove Lavric nek mož in je zahteval zlat prstan na ogled. Vdova mu je hotela postreči, v tistem hipu jo je zgrabil, ji prerezal vrat in jo vrgel na tla. Na to je oropal blagajno in zginil. Starka je tako težko ranjena, da bo najbrž umrla.
—	Italjanski duhovnik — vohun. Po poročilih južnotirolskih listov so v Lastebassi na tirolsko - italjanski meji ujeli in zaprli nekega italjanskega duhovnika zaradi razžaljenja našega cesarja in ker je na sumu, da je vohunil.
—	Cesar je daroval za pogorelce v Carigradu • vsoto po 4.000 K.
—	Ubili so kmetje v Blažuju v Bosni davčnega eksekutorja Alekadiča iz Sarajevega, ga ubili in vrgli truplo na železnični tir.
— Iz Družmirja pri Šoštanju.
Naši novo ustanovljeni Prostov. požarni brambi so do 28. avgusta darovali kot prispevke društvu sledeči gospodje: Jurij Novak, Družmirje 4 K, Franc Goričnik, Družmirje 4 K, Franc Vi-demšek,«Gaberše 4 K, Franc Skaza, Velenje, Janez Zapušek, Topolica 2 K, Martin Rotnik, Družmirje 4 K, Jože Košan, Družmirje 4 K Luka Vertačnik, Preloge 4 K, Marka Kumer, Šoštanj
4	K, Franc Krošelj, kaplan v Šoštanju 10 K, Ivan Topolnik, kaplan v Šoštanju 10 K, Ivan Govedič, župnik v Šoštanju 50 K, Franc Rajšter, Šoštanj 10 K, Ana Bernhat, Družmirje 5 K, Anton Glavač, Šoštanj 4 K, Ivan Vidrih, Šoštanj 4 K, Anton Galof, Šoštanj 4 K, Jožef Verbnik, Šoštanj
5	K, Karol Godec, Šoštanj 4 K, Milan Vošnjak, Šošta!nj 4 K, Karol KOsar, Družmirje 4 K, i I. Smole, Šoštanj 4 K, Martin Medved, Šoštanj 4 K, Jožef Novak, Šoštanj 10 K, Alojzija Zupane, Šoštanj 4 K, Jožef Škoberne, Šoštanj 5 K, Anton Rotnik, Preloge 4 K, Ivan Apat, Vransko 5 K, Adolf Orel, Šoštanj 5 K, Ivan Rožman, župnik v Zavodi 5 K, Vladimir Vošnjak, Šoštanj 4 K, Jakob Volk, Šoštanj 5 K, Josip Va-lenčak, župnik v pok. 5 K, Ivan Ka-pusar, Šoštanj 4 K, Jožef Berločhik, Šoštanj 4 K, Anton Jan, Škale 5 K, Filip Gande, Šoštanj 5 K, Vineenc Vokav, Šoštanj 5 K, Tadej Špuranec, Šoštanj 5 K, Jernej Kočij anc, Šoštanj
4	K, Miha Cerovšek, Šoštanj 5 K, Viktor Havke, Šoštanj 5 K, Kari Breschnik, Šoštanj 5' K, Miha Kumer, Šoštanj 4 K, Ivan Končan, Šoštanj
5	K, L Šmigovec, Šoštanj 5 K, Josip Rajšter, Šoštanj 4 K, Franc Vrečko, Šoštanj 4 K, Alojzija Zupane nabrala v veseli družbi 7 K, Ivan Lukman, Šoštanj 4 K, Ivan Koronec, Šoštanj 4 nK, Janez Lukman, Šoštanj 2 K, Jožef Zapnšek, Lukavica 4 K, Jernej Hliš, Gaberke 4 K, J. Planinšek, Šoštanj 4 K, Anton Kocuvan, Šoštanj ro K, J.' Arlič, škale '4 K, Peter Špital, Šalek14 K;1 Cizej, župnik v Šmartnu 5 K, Kolar, župnik v Št.>Ilju 4 K, Maks Goričar,-kaplan v St. Martnu 4 K, Franc Verdev, Šalek 4 K, Dr. Podlesnik, Velenje 4 K, Franc Rak, Velenje 4 K, Kari pl. Adamovič, Velenje 20 K, Franc Zelič, Šoštanj 4 !K, Jernej Orožm, Zavodnje 10 K, Anton Strenčan, Mozirje 5 K, J. Švarc, Šoštanj 4 K, Posojilnica v Šoštanju 10 K, Kocbek, Šoštanj 4 K, Miha Kurhik, Šoštanj 4 K, FraUc Driiks, >BOO <«. !fi ,+.vto j ; ?n«fi ; duri,
Družmirje 5 K, Miha Tajnik, Družmirje, 5 K, Franc Stropnik, Družmirje 4 K, Franc Skaza, Sele 5 K, Jožef Brgles, Sele 4 K, Jožef Demšer, Velenje 4 K, Franc Grebenšek, Šoštanj 4 K, Ivan Šoln, Šoštanj 4 K, Ivan Vošnjak, Šoštanj 10 K, Pire, Lukavica 4 K, dr. Hrašovec, odvetnik, Celje 4 K, Neimenovana 5 K, Franc Hliš, župnik, Orehek pri Cerknem 10 K, Franc Kovač, Škale 1 K, I. Kostovnik, Št. Martin 1 K, Janez Oštir, Velenje 1 K, Josip Pepelnak, Laško 1 K, Viktor Sakušek, Velenje 1'20 K, Nežica Lon-čina, Velenje 2 K, Luka Penšek, Ravne 10 K.
Najtoplejša hvala vsem dosedanjim darovalcem, priporočamo se nadalje vsem prijateljem požarnih hramb* posebno onim, do katerih smo se že itak s prošnjo obrnili. Ker je društvo še mlado, stroški pa ogromni, nam vsaka tudi najmanjša pomoč veliko hasne. Nadaljne darovalce objavimo pozneje!
Ivan Dvornik, načelnik, Josip Rotnik, tajnik.
Listnica uredništva.
Žiče: Prihodnjič. Hvala lepa in pozdrave!
Eden ali dva
se sprejmeta iz boljših rodbin na stanovanje in hrano v Mariboru. Naslov se izve Domovine".
v uredništvu
480 3-3 "
JJ
Sprejme se
Jos. Errathu v Mokronogu,
Dolenjsko. 481 10-3
-i- m
Teč dobrih
sprejme takoj v stalno delo
• ■ ** * '
Vinko Kukovec
tesarski mojster v Celju-Lava
Mlad, dobro izurjen
trgovski sotrudnik
mešane stroke, želi s 1. oktobrom službo spremeniti. — Blagovoljna pisma pod O. K. št. 12, poste i estante, Brežice.
488 1
Kupujte narodni kolek!
Zvestega in pridnega konjskega
veščega pisave, sprejme proti dobremu plačilu
Mi I v a n č i č, veleposestnik v Medvodah.
487 2-1
m a m s - kh* KI
kmetija
■ ■ ■■ >j
pol ure od žel. postaje, novo zidani hlevi in hiša, 75 birnov posetve, gozd, skupni pašnik za 10 goved, 6 konj in 20 ovc, hišni mlin, kmetijski stroji t. j. z vso opravo za 30.000 kron. — Več pove g. Štefan Bayer, župnik v Grabštanju na Koroškem.
463 4-3
je 1 r)L8 . . je najsloznejse in naj
gotovo poiovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Panonija 8. septembra 1908. Carpathia 22. sept. Ultonina 29. s^t. Iz Liver-pola: Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 5.|9., 3./10., 24,/iO. Manretanija 22./8.
12./9., 10./10. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej OdlaslFUt Ljubljana
cerkve Srca Jezusovega.

&»®Sjf ©Si .ž
Načelstvo ,,Posojilnice v Konjicah" izreka najpri-srčnejšo zahvalo vsem velecenjenim "cloinačim ifr vnanjim sotrudnikom in gostom, ki so s svojim sodelovanjem in vdeležbo pripomogli k tako sijajnemu uspehu slavnosti in veselice, katero je obhajala posojilnica pretečeno nedeljo povodom 25 letnice svojega obstanka in 25 letnice ravnateljevanja gospoda Ivana Šepic-a. ' '*''
Posebno se zahvaljuje načelstvo govornikom, ki so pri banketu in pri ljudski slavnosti slavili posojilnično in njenega ravnatelja plodonosno in požrtvovalno delovanje, gg. dr. Božiču, ravnatelju Fran jo Joštii kot zastopniku Zadružne ŽVfeze V Celju, Novaku ih vsem drugim'!
Nadalje se načelstvo iskreno zahvaljuje vsem velecenjenim damam, ki so se neumorno trudile pn' šotorih in drugače, da povečajo sijaj veselice in so tudi pripomogle k lepi svotiči, ki jo bode prejela družba sv. Cirila in Metoda.
Istotako gre prisrčna zahvala cenjenemu pevskemu zboru in njenemu kapelniku, slavni celjski narodni godbi, vrlemu narodnemu gostilničarju tonjiškega Narodnega doma ter vsemu slavnemu občinstvu, ki se je v tolikem številu udeležilo slavnosti. Vsem skupaj torej še enkrat prisrčna hvala!
489 i	.Načelstvo Posojilnice v Konjicah.
I
Vzamem v najem
*f J| i, 'iUO
tudi z gostilno poleg, v kakšnem lepem kraju na deželi. —* Naslov pod „A. B.", poste restante, Rajhenburg ob Savi. 486
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Edina slovenska puškarska tvrdka
i>! o i
o> i
fl MtUM
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-24
' '! > I '
o jubilejni slavnosti narodnih društev v Trbovljah dne 23. avgusta 1908.
Dohodki...........K 150906
Stroški............ 72150
Čisti dobiček.........„ 787-56
Od tega se je odločilo kot 3 pokroviteljine Ciril-Metodovi družbi K 600'—
Dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" v Ljubljani ..... . .....- . „ 100'—
Zvezi narodnih društev" v Celju................. 50'—
Fondu za Trubarjev spomenik v Ljubljani............. 10'—
V rezervi ostane.....*........................„ 2756
Slavnostni odbor se na tem mestu kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli slavnosti do tako lepega gmotnega uspeha: cenjenim gospem in gospodičnam v posameznih i paviljonih in pri i srečolovu ter pri blagajni, gospodom dijakom za pripravljalna dela ter gospodom trgovcem in vsem cenj. darovalkam in darovalcem dobitkov za izdatno gmotno podporo. Obilo pohvale smo dolžni tudi slavn. oskrbništvu trboveljskih rudokopov.
Za slavnostni odbor:
Anton Kuhar, Gustav Vodušek, Ivan Krammer,
0 Žapisniksfr. i ~	blagujnik. ^	» predsednik. i< ?.r
TRBOVLJE, dne 2. septembra 1908.	490 1
lf'UI!
j.d6(,ovQJfl£/iožanintu ti. d ......
__>JJ ~
GEavnš trg št. 10 I
^	9 tOi.: 111 .XJL
Priporoča direktno |.Qun kila po K 2*—, drugih vrst po importirano arabsko KaVO K 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd. trikrat na teden |.aiI|i | kila po K^2'80, 3-20 in 4--. Fino svežo praženo	ter okusno italijansko namizno
j! olje, ^Vl!6' Ogrske salame, švi-
AaHcLi ein radajnsko, slatinsko kislo podp. Galico, v«l aKl ali f žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
Dmabmmm s pečovniških jam. — Prodaja ri£ drobno in
rremog „ ceiih vozovih.	263 -20
m J
/drjh ■ 'ooaofi ti ifl
kron ! S
r
is^bbji
i^IMBiMtn.
poprej K 20
r
sedaj K-8
k nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna
ii(-}!>•"•< r1 s»a . .'»-0 - rem.' gloria
srebrna ura za gospode
Tsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro Izdelana ura Ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju,' lepo gravifane pokrovce '(odskakujoče) [| tn stane mesto £ 20 lo -g—8- s
sekundni riCkazalcem K 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju
Avstr. dražba za izvoz nr (Ohren Export - Gesellschaft)
*«f t;
Št. 40.790 II. 5.565.
485 3-2
V-deželnih drevesnicah v Gleisdorfn, Brucku na Muri in v Celju*se bodo prodajale jeseni 1. 1908 oz. spomladi 1. 1909 spodaj naštete vrste jablanovih in hruškovih dreves skupno 68.518 komadov štajerskim posestnikom. In sicer se bodo prodale tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmečkim posestnikom in ena četrtina po tržni ceni 1 kroni 20 vin. komad nekmečkim posestnikom. Niso všteti stroški za omotanje in pošiljatev po železnici.
Naročila je treba poslati deželnemu odboru; mora jim biti priloženo županovo potrdilo, da je naročevalec v resnici kmečki posestnik v občini. Kdor potrebuje drevesa že jeseni 1908 naj to jasno pripomni; za ta slučaj se mora poslati naročilo že 15. oktobra 1908. Naročila se bodo tako dolgo sprejemala, dokler bo kaj zaloge in se bodo reševala po vrsti kakor bodo prihajala.
Jednemu posestniku se ne bo oddalo več ko 120 komadov; vsak posestnik je obvezan nasaditi naročena drevesa na lastni zemlji.
Drevesca se bodo oddajala le proti gotovemu plačilu. Ako bo jedna ali druga sorta pošla, se bo odkazala naročevalcu druga istovredna sorta; vendar pa jo naročevalec po svoji volji ali sprejme ali odkloni. Kdor ne želi nadomestne sorte, naj to takoj naznani.
Drevesca naj prevzame po možnosti vsak naročevalec sam ali ako se mu dopošljejo po železnici, naj jih takoj pregleda. Pritožbe se naj pošljejo takoj vodstvu drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne oziramo.
jablanovih in hruškoyih drevesc, katere bodo prodajale deželne drevesnice za sajenje y dobi 1908/1990:
Tek. štev.	I. Jablane	a) y Gleisdorfu			T	b) Brucku »		T	c) Celju	
		z visokimi detli	s sredire visokimi debli	pritlikavci	Z visokimi delili	s srednje visokimi debli	pritlikavci	Z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritlikavci
1.	Štajerske mošancke	4540	285	• —i— •	700	_	__	1840	1312	_
2.	Porenski bobovec	3535	210	—	2800	—	—	2590	950	—
3.	Gravensteiner	65	. 5	47	1500	—	100	—	—	—
4.	Charlamovsky	140	80	40	800	—	120	470	125	112
5.	Kardinalovo jabolko	415	55	15	1500	—	230	750	319	—
6.	Beli astrahan	25	10	—	180	—	100	90	10	52
7.	Baumanova reneta	1120	20	35	100	—	—	500	680	70
8.	Ribstonov peping	45	10	15	1200	80	100	650	429	—
9.	Ananas reneta	95	. 80	170	—	—	—	236	450	155
10.	Kanada reneta	635	60	445	—	—	—	1417	1153	108
11.	Damason reneta	230	40	11	—	—	—	630	1554	—
12.	Cox oranžna reneta	30	—	—	—	—	.—	87	—	—
13.	Rmeni-belefler	295	55	173	—	■ —	—	842	140	180
14.	Prestonasl. Rudolf	370	35	10	—	—	—	■—	H	
15.	London peping	285	55	180	—	—	—	181	185	102
16.	Lepi Boskoop	135	—	1—	—	—	—	58	—	—
17.	Haglor-grab	80	195	—	230	20	—	—	50	—
18.	Rdečkasta lesnika	625	40	—	1100					
19.	Huberjeva moštnica	1330	115	—	—	—		960	—	—
20.	Šampanjska reneta	—	—	—	—	—	—	40	108	—
21.	Sevniška voščenka	—	—	—	—	—	—	987	100	—
22.	Danciško kantovo jab.	—	—	—	550	20	130	—	—	—
23.	Rmena žlahtnica	—	—	—	1000	20	110	—	—	—
24.	Goldparmenka	—	—	=	900	300	100	— 1	—	—
25.	Landsberška reneta	—	—	■ —	1200	200	20	—	—	—
26.	Rmena letna reneta	—	—	—	550	—	—	—'	—	—
27.	Prinčevo jabolko	—	—	—	650	25	—	—	—	—
28.	Rdeči jesenski kalvil	—	—	—	110	—	—	— ■	—	—
i. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
II. Hruške
Dielova maslenka Postrvovka Luiza Avranška . Hardenput, zimska maslenka Jožefina Mechelnska Sieglova maslenka Olivier de Serres Pastorka Salcburgerca Sterkman. maslenka Zimska dekanovka Weilerjeva moštnica Jelenka Boscova dula Pastorka
Wiliamova kristjanka Salcburgerca Eummelterova hruška Tepka
Koroška moštnica
Skupaj
250 145 90 155 50 130 80 50 90 95 195 210 85
55 25 25 20 10 25
15 5 10 20 80 25
15620
1665
225 15 100
35 60 80
75
600
800
2500 570 550 800 30 425
1731 21345
120 350
50 140 60 160
665 1890
79
38 163
1310
183 205
250 176
125
87
42 74
45 40
534 56 369 10
413
473 107
151
14857 7853 2892
V GRADCU, dne 27. avgusta 1908.
Štajerski deželni odbor.
Dva močna in pr>idna
sprejme kot učenca umetni in trgovinski vrtnar »Jožef Potočnik v Voitsbepgu. 460 3-3
Spretnega dečka
sprejme kot učenca krojaški mojster Šimon Bobmer v Voitsbepgu.
Opomni se. da se vsako leto po dva učenca (Slovenca) izučita in se torej nasledniki potrebujejo. Hrano in odgojitev ima gospodar posebno na oskrbi.	461 3-3
tffcAMMMRMMMM
ANTON KOLENC, Celje
(iraška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in snhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje. česplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves. rž, koruza, laneno seme. konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivO, bučno zrnje, kornzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koteninče raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino. kakor: piščance, race, gosi. kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima. naj se oglasi.	40 52-35
Vsak dan nov spored!
L. Genija The Royal Wonder Bio
(The greatest Bio-Theater of the world.)
t
V	sobotoj 5. septembra: Vožnja po Dunaju. Velik požar po noči. Originalno posnetje velikanskega požara v Kodanjn 1. 1907. The great Steeple-chaise. Bio-Variete umetniške točke. Dramatično: Bernardinski psi! Dramatično! Beg kaznjencev. Razne šaljive točke. Potovanje na zvezde. Čarobni ribnik.
Fantastična slika po Jules Vernejn. Kolorirano.
V	nedeljo, 6. septembra: Razgledi iz Švice. Vaje brodovja nemške mornarice. Lov na medvede v Sibiriji. Naš kruh." Bio-Variete umetniške točke. Napad na vlak na divjem zahodu. Krovčeva hči, igrokaz v več slikah. Razne šaljive točke. Živeče rože, kolorirano. V deželi sna, koloriran prizor po
Jules-Verne-jii.
V	pondeljek, 7. septembra: Gradnja železnice. Iz Eisenerza do 120 km. hitrosti. Dolžina' 1000 m. Največja zanimivost sezije. Bio Varietč, umetniške točke, kolorirano. Drvar in odložen otrok. Psi kot tihotapci. Prizor iz francosko-španske meje (krasno kolorirano). Razne šaljive točke. Ratjeva omarica dragulj. Kolorirano. Velika predstava po pariški operi v 30 krasnobarvnih prizorih.
CENE: Loža za 4 osebe 6 K. — Fotelj I K 60 vin. — I. prostor I K 20 vin. — II. prostor 80 vin. — III. prostor 60 vin. — IV. prostor 40 vin. Otroci plačajo ob delavnikih polovico. Vojaki od
narednika nazaj plačajo polovioo.
M. Gavrič, poslovodja.	L Geni, ravnatelj in lastnik.
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-'zkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
¥INCENC KVEDER iSK
13 130—94
J A "S
a
oo
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K T20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
MlJ|	24 24—92;
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v ceiju
Cena 60 vinarjevy po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
mi
2 dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Pojasnila daje Wl. Frohlich, trgovina s kapami. Grašjta cesta štev. 5.
483 2-1
Hišo v Mariboru
proda gospa Trendi, Bankalarig. 9, dvonadstropno s 15 atanovanji. prosto 9 let davka, nasproti koroškemu kolodvoru, s prodajalno in pritlično hišo s 3 stanovanji, velikimi kletmi, sadonosnikom. vrtom in stavbenim zemljiščem, vse najboljše ohranjeno — pod ugodnimi pogoji radi soprogove smrti. — Kupne ponudbe na njeni naslov.	482 3-2
Ako potrebujete
slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline in stiskalniceP
gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in taka za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-:: mači tvrdki s:
„MERKUR", P, Majdi« Celje,
ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj.
Slovenci!
Kupujte vžigalice v korist družbi st. Cirila in Metoda!
N^iboJiie
mazilo za dre vi je
Dobiti je v vseh boljših trgovinah. -Glavni zastopnik za
Spodnje Štajersko
Zalag, Druškovič & Valenčak Slov. Gradec. 2017
X I
N
308
IV9N HAVHIHAR, CELJE
Telefon Stev, 17.
priporoča svojo dobro založeno zalogo Špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev.
Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter ^ p|aCu^ po najvišjih- cenah. Zaloga naifin^;oga caja ^^ 2Jpavi,neflft konjaka, brinjevc? in vina vseh vrst (lacrimae Gristi in drugih). Vsako konkurenco vzdrfaiočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	teden sveže žgano,	^
Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do iian&i najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen.
Za namakanje čresenj, visenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Sprejmem ■■Aam^a iz dobre hiše ter t primerno takoj MVCIlUd	š0|8k0 izobrazbo
j»a debelo in drobno. Rasa poštna naročila se točno izVrse.

1
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hra-nilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada.	■
t lastni hiši Narodni dom

Posojilnica uraduje Tsak dan od 9. do 12. ure dopoMne razun nedelje in = praznikov. =

j
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje PO 41/2%. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5 V2% in 5% obrestovanju.
80 48-32
8} tf vmtm	^ ffcffi «« tn>
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Edino narodno kamnoseško
• " v
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
__ SfeS-VSV •• l.
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kajne nov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in —~podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnihmiz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna .^loga nagrobnih spomenikov iz
različnih njarmornili vrat granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
4 ' ►,« ' ' < < Kapr^va zidanih j^.betoni-1 ranih rodbinskih grobišč :::	(rakev).	:::
f '»"'N* S
Tlakovanje cerjfcva, dvoran in hodnikov s samotnim ali
:;: cementnim tlakom. s::
* ' i .
, Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-lavanje napisov v iste.
v Narodnem domu

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K.
Slovenci, poslužujte se
-TI
79 48-32
ill7nncfabncbo hnanilnirD pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUfillUalKlJblanb llruillllll&jb varovance in zahtevajte pri sodiščih, j|innnnfiiDl?C!lin hninilnirn
: da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v i jUbllUjluJbialiU filrllElllIIluu.
ROTOVSKA' ULICA ST. 2. K2 M
ROTQVŠKA ULICA ŠT. 2.
!
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic/
gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih-
i
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd.
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-
joni in dr.	, i
TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM |
IN RISALNIM ORODJEM si== K ^
^	I K seziji priporoča :
lAštna zaloga - i • Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in
SOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK-B
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
šaljivo pošto.
4 54	Moderno sukneno, volno svileno in pecilno
msf
blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka
Karol Vanič k Celje k Katodni dom
ir