Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja!: Ja celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlfitvo ln ekspedlclja t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklli ulicah St. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredniitva telefcn-štev. 74. S^tev. 12 V Ljubljani, v ponedeljek 16. januvarija 1899. I^etnili XXVII Judje v tržaški bolnici, Iz Trsta, 10 jan. Že mnogo let opravljajo službo postrežnic navadne civilne strežajke, vzete iz nižjih stanov tržaškega lahonskega prebivalstva. O teh ženskah se v enomer čujejo glasovi, da niso vešče svoji nalogi, da so demoralizovane ter da njihovo obnašanje z bolniki slabo upliva na zdravljenje poslednjih. Bolniki so že tudi tožili o osornosti teh žensk in zlasti o njihovi brezbožnosti. Vsa stvar je že davno znana na merodajnih mestih in sedaj se je sprožila misel, da bi se te ženske nadomestile z usmiljenkami. Toda komaj se je sprožila ta misel, že se je zopet vzdignil ves tržaški Izrael zoper to, da bi v kalu zatrl to dobro idejo, katera pa seveda prihaja iz krščanskih krogov tržaških. Judje v svojem »Piccolu« vale vse mogoče izmišljotine na redovnice, da iste niso sposobne za službo v bolnišnici, ker mude premnogo časa v molitvi, ker popuščajo svoje važno mesto pri bolnikih ter se oddaljujejo po božjih potih itd. (!) Jeden glavnih nedostatkov pri redovnicah pa je, da ne smejo ž njimi občevati v posebnih stvareh bolniški zdravniki, ter da smejo odgovarjati le predstojnice. Kar je toraj po celem svetu mogoče, to ni mogoče — v Iramazonskem Trstu! Povsodi so milosrdnice pripoznane kot najboljše strežnice bolnikom, ki so v vsakem, tudi najnevarnišem slučaju bolezni z največjo požrtvovalnostjo na svojem mestu in ki iz ljubezni do trpečega človeka stavijo v nevarnost celo svoje drago življenje, kar nikdar ne store civilne strežajke, — in v tem Trstu naj bi bile za ta človekoljubni posel nezmožne usmiljenke — zakaj ? Ker se je zljubilo tako trditi krivonosim judom in framasonom, ki imajo, dasi je v Trstu tudi judovska bolnica, tudi besedo v tržaški krščanski bolnišnici. Daleč smo že prišli! Toda temu se ni čuditi, ako se pomisli na vse razmere, ki vladajo v tržaški bolnici. Tukaj kakor po raznih drugih bolnicah v Avstriji je vse polno — judovskih zdravnikov. Judje se tlačijo v ta, njim in njihovi naravi popolnoma nepristojni zdravniški posel jedino le iz dobička-rije. Kajti kje je žid, ki bi imel srce za svojega trpečega bližnjega, zlasti, ako je isti kristijan? In to je točka, radi katero so tržaški judje otepli svoj najnovejši prah v oči tržaške javnosti. Judje v bolnici nočejo, da bi se ondi molilo, da bi se navajali bolniki na verske vaje in bi se jih spominjalo na življenje po smrti. Tega nočejo judje, kajti njim je človek zver, materija, sredstvo za polnjenje njihovega žepa, čemu toraj moliti? Nadalje pa judovskim zdravnikom ni všeče bogoljubno in čisto življenje redovnic in pa okol-nost, da ne smejo ž njimi morda norcev briti, kakor bi sc njihovi judovski lascivnosti zljubilo. Vse to je baje mogoč« s posvetnimi iz nižjih slojev tržaškega banalnega ženstva. Pa tudi to ne ugaja judom, da bi ne mogli redovnic zamenjavati, kadar bi se katera zamerila krivonosim zdravnikom, kar bi bilo seveda često mogoče ob njih židovski prešernosti. Vse te in take reči so na poti pri redovnicah tržaškim judom in »Piccolo« zopet stepa svoje umazane cunje ob to zadevo. Kako se bode stvar skončala, še ni znano, vender svedoči ta prikazen, da že tone polagoma židovska zvezda v Trstu in da so jih že do grla siti pošteni ljudje. Mi želimo tako v interesu naše krščanske stvari, ki je prišla pod guillotino tržaških framasonov, kakor v interesu človečanstva, da se gotovo nadomestijo bolniške prostozidarske, bolnikom duševno in telesno nevarne strežajke z usmiljenkami, katere uživajo povsodi zaupanje poštene javnosti in bi jo toraj tudi v Trstu. Politični pregled. V Ljubljani, 16. januvarija. V dunajskem, parlamentu pričelo se je danes zopet živahno gibanje. Akoravno se vrši prva seja v tem letu še le jutri, so vendar došli že danes skoro vsi poslanci na Dunaj, da se vde-leže raznih klubovih posvetovanj. Mej drugimi zborujejo danes vsi levičarski klubi, ki se posvetujejo, kakor znano, o nadaljni taktiki. Za današnji dan napovedana je bila tudi seja izvrševalnega odbora desnice, toda načelstvo jo je v zadnjem času odpovedalo, ker je nujno potrebno, da so poprej znani vsaj glavni sklepi opozicijonalnih strank. Potem se desničarski zastopniki snidejo v posvet in prvo. kar bodo proglasili, bo trajna, nespremenjena jedinost mej strankami desnice. Poleg tega pa je tudi potrebno, da se vodje po-samnih strank pouče sploh o položaju in namenih vlade. Vse to bo v jutrišnji seji izvrševalnega odbora naznanil načelnik poslanec Javvorski. Že takoj v jutrišnji prvi seji bo treba precej opreznosti, kajti takoj druga točka dnevnega reda, namreč dovolitev kontingenta za vojaške novince za tekoče leto, bo dala najbrže obstrukciji povod za staro, divjo taktiko. V tem slučaju bo po mnenju nekaterih dunajskih listov zasedanje trajalo le prav malo časa. — Poleg ostalih desni-ških strank ima jutri zelo važno posvetovanje tudi katoliška ljudska stranka. Vsled smrti grofa Fal-kenhayna je namreč izpraznjeno mesto načelnika maloštevilnega centruma, kateremu pripadajo sedaj le še poslanci Treuinfels, Baumgartner, Dungel, IIaugwitz in Hayden. Namestu grofa Falkenhayna LISTEK. Velika pogodba o govedini. Angleški spisal Mark Twain. (Dalje.) »Dosti, gospod, dosti; ta pisarna nima prav nič opraviti z govejimi pogodbami.« Moral sem ven. Korenito sem premislil vso stvar ter sem poiskal drugi dan pomorskega ministra, ki je dejal: »Hitro, gospod, govorite hitro; ne mudite me dolgo!« Rekel sem: »Kraljevska Visokost, dne ali okoli dne 10. oktobra 1861 je sklenil John Wil-son Maeckensie iz Rotterdama v grofovini Cher-muny, Novi Jersej, sedaj že mrtev, z vlado pogodbo, <*a preskrbi generalu Shermanu trideset sodov govejega mesa — —« Tako daleč sem prišel, dalje pa ne. Tudi on baje ni imel z general Shermanovimi govejimi pogodbami ničesa opraviti. Mislil sem si, da je to neka čudna vlada. Zdelo se je, kakor bi ne hotela nič vedeti za pogodbe, ki jih je sama sklepala. Drugi dan sem šel k ministru za notranje .zadeve in rekel : »Cesarska Visokost, dne ali okoli dne 10 oktobra — —« »Že zadostuje, gospod. Sem že slišal o Vas. Glejte, da izginete, in vzemite seboj svojo gnjusno govejo pogodbo. Notranjega ministerstva prav nič ne briga, kdo in kako priskrbuje hrano armadi.« Vsekako sem šel stran, toda bil sem ves iz sebe. Rekel sem, da jih bodem preganjal; nadlegoval bodem vsak oddelek te krivične vlade, dokler ne rešijo moje zadeve. Hotel sem, da dobim račun plačan ali pa da poginem v svojih poskusih, kakor so storili to moji predniki. Naskočil sem poštnega generala, oblegal poljedelsko ministerstvo, zasledoval predsednika poslanske zbornice. Noben ni imel s pogodbo o govejem mesu ničesa opraviti. Potem sem napadel ravnatelja patentnega urada in rekel: »Vzvišena ekscelenca, dne ali okoli dne —« »Grom in strela! Ali prihajate tudi sem s svojo pogubno govejo pogodbo? Mi nimamo nič, prav nič opraviti s pogodbo o govejem mesu za vojsko, prečastiti gospod !« »O, to je sicer vse prav lepo — toda nekdo mora pa le plačati govedino! In sicer kmalu se mora plačati, sicer zarubim ta stari patentni urad in vse, kar je v njem.« »Toda, predragi — —« »Prav nobene razlike, gospod. Patentni urad je po mojem mnenji odgovoren za govedino, in — odgovoren ali ne, patentni urad mora plačati!« Nikar ne povprašuj dalje, ljubi bralec ; skratka, končala se je s pretepom. Patentni urad je zmagal. Toda klub temu sem nekaj zvedel, kar mi je koristilo. Rekli so mi, da je denarni urad pristojno mesto za mojo stvar. Tja sem šel. Čakal sem dve uri in pol in potem so me pustili pred prvega denarničnega mojstra. Rekel sem : »Prežlahtni, strogi in vse časti vredni sinjor, dne ali okoli dne 10. oktobra 1861 je sklenil John Wilson Maecken —« »2e dobro, gospod. Sem že slišal o Vas. Pojdite k prvemu računskemu revizorju.« Šel sem. Ta me je poslal k drugemu računskemu revizorju, ta k tretjemu, in tretji me je poslal k višjemu nadzorniku v govejem oddelku. Naposled je stvar vendar nekoliko uradno izgledala. Iskal je po svojih knjigah in vseh svojih papirjih, vendar ni našel nobenega podatka o kaki goveji pogodbi. Potem som šel k drugemu kontrolorju v govejem oddelku. Tudi ta je preskuše-val svoje knjige in papirje, toda brezvspešno. Po- bo najbrže drž. poslancem izvoljen sedanji poljedelski minister baron Kast, ki pa neki noče vstopiti v centrum. Vsled tega sc bodo jutri vršili dogovori glede spojitve centrurna s katoliško ljudsko stranko. Za to zjedinjenje so vneti tudi nekateri člani centrurna. Češko-nemška sprava. Znano je, da si grol Thun jednako svojima prednikoma mnogo prizadeva, da bi dosegel vsaj delno sporazumlje-nje mej Čehi in Nemci. Izjalovili so se dosedaj vsi poskusi in razbili ob trmoglavosti in noprijen-ljivosti nemških radikalcev. Sedaj je grof Thun sprožil misel glede permanentnega spravnega odseka v češkem deželnem zboru jednako, kakor obstoji že na Moravskem. Na ta način namerava grol Thun vsaj toliko ublažiti sedanje nasprotje, da mu bo možno izvesti nagodbeno predlogo. Toda v čeških krogih se tej ideji ne pripisuje prav nobene važnosti in ne pričakuje od nje ni-kakega vspeha. Vstop Nemcev v češki dežeini zbor je še tako daleč, da o tem resno niti govoriti ni mogoče. Boje se vsled tega v čeških krogih, da se v par tednih vsled divje obstrukcije zaključi državni zbor. Nagodbena predloga v ple-numu najbrže ne pride niti v razpravo. Vendar pa je mogoče, da se reši to vprašanje proti desnici. Vlada bo morda pridobila na svojo stran levičarske stranke s tem, da jim bo ugodila v nekaterih osebnih vprašanjih ter žrtvovala grofa Thuna. Novi mož bi potem, akoravno bi morda »stal nad strankami«, ne oziral se na Thunove naredbe. Take spremembe so pri nas kaj lahko mogoče. Ravno vsled tega je treba največje pozornosti in zato se češki zastopniki ne marajo sedaj spuščati v nikako spravno pogajanje, ker vedo, da se je treba ozirati le na središče. V hrvatskem deželnem zboru se danes zopet nadaljuje pred prazniki pričeto zasedanje. Na dnevnem redu je najpreje glasovanje o predlogu poslanca dr. Franka o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. V nadaljni budgetni razpravi bo pa ban Khuen Hedervary pojasnil svoje in nazore večine napram ogerskemu protiustavnemu položaju. Pri ti priliki pa tudi ne bo molčala zjedinjena opozicija. Odbrala je že svoje najboljše govornike, ki jih bo poslala v boj proti banu in njegovim mamelukom. Govorili bodo dr. Bresztyenszky, dr. Mazzura, dr. Zahar, dr. Amruš, dr. Banjovčič, dr. Žerjavič in konečno tudi Frank. Vlada naj le pričakuje, da bo čula vsestranski strogo sodbo radi njenega postopanja napram ogerski vladi. Položaj na Kreti. V zadnjem času se oglašajo razni »izvrstni« poznavatelji krečanskih razmer ter po svoje slikajo ondotni položaj. Vidi se pa na prvi hip, da večina teh poročevalcev ni posebno prijazna novemu nadkomisarju, ali vsaj njegovim načrtom za bodočnost. V »Pol. Corr.« piše jeden teh politikov mej drugim sledeče: Princ Jurij se igra z zelo nevarnim poskusom, ko dela priprave za zasedanje narodne skupščine. Ta zastop ni še ničesar dobrega storil za otok in njega prebivalce, kajti vselej še je bil pričetek stajal sem pogumnejši. Ta teden sem dospel do šestega kontrolorja v tem oddelku, naslednji teden sem prehodil oddelek za »zahteve« in tretji teden od začetka do konca oddelek za založene pogodbe in potem sem stopil v oddelek za zastarele račune. Tukaj sem opravil v treh dneh. Se jedno nado sem imel; oblegel sem komisijonarja za malenkostne stvari in bolje rečeno njegovega pisarja — njega samega ni bilo zraven. Videl sem v sobi šestnajst lepih, mladih dam, ki so pisale po knjigah, in sedem nadarjenih mladih pisarjev, ki so jim dajali potrebna pojasnila. Mlade damice so se posmehljavale preko svojih ramic, in pisarji so se jim nasmehljavali, in vse je bilo veselo kakor pri ženitvi. Dva ali trije pisarji, ki so prebirali časnike, so me po strani pogledovali, toda brali so dalje, in nihče ni rekel besede. Toda navadil sem se na to prijaznost na mestnih - pomožnih-podpisarjev na svojem razno-ličnem ravnanju, prav od prvega dne, ko sem prestopil prvo pisarno govejega oddelka, pa prav do trenotka, ko sem ostavil poslednjo v oddelku za zastarele račune. Sčasoma sem se tako izobrazil, da sem mogel stati od tistega hipa, ko sem stopil v pisarno, pa dokler me ni jeden izmed pisarjev nagovoril, — na jedni nogi, ne da bi se več kakor dva- do trikrat prestopil. (Dalje sledi.) zborovanja neko znamenje za pričetek brezobzirne agitacije. Najboljše bi bilo, ko bi narod opustil to konstitucijonalno zlo ter se do tedaj, da se privadi redu in pravu, podvrgel raje popolni diktaturi. Govori se že, da je vodja dr. Sphakinakis tudi res svetoval princu Juriju, naj skliče narodno skupščino samo v to svrho, da si izposluje pooblastilo za neomejeno triletno vlado, oziroma naj se ustavnim potom da proklamirati diktatorjem. — Poznavatelji razmer pečajo se nadalje tudi z nekaterimi načrti nadkomisarjevimi, mej drugim s preosnovo orožništva, posebno obširno se pa pečajo z mislijo zjedinjenja Krete z grškim kraljestvom. Nekako zbadljivo se povprašujejo, kako stališče bo neki zavzel drugi sin kralja Ilelencev, ko bodo Krečani nekega lepega dne z orožjem v roki proklamirali Kreto za zjedinjeno z Grškim. Bo li najodločneje ugovarjal temu in z oboroženo silo zatrl revolucijo?— To vprašanje je sedaj pač še prezgodnje, vendar pa pač nihče ne bo zameril nadkomisarju, ako bo skušal ustreči želji velike večine prebivalstva. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. januvarija. (Državni zbor.) Slovenski državni poslanci so se včeraj in danes po božičnih počitnicah zopet vrnili na Dunaj, kjer se jutri zopet prično seje državnega zbora. Kakega vspešnega dela od tega zasedanja ne moremo pričakovati, ker razmere, ki so do sedaj onemogočale delo v zbornici, se v dobi praznikov miru niso spremenile. Miru ni mej narodi, in miru ni mej njih zastopniki v državnem zboru in sicer zato, ker liberalni Nemci ne-čejo biti pravični nasproti Slovanom in ker nočejo, da bi naša država kaj veljala mej drugimi državami. — Stališče zastopnikov slovenskega naroda je v takih razmerah izredno težavno. To se je tudi pokazalo v raznih poročilih, v katerih so mej počitnicami poslanci dr. Krek, dr. Žitnik in dr. Ferja-nčič svojim volilcem pojasnovali dejanjske razmere naše notranje politike. Nadejamo pa se trdno, da bodo zastopniki slovenskega naroda in ž njimi vsa slovanska krščansko1!- narodna zveza, stali trdno in neizprosno [v borbi za pravice svojih volilcev ter da bodo vlado sodili po njenih dejanjih. Sploh pa se z vedno večjim nezaupanjem obračajo razni narodi na Dunaj, nekdaj sredotežno, a sedaj sredobežno državno prestolnico. (Občinski svet ljubljanski) ima jutri popolu-dne ob 5. uri v mestni dvorani svojo redno sejo, na katere dnevnem redu je poleg druzega več poročil finančnega, stavbnega, policijskega in šolskega odseka ter direktorija mestne elektrarne. (Deželni zbor goriški.) Tretja seja deželnega zbora je bila napovedana na soboto, dne 14. jan., ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu so bila t sta poročila deželnega odbora, kakor za drugo sejo. Ob 4. uri so došli v zbornico vsi slovenski poslanci in vladni zastopnik dvorni svetovalec A. Bozicio. Predsednik, namestnik deželnega glavarja, dr. Anton Gregorčič naznani v slovenskem in potem v italijanskem jeziku, da je prejel pismo od italijanskih poslancev, da ne pridejo v zbornico. Pismo izroči tajniku, ki je prebere v italijanskem izvirniku in potem v slovenskem prevodu. Na to predsednik naznani, da tudi danes ni mogoče zborovati, ker ni navzočih zadosti poslancev. Predsednik odide, za njim vladni zastopnik in poslanci. Galerija je bila polna. Mož pogleda moža in nejevoljno odide. Taki so naši bratci! Ako ne gospodarijo, sodelovati nočejo. I naša deželna vlada vse to gleda mirnim okom, kakor da je vesela teh otročarij. Naš državni poslanec dr. Gregorčič jo je pač dobro označil v državnem zboru, toda ministerski predsednik še ni vzel metle v roke. (Jubilejne svetinje in znižane vozne cene za duhovnike.) Poroča se nam : V nekem posebnem slučaju je c. kr. ministerstvo za deželno brambo naznanilo državnemu poslancu dr. Stojanu, da naj se isti duhovniki, ki imajo pravico do jubilejne spominske svetinje in so že izstopili iz vojaške zveze, oglasijo za svetinje ustno ali pismeno pri političnih oblastvih svojega bivališča z dokazilom svojega izstopa. — Isti poslanec je povodom raznih prošenj s Češkega in Moravskega za znižane vozne cene na železnicah duhovnim pastirjem zvedel pri c. kr. železniškem ministerstvu, da so vse dotične prošnje predložene zvezi avstrijskih transportnih podjetij. — In pri nas ? (Iz Žabnice pri Škofji Loki.) Več kakor 25 let smo pričakovali, da žabniška ekspozitura postane samostalna župnija. Z novim letom pa smo dobili svojo župnijo. — Za ta imeniten dan so se pa tudi vsi farani z velikim veseljem pripravljali, fantje so stavili mlaje, dekleta pa pletla vence in posebno lepo so okinčala cerkev, posebno še za-rad tega, ker smo pričeli z misijonom, katerega sta vodila iz Jezusove družbe oče Doljak in oče Verhovec. Kako je bilo vse ljudstvo veselo in vneto za sv. misijon, nam priča to, da je bila cerkev vsaki dan prenapolnjena. Z veliko pazljivostjo je ljudstvo poslušalo lepe govore. Obha-janih je bilo črez 700 ljudi, akoravno ni naša nova župnija velika. Največje veselje pa je prešinilo nas vse, ko je nas o sklepu sv. misijona 8. t. m. obiskal presvetli knez in škof. Med ubranim zvonenjem in pokanjem topičev se je pripeljal okoli '/i9- ure pred župnijsko cerkev. Ob 10. uri je bila sv. maša, popoldne ob 2. uri blagoslovil je presvetli misijonski križ, vodil procesijo. Po zadnjem govoru nam je podelil knez in škof papežev blagoslov, imel je še krasen govor, v katerem je nam razložil dolžnosti, katere imamo skazovati novemu župniku in cerkvi sploh. Potem so bile litanije in pa še zahvaljena pesem. Reči moramo, to je bil dan, ki ga je Gospod naredil. Po vseh cerkvenih opravilih prišel je knez in škof še v šolo, kjer ga je šolska mladina čakala. Želeti je, da rodi misijon stotercn sad, vzlasti da se med vse farane in sosede naselita mejsebojna pri-zanesljivost in ljubezen ! (Osobno postajališče Ponikve) na dolenjski železnici se je včeraj otvorilo. (Živ pokopan.) Včeraj popoldan okrog l/t5. ure si videl polno ljudstva na potu proti sv. Krištofu in polno tudi na pokopališču. Hotelo je videti pokop c. kr. uradnega sluge Andreja Uder-mana, katerega so neki živega v rakev položili. Ta novica se je bliskoma razširila po Ljubljani ter razburjala občinstvo. — Novica je popolnoma neresnična. C. kr. uradni sluga, Andrej Uderman, je v petek po noči nenadoma umrl. Dobili so zjutraj mrtvega v postelji. Deli so ga na mrtvaški oder. Mrliški čuvaj je ves čas čul pri njem in ni zapazil najmanjšega znamenja o življenju v njem. Nekaj trenotkov pred pogrebom pa pride neka ženica kropit mrliča, ga ogleduje, stopi k njemu, ter zavpije: »Saj je še živ; še nič se ni izpremenil; ustnice ima še rudeče!« Hitro pristopijo k mrliču še nekateri drugi, ga začno tresti za glavo, drgniti po rokah in životu — da bi ga obudili. Vse ugovarjanje mrliškega čuvaja, češ da ima rudeče ustnice vsled pritekle snovi iz trupla itd., ni nič pomagalo. Deli so ga kljub temu v rakev. Duhovščina pride, ga blagoslovi in odneso ga na pokopališče. Tudi zdravnik pride, da bi konstatiral, kaj je resnica. A zakasnil je nekaj minut; mrlič je bil že na potu proti sv. Krištofu ob ogromni množici pogrebnih udeležencev in radovednih gledalcev ob straneh. — Po končanih molitvah v cerkvi pri sv. Krištofu se je reklo: »Ne v grob, temveč v mrtvašnico ; ljudje govore, da je še živ!« — Komisija je prišla ; vse se je trlo okrog mrtvašnice, da bi videli, kako bo rajni zopet vstal, ko bodo odpirali rakev. Odprli so rakev; mrlič je bil, kakor so ga položili; komisija je konstatirala, da je mrtev — in danes ob 4. uri je bil pokopan. Dotičniki, ki so mrliča tresli, se bodo imeli pred sodiščem zagovarjati. (Umrl) je v soboto 14. t. m. ob 4. uri popo-ludne; previden s sv. zakramenti, veleposestnik g. Alojzij Praschniker v Mekinjah pri Kamniku, star 78 let, po dolgi, zelo mučni bolezni. Pokojnik je bil jako podvzeten in marljiv mož. Tekom let si je nabavil mnogo imetja, napravil pod Mekinjami tovarno za cement, imel je v posesti dvojno kopališče: toplice v Mediji pri Zagorju in Kneippovo zdravišče v Kamniku, katero je z mnogimi žrtvami sezidal pred nekaj leti skupno s svojim zetom Ivanom Keceljnom iz Kamnika. Mnogo se je trudil tudi, da se je naredila kamniška železnica. S svojimi napravami je okoličanom koristil v marsikakem oziru, ker so prišli do zaslužka in poslej svoje blago ložje raz-pečavajo. Povodom cesarjeve 50 letnice je bil nedavno odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Njegov sin Franc, ki je vodil kopališče, je umrl lani 16. avg. v najlepši moški dobi. Praschniker, dasi rodom Kranjec, Slovencem v narodnostnem oziru ni bil naklonjen, bil je vendar blagega srca. Naj počiva v miru! (Repertoir slovenskega gledališča.) Ker radi preobloženosti vojaški orkester ni mogel imeti potrebnih kompletnih skušenj in je intendanca navezana na ta edini orkester, mora se jutrišnja pre-mijera »L o h e n g r i n a«, dasi je v pevskem oziru povsem pripravljena — prestaviti na četrtek, 19. t. m. Opera se bo pela 19. in v soboto, 21. t. m. Jutri v torek torej ne bo nobene predstave, ker se vrši zvečer tretja orkestralna skušnja. (Umor po ciganih nad Krko.) Velik strah je provzročil umor, ki je bil izvršen 9. t. m. med Krko in Lučmi. In kako bi ga ne? pri belem dnevu ob 3. popoldan, vpričo mnogo ljudi napaden in umorjen biti, je gotovo nekaj nenavadnega. Poročali ste že ob kratkem o tem umoru, morda želi kdo o tem kaj več izvedeti. 9. t. m. je bil na Krki semenj. Več sejmarjev iz V. Loke in Žaline se je podalo kmalo popoldan proti domu. Mej drugimi Martin Novljan iz M. Loke, J. Šeme iz Žaline in J. Zajec iz V. Loke. Ko sta zadnja dva šla od Gradička proti Prestani, pribeži njima naproti Martin Novljan in pripoveduje, da so ga napadli cigani. Ohrabren po teh dveh se vrne z njima. Kmalo dobijo res tri cigane, dva moža in eno žensko oborožene s puškami in nožmi. Grozeči jim z orožjem, jih nekoliko časa spremljajo in kmalo nato napadejo vse tri. J. Šemeta je hotel eden z nožem suniti v glavo, o pravem času se umakne, zadel ga je samo nekoliko, prerezal uho in precej ranil pri ušesu, drugi napade J. Zajca s sekiro in le slučaju, da se je spodtaknil, se ima zahvaliti, da ni bil zadet v glavo. Ko sta Seme in Zajec zbežala, napadla sta Martina Nov-ljana, ranila sta ga hudo na glavi, prebodla mu vrat in mu zadala več smrtnih ran v hrbet. Po storjenem zločinu sta se usedla vsak na en cestni kamen in nadlegovala še enega sejmarja. V tem času prišel je eden Stiških žandarmov z nekaj možmi zasledovat cigane, ker jih je pismonoša, ki prenaša pisma iz Višnje gore na Krko, ovadil, da so ga napadli. Ko so zagledali žandarma, so zbežali proti Randoli in Kopanju. Zasledovali so jih potem na Grosupljem, v Smariji pa žandarmi dohiteli in enega ujeli. Vjeti je Šimen Ileld, star okrog 25 let, pristojen na Koroško, ušel je lansko leto iz prisilne delavnice, dva sta ušla. Napadala je ta nevarna družba ljudi že v več krajih, v Ko-biljeku, Siči, Muljavi. Umorjeni Martin Novljan je bil prav spoštovan mož, zapustil je vdovo s sedmimi nedoraslimi otroci. Pač zadnji čas je, da se kaj zdatnega stori proti ciganom, pred katerimi nismo že varni ne življenja ne imetja. (Tatfina.) V noči od 10. na 11. t. m. so se utihotapili tatovi v prodajalnico Fran Sliber-ja v Selcih ter z silo vlomili v pisalno mizo ter iz taiste ukradli drobiža, po 1 gold. (tolarčke) po kroni po 20 in 5 helerjev, okoli 200 - 250 gold. Med drugim so vzeli tudi nekaj starega denarja, stare tolarje po 2 gld., stare cvancigarce in 1 c. kr. cekin za 5 gld. Tatovi so bili bržkone od drugod in sodeč po načinu predrznosti tatvine stari rafi-nirani lopovi. (Milijonarja ua Kranjskem.) Statistični izkaz o osebni dohodarini svedoči, da je v Avstriji 255 mož, katerih letni dohodek presega 100.000 gld. Na Kranjskem, in sicer izvan Ljubljane, sta le dva milijonarja, ki plačujeta povprečno po 5300 gld. davka od svojih dohodkov. (Srednje šole v Avstriji.) Po zadnjem izkazu učnega ministerstva je v Avstriji srednješolstvo v tem stanu : Gimnazij je 196 s 64.653 dijaki, realk je 97 s 30.437 dijaki. — Javnih gimnazij je 176, zasebnih 20. Vzdržujejo jih: 151 država, 9 dežele, 10 mesta, 4 škofje, 13 menihi, 2 fondi, 7 zasebniki. — Učni jezik imajo: 105 nemški, 45 češki, 25 poljski, 11 ultrakvistični, 4 italijanski, 2 ruski, slovenski nobena cela gimnazija. Ni se čuditi* da se Cehi in Poljaki v Avstriji Nemcem ložje vstavljajo, nego zapuščeni Slovenci ! Bila bi pač silna potreba, da si po-morejo! (Kaj je tajnost?) A.: Kaj je prav za prav tajnost? — B.: Tajnost — da tajnost, to je nekaj neizmerno zanimivega, česar nikdo nikomur ne pove, kar pa vendar vsakdo ve. Društva. (S 1 o v. d e 1 a v. stavbeno d r u š t v o) je razposlalo te dni letno poročilo o prvem letu svojega obstanka, članov je štelo društvo koncem leta 1898 97 s 322 gl. 40 kr. vplačenih deležev. Zgradilo je minulo leto deset prijaznih pritličnih hišic v Sttpanji vasi, napravilo tam vodnjak ter si zagotovilo stavbišča, na katerih bo tekom leta zgradilo večje število poslopij. Prometa je imelo društvo 15.296 gl. 35 kr. Društvena aktiva so znašala 12.153 gl. 78 kr., pasiva pa 11.784 gold. 42kr., toraj izkazuje društvo 369 gl. 36 kr. čistega dobička. Iz teh številk je razvidno, da je stavbeno društvo že v prvem letu, ko se je moralo boriti z mnogostranskimi ovirami, pokazalo jako lepih vspehov. Bog daj tudi v bodoče svoj blagoslov temu prikoristnemu društvu. (Novi odbor »Narodne čitalnice v Gornjem gradu) je sledeče sestavljen: načelnik g. Bratkovič Kazimir, c. k. notar; namestnik g. Kranjc Josip, veleposestnik in lesni trgovec ; tajnik g. Ognjeslav Šijanec. učitelj ; blagajnik g. Fr. Krebek, nadučitelj; odborniki gosp. Josip Mikuš, hotelir; g. Fran Perne, posestnik in g. Josip Kranjc mlajši, trški mladenič. — Ker »Narodna čitalnica« v Gornjem gradu ne stoji na nikakem strankarskem stališču ampak ima liberalne in klerikalne, slovenske in nemške liste — zato je vredna, da jo vsi krepko podpirajo. Ne-katerniki jej sicer nasprotujejo, a to so tisti, za katere se nobeden ne zmeni. Gospodarska organizacija. Posojilnice in novi davek. V listu dne 13. t. m. objavili smo pod tem naslovom članek, v katerega ste se vrinili dve neljubi pomoti. 1. Stavek: »Do konca tega leta plačati bode tedaj rentnino za II. polleto 1898« se ima pravilno glasiti: »Do konca tega mesca .. .« Da je beseda »leta« pomotna, bilo je sicer itak raz-videti iz neposredno predidočega odstavka. 2. Od neposrednih pristojbin odpade 2% pristojbina od obresti hranilnih vlog. Ta pristojbina je od 1. januvarija plačevati 1 e še od vlog na tekoči račun, ne pa več od hranilnih vlog. Glede rentnega davka opozarjamo posojilnice še enkrat, da ne smejo čakati n i -kakega predpisa od strani davkarije, temuč da morajo na vsak način še ta mesec rentnino pri davkariji vplačati. V ta namen naj zahtevajo pri uavkariji 2 iztisa zadevne tiskovine, ju pravilno izpolnijo in vplačajo \lli% od v drugi polovici leta 1898 izplačanih ali pa glavnici pripisanih hranilnih obresti. ]>arovi. Novoletni darovi družbi sv. Cirila in Metoda. Poslali so dalje: Slavna posojilnica v Ormožu 20 gld. — Po slavnem upravništvu »Domovine«: g. Martin Žmavc, orožniški straž-mešter v Bosni 2 gld. 50 kr. in g. Bož. Štiftar, profesor na Ruskem, 2 gld. — Po č. g. državnem poslancu dr. Žitniku blagajništvo podružnice za Višnjo Goro, Št. Vid, Krko in Stičino 56 gld. 87 kr. in gosp. Anton Štepec, posestnik v Višnji Gori, 1 gld. — Moška podružnica v Kamniku dodatni znesek 50 kr. kot dar g. Al. Podboja. — Ženska podružnica v Dornbergu po gospej predsednici Jos. Bizjak 45 gld. — Č. gosp. Peter Bohinjec, župnik horjulski, 5 gld. — C. g. Anton Žgur, župnik belocerkovški, 1 gld. — Za prodane marke od g. Borovščaka 2 gld. 13 kr. — Gosp. mestni učitelj Ivan Kruleč v Ljubljani 50 kr. — Gg. občinski odborniki v Št. Gotardu: župnik Iv. Šlakar, župnik Jos. Zelnik, Fran Konšek, Andrej Novak, Franč. Cukjati, Matevž Gorišek, Ivan Ju-tršek in Josip Novak po 50 kr. in iz nabiralnika pri g. F. Cukjati ju 1 gld. 20 kr., skupaj 5 gld. 20 kr. — G. Jožef Nedok, em. profesor v Kra-kovu, 10 gld. — Povodom odlikovanja č. gospoda prvomestnika Zupana gg. Jos. Trobec, Jurij Kr-žišnik in Iv. Čebašek v Črnem Vrhu nad Polh. Gradcem 5 gld. — Tržaška moška podružnica 450 gld. — Slavno upravništvo »Mira« v Celovcu po g. Vek. Legatu 279 gld. 23 kr. — Moška podružnica v Starem Trgu pri Ložu po g. blagajniku Ivanu Benčini 16 gld. — Ženska podružnica v Idriji po g. predsednici Drag. Lapajne in bla-gajnici Nataliji Šepetavec 42 gld. 21 kr. — »Vesela družba pri žlikrofih« v Idriji 4 gld. 50 kr.— Č. g. Ljud. Jenko, župnik pri Sv. Duhu, 5 gld. — Slavna hranilnica in posojilnica v Vipavi 10 gld. — Mohorjani in nekateri prebivalci v Solčavi po č g. župniku M. Schmidu 15 gld. — čč. gg. župnik Ant. Vraz in kapelan Ivan Jodl pri sv. Antonu v Slov. Goricah 2 gld, — Slavna Prva dolenjska posojilnica v Metliki 10 gld. — Moška podružnica v Celju 50 gld. — Moška podružnica v Ajdovščini po g. blagajniku Antonu Terčelju 40 gld. — Moška in ženska podružnica v Škof) i Loki 4 gld. 50 kr. — Podružnica za Kropo, Kamno Gorico in Dobravo po g. naduči-telju Jos. Korošcu 50 gld. kot prvo polovico četrte ustanovnine in 33 gld. daril in udnine. — Iz Ribnice po č. g. kapelanu Jož. Volcu 3 gld. 50 kr., darovala sta gg. stroj, mojster Marko Bur-gar 50 kr. in Ivan Šutej, lesni trgovec v Jelen-dolu, 3 gld. — Pri dekanijski konferenci v Šmarju zbrani duhovniki so zložili jubilejnega daru 11 gl. 50 kr. — Ženska podružnica v Prvačini 5 gld. z opazko, da je 100 gld. darovala za »Šolski Dom« v Gorici. — Ženska podružnica v Ribnici je položila 100 gld. v dar domu na altar. — Živeli vsi junaki in junakinje, ki toliko žrtvujete za zmago našo ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zahvala. Povodom božičnice I. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Ljubljani blagovolil je slavni občinski svet ljubljanski podariti svoto 150 gld. v napravo oblačil ubožnim otrokom. Poleg tega so podpisanej izročile še naslednje dame in gospodje svoto 43 gld.: Presvetli gosp. knez in škof dr. Anton Jeglič 10 gld.; blagorodna gospa županja M. Hribarjeva 5 gld.; G. Schoner v Lukovici za 5 gld. slaščič. Po 3 gld.: L. dr. Iludnikova, L. Pirčeva, veleč. g. prof. J. Gnjezda, učiteljsko osobje mestne slovenske osemrazred-nice. Po 2 gld.: Fr. dr. Tavčerjeva, J. Supanči-čeva, M. Wessner, veleč. g. župnik Malenšek, dr. D. Majaron. Po 1 gld.: M. Cerne, J. Velkavrhova, M. Pleško, S. Lahova, dr. L. Požar. Po 50 kr.: K. Dobida in M. Kalister. — Slavnemu občinskemu svetu kakor tudi vsem velikodušnim daro-vateljem in darovateljicam se v imenu obdarova-nih otrok najiskrenejše zahvaljuje vodstvo prvega mestnega slovenskega otroškega vrtca.—V Ljubljani dne 9. januvarija 1899. — Zofija Grum, učiteljica. Telefonska in brzojavna poročila. Trat, 16. januv. Včeraj se je vršil shod italijanskih poslancev in županov primorskih, ki je vsprejel resolucijo, v kateri se ugovarja nameravani ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu in zakonskemu načrta za osnovo šolskega zaklada, ter zahteva, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu ter več drugih italijanskih šol. Po shodu je korakala večja množica po mestnih ulicah mej demonstrativnimi klici. Policija je demonstrante razgnala. Dunaj, 16. januvarija. Ministra predsednika in finančna ministra so imeli danes skupen dogovor. Dunaj, 16. januvarija. Včeraj je bil na Dunaju shod Cehov, katerega se je vde-ležilo tritisoč ljudij, ki so ugovarjali predlogu posl. Kolisko. Po shodu so množice kričale pred mestno hišo, policija je delala mir in 13 izgrednikov zaprla. Dunaj, 16. januvarija. Načelniki kluba levice, nemških nacijonalcev, antisemitov in liberalnih veleposestnikov so imeli skupno posvetovanje. Dunaj, 16. januvarija. Včeraj je sklical Schonerer shod, na katerem so govorili o izstopu Nemcev iz katoliške cerkve k pro-testantizmu. Kadar se jih 10.000 oglasi, se bo izstop naznanil. Dunaj, 16. januvarija. Pogreba grofa Falkenhayna se je vdeležil cesar, nadalje vojvodi Oton in Rainer, skupni vojni minister, večinoma vsi avstrijski in ogerski ministri ter veliko število poslancev. Budapešta, 16. januvarija. Po zbornici se govori, da kriza tudi še sedaj ne bo rešena, ko pride Banffy z Dunaja, ter da se bodo stranke še nadalje med seboj dogovarjale. Budimpešta, 16 januvarija. Ministerski predsednik baron Banffy ter ministra Fejer-vary in Lukacs sta došla včeraj na Dunaj. Ob 10. uri dopoludne se je vršil pod cesarjevim predsedstvom posvet o zahtevah ogerske opozicije in o položaju. Posvetovanja se je udeležil tudi minister a latere grof Szechenyi. Trajalo je nad jedno uro in se je danes ob 1. uri nadaljevalo. Carigrad, 16. januv. Turčija je plačala 84.000 funtov kot ponapredščino za naročenih 100 milijonov Mauserjevih patron. Nasprotno pa dolguje še veliko svoto za poprej naročeno strelivo, vsled česar je na iadijah v Bosporu že nad tri mesece 7 in pol milijona patron, katerih vlada ne more plačati. Nemške tovarne so vsled tega osta-vile nadaljno izvrševanje turških naročil. Madrid, 16. januv. Mej člani Sagasto-vega kabineta je nastalo nesporazumljenje glede proračuna za vojno in pomorsko mi-nisterstvo. Sprememba v ministerstvu je neizogibna. slTutiirJi 14. januvarija. Andrej Uderman, c. kr. uradni sluga, 57 let, Breg 6, kap. 15. januvarija. Barbara Klemenčič, zasebnica, 74 let, Emouska cesta 4, ostarelost. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 308'2 m. a cd O Čas opa-sova&ja Stauje baromotri v m m. Temperatura po Celziju Vetrovi l^.irie 13 S . •E: a it Od . 1" ■a oe ?! . ^ > 14 9 zvečer 730 5 n 4-6 sr. zah. jasno 15 7 zjutraj 2. popol. 7355 736 2 -0-4 10 6 si. jazb. sr. ssvzh. megla jasno 00 16 9 zvečer 7874 2-2 sr. zah. del. jasno 16 7. zjutraj 2. popol. 735-9 734-6 -0-3 9-7 p. m. ssvzh sr. jzab. skoro oble. oblačno 00 Srednja temperatura sobote 7-0°, normale : —2'6". Srednja temperatura nedelje 41°, normale: — 2-5°. Tržne cene v Ljubljani dne 14. januvarija. gl.|kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . _ 70) Rež, „ . . . 8 50 _ 85 Ječmen, „ . . . 8 — Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . , . Ajda, .... 6 50 Mleko, liter . , _ 8 8 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 9 — Telečje — 60 Koruza, „ . . , 6 50 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ . . . 12 _ Piščanec .... _ 50 Grah, „ . . . 10 _ _ 18 Fižol, „ . . . 10 _ Seno, m.stot. . . 1 78 Maslo, kgr. . . —. 96 Slama, „ „ . . . 1 70 Mast, „ . . Špeh svež, „ , . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 80 JH5H5SSE5HSH5^ Uradne in trgovske 8 firmo priporoča KAT. TISKARMI v Ljubljani. Št. 754 33 3-2 Popravek. Pri srečkanju srečk ljubljanskega loterijskega posojila dne 2. t. m. ni bila srečka št. 59510, ampak srečka štev. 29510 z dobitkom 30 gld. vzdlgnena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Župan: Iv. Hribar. dne 7. januvarija 1899. St. 1214. 41 2-1 Razglas. V četrtek, dne 19. t m., dopoldne ob 9. uri vršila se bode v hiši št. 11 na Dunajski cesti prostovoljna javna dražba premičnega blaga, kakor pohištva, obleke itd. Kupci se vabijo z dostavkom, da bode kupljene reči takoj plačati in odstraniti. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. januvarija 1899. Prostovoljna dražba različnega pohištva, porcelana, steklenine, obleke, perila, dalje vinske trombe, blagajne itd. iz zapuščine Ig. Drnškovič-a bode dne 19. januvarija 1899 na Dunajski cesti št. 11 dopoldne od 9—12. ure, in popoldne od 2. ure naprej; ako potreba bode tudi dražba še 20. t. m, ob istem času. 34 3=2 „x UMUjiiiO 111 »XUUXXXlXUti I 1I1U1UIUIU1, registrovama zadruga z neomejeno zavezo", obrestuje hranilne vloge po Stavbeni razpis. Za zgradbo nove ljudske šole y Postojni se bode oddala izvršitev sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega gradiva: 1. Zidarsko delo, proračunjeno na 29923 gld. (10 kr. 2. kamnoseško delo » » 2679 » 35 » 3. tesarsko delo » » 2740 » 85 » 4. strešno delo » » 828 » — n 5. kleparsko delo » » 796 » 30 » 6. dobava železa » » 3176 » 80 » 7. dobava kamenine » » 312 » 70 » 8. mizarsko delo » » 4247 » 80 » 9. ključavničarsko delo » » 1874 » 50 » 10. steklarsko delo » » 619 » 12 » li. pleskarsko delo » n 485 » — » 12. naprave za kurjavo )) » 1430 » — n 13. naprave za ventilacijo » » 204 » — » 14. slikarsko delo » » 410 » — » 15. tapetarsko delo » » 161 » 60 » 16. mehanično delo » » 182 » — » 17. za nadpisne table » » 107 » — » 50178 gld. 02 kr. 4 in plačuje rentni davek. 38 5-1 odstotka NaČelnistvo. Skupaj . Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošni in posebni stavbinski pogoji so razgrnjeni v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala. Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpisa. V varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini, hranilnih knjižicah, ali vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo. V ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponudeni znesek, oziroma popust na proračunjenih zneskih. S kolekom SO kr. kolekovane zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrpcno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnovati, in da prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta do izgovorjenih konvencijonalnih kazni. Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo«. Ponudbe se imajo vposlati zadnjič do 5. svečana 1899 na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb. Krajni šolski svet v Postojni, dne 5. januvarija 1899. 27 3—3 Dunajska t> o r z a. Dne 16. januvarija. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 40 101 » 25 120 > — 101 > 95 119 > 70 97 > 85 941 > — 359 > — 120 > 45 58 » 95 11 > 77 9 > 65 44 > 25 5 » 6) Dne 14. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem,-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . ► » južne že'eznice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 173 gld. - 160 » — 194 > 25 99 » 80 138 » 70 130 > 75 108 p — 112 3 — 98 » 26 98 » 30 220 > — 179 % 50 125 > 50 99 > 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 25 k 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » Rudolfove srečke, 10 gld.......25 » Salmove srečke, 40 gld........86 > St. Gen6is srečke, 40 gld.......85 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........23 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 154 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3530 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 433 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 60 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 » Montanska družba avstr. plan.....199 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 » Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 60 25 10 05 25