OB KUL TURNEM PRAZNIKU
Slovenska kulturna politika še nima t.im.
krovnega zakona, s katerim bi določila položaj kulturnih dejavnosti v novih družbenopolitičnih razmerah. Predlog zakona o pospeševanju kul-turnih dejavnosti je v obravnavi, vendar bi ga morali v parlamentu sprejeti ie lani. Kljub temu pa lahko govorimo o tem, da so kulturne dejav-nosti bolj ali manjprepuščene tržnim razmeram. Zakon o podjetjih, ki je bil sprejet ie leta 1989 in določa, da se lahko druibene organizacije preo-blikujejo v podjetja, če preteini del dohodka ustvarjajo na trgu, so sprejele predvsem založbe. Driava priznava, da nima izdelane nobene raz-vojne strategije na tem področju. Še več: uvedla je 5% davek na knjige in obljubila, da ga bo vprašala in prerazporedila založništva v obliki subvencij. Toda te obljube ni izpolnila. Subven-cije so tako borne, da se zaloibe pri svojih programih ne zanašajo nanje. Na takšen mače-hovski odnos drlave do knjige je na lanskem slovenskem knji^nem sejmu opozoril tudi pred-sednik Milan Kučan. Omenjeni predlog zakona ugotavlja, da so občine, ko je prišlo do zaostre-nih gospodarskih razmer,  začele    apostavljati
financiranje   kultumih   dejavnosti,   in   da  je
v imenu nacionalnega interesa za enakomeren razvoj kulturnih dejavnosti, preteini del te na-loge prevzel republiški proračun. Morda velja to za druge občine, toda na podlagi izkušnje naše občine in v primeru obnove fuiinskega gradu, ta trditev ne drii, saj je občina skupaj z Ljubljano prevzela glavno finančno breme. Človek se ne more znebiti občutka, da padamo iz skrajnosti v skrajnost: od drlavnih jasli na divji liberalni trg, brez prave razvojne strategije. Nič bolje se v novih gospodarskih razmerah ne godi jeziku. Slavisti in drugi kulturni delavci opozarjajo, da je slovenščina ponekod odrinjena na rob javne rabe ali celo izrinjena iz nje, in da so ustanove, ki bi jim slovenščina v javni rabi morala biti ena glavnih skrbi, doslej naredile premalo.
Ob vseh teh problemih pa moramo le pouda-riti, da smo z lansko kulturno dejavnostjo v ob-tini lahko zadovoljni. Prizadevni kulturni de-lavci KD Španski borci so organizirali in izpe-Ijali prvi slovenski festival otroških predstav po-klicnih gledališč za nagrado Zlata palčica, ki bo odslej stalna prireditev, Pihalni orkester Vevče je prejel visoke mednarodne nagrade, in še bi lahko naštevali. Očitno je torej, da kulturne dejavnosti postajajo vedno bolj odvisne od po-bud in zagnanosti posameznikov.
MARJAN KOVAČEVIČ-BELTRAM