Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko) je za društvo „Pravnik“ v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri njem in pri knjigotržcih naslednje pravne knjige: јгг) «lovenslce: 1. Civilnopravdni zakoni, z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, nad 900 strani, vez. ä K 8'—. 2. Dopolnilo Civilnopravdnimzakonom zal. 1906-1909 K V20. 3. Odvetniška tarifa od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, dolo- čila o rabi slovenskega in hrvatskega jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. it K PSO. 4. Nova odvetniška tarifa od 3. junija 1909 z alfabetnim stvarnim kazalom K —‘SO. G. Nova odvetniška tarifa v obliki plakata za na steno K —-80. 6. Zakoni o javnih knjigah, I. in II. del vez. it K 6‘—. 7. Zakoni o javnih knjigah, I. del vez. k- K 3'20. 8. Zakoni o javnih knjigah. It. del vez. it K 3-20. 9. Tahela o zemljiškoknjižni kolkovnini K —"GO. 10. Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek „Pravnikove" zbirke), preko 40 pol, vez. ä K 7’ — . 11. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili ä K —'40. 12. Pristoji), olajšave oh konverziji hip. terjatev, ä K —-80. 13. Predp. o razdelki in ureditvi ter o zložili zemljišč, ä K 2—. 14. Predpisi o obrambi poljščine, it K -80. lij. Kazenska določila iz teh predpisov, it K —-20. 16. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih no- tarskih spisih, it K —SO. 17. Navodilo občinskim predstojnikom za izročena jim sodna opravila, it K —-40. 1:>) lt.njig;e lirva-tnlco : 1. Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. ä K 3'60. 2. Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II. dijelom (slovenski), ukupno vezano ti K 6 —. 3. Zakon o dozvolja vanju prijek, puteva, ка tumačem ä K —'40. 4. Tahela o ženiljišničkoj hiljegovini, it K —HO. Б. Jezikovna naredba za Dalmaciju od 20. ttpr. 1909, it K —-08. DruStvo »P AVN1K« v Ljubljani Izdaja mesečnik >:SLOVENSKI PRAVNIK«, v katerem so slovenski In hrvatski članki pravne vsebine; Ust stane 10 K na leto. Isto društvo jo izdalo še naslednje slovenske pravne knjige: Kazenski zakon, uredil dr. J. Kavčič, voz. K 6'—. Kazenskopravdni red (postupnik), dr. J. Kavčič, v. KG'60. izvršilni red (ovrsni postupnik) uredil Iv. Kavčnik. K 7 --. Ta dela se naročajo pri „Pravniku“ in pri knjigarjih. Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnem povzetju, tako da se k navedenim cenam prira-čunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali v poštnih znamkah. Vsebina „Civilnopravdnih zakonov" (IV. zv. Pravnikove zbirke) Uvodni zakon k sodnemu pravilniku Sodni pravilnik Dodatek Г. Podsodnost vojaških oseb Dodatek II. Zborna sodišča javnega prava A Državno sodišče B Upravno sodišče Dodatek III. Konzularna sodišča Uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu Civilni pravdni red Dostavek I. Postopanje v spornih zakonskih stvareh Dostavek II. Sklepi, proti katerim ni dopusten a) samostojen (posebe), b) sploh nikak rokurz Dostavek III. Odvetniška tarifa Dostavek IV. Določila o sodnem jeziku Dostavek V. Sodne pristojbino v post. po civilnopravdn. zak. Kazalo Zaznamek vtem zvezku priobčenih zakonov, ukazov in razpisov. Kedor kupi to knjigo na novo, dobi „dopolnilo“ knjige za 1. lilOli—1!)1() brezplačno. Splošna vsebina za „Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom". I. Popravki k „Civilnopravdnim zakonom“. II. Novi predpisi. III. Nova važna odločila vrhovnega sodišča. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VI. ZVEZEK. Predpisi o nespornih pravnih stvareh. (Notarski red. — Zapuščinski patent. — Sodni depoziti.) V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Notarski red od dne 25. julija 1871, drž. zak. št. 75 in drugi zakoni, ukazi in razpisi, tikajoči se notarstva po avstrijskem pravu, z odločbami vrhovnega sodišča ter stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem uredil c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Urednik si pridržuje vse pravice. 4 \ :>< ■ v ,■> Л ОЗОО^Нбб Predgovor. Tvarina temu zvezku je vrejena tako, kakor ona v IV. in V. zvezku »Pravnikove« zbirke. Večino besedila zakonov samih je prevel še France Levstik sam, po mojem prepričanju tega prevoda ni bilo popravljati iz razlogov, ki sem jih navel že v predgovoru k V. zvezku te zbirke, pač pa sem na dotičnih mestih opozarjal na sedaj sprejete izraze. Vsled tega sem v rečenem prevodu premenil edino izraze: postava v zakon, pismo v listino in svojina v lastnino. Vse to sem natančneje razložil ob napovedi te izdaje v Slov. Pravniku 1. 1909, št. 2. Strokovnjak lahko presodi, koliko je trebalo še stvarnega in jezikovnega dela, da se je tvarina podala tako, kakor jo zahtevata sedanji stan pravniškega slovstva in razvoj notarskega poslovanja. Kakor pri prejšnjih zvezkih sem tudi v tem v opomnjah in v stvarnem kazalu dodal izraze hrvatske pravne terminologije, kolikor se ne vjemajo s slovenskimi, da bo knjiga v korist morda tudi hrvatskim pravnikom. Za pomoč pri delu se najtopleje zahvaljujem p. n. gospodom: L. Bašu, predsedniku notarske zbornice v Celju, ki mi je dal več jako umestnih nasvetov, dr. A. Kuharju, notarju v Trebnjem, ki mi je pripisal več odločeb vrhovnega sodišča, me opozoril ob pregledavanju rokopisa na več dopolnitve potrebnih toček in mi skrbno pomogel pri prvi korekturi tiska ter končno odboru društva »Pravnik«, kije imel rokopis dalje časa na pregled. V Novem mestu početkom leta 1910. Dr. Ed. Volčič. KILi-fvfcice adv. tar. = advokatska (odvetniška) tarifa, cp. = civilni pravdni red. dvd. = dvorni dekret. — dpd. == dvorne pisarne dekret. dz. = drž. zak. št. = državnega zakonika št. dež. = dež. zak. št. = deželnega zakonika št. f. = fin. = finančno, gl. = glej. h. = hrvatski izraz, ir. = izvrš. r. = izvršilni red. Jm. == mnenje justičnega ministrstva. jn. = jurisdikcijska norma [sodni pravilnik (poslovnik)]. m. = min. = ministrski, not. r. = notarski (belež-niški) red. o. — odločba. — op. = opomnja. obj. = objava. — od. = odst. = odstavek, odz. = obč. drž. zak. = občni državljanski zakonik. O. = izraz izvirnega (Levstikovega) prevoda, or. == opr. r. = opravilni (poslovni) red. pat. = patent, ces. pat. = cesarski patent. rg. = razglas. — rp. = razpis. su. = zak. o ur. sod. = zakon o uredbi sodišč. š. = št. = številka. t. = točka. — trg. = trgov. = trgovinski. T. — sedanja pravna terminologija (Babnik-Kavčnik). u. = ukaz (naredba). — uk. = ukaznik (Verordnungsblatt) prav. min. upr. s. = upravno sodišče. z. = zak. = zakon. — zz. = obč. zemljiškoknjižni z. zjz. - zbirka justičnih (pravnih) zakonov. Bartsch. = Das Österreich. Grundbuchsgesetz in seiner prakt. Anwendung, v. Dr. H. Bartsch. — 1902. Budw. = zbornik odločeb upr. sodišča Ad. bar. Bud-winskega. CB. =C. Bl. = österr.Zentralblatt für jurist. Praxis. Gess. = Sammlung von Entsch.des obst. Gerichtshofes zu den Notariatsgesetzen von Dr. Otto Gesselbauer. Vili GH. = Gerichtshalle. — GZ. = Gerichtszeitung. •I. — «Ik. == judikatna knjiga vrhovnega sodiš6a. JH. Juristische Blätter. Links. = Die Rechtssprechung des obst. Gerichtshofes, von Dr. E. Links. Now. Entscheidung des obst. Gerichtshofes, von Dr. R. Nowak. NZ. = Not. Z. = Notariatszeitung. Ö. R. Z. = Österr. Richterzeitung. Prs. = Pravnik slovenski. R. = Rs. - knjiga razsod,-(Spruchrepertorium) vrhovnega sodišča. Reich. = Cist. Notariatshandbuch für Berufsarbeit u. Unterricht, von Dr. M. Reich, k. k. Notar in Leoben. 1907. Rus. = Urs. = upravnega sodišča odločba. uzb. = nova priloga civilno-pravdnih odločob k ukaz-niku prav. min. Uzb. stara priloga c. od-ločeb k istemu ukazniku. Zb. — zbornik odločeb vrh. sod. Glaser-Unger. Odločbe vrhovnega (najvišjega) sodišča v oklepih (—) so nasprotne ondot-nim odločbam brez oklepov. Popravki motečih pogreškov. Stran: Vrsta: Napačno: Prav: 20 23 službo službo 25 27 nad sodiščem nadsodiščem 32 1 ces. pat. 9. avg. 154, dz. 208. ces. pat. 9. avg. 1854, dz. 208. 52 10 pismu2) pismu ’) 54 15 zapis2) zapis ‘) 61 4 predlogov prelogov 63 8 pod črto 20. jan. 1887. š. 7405 Zb. 11415 26. jan. 1887, št. 11415 in 29. sept. 1883, š. 9595 70 22 stoperv stoprv 140 29 š. 3287, 11529 š. 3287, Zb. 11529 Vsebina. Stran Stvarno kazalo.................................... X Zaznamek zakona predpisov...........................XVIII I. Notarski (beležniški) red. 1. Poglavje: Beležniško področje (§ 1—5) ... 1 II. Poglavje: Podelitev in prestanek bel. uradovanja (§ 6-21)............................17 lil. Poglavje: Beležniške kavcije (založnine) [§ 22-30] 31 IV. Poglavje: Splošni predpisi o beležn. uradovanju (§31-51) 36 V. Poglavje: Posebni predpisi o beležn. uradovanju (§ 52-109)............................. 45 I. oddelek: Izdelovanje bel. listin o pravnih iz- recilih in pravnih poslih. (Belež-niški zapisi) [§ 52—69] .... 45 II. oddelek: Zapisi o naredbah zadnje volje z močjo sodnih zadnjevoljskih na-redeb (§ 70-75)...................... 57 III. oddelek: Svedočila o dejanjih in izrecilih (§ 76-90)............................ 59 a) Vidimiranje (poverilo) prepisov (§ 77) . 60 b) Poverjanje prelogov (prevodov) [§ 78] . 61 c) Poverjanje (legaliziranje) podpisov (§ 79) 61 d) Svedočilo o dobi, v kateri se je kaka listina pokazala (§80)..........................62 e) Svedočila, da kak človek še živi (§81 82) 63 f) Svedočila o priznanjevanju (objavi) izreci! (§ 83-86)................................. 64 g) Svedočila o sklepih občnih zborov (§ 87) 65 Л) Svedočila o dejanskih dogodkih (§ 88) . 66 /') Protesti o menicah in trgovinskih papirjih (§ 89-90)................................. 67 Stran IV. oddelek: Dajanje odpravkov, prepisov, iz- piskov in svedočeb (§ 91—103) . 68 V. oddelek: Prevzemanje listin v hrambo ter novcev in vrednostnih papirjev v oddavanje drugim ljudem ali v za- ložbo (depozit) oblastvom (§104-109) 73 VI. Poglavje: Kako se dela s hranjenimi spisi in pišejo znameniki (§ 110 -116) ... 76 Vil. Poglavje: Beležniški kandidatje in substituti (tj 117-123)........................81 Vlil. Poglavje: Beležniški zbori in beležniške zbornice (§ 124-142).................................... 87 IX. Poglavje: Beležniški arhivi (§ 143—152) . . 97 X. Poglavje: Nadzor nad beležniki in disciplinarno postopanje z njimi (§ 153—170) . . 102 XI. Poglavje: Beležniške pristojbine (§ 171—184) 114 Dodatek. Beležn. cenovnik (notarska tarifa) 120 II. Uradovanje beležnikov o sodnem komisarstvu. A. Še veljavna določila bel. reda od 21. maja 1855, dz. 94. 1. Služba beležnikov v sodnem komisarstvu 130 2. Pristojbinska tarifa........................137 B. Ukaz prav. min. od 7. maja 1860, dz. 120. . . 141 III. Zakon od 25. julija 1871, dz. 76. o zapovedanih beležniških spisih...............................144 Pravosodnega min. razpis od 26. nov. 1904, št. 25601 150 I NX Določila zakona od 21. maja 1868, dz. 46. o disciplinam, postopku za sodniške uradnike (k § 161. in 169. not. r.).............................156 V. Predpisi k bel. izpitu.........................162 Stvarno kazalo k predpisom o notarstvu. Številke poleg besedi pomenjajo stranice, h. = je hrvatski izraz. Advokatura, glej odvetništvo. Akti, glej spisi. Arhiv, glej notarski a. Arhivske pristojbine, 101. Beležniki, beležniški, glej notarji, notarski. Bilježnik, h. notar. Borzni notar tržaški, 3. Brezplačnost opravil notarjev v sodnem komi-sarstvu, 143. Cenitve nepremičnin, po notarjih, 130. Civilnopravdni red novi, določila o zastopstvu notarjev, 12. Čas, glej doba. Časarina notarjeva, 126. Častno sodišče, je notarska zbornica, 92. Črtanje (prečrtanje) besed v not. listinah, 43. Dalmacija, izjeme zanjo, 1, 2, 4 — veljava izpitnih predpisov tudi zanjo, 162. Dan, not. listine je pisati s črkami, 42. Datum = dan. Darilne pogodbe, kedaj jih ima opravljati notar, 146. Dedinska pogodba, not. listina o njej, 54. Dejstva, svedočila o njih, 59, 66. Dekret za nastop uradovanja, 26. Delavnost notarjev, 18. Denar, glej novci. Disciplina, glej ustrahovalna oblast. Dnevi uradni, 19. Doba, v kateri se notarju pokaže listina, svodočilo, 62. Dobrovoljna sodnost = nesporno sodstvo. Dodatki k not. spisu, 43. Dokazilna moč not. listin, 5, 44, 57, 72. Domovinska pravica notarjev, 17, 29. Dopust (odpust), dovolitev notarjem, 94. — ob bolezni, 95. — ga ni treba za poslanstvo, 94. Dota (veno), potrdilo o prejemu, 145. Državna služba plačana se ne more družiti z notarsko, 18. Državni pravdnik, njegovo delovanje pri notarstvu, 25, 31, 34, 94, 104. - uradniki upokojeni, nastavljanje za notarje, 18. Državni zbor, vanj voljeni notarji ne rabijo dopusta, 94. Forma, glej oblika. Globe, ustrahovalne kazni, 106. G lušči, sestava not. spisov, 49, 58. — katere posle morajo napraviti notarski, 145. Gotovine prevzemanje, 73. Hibe slabosti. Honorar, glej pristojbine. Identiteta, glej istost. Imenovanje, glej notarji. Imovina, izguba notarja upravljati z njo samovoljno je izguba notar-stva, 111. Intimacija, glej priznanilo. Istost oseb, prič, potrdilo, 47, Gl. Istovietnost, h. istost (istota). Izjave izrecila. Izkljueenje notar, uradovanja, 37. — notarja od pravnega pooblastila, 40, 13-16. Izpiski iz not. listin, 71. — nimajo izvršilne moči, 72. Izprava, b. listina. Izpreniembe v not. listini, 43. Izrecila, svedočilo o obre-stitvi, 64. Izročba prevzetih vrednosti, 73. Izvirnik (prvopis), hramba in izročitev, 44. Izvodi, h. izpiski. Izvršbeni red, določila o zastopanju, 14. Izvršilna moč not. spisa, izpodbijanje, 9. Izvršilnost (izvršbonost) not. spisov, 4. Jamčevina, h. založnina (poroštvo). Jezik, v katerem sme notar uradovati, 24; listine sestavljati, 24, 42, 52; ptuj, naprava not. listine v njem, 52; poverilo prevodov (prelogov), 61; v katerem sme dajati svedočila, 68. Kavcija založnina. Kazenska, obsodba notarja, 29. — pravda proti notarju, 111, 112. Knjige, ki jih mora notar pisati, 77. Komisarji sodni, glej sodni k. Kompctenčue prošnje, njih vloženje, 23. — rešitev zavrnjenih, 25. Konkurz, vzrok odstav-Ijenju, 29. — povod suspenziji, 111. Konkurzni razpis, v napolnjevanje not. mest, 20. Korespondenca notarjev v sodnem komisarstvu, 134. Križ, glej podkrižanje. Kureneij tarifa, glej tarifa. Kvalifikacija prosilca za not. mesta, 20, 83. Legalizacija (poverilo) podpisov, 61. — nje nepotrebnost, 48. Listine, javne, njih naprava, 6. — uveli, ob katerih so not. spisi, 6, 36, 43, 65, 56, 73. — prevzemanje listin v hrambo, 73. Listine zasebne, notarska potrditev, 46; njih sestava po notarjih, 10; pristojbine zanje, 119. — notarske, glej notarske 1. Mane h. glej hibe, slabosti. Menice, protesti, 67. — prevzemanje v hrambo, 73. Menični notarji, nekdanji, 3. Molčečnost notarja, 39. Mudnost (pomuda) urad-skega dela, pritožbe, 73. Hladležuost, h. pristojnost. Nadsodišče, glej više deželno sodišče. Nadzor, glej notarji, not. kandidati. Nameščanje notarjev, glej zastavljanje. Napisnik, h. zapisnik. Naredbe, zadnjevoljske, notarski spis o njih, 54. — izdelovanje, 57. — odredbe po smrti narednika, 76, 101, 102. Nedeljski počitek po not. pisarnah, 95. Nedoletniki, notar z njimi ne sme uradno poslovati, 33. _ Nemi, naprava not. listin z njimi, 49, 52, 58. — njih posli, ki jih treba napraviti notarski, 146. Nemoglušci, izdelava not. spisov z njimi, 52, 58. Nesposobnost za službo, 27, 112. Nesporne stvari, vloge po notarjih, 10. Notarji, njih področje, 1. — imenovanje po prav. ministrstvu, 20. — zaprisega, 26, 37. — nastop službo, 26, 28. — premestitev, 27. — odpoved, 28, 30. — odpust (odprava), 29, 106. — uradni sedež, 36. — uradovanje, 37, 45. molčljivost, 39. — privzetje dveh, 45. — na-mestovanje (substitucija), 84. — dopust, 94. — nadzor in ustrahovanje, 102. — uravnavanje med sabo in strankami, 92. — popis (znamenik, lista), 93. — pristojbine, 114. — tarifa, 121. — njih raba, kadar so sodni komisarji, 1, 130, 141. — pristojbine s. komisarjev, 2,137, — mudno in nezakonito ravnanje tedaj, 135. — izpit, 17, 162. Notarska, pisarna, nje otvoritev,28. — praksa (vadba), nje oprostitev, 17, 85; nje štetje, 81; pri substitutu še kandidatu, 87. — tarifa, 120. — zbornica, poslovanje starih, 4; predpisi zanje, ustanovitev, 87; področje, 92, 102; postopek, 95; pritožbe proti odredbam, 96; razdruženje, 97; ustanavljanje naklad in njih izterjavanje, 92; pre-sojanjenjenih računov,92; pisanje registrov o prosto -voljnih uradnih dneh, 19; nasvet za oddajo not. mest, 20, 23; dolžnost naznanila, da notar ni nastopil službe, 28; o smrti notarja, 30; ob izvolitvi odbornikov, 30. — služba, potrebnosti za njo, 17; z njo nezdružni posli, 18; določitev števila, 19; sodelovanje ob nastavljanju, 20, 21. Notarske, listine, so javne L, 0; pogoji v to, 36, 43, 55, 72; njih jezik, 42, 52, 58; njih sestava, 42; o pravnih poslih, 45; hranitev, 44, 76; njih priloge, 44, 56; odpravki, 68; poslovi, ob katerih so morajo napravljati, 144; izvršilne, 7. - pristojbine, 114, 120, 137. Notarski, arhivi, predpisi o njih, 97; pregled zadnje-voljskih naredeb v njih, 102. kandidati, predpisi o njih, 84; nadzor, 92; popisi o njih, 85, 92; štetje vajenske dobe, 84; veljavnost vaje pri not. kandidatu, namestniku, 87; potrdilo svedočeb o vadbi, 93; namestniki, predpisi o njih, 84; ustrahovanje, 86, 107; pristojbine, 116. — praktikanti (vajenci) po starem n. redu, 3. — izpiti, 162. — red, novi, I ; od 21. maja 1855, njegovi še veljavni predpisi, 130. — odpravki, svedočila, 6. — zapisniki, 5. — zbori (kolegiji), predpisi o njih, njih osnutev, 87; njih področje, 91. Notarsko mesto, glej n. služba. Notarstvo (notariat), predlogi o njegovem ustroju, 92; sposobnost za, 17. Novci, prevzemanje v hrambo, 73. Občni zbori, svedočilo o sklepih, 65. Oblika (obličnost) not. spisov, 54, 65. Očitovanje, h. izrecilo I izjava). Oddaja, glej izročba. j Od daljariua za notarje, 127. j Odgovornost notarjeva, 11, 39, 45. — v sodnem komi-sarstvu, 135; glej poroštvo. Odpoved, glej odreka. Odpravki, notarski, 6, 69, 72. — strankam, 71. not. spisov, dajanje, 69,100. Odreka (vzkračenje) urad-skega dela, 38. — notar-stvu, 28, 80. Odsotnost (odhod z doma) notarjeva, vzrok substituciji, 84. I Odvetništvo se ne more družiti z notarijatom, 18. — izjema, 2. — prestop k njemu, 28. Okrajšila niso dopustna v not. listinah, 42. Opomin j, redovna kazen, 104. Oporoka, glej naredba zad-njevoljska in testament. Opravila, glej posli. Opravilni red, not. zborov, 92. — not. zbornic, 93. — zapisnik v sodnokomisar-skem uradovanju, 136. — iskalnik (repertorij) notarja, 77. Ostavka, h. glej odpoved. Ovršnost h. izvršba. Parnica, h. pravda (spor). Pečat uradni notarjev, kakovost, 25. — privolitev, 25. — hranjenje, izpre- meraba, 41. Pečatni pritisek (odtis), vpoložba, 26. Pisari na notarjev, 129. Pisma, glej listine, spisi. Plačilo, notarjev, 12. — za vloge, 11. — za zasebne listine, 119. — za uradna opravila, 114. — v sodnem komisarstvu, 137. — cenitev v pristojbinske svrhe, 139, 140. Pobijanje = izpodbijanje, glej izvršilna moč not. spisa. Počastili sud, h. glej častno sodišče. Podelitev not. mesta, prošnje, 20. Podkrižanje stranke, ki ne zna pisati, 56. Podpis notarja, predpisi o njem, 25, 41. — poverilo po predsedstvu viš. dež. sodišča, 98. — podpis not. namestnika, 86. Podpisi na not. spisih, 55. — njih legalizacija, 61. Podporni delavci notarjevi, 38, 81. Področje, not. zbora, 91. — zbornice, 4, 87, 92. — glej notarji. Pokazanje, listine, svedo-čilo dobe, 62. — predmetov, 66. Pokojninski (penzijski) zavod društva avstr, notarjev, 107. Položba pri oblastvih, prejem vrednosti v to, 74. Pomočniki, glej podporni delavci. Pomote, med notarji, 92. — med notarji in strankami, 92. — glej zmote. Pooblastila (pooblastnice) za napravo izvršilne not. listine, 8. Pooblastitev v opravilih, v katerih je bil notar sodni komisar, 133. Pooblaščenci v spornih stvareh, smejo notarji biti. 12—16, 40. Pooblaščen,je, glej zastopanje. I Poroštvo, notarjev, 11, 39. — kavcije (založnine), 32; glej odgovornost. j Poslarina notarska, 120. Posli, nezdružni z notar-stvom, 18. — prepovedani, sumni, na videz izmišljeni, v katerih notar I ne sme uradovati, 11, 37. Poslovni red, glej opra-I vilni r. Poštnine oprostitev, not. zbornic, 93; notarjev v sodnem komisarstvu, 134. Potarina notarjev, 127. Povcr.janje prevodov, 61. Pravda civilna, glej sporne stvari. Pravosodje, poročila o stanju, 92. Pravosodni minister, določa število not. mest, 19. vpliv na not. zbore in zbornice, 88, 91, 97. — na ustanovo not. arhivov, 97. — daje dopust. 94, — nadzor, i()2. Premestitev notarja, 26, 27, 80. Prepiri med notarji, glej notarji. Prepisi, dajanje iz spisov, 68, 100: poverilo (vidi-movanje), 60. Prepovedana opravila notarja, 18. Preskušnje, glej notarski izpiti. Prevodov poverilo, 61. Priče, glej svedoki. Priloge not. listin, 44, 66. Prisega notarska, 27, 37. Pristojba, h. = pristojbina. Pristojbine notarske, predpisi, 114. — njih ustanovitev, terjanje, povračilo, 118. — cenovnik (tarifa), 120. — kadar so notarji sodni komisarji, 137. Pristranost, glej udeleženost. Pritožbe, proti notarjem, 92. — proti odredbam | not. zbornice, 96. — proti notarju branečem seurad-skoga dela, 38. — proti pomudam, 73. — proti kratenju pregleda ali prepisa, 70. — proti redovnim kaznim je ni, 104. — proti odredbam ustrahovalnega (disciplinarnega) sodišča, 110. — predlog za uravnavo pred pritožbo. 92. Priznanilo notarsko, 64. Protesti menic in trgov, papirjev, 67; vpisnik (register) o teh, 67, 38. Punomočje, h. = pooblastilo (pooblastnica). Redovne kazni, zoper notarje, 104; njih izbris, 110, Register (vpisnik),iskalnik, o protestih, 67, 80; o uradnih dnevih, 19; opravilen, 77. Ročno znamenje, glej pod-križanje. Rok k otvoritvi pisarnice, 27. Sedež uradni, 19, 36. Skartiranje opravilnih registrov, 79. Slabosti, telesne in dušne, 29, 112. Slepci, izdelovanje not. listin, 51, 68. — zapovedano izdelovanje listin o pravnih poslih z njimi, 146. Služba notarska, glej urad; državna, glej d. služba. Smrt, notarjeva se ima javiti takoj just. ministrstvu, 30. — oporečnika, 76. Sodni komisarji, notarji, predpisi o uporabi, 2, 130. — odgovornost notarjev, kadar so, 136. — dotične pristojbine, 137. — dvor poda mnenje za podelitev not. mesta, ‘24. — dvori oskrbujejo ])oslo not. zbornic, 30, 88, 91. — not. arhivov, 101. Sorodstvo, vpliv na not. uradovanje, 37. Spiski (znameniki), ki jili mora notar pisati, 77. — notarjev, 92, 94. — not. kandidatov, 82, 92. Spisi, kako se dela s hranjenimi, 76. — pregled, 70. prejemanje in hranjenje v arhivih, 97. — popolnitev, 100. notarja v sodnem komisarstvu, 136. glej listine. Spisni (zapisni) svedoki, privzetje in sposobnost, 60. Sporne stvari, zastopanje stran ek, 13, 40. — zastopanje samega sebe, 18. Starost, za notarsko službo, 17. Statistika o not. kandidatih, 84. Substitucija (nadomesto-vanje) notarjev, 84. Suspenzija (odstavitev), di-sciplinarnakazen, 106; začasna odredba, 33,111; posledica za volilno pravico, 90. Svedočbe, not. svedočila o njih, 68. Svedočila notarska, so javne listine, 6. — o dejanjih in izrecilih, 59. — o poka- zanju (dobi) listine), 62. — da kak človek še živi, 63. — o priznanjevanju izrecil, 64. — o sklepih občnih zborov, 65. — o dejanskih dogodkih, o žrebanjih (razigrah) 66. ■— njih odpravki, 71. Svedoki, njih privzema, k not. spisom, 47, 54, 57. — glej spisni svedoki, istost. Šivanje not. listin, 44. Številke so pišejo s črkami, 42. Taksa za imenovanje, 26. Tarifa (cenovnik) za dela v sodnem postopku, 16. — za notarsko uradovanje, 120. — isto v sodnem komisarstvu, 137. Testamenti vzajemni, 146. — glej naredbe zadnje-voljske. Tolmač, pri not.listinah, 52. — notarji tolmači, 61. Troski, not. arhivov, kodo jih nosi, 98. — disciplinarnega postopka, 113. Učiteljstvo poleg notarstva, 18. Udeleženost notarjeva, 37. Udostovieren, h. = poverjen. Ukor pismen, redovna kazen, 104; disciplinarna kazen, 106; izbris, 110. Urad, notarski, podelitev in prestanek, 17, 28. — nastop, 26, 27. Uradni, glej delavnost, dnevi, pečat, registri, sedež. Uradovanje notarjev, splošni predpisi, 36. —posebni predpisi, 45. — nadzor-(ovanje), 92, 102. — odreka, 38. — prepovedano, 37. Ustrahovalna (disciplinarna) oblast nad notarji, 92. — pristojnost, 12, 153, — določila o postopku proti sodniškim uradnikom, veljavna za notarje, 156. Ustrahovalne kazni, 106. Ustrahovalni postopek, 103, 135. Ustrahovalno (disciplinarno) sodišče (starešinstvo) nad notarji, 109. Varovancev in kridatarjev popis, 80. Veljavnost pogodeb, pogoj not. listina, 144. Vidimo vanje, glej prepisi. Više deželno sodišče, oceni namestilni predlog, določa jezik za sestavo listin, 24. — izroča dekrete, zaprisega notarje, 26; daje dopuste, 94; pritožbena stopinja, 105; disciplinarno (ustrahovalno) sodišče, 109. Višega deželnega sodišča predsedstvo potrjuje podpise notarjev, 93. Viši državni pravdnih, njegova udeležba pri no-tarstvu, 28, 109, 110. Vlast, h. = oblastvo. Vnieenje spisov, glej skar-tiranje. Volilna pravica suspendiranega notarja, ali not. na dopustu, 90. Volitev predsednika in članov not. zbornice, glej not. zbornica. Vpis not. kandidatov v imenik not. zbornice, 81. Vpisnik (kazalnik), glej register. Zakonodajstvo, nasveti, 93. Zakonski drugovi, pogodbe med njimi treba napravljati notarski, 144. Založba oblastvom na ostavo = položba pri oblastvih v hrambo. Založnina, notarska, 81. — nje poroštvo, 32. — ne-dopolnitev okršene z. izguba uradovanja, 29, 34. — not. substitutov, 85. — popis not. zbornice o njej, 93. Zamienik bilježnički, h. substitut (podstav). Zapisi, glej notarski spisi, spisi (akti), listine. Zapisniki, o sestavi zadnje-voljskih naredeb, 58; o svedočilih, 62—66; ob prevzemi predmetov v hrambo, 73; ob prevzemanju spisov v not. arhiv, 49; ob popolnitvi spisov po n. arhivu, 99. Zapletenost, glej udeleženost. Zapretje notarja, 111. Zasebne (privatne) listine, glej listine. Zastavljanje not. mest, 20. — sodelovanje not. zbornice, 93. Zastopanje stranek po notarjih, 12 — 14, 40. Zaupniki, glej svedoki. Zeinljarinski kataster, jemanje notic po notarjih s. komisarjih, 133. Zmota, notarja odgovornost, 39. Ženitevske pogodbe trehajo notarskega spisa, 144. Zitje, svedočilo o njem, glej svedočilo. Zaznamek v tem delu priobčenih, oziroma po vsebini navedenih zakonov, ukazov in razpisov. Mastno tiskane številko (koncem vsakega odstavka) po-menjajo strani knjige. Leta 1835: 22. dec. dvd. zjz. 109 — til. 1840: 27. jan. pat. zjz. 404 — 26. 1850: 26. jan. men. red dz. 51, — čl. 87-90 - «7. 1851: 22. jun. u. fin. min. št. 28287 — 2ti. 24. jul. u. prav. min. št. 8741 — 26. 21. avg. razp. prav. min. viš. dež. sod. Dunaj št. 10351 — 15. 1852: 17. febr. razp. prav. min. viš. dež. sod. Dunaj št. 17431 — 15. 7. apr. razp. prav. min. viš. dež. sod. Praga št. 4453 — 15. 1863: 3. maja pat. dz. 81. § 52 odst. 1-6 - 133. 1854: 2. jun. razi», prav. min. do viš. dež. sod. Celovec št. 9591 — 15. 9. avg. ces. pat. dz. 208. — 32. 10. okt. u. prav. min. dz. 262 - lti‘2. 11. okt. u. prav. min. dz. 266 - 162. 1865: 15. okt. razp. prav. min. št. 18938 — 12, 133. 1856: 14. marca u. prav. min. št. 4791 - 25. 15. jul. u. prav. min. dz. 131. odvet. zbor. — 92. 1857: 17. jun. razp. prav. min. viš. dež. sod. Dunaj št. 866 — 132. 1858: 8. jul. pat. dz. 102 — 26. 1859: 21. sept. u. prav. min. št. 14305 - 25. 18. okt. u. prav. min. dz. 394 - 101. 18. okt. razp. prav. min. št. 16171 — 101. 1860: 29. apr. razp. prav. min. št. 5020 — 101. 7. maja u. prav. min. dz. 120, § 4 odst. 4. - 138. 1861: 26. marca razp. fin. min. št. 10164 — 32. 1864: 22. avg. razp. prav. min. št. 7455. viš. dež. sod. Krakov — 131. 1865: 20. okt. zak. dz. 108. 81. II odst. 11 — 93. čl. II odst. 14, čl. IV, V, VII — 134. 1867: 15. nov. zak. dz. 131 — 18. 21. dec. osnov. zak. dz. 141 § 8 - 94. 21. dec. osnov. zak. dz. 144 Čl. 9 - 135. 1871: 25. jul. zak. dz. 76 — 56. 6. nov. razp. prav. min. št. 12746 — 88. 1872: 6. jun. u. prav. min. št. 6968 - 18. 12. jul. zak. dz. 112 — 135. 1873: 13. jan. razp. prav. min. št. 16065 — 140. 1874: 25. apr. razp. trgov. min. št. 11608 — 93. 28. maja razp. prav. min. št. 6789 - 146. 14. okt. razp. prav. min. št. 13773 — 149. 1875: 2. jun. u. prav. min. št. 7373 - 26, 27. 3. nov. razp. prav. min. št. 14383, bel. zbor. Praški - 92. 1876: 26. jan. razp. prav. min. št. 14935/75 - 23. 29. sept. u. prav. min. št. 11912 - 28. 26. dec. zak.dz.3/77 —18,85. 1877: 19. maja razp. prav. min. št. 6666 — 95. 1878: 20. febr. u. prav. min. št.2222 — 18, 28. 10. avg. razp. prav. min. št. 10923 - 28. 1879: 19. jan. razp. prav. min. št. 729 - 23. 4. jun. razp. prav. min. št. 9141 - 79. 1881: 22. maja razp. prav. min. št. 5847 — 30. 7. okt. razp. prav. min. št. 12196 vsem nadsod. prezid. — 19. 1882: 7. jan. razp. prav. min. št. 20499/81 — 85. 26. apr. razp. prav. min. št. 6775 — 23. 4. jun. zak. dz. 67 — 46, 62. 1883: 18. febr. razp. prav. min. št. 2402. - 80. 18. maja razp. preds. viš. dež. sod. Insbruk št. 805 — 132. 8. jun. razp. prav. min. št. 5610 - 23. 20. dec. razp. prav. min. št. 20123 - 30. 1884: 9. okt. razp. fin. min. št. 28863 ! - 133. 25. nov. razp. prav. min. št. 18664 - 93. 31. dec. u. prav. min. št. 19668 - 25. 1885: 2. apr. zak.dz.34. § 1 — 107. 12. apr. u. prav. min, dz. 85 - 107. 10. jun. razp. prav. min. št. 8988 - 88. 3. nov. razp. viš. dež. sod. v Pragi poobl. od prav. min. št. 29591 — 70. 14. dec. razp. prav. min. št. 21411 vsem bel. zbor. - 80. 1887: 80. okt. razp. prav. min. št. 9172 vsem bel. zbor. in vsem sod. — 20, 83. 1888: 1. maja razp. preds. viš. dež. sod. Insbrukšt.2370 —132. 8. okt. razp. prav. min. št. 17402 — 23. 1889: 16. marca' razp. viš. dež. sod. št. 2735 — 132. 14. apr. razp. prav. min. št. 7551 - 23. 1890: 26. marca zak. dz. 58 — 16. 5. jun. zak. dz. 109 — 49. 23. jul. u. prav. min. št. 13903 - 133. 1891: 9. jan. u. prav. min. št. 1 —28. 9.jan.u. prav. min. št. 9946/90 - 83. 14. apr. dež. zak. za Koroško dež. 14 — 49. 18. apr. dež. zak. za Štajersko dež. 29 — 49. 1895: 1. avg. u v. zak. k.civ. p. dz.112 - Iti. 1. avg. zak. civ. pravde dz. 113, §§ 27, 28, 29, 42, 463, 465, 506, 520 — 12. 8. nov. uk. prav. min. št. 23515 - 23. 1896: 27. maja zak. izvršbeni red dz. 79, § 52 - 14. 7. jul. dež. zak. za Kranjsko dež. 33 - 49. 15. jul. razp. prav. min. št. 12441 — 95. 25. okt. razp. prav. min. št. 12789 - 103. 5. deo. zak. dz. 222 — 18. 16. dec. razp. prav. min. št. 25645 — 19. 1897: 5. maja uk. prav. min. dz. 112 § 104 in nasl. or. 140. 25. jul. zak. dz. 175. red za cenitve nepremičnin § 23 odst. 2 — 131. 11. dec. u. prav. min. dz. 293 - Iti. 18. dec. razp. prav. min. št. 28378 — 104. 1900: 27. marca razp. prav. min. (uk. št. 18.) - 102. 1901: 10. maja razp. fin. min. št. 50412 - 139. 1902: 13. jun. razp. prav. min. št. 12662 — 95. 1904: 27. sept. dež. zak. za Goriško dz. 18 — 49. 26. nov. razp. prav. min. št. 25601 - 132, 150. 1906: 20. jan. razp. fin. min. št. 71789/05 — 5. 1907: 21. jan. razp. prav. min. št. 935/7 — 5. 1908: 16. marca razp. fin. min. št. 4819 — 115. ■ ' . Zakon od 25. julija 1871, dz. 75., o uvedbi novega belćžniškega (notarskega) ') redu. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Niže pridejani belćžniški red dobodi tri mesece po tistem dnevu, katerega se razglasi,-) a člen VI tega uvodnega zakona taköj z raz-glasbo vred veljavnost. ') Zaprav: beležnistveni (notarstveni) red od be-ložništvo, notarstvo; hrvatsko: bilježništvo. 2) 1. avgusta 1871., v XXXII. kosu drž. zak. Člen H. Z omenjenim dnevom se razkrč-pajo1) vsi zakoni in ukazi, kateri se tičejo kake stvari tega belčžniškega redil, kolikor jih on deva v red, in to posebno: zakon notarstva od 21. maja 1855, dz. 94, in od 7. februarja 1858, dz. 23, ter dalmatinski kraljevini dne 15. maja 1827, razglašeni: Regolamento provvisorio per i notaj. A po dalmatinski kraljevini2) naj o visokosti belćžnikom (notarjem) postavljene založnlne (kavcije) zdaj veljavna določila (člen VII v Circolare del Trib. d’Appello od 23. julija 1840) tudi po sedaj ostanejo v moči namesto določil, katera so v §. 22. tega belćžniškega redil. Zdanji predpisi o službi belčžnikov za sodne komisarje, ter posebno 13. poglavje zakona notar- l vodni zakon. stva od 21. maja 1855, oziroma od 7. februarja 1858 in §§ 27—30. dodanega jim cenovnika (tarife) o pristojbinah (prejemščinah), potem ukaz od 7. maja 1860, dz. 120, ohranjajo se za zdaj do prihodnje uredbe tega predela prostovoljne sodnosti3) v moči s tem ustanovilom, da je prestopke tistih dolžnosti, katere se nakladajo belčžniku, kadar je za sodnega komisarja, tudi kaznovati po določilih X. poglavja tega zakona, ter da založnina, katero dä belčžnik, bodi tudi v poroštvo tistim povračilom in platežem, za kar bi kedo mogel belčž-nika terjati s tega, ker je uradoval za sodnega komisarja.4) ]) T.: razveljavljajo; h. prestati će kriepost. — 2) V Dalmaciji znašajo notarjem postavljene kavcije: v Dubrovniku, Kotoru, Spljitu in Zadru po 6У0 K, drugodi po 315 K. 3) T.: nespornega sodstva; h. dobrovoljne sudbe-nosti. — 4) Glej dotične predpise niže pod II. § 24. odst. 2. ir.: Kjer niso postavljeni posebni izvr-ševalni uradniki, se sme izročiti uprava posameznih važnih ali težkih izvršilnih dejanj beležnikom. Člen III. Belčžnikov, že narečenih ') tedaj, ko stopi v veljavnost pričujoči zakon, ne tiče se v njih službi-) ta belčžniški red. V § 8. tega belčžniškega redi) postavljeno določilo se razteza tudi na tiste belčžnike, kateri so v dalmatinski kraljevini že narečen!. ') T.: imenovanih. — 2) Zmisel: ostanejo v njih službi brez ozira na ta beležniški red. Člen IV. Belćžnikom, kateri na podlogi do zdaj veljavnih zakonov na kmetih z belčžništvom združajo odvetništvo, ako so, ko ta zakon stopi v veljavnost, v odvetniškem imeniku vpisani, ne bode se dalje odvetovati branilo, dokler ostanejo na istem uradnem sedežu.1) Pravica zdanjih mćničnih belćžnikov ostaje v kreposti. Ta zakon tudi nič ne predrugača službe trždškega borznega belčžnika niti ne zdanjih posebnih predpisov o njegovem uradovanju. ') Za te ne velja § 20. lit. b) odvetn. reda (§ 40. odv. r.). Člen V. Tisti, kateri so bili odvetništvo že nastopili, ko je ta zakon obveljal, in tudi belčž-niški vajenci, kateri so ob tem času že prebili belčžniško preskušnjo, mogö se za belčžnike na-reči ') tudi potem, ko ta zakon že obveljä. [Tako tudi belčžniški vajenci, katere je ob ti dobi že smeti k belčžniški preskušnji pustiti, mogö se za belčžnike nareči, ko je ta belćžniški red že obveljal, ako belčžniško preskušnjo prebodo v treh letih potem, ko obveljä ta zakon.]2) ') T.: imenovati. — ä) Odstavek v oklepu [—] sedaj nima več pomena. [Člen VI. Minister za pravosodje se od pričete veljavnosti tega zakona pooblašča na tri leta, da prosnfke, kolikor jih je treba, in kateri imajo vse drugo, česar zahteva zakon (§ 6. be-Ičžniškega redü), ter mogö dokazati vsega vkup štiri leta dejanjske pravosodne službe, nareče za belčžnike, če tudi ne mogö dosvedočiti, da so dve leti bili za dejanjske vajence pri kakem be-Ičžniku (§ 6. lit. d), a to samo tedaj, kadar se za oddajävano belčžniško službo ne oglasi noben Prosnik, kateri ima vse, česar zakon zahteva v dotične službe sposobnost.]') l) Ta člen nima več pomena. 4 Uvodni zakon, ( len VII—IX. Člen VII. Začetek veljavnosti tega zakona za zdaj nič ne izpreminja obstanka in odkaza uradnemu sedežu tistih belčžniških zbornic, h katerim, ko ta zakon obveljä, spada toliko be-Ićžniških mest, kolikor jih je vsled njega dovolj, da se iz njih osnuje zbornica. Belčžniške zbornice, kar jih je po teh okoliših, naj poslujejo dalje ter mahoma priredijo, česar je treba, da se zbornica zopet napolni po zakonu. Belćžniškim zbornicam, pri katerih ni tega, kar se je tukaj povedalo, naj ob zaznamenani dobi prestane delavnost, in prvostopmjskemu sodišču ') naj posle oddade v nadaljevanje. (§125. beležniškega redti.) ■) Prav: prvostop. zbornemu sodišču. Člen VIII. Po dalmatinski kraljevini pri okrajnih sodiščih shranjena pisma1) umrlih ali iz službe stopivših belčžnikov naj okrajna sodišča izroče prvostopmjskemu sodišču svojega okoliša, da jih prejme v pisemsko hranišče (arhiv). To izročbo je javno razglasiti. Ta zakon se ne tiče pravic, katere so si ob začetku veljavnosti pričujočega belćžniškega redü bile do kakega deleža belčžniških pristojbin že dobile druge osebe, ki niso v njem zazna-menane. ') T.: spise. Člen IX. Ta zakon izvršiti se naroča ministru za pravosodje. Belćžniški red. 1. Poglavje. Beležniško področje. § 1. Belćžnike1) država postavlja, in javno povćrja, da po merilu tega zakona o pravnih iz-recilih in pravnih poslih ter tudi o dogodkih, iz katerih se hotć kake pravice proizvajati, javne listine2) narejajo in odpravljajo, ter da listine, katere jim zaupujejo stranke, hranijo, in novce in vrednostne papirje prevzemajo v preizročilo drugim Ijudćm ali na ostavo (v založbo)3) oblast v o m.1) ’) T.: notarje. — s) O.: javna pisma, h. izprave. — 3) T. in h.: položba. — 4) Rp. fin. min. 20. jan. 1906, š. 71789 ex 1905: Notar, ki je pravni posel za odmero pristojbine naznanil, ni več odgovoren zanjo. NZ. 1906/101. — Rp. prav. min. 21. jan. 1907, š. 935/7: Beležniki so oprostiti po-rotniške službe, ako nimajo za substitute sposobnih kandidatov ali, ker bi jih bilo težko nadomestovati, ker je v kraju le po en beležnik. N Z. 1907/34. § 2. Pri belćžnikih narejena belćžniška listina ') (belćžniški zapisi,2) belćžniški zapisniki in § 1. Proti odškodninski tožbi zaradi kršenja uradne dolžnosti v poverilnem poslovanju beležnik nima v govora, da pravna pot ni dopustna; odškodninskih zahtevkov ni uveljavljati upravnim potom, 14. maja 1902, š. 6620, NZ. 1903/414. Reich 460. belćžniška svedočila) ter po tem zakonu izdani odpravki so javne listine 3), ako se je ob narejanju in odpravljanju pazilo na vse bistveno predpisane obličnosti. ’) O.: pisma. -- 2) spisi, akti. — s) O.: pisma. § 3. Belćžniški zapisi,1) v katerih je dosve-dočen dolg na novcih, ali na drugih stvarćh namesto novcev,2) in v katerih je na tanko izrečena oseba upravičnikova:i) in dolžnikova ter § 2. 1. Pisarniški uslužbenci beležilika smejo biti svedoki, da je pisanju nevešča pa beležniku osebno znana stranka potrdila svoj ročni znak (križ), ker tu ni govora niti o kakem beležniškem zapisu (spisu), o pravnih izročilih in pravnih poslih v zmislu V. poglavja, I. odd. not. r., niti o potrdilu istosti, kake beležniku neznane osebe, za katere slučaje veljajo določila § 67. not. r., temuč le o privzetju svedokov v zmislu § 82. not. r. — 1. jan. 1908, Ds Vlit 4. ayg. NZ, 1908/30; 4. jan. 1907, š. 9077, Prs. 1907/2. (17. dec. 1903, š. 5252, R 1904, š. 342.). Glej Reich 521. 2. Proti vsebini beležniško listine jo dopusten vgo-vor. da vsebuje navidezen posel. 12. marca 1891., š. 1883 Links 2097, 6. aprila 1888, š. 3918, Zb. 12129; (10. jun. 1879, š. 5363, Zb. 7508.); tudi vgovor, da vsebina nasprotuje pravnemu poslu (opravilu), ki so ga stranke nameravale. — 16. jan. 1877 š. 8686, Zb. 6350. 3. Dopusten je protidokaz, da beležniško legaliziran podpis ni pristen, 10. jan. 1882, š. 14120, Zb. 8823. 4. Proti beležniško potrjeni pobotnici je dopusten protidokaz, da ni bilo plačila. 6. jul. 1882, š. 7206, Zb. 9052. 5. Beležniški testament je veljaven, ako se v njem potrjuje, da se je ravnalo po zakonitih obličnostih, tudi ko bi testamentni svedoki trdili, da se te obličnosti niso izpolnjevale. 6. sept. 1854, š. 8968. Gess. 3. 6. Deležnik jamči za mandantovo škodo, katero je provzročil njegov uslužbenec, ex mandate in ex delicto, ker ni mandata izvršil osebno in ker ni uslužbenca nadziral po § 117 not. r. — 16. jan. 1907, š. 21178, NZ. 1908/32; 21. feb. 1907, š. 19043, NZ. 1907/16. - Glej o. pri § 117. pravno ime, stvar in doba, ob kateri je treba izpolniti dolžnost, imajo tako izvršilnost, kakoršno uravnila,4) sklenena pred sodiščem, ako je dolžnik ob enem v listini pritegnil, da je listina takoj izvršilna, kar se tiče priznanega dolga. Ako je izpolnitev dolžnosti zvezana z nastopom kakega uveta (pogoja) ali kake ne po koledarju ustanovljene dobe, treba je v izvršilo, da se z javno listino tudi tega uveta ali te dobe nastop dokaže. § 3. 1. Konvencijska (dogovorna) kazen, dogovorjena v obliki izvršilnega boležniškega zapisa (spisa) ne daje izvršilnega naslova po § 1. š. 17. ir. Pogoj izvršilnosti boležniškega zapisa v zmislu § 3. not. r. in § 1. š. 17. in 7. ir. je najprej, da je v beležniškem spisu ugotovljen dolg v denarju ali drugih nadomestilnih stvareh in da je natanko določena doba dajatve. 28. dec. 1904, š. 19092, J. BI. 1905/12. 2. Dopustna ni izvršba, da bi so izsilila, priskrba varščine, obljubljene v beležniškem zapisu (spisu). 23. maja 1894, š. 6353', Zb. 15127. 3. Strogo oblikovne (formalne) izvršilnostno izjave ne nadomešča dogovor o storitvah pod ogibom izvršbe. 18. marca 1902, š. 3811, NZ. 1902/27; 10. febr. 1891, Š. 1490. Zb. 13603; — ustanovitve storitvene dobe ne nadomešča dogovor vsakočasne in takojšne izvršilnosti. 24. aprila 1889 š. 4659, Zb. 12694. 4. Kadar notarski zapis nima obveznosti k plačevanju zamudnih obresti, tudi ni dovoliti izvršbe zakonitim zamudnim obrestim. 28. maja 1895, š. 6085, Zb. 15497. 5. Storitveno obveze ni navezati na kako proti-storitev. 4. jan. 1883 š. 15507, Zb. 9248. (Prim § 8. ir.). 6. Takojšnja izvršba ni dopustna za izterjavo konvencijske kazni, katera ne nastopa le vsled dolžnikove »more,“ temuč tudi po presoji in znižanju sodnikovem. 31. jul. 1894, š. 6599, Zb. 15188. 7. Sodišču ni poizvedovati, da li se je kak pogoj izpolnil. 80. dec. 1884, š. 14681, Zb. 10319. Pooblastnice,'’) na katerih podlagi je belćž-niški zapisfi) narediti, naj bodo, da zapisu11) zagotovijo izvršflnost, sodne ali belćžniški poverjene, če niso že same na sebi javne listine.7) ') T.: spisi. — 3) Prav: ali na drugih nadomestilnih stvareh, (oder anderen vertretbaren Sachen). — '’) T.: upravičenčeva, h. ovlaštenikova. 4) T.: poravnave, nagodbe. — r') T.: pooblastila. °) T.: spis, spisu. — 7) Glej §§ 1. š. 17, 4. š. 6, 88 in 138. ir. — Na podstavi sodnih nagodeb ali izvršilnih notarskih aktov ni dopustna izvršba v zavarovanje (Jm. k § 870. ir.). 8. Kadar se je pogodila dospelost (plačnost), ako bi se ne dali kaki obrestni ali glavniČni obroki, ni za izterjanje vso glavnice treba dokazati, da dotični obrestni ali glavnični obrok ni bil poravnan. 16. okt. 1877, š. 10029, J. 100, 21. nov. 1876, š. 12549, Zb. 6262. (11. jan. 1877, 18653, Zb. 6348); — pač pa je treba dokaza z javnimi listinami drugim dejstvom (da se niso plačale obresti pred-idočih hipotečnih obresti ali davki), katerih nastop je zvezan z glavniško dospelostjo. 20. dec. 1900, š. 16568. GH. 1902/26, 12. jul. 1892, š. 8161, Zb. 14317. 9. Nedostajanje pooblastila ne nadomešča izjava enega pogodnika v beležniškem spisu, da drugega po-godnika priznava pooblaščencem določene osebe. 23. okt. 1889, š. 11869, Zb. 12925. 10. Izvršbe ni dovoliti, ako kak pogodnik ni doletel). 5. febr. 1885, š. 12699, Zb. 10416. 11. Izvršbeni prošnji je priložiti odpravek belež-niškega zapisa (spisa). 11. febr. 1890, št. 1863, Zb. 13150. 12. Izvršbo je dovoliti, dasi je knjižno zabeležena tožba o neveljavnosti beležniškega zapisa (spisa). 30. aprila 1878, š. 5120,' Zb. 6940. 13. Temeljem izvršilnega beležniskega zapisa (spisa) je vknjižiti izvršbena zastavna pravica, dasi v njem ni naslova k zastavni pravici. 7. sep. 1880, š. 10240, Zb. 8084. 14. Knjižbena zabeležba o izvršilnosti beložniškoga spisa (zapisa) ni dopustna, 11. doc. 1894, š. 14767, Zb. 15328. Sodišča pa dopuščajo take zabeležbe. Glej o. 5. marca 1889 š. 1660, NZ. 1889/189; 30.jan. 1894, š. 1196, NZ. 1894/71; § 4. Ako bi se izvršilna moč kakega be-Ićžniškega zapisa ‘) hotela po civilnem pravu pobijati, tožiti je k tistemu sodišču, h kateremu po pravdnih zakonih pristoji. Prirediti je, da se za tedaj izvršilo2) vsled take tožbe na zahtevanje tožnikovo ustavi, ako se dokaže s sodnim ogledom ali z dosvedočljl- 29. aprila 1891, š. 5120 in 12. jul. 1899, š. 10019 Reich 288-301, Bartsch 600. 15. Temeljem beležniškega spisa je mogoča izvršba na zastavnino tudi proti njenemu kasnejšemu prevzemniku (hipotečni dolžnik); s pozvanjem na izvršilni beležniški spis (zapis) v knjižnem vpisu v zmishi § 5. zz. je po § 9. zz. izkazan prehod obveze od osebnega dolžnika na hipotečnega, ugotovljene v izvršbenem naslovu, da je dovoliti takojšna izvršba hipoteke, ako se dospela terjatev ne plača. 12. jul. 1899, š. 10017, Zb. 674. in dr. (11.'maja 1898, š. 6449, Zb. 174, 3. maja 1887, š. 5250, Gesa. 268, izvršba proti hipot. dolžniku le ob knjižni zabeložbi izvršljivosti). 16. Proti kasnejšemu prevzemniku zastavnino je izvršba voditi le na zastavnino, dasi jo kupna pogodba, sklonjena brez upnikove udeležbe, v kateri kupec nepremičnine izvršilno terjatev prevzema na poračun kupnine, napravljena v beležniški obliki. 18. aprila 1900, š. 5176, Zb. 970.' 17. Temeljem izvršilnega bel. spisa (zapisa) jo v dovoljenje vknjižbe izvršbone zastavne pravice na nepremičnino, katere vložek jo pri kakem zbornem sodišču, pristojno zborno sodišče, pri katerem se piše dotični vložek, tudi tedaj, kadar vložek ne spada v deželno ali rudniško ali železniško knjigo. 9. okt. 1900, št. 13625, Zb. 1142. 18. Predlog za dovolitev prisilne dražbe take nepremičnine, na kateri jo (knjižno) v knjižena zastavna Pravica s poočitbo, da je v zmislu § 3. not. reda takoj izvršljiva, so sme po § 138. ir. v izterjavo te terjatve, podati neposredno pred izvršilnim sodiščem. 27. maja 1902, š' 7378, uzb. 561; 17. jul. 1901, š. 10242. C. BI. s. 748. vimi pismi,3) da se je belćžniški zapis1) naredil ali odpravil, prestopivši take predpise, katerih se je po tem zakonu držati, ako si zapis1) hoče ohraniti javnolistinsko in izvršilno moč.3) ’) T.: akta (spisa). — 2) T.: izvršba. — 3) T.: polno-vernimi listinami. — 4) akt. r’) Glej čl. XVII. ter §§ 36. in 42 ir. §. 5. Razen uradne delavnosti, zaznamenane v § 1., dovoljuje se belčžnikom tudi, po dolžnosti njih službe,1) če zahtevajo stranke, sestavljati ne-prepirne vloge,-) da se podajo katerim si bodi oblastvom, ter narejati zasebne (privatne) listine. 19. Pristojnost za dovoljenje izvršbo proti več kakor enemu obvezancu temeljem izvršilnega beležniškega spisa (zapisa) določa za vsakega obvezanca njegova obča podsodnost v spornih stvareh (§ 4 š. (i. ir.). Podsodnost sosporništva po § 93. ju. no volja v lem primeru. 17. sept. 1901 š. 10317. Uzb. 474. § 4. 1. Za tožbo proti upniku, bivajočemu v ogrski državni polovici, na ugotovitev, da terjatev, pri poznana v beležniškem spisu (zapisu), narejenem v tuzemstvu, ni iztožn.a (dolg na igri) sme se uveljavljati podsodnost § 85. ogrskega c. pr. r. 6. jun. 1900, š. 7853, Zb. 1033. 2. Za tožbo na proglas neveljavnosti notarskega spisa (zapisa), iz katerega se je izvršba že dovolila, je pristojno izvršbo dovoljujoče sodišče. 4. marca 1902, š. 2337. JB. 1902/43; isto tako za tožbo na razveljavljenje notarsk. spisa in vstavljen j e iz njega tekoče izvršbe radi kasnejših, zahtevek ovirajočih ali uničujočih dejstev. 11. aprila 1900, š. 5163. Zb. 968. § 5. 1. § 25. not. r. no velja za beležniške posle po § 5. not. r. S § 1. not. r. IV. in V. poglavjem in pa öl. II. odst. 3. uv. zak. k not. r. jo opisan uradni delokrog notarjev. V poslih po § 5. not. r. so notarji, kakor kaže odst. 2. tega paragrafa enaki drugim zapriseženim zastopnikom; glede takih poslov niso uradne osebe. 30. nov. 1904 š. 16676. Not. Z. 1905/12. — Glej o. pri § 25. Belćžnikom je, kakor drugim priseženim namestovalcem,:!) ta dela po zdanjih zakonih pošteno, tenko in pridno opravljati, kratiti vsako pripomoč k prepovedanim, šumnim ali na videz izmišljenim poslom, ter strankam biti porok za vsako kvaro (škodo), katere so sami krivi.4) Vse vloge, katere sestavijo belčžniki, treba da tudi podpišć. Plačilo, katero jim pristoji za sestavljanje vlog, ako ni že kakega dogovora, odmerjati je po zakonitih določilih o mezdni pogodbi.5) 2. Notar jamöi dedičem za imovinsko oškodbo, pro-vzročeno s tem, da se je po njem sestavljeni testament, v katerem so bili postavljeni isti dediči, izrekel za neveljavnega, ker so se opustile zanj predpisane odličnosti 6. okt. 1898 š. 12013, Zb. 330; istotako za škodo, nastalo vslcd zakasnele pogodbene vknjižbe, katero jo bil prevzel. 24. aprila 1900 š. 5088 Zb. 978. 3. Notarjeva odškodninska obveznost (radi napačnega pouka o zemljiškoknjižnem stanju) ni zavisna o tem, da oškodovana stranka na drug način (sicer) ne bi mogla dobiti odškodnine. 18. marca 1896 š, 1822 Zb. 15751. 4. Ako notar misli, da mu je kako zastopanje stranek (ob izvedbi izvršbe) odkloniti, tedaj ima tega prosečo stranko takoj obvestiti. Za opuščenje odgovarja pred disciplinarnim oblastvom. 6. marca 1902 š. 443, OZ. 1902/32. 5. Tudi o sestavljanju zasebnih listin po § 5. not. r. jo uporabljati § 34. Nasprotno ravnanje v tem el j uje disciplinarni pregrešek. 3. junija 1897 š. 4359 OZ. 1899/34 (Nasprotno: 28. aprila 1904 š.'17255 ex 1903 H. O. 1904/48, po kateri odločbi pa jo pač discipl. pregrešek, ako notar pri sestavljanju kupne pogodbe in prepodaji zemljiškoknjižnega predloga zanemarja predpise § 6. not. r.). Primerjaj o. pri § 34. ti. Z redovno kaznijo je kaznovati opust podpisa na vlogi v spornih stvareh. 11. jun. 1885 š. 2203. Oess. 241. 7. Sumni posli v zmislu § 5. not. r., pri katerih so notarju ni vdeleževati nikakor, so tudi dobičkarska raz- O plačilu za sestavljanje zasebnih listin velja XI. poglavje tega belćžniškega redü z razločki tamkaj zaznamenanimi. Nädzor in ustrahovalna oblast nad belčžniki tudi o izvrševanju teh poslov pristoji oblastvom, zaznamenanim v X. poglavju, po predpisih on-dukaj razglašenih. ‘) H.: po zvanju svojem (berufsmäßig). — 2) T.: vloge v nespornih stvareh. — *) T.: zastopnikom. — 4) Civilnopravdni red od 1. avg. 1895., dz. 113. določa: § 27. Pred zbornimi sodišči prve stopinje in pred vsemi sodišči više stopinje se morajo dajati stranke zastopati po odvetnikih (zastopniška pravda). Ta predpis ne velja o postopanju prve stopinje v zakonskih stvareh in, v kolikor no določuje ta zakon nič drugega, tudi ne o tistih pravdnih dejanjih, katera se opravljajo prod zaprošenim ali odrejenim sodnikom, pred predstojnikom dotičnoga sodišča ali senatovim predstojnikom ; on tudi no velja o izjavah in dejanjih, ki jih je opravljati v sodni pisarnici. kosavanja kmetskih domačij. 17. septembra 1903 s. 18032, GZ. 1904/9. 8. Notar tudi ob samo začasni suspenziji od službo no sme službeno (iz svojega zvanja) opravljati v § 5. not. r. označeno posle. 17. nov. 1904 š. 0041, G Z. 1906/19. 9. Došle varstvene novce mora notar takoj položiti k sodišču ali vsaj skrbeti, da se zakonito nalože, ne da bi čakal na poziv varstvenega sodišča ali intervencijo varhove. 28. aprila 1904 š. 16399. GZ. 1905/25. 10. Notar, ki je sodni komisar, sme sicer od udeleženih stran ek prevzeti pooblastilo še prodno jo končal po sodišču mu izročen uradni posel, ne pa tedaj, kadar je misliti na možnost, da si prideta obojna posla, ki jih ima notar opraviti, navskriž. 11. jul. 1907, š. 6140. NZ. 1907/307. (Prof. L. Pfaff jo mnenja, da bi notar pooblastila ne smel prevzeti, ozir. ga moral vrniti le tedaj, kadar bi oboje poslovanj resnično prišlo navzkriž. NZ. 1907/341. Glej rp. pr. min. 15. okt. 1856. š. 13938 pri § 186 prejšnjega not. r. pod II. A. 1.) Oblast zastopanja po finančni prokuraturi ostane noprikrajsana tudi v tistih primerih, v katerih je zapovedano zastopanje stranek po odvetnikih. § 28. Odvetniki, beležniki in pa za opravljanje sodniške službe vsposobljene in pri sodišču nameščene osebe ne potrebujejo, ako nastopajo v pravnem sporu kakor stranka, niti na prvi niti na višji stopinji zastopanja po odvetniku. Kadar se prisodi taki stranki za časa pravde disciplinarna kazen, po kateri se izbriše iz imenika odvetnikov, odstavi od službe, vpokoji ali odpusti iz službe, tedaj mora ona za nadaljno postopanje postaviti odvetnika, ako je zapovedano v njem zastopanje po odvetnikih. Postopanje se zavoljo tega ne pretrga. § 29. V kolikor ni zapovedano zastopanje po odvetnikih in ne presega sporni predmet v denarjih ali denarni vrednosti zneska petsto goldinarjev, se sme postaviti za pooblaščenca vsaka svojepravna oseba moškega spola. V spornih stvareh nad petsto goldinarjev je v krajih, v katerih imata sedež vsaj dva odvetnika, pri-puščati za pooblaščence samo odvetnike. 11. Notar si iz zastopanja stranek v civilnih spornih stvareh ne smo delati obrtovnih prihodkov. Določila c. pr. r. mu v to ne dajo pravice. Prestop po njegovem zvanju določene meje vtemeljuje nerodnost v zmisiu § 155. not. r. Iz § 5. not. r. izhaja, da notarska služba ne daje posebnega stanovskega upravičenja k zastopanju stranek v spornih stvareh. Te omejitve tudi ni nič predrugačil civ. pr. red. 20. dec. 1905 š.'ll673, GZ. 1906/5, Prs. 1907 s. 97; 24. sept. 1903 š. 5616, GZ. 1903/46. — Ne da so pa karati, da je beležnik, edini pravni pomočnik v kraju, zastopstva prevzemal, ker bi stranko vsled krajevnih razmer izgubile mnogo časa in denarja, ako bi jemale odvetnika drugodi. 4. jan. 1907 ad š. 9077/6, Prs. 1907 s. 99. Prim. o. 1. pri § 40. 12. Notarski zaslužek pri zastopanju stranek v nespornem postopanju je sodno odmerjati v zmisiu dvd. f- okt. 1833 zjz. 2633. — 28. doc. 1892 š. 15274 Zb. 14536; -6. sept. 1883 š. 9837 Zb 9580 (pri tem ni popolno prezirati tudi nedostatnih računskih izdelkov). Osobe, katero so znane sodniku, da so zakotni pisači, se ne smejo niti k razpravi, niti k drugim pravdnim dejanjem pripuščati za pooblaščence. Zoper to odreko njih pripusta ni dopuščeno poprijeti se posebe pravnih pomočkov. § 42. . . . Kadar zastopajo stranko pooblaščenci, ki ne pripadajo k odvetniškemu ali beležniskemu stanu, tedaj je primorati propadlega nasprotnika, da povrne le kolkovne in druge državne pristojbine in potrebne gotove stroške, nastale vsled pravde. Glej tudi §§ 463, 465, 506 in 520. cp. Izvršbeni red od 27. maja 1896. dz. 79. določa: § 52. V izvršilnem postopanju smejo stranke in drugi udeleženci nastopati kakor sami, tako tudi po pooblaščencih. Zastopanje po odvetnikih ni zapovedano v izvršilnem postopanju niti pred okrajnimi sodišči niti pred zbornimi sodišči prve stopinje. Jm. k § 52. ir. Vendar pa morajo pismeno vloženi rekurzi imeti podpis odvetnika. Jm. k § 33. cp. Pravica beležnikov v zastopanje slranek v civilnih pravnih sporih se civilnim pravdnim rodom ni razširila; beležnikom posebno tudi v prihodnjo K min. rp. op. 5. 1. Beležniki smejo stranke zastopati v spornih stvareh pred sodišči, kolikor se smejo po pravdnih zakonih jemati za pooblaščence neodvetniki 17. dec. 1873 š. 9957, J. 83. 2. V takih primerih sme beležnik priti k sodišču tudi s stranko. 27. maja 1896 š. 5874 NZ. 1896/30, ali ga sme pri razpravi zastopati nadomestnik. 16. febr. 1870 š. 13461 Gess. 81; (10. dec. 1852 š. 12716, Gess. 2.). 3. Za tako primero je dopustno tudi neposredno pooblaščenje beležniških kandidatov ali bel. pisarniških uradnikov. 20. okt. 1886 š. 12059, Gess. 258. 4. Sodišče ima uradoma odločiti, je li beležnika pripustiti, da zastopa stranko. Pravdni nasprotnik stranke nima rekurza proti ti odločbi. 17. marca 1896 š. 3049, NZ. 1896/34. 5. Beložniku ni dovoljeno uporabljati splošnili na zastopanje v spornili stvareh glasečih se pooblastil. 17. dec. ni dovoljeno napravljati si s zastopanjem stran ek trajen pridobitek ali zastopati v sporu kakega pooblaščenca, ki je bil stranka v notarskem spisu, po njih sestavljenem. (Rp. prav. min. 17. febr. 1862. š. 174i!l.). Prav. min. je z rp. 21. avg. 1861 š. 10361 do viš. dež. sod. na Dunaju izreklo, dajo beležnike, tudi kadar niso ob onem odvetniki, dopuščati kakor pooblaščence stranek v sumarnem postopanju, ker strankam v tem postopanju ni predpisan odvetnik in ima sodišče uradoma skrbeti, da se postopanje vrši redno. Umljivo pa je ob sebi, da je beležnikom, ker so javni funkcionarji, prepovedano, kakor pooblaščencem zastopati stranke v sumarnem pravnem sporu, nastalem iz beležniškega spisa, ki so ga bili sestavili prav oni. Prav. min. je z rp. od 17. febr. 1862 š. 17431 do viš. dež. sod. na Dunaju, potem od 7. aprila 1852 š. 4453 do v. dež. sod. v Pragi in od 2. junija 1864 š. 9591 do v. dež. sod. v Celovcu gorenji rp. iz 1. 1851 pojasnjevalo tako, da se omenjena pripustitev beležnikov k prevzetju pooblaščenj opira na § 9. sumarnoga post., dovoljujočega tudi pooblaščence, ki niso odvetniki. — Iz toga izhaja ob sebi, da si beležniki iz prevzetja takih pooblaščenj ne smejo napravljati pridobitni vir, kakor jim tudi ostane prepove- 1873 š. 9957 Zb. 5179; niti pečat, v katerem ni razvideti, da je beležnik. 19. jan. 1864 š. 420. Gess. 17. 6. Kadar beležnik ni upravičen zastopati, ne sme toga niti kakor odvetnikov namestnik. 19. jan. 1Š86 š. 691 Zb. 10904. 7. Prekoračenje pravice v zastopanju stranek ni kaznovati kakor zakotno pisarstvo, temveč le po disciplinarnih predpisih. 26. jul. 1899 š. 11403, Zb. 883, NZ. 1899/48; (31. maja 1883 š. 2745, Gess. 216.) 8. Intervencijski troški unanjega odvetnika v kaki °krajnosodni pravdi so imeti za potrebne, dasi je na kraju sodišča nameščen beležnik. 12. dec. 1900 š. 16532 -m. 1901/6. 9. V pravdah zastopajoči beležniki in bel. kandidati so glede prisoje troskov enaki odvetnikom ter jo dvd. od 4. okt. 1833 zjz. 2633, uporabljati tudi nanje. 13. jun. 1900 š. 8321, Uzb. 266; (13. maja 1884 š. 6660, Zb. 10087.). dano, da bi kako stranko iz beležniškega spisa, ki so ga bili oni sestavili, zastopali kakor pooblaščenci. — Tudi sodišča imajo paziti na ta načela, kadar postavljajo be-ležniko za skrbnike. — Ker je predpis § 9. o sumarnom postopanju uporabljati tudi tedaj, kadar so se stranke dogovorile na to postopanje za pravne stvari, presegajoče znesek 200 gold. konv. k., zato beležnikom tudi ob zastopanju v takih sporih ni delati nikakih omejitev. — Da pa beležniki ne morejo kakor pooblaščenci zastopati v meničnem postopanju, izhaja iz vsebine § 12. u. prav. min. od 25. jan. 1850, dz. 52, ki ne dovoljuje uporabe predpisa po § 9. sum. postopanja v meničnem postopanju. Glej sestavek dr. M. D. v Slov. Pravniku 1907 š. 4. ,v) Pravosodni minister je na podstavi zak. 26. marca 1890., dz. 58, vzdržanega v veljavnosti s čl. IV. uv. zak. k cp. od 1. avg. 1895., dz. 112., izdal z ukazom 11. dec. 1897., dz. 293. tarifo o tistih opravah odvetnikov in njih pisarnic v sodnem postopanju, katere po svoji pripro-stosti in svojem vračanju pripuščajo povprečno ocenilo. Sedaj je tarifa urejena z min. ukazom od 3. jun. 1909, d z. 82. V moči hraneč pravico do svobodnega dogovora in pa sodniško pravico, preskusiti potrebnost in primernost posameznih opravkov, velja tarifa ne samo v razmerju stranke k svojemu odvetniku, ampak tudi pri določbi tistih troskov, katere mora v spornem postopanju plačati pravdni nasprotnik (§ 2. pozv. z.). — Tarifa velja tudi tedaj, kadar v nji označene opravke delajo notarji, ako so zato upravičeni in če nagrada ni uravnana z določili notarske tarifo ali ni odmerjena po pristojbinski tarifi za notarje kot sodne komisarje. (§ 4. pozv. z.) Tarifo gl. v IV. zv. Pravnikovo zbirke in v posebnem odtisu. II. Poglavje. Podelitev in prestanek beležniškega uradovanja. § 6.1) Ako prosnik hoče dobiti beležniško službo, treba da a) ima domovinsko pravico2) v kateri občini teh kraljevin in dežel, da je štiri in dvajset let star, brezmadežnega življenja in svoje imovine samovoljni gospodar, b) da je izvršil pravoznanske in državoznanske uke ter prebil predpisane teoretične pre-skušnje, ali dospel do česti pravosodnega doktorstva; c) da je z uspehom opravil beležniško, odvetniško ali sodniško preskušnjo, ter d) da je bil v dejanski pravosodni službi štiri leta, od katerih je moral konči (vsaj) dve leti prebiti v vadbi pri kakem beležniku, a ostali čas je mogel tudi v sodni ali odvetniški vadbi ali pri kaki finančni prokuraturi biti; e) da zna deželne jezike, potrebne tistemu mestu, za katero želi biti imenovan. Ali kazenski obsodbi sledi nesposobnost, dobiti beležniško službo, ali ne, to določajo splošni kazenski zakoni.3) Za lit. d) povedanih potrebnosti dveletne vadbe pri beležniku sme pravosodni minister pro-snika, imajočega druge zakonite potrebnosti, oprostiti tedaj, kadar se za prazno služno mesto ne oglasi noben za to mesto pripraven prosnik, ki bi imel vse zakonite potrebne lastnosti. ') To besedilo je nastalo z zak. 25. dec. 1876. dz. 3. 1. 1877. — 2) C. k. notarji zadobe z dnevom, ko nastopijo svoj urad, domovinsko pravico v tisti občini, v kateri jim je odkazan njih stalni uradni sedež. (Z. 5. dec. 1896.. dz. 222, § 10.). — 3) Dotična določila ima z. 15. nov. 1867, dz. 131., § 6. v I. zv. Pravn. zbirke. § 7. Z beležniško službo se ne more družiti odvetovanje ali opravljanje kake plačane državne službe, razen učiteljstva.1) Tudi se beležniku prepoveduje vsako opravilo, katero je samo na sebi ali nadaljevanje njegovo2) nezdružno s čestjo in dostojnostjo be-ležnikovega stanu, ali katero bi utegnilo omajati polno zaupnost v njegovo nepristrastje3) in v verjetnost listin od njega hodečih. ') Glede odvetništva gl. izjemo v čl. IV. od. 1. tega zakona. Sodne ali d r ž a v n o pr a v d n i š k e za notarje imenovane uradnike je takoj izpustiti iz službovanja ter uradniška plačila jim je ustaviti (u. prav. min. 20. febr. 1878., š. 2222.). — Popolno ali začasno vpokoj enim državnim uradnikom, ki dobe notarsko mesto, so pusti pokojnina kakor prej; vendar morajo ukazu, da se jih zopet namesti, biti poslušni ali pa morajo pustiti pokojnino (u. prav. min. 6. jun. 1872, š. 6968. vsem viš. dež. sodiščem). 2) Določneje: ali neprestano vršenje njegovo (oder dessen [Geschäftos] fortgesetzter Betrieb). ^) T. nepristranost. § 8. Uradna beležnikova delavnost se razteza na ves okoliš1) prvostopinjskega sodišča,2) v katerega je narečen.3) § 7. Beležnik na dopustu se sme vpisati v imenik odvetniških kandidatov. 26. nov. 1878, š. 13188, Gen. 135. Če je treba, m6či je beležniku naložiti dolžnost, uradne dneve rokovno (perijodično) opravljati zunaj svojega uradnega sedeža.4) ') Glej § 31. — 2) Prav: prvost. zbornega sodišča. — :i) = za katero je imenovan. 4) Prav. ministrstvo je, vršeč najviše nadzorstvo o beležništvu v zmislu § 153. not. r., odločilo, da beležniku ni treba posebne dovolitve prav. min., ako hoče prostovoljno rokovno opravljati uradne dneve. Pri tem pa je prav. ministrstvo ustanovilo pogoj, da se s takimi uradnimi dnevi odveč ne posega v poslovni krog kakega drugega beležnika, da se torej taki uradni dnevi raztezajo le na okoliš okrajnega sodišča, v katerem ima beležnik svoj sedež, ter da se ne nasprotuje določilom §§ 31. od. 1. in 137. not. r. — Prav. ministrstvo odloča zato, da bi belež-niškim zbornicam in predstojništvom zbornih sodišč omogočilo nadziranje in dobilo temelj k presoji, jeli treba Uvesti obligatorične uradne dneve, da naj belež-niške zbornice pišejo izkaznike o prostovoljnih uradnih dnevih, ki jih opravljajo beležniki njih okoliša, v katerih izkaznikih imajo biti navedeni kraji in dobe (Iz rp. prav min. 7. okt. 1881, š. 12196, do vseh nadsodnih prezidij.) Z razpisom od 7. okt. 1881, š. 12196 odrejeno pisanje izkaznikov o prostovoljnih dnevih beležnikov izroča prav. ministrstvo odslej beležniškim kameram. Odslej se torej premembe o opravljanju prostovoljnih uradnih dni nimajo več javljati prezidijem prvostopinjskih zbornih sodišč in po teh prezidijem viših deželnih sodišč (rp. prav. min. 16. decembra 1896, š. 25645. vsem nadsodnim predsedstvom). § 9. Minister za pravosodje z ukazom ustanovi, po koliko beležniških mest bode po vsakem okolišu prvostopinjskega sodišča,1) in kod po okolišu bodo uradni sedeži.2) Ali se število beležniških mest po okolišu zveča ali zmanjša, ter ali se uradni sedež premakne kam drugam, in o naredbah, po katerih se z beležnikovo službo druži dolžnost, opravljati uradne dneve, o tem je treba najprvo slišati misel beležniške zbornice. ‘) Prav: prvostop. zbornega sodišča. — 2) Od 1. 1885 naprej prav. min. vsako leto objavlja uradni izkaz odvetnikov in beležnikov v kraljestvih in kronovinuh av-strijsko-ogrske monarhije. Sredi meseca februarja 1908 je bilo ustanovljenih not. mest: za Avstrijo dolenjo 141, od teh Dunaju 65, za gorenjo 53, za Solnograd 18, za češko 245, za Moravsko 92, za Šlezijo 26, za Štajersko 74, za Koroško 80, za Kranjsko 84, za Tirolso in Predarljsko 71, za Primorsko 41, za Galicijo 210, za Bukovino 21, za Dalmacijo 37, skupaj 1093 mest. § 10. Beležnike nareči1) pristoji ministru za pravosodje. V napolnjevanje beležniških mest je praviloma razpisovati služabni oglas (konkurz), kateri se raztezati more tudi na tista beležniška mesta, ki so zato prazna, ker se je beležnik morebiti kam drugam premaknil.2) Razpisuje in razglaša ga tista beležniška zbornica, v katere okolišu je dotično izpraznjeno mesto. Samo iz važnih vzrokov se po nasvetu beležniške zbornice more postavljati v slušbo, če se tudi poprej služabni glas ni razpisal.3) ') = imenovati. — 2) ki so — premaknil. = ki bi se izpraznila s kako premestitvijo. ■''j Pravosodno ministrstvo je o zasedanju beležniških mest, o kvalifikaciji prosilcev in o izdelanju predlogov ob popolnitvi beležnikih mest izdalo razpis od 31. okt. 1887, š. 9172 do vseh bel. zbornic in ga daje v znanje sodiščem z naročilom, da stvari, ki se tičejo zasedanja beležniških mest, pospešijo kar se da (u. 31. okt. 1887, š. 9172 vsem sodiščem, uk. š. 36.) Razpis prav. ministrstva od 31. okt. 1887, š. 9172. Vsem beležniškim zbornicam. Ako je zasesti kako beložniško mesto, ima predsednik bel. zbornice preskrbeti, da brez odloga konkurz II. Podelitev in prestauek uradovanja. § 10. 21 objavi s trikratno uvrstitvo konkurznoga razglasa v uradnem deželnem listu. — Rok za vlaganje prošenj se postavlja na 14 dni po tretji uvrstitvi konkurznega razglasa tako, da se konec roku določa s koledarskim dnevom. Ob določitvi tega dneva je upoštevati dobo, ki bo previ-doma pretekla, dokler se konkurzni razglas v deželnem uradnem listu trikrat objavi. Za vsako beležniško mesto, za katero se razpisuje konkurz, je podati posebno prošnjo. — Vsaki prošnji za službo jo poleg potrebnih izkazil v izvirniku ali poverjenem prepisu priložiti tudi kvalifikacijsko tabelo po obrazcu 1. Prvih pot predelov obrazca ima izpolniti prosilec sam; dobo praktične ju-stične službe je računiti do koledarskega dneva, katerega po besedilu konkurza konča prosilni rok. — Prosilcem, ki so deležniki ali bel. kandidati ima bel. zbornica, pod katero spadajo, preskusiti resničnost vpisanji izvesti morda potrebne popravke in oddati kvalifikacijsko mnenje v predelkih VI. in VII. z določno oznako, je 1, sta prosilčeva sposobnost in rabnost (uporaba) zadostna, dobra, prav dobra ali izvrstna. Kadar namestilnega predloga ne daje bel. zbornica, pod katero spada prosilec, in se torej prošnja za službo vpošlje beležniški zbornici, pozvani za oddajo predloga, ter radi nujnosti ni možno, da bi bel. zbornica kvalifikacijsko mnenje oddala sama, tedaj ga ima sicer oddati predsednik bel. zbornice, toda prijaviti ga mora v naslednji soji bel. zbornici. Sklenjena, eventuelno odobrena kvalifikacija bel. kandidata je z navedbo dneva in vzroka kvalifikovanja vpisati v izkaz bel. kandidatov, predpisan v§ 118. not. r. V kvalifikacijski tabeli je vedno poočititi, ali je kvalifikacijo sklenila bel. zbornica ali jo je predsednik napravil sam. — V predelu VIII. so zabeležiti in v predlogu razmotri vati poprejšnje disciplinarne razprave, opazbe o vedenju prosilčevem, ter druge okolnosti, ki bi utegnile uplivati na imenovanje kandidata (§§ 118, 153, 154, 155. not. r.) — Kadar so prosilci izmed uradnikov, ima oblastveni predstojnik dotič-nega prosilca prvih 5 razpredelov preizkusiti, naslednje razpredete pa izpolniti sam. Beležniška zbornica ima vsakemu namestitvenemu predlogu, ki ga odpravi na zborno sodišče I. stopinje, priložiti po obrazcu II. sestavljeno pregledno tabelo, v kateri imajo biti vpisani vsi prosilci po naslednjem rodu: Tekoče število - Priime in ime, službeno svojstvo in biva-I lišče prosilcev Dan in uspeh beležniške, odvetniške ali sodniške skušnje = S" < ^ 3 sr Leta (Л ^ 3 < Meseci lii Dnevi " S 5< Sposob- < Porabnust < Oznaka belež-niškega mesta, ki je prosilec želi < Opomnja h *v -i <т> CL 3 p sr er p TJ n o 22. S < N P O* fT> N< 3 P=r o 3 fD O Trlime in ime prosilca, rojstni kraj, domovinska pravica, doba življenja, vera, & stan, o službeno ^ svojstvo - i/i v« o. “0 -S j|f g<||“ S--1 N ° N g l|I|l||El """OS c 5 E- Priloge I||H? !||P= 5 Priloge Leta Ip -"5' — Meseci Dnevi I|I Priloge 3о1-„|зЛ-5? FE Ul lilij ~-з Ђ S.S <• n ^ w §; v> o o < Sposobnosti < Porabnos < Opomnja < ^ A) 7> n § c:: S ^ ?r p sr cr 1L ST 3 7Г c 1- l' ro 13 3 TJ '75' -. o. 3 O* 1L (T> N< E. vx /7 O 3 CD СЛ O II. Podelitev in prestanek uradovanja. § 11. 23 1. boležniki po vrstnem redu, v katerem so bili imenovani za beležnika, 2. beležniški kandidati, 3. odvetniki, 4. odvetniški kandidati, 5. prosilci izmed državnih uradnikov, 6. morebitni drugi prosilci. Prosilce, navedeno pod 2—G je v dotični kategoriji uvrstiti po trajanju praktične justične službe, ki je računati tako, da je imeti za sklepni rok tisti koledarski dan, s katerim po konkurzu jenja vlagalni rok prošenj. Beležniška zbornica ima tudi v namestitvenem predlogu poočiti, ako se jo lo-ta sklenil soglasno ali z ve« čino glasov ter morajo v poslednjem primeru pridejati glasovalni zapisnik ali njegov prepis. — Beležniškim zbornicam se naroča, naj stvari, ki se tičejo nameščanja beležniških mest, pospešijo kar se da. Razpisi prav. min. od 26. jan. 1876, š. 14635 ex 1875, od 19. jan. 1879, š. 729, od 26. aprila 1882, š. 6775 in od 8. jun. 1883, š. 5610 se ob enem razveljavljajo. — Prav. min. je z u. 8. okt. 1888, š. 17402. (uk. š. 43) vsa sodišča opomnilo, da z rp. 81. okt. 1887 nikakor ni hotelo odpraviti eventualnih konkurzov za notarska mosta, kateri so upravičeni že s § 10. not. r. Prav. min. je z u. 8. nov. 1895, š. 23515 (uk. š. 22.) vsem zbornim sodiščem I. in II. stopinje objavilo na vso beležniške zbornice izdani rp. 8. nov. 1895, š. 23515, da nuj pogosteje razpisujejo eventuelno konkurze v zmislu § 10. not. r. — Razpis konkurza za bel. mesto s pristavkom, da so na prošnje, dospele po preteku namestilnega roka, ne bode oziralo, nima zakonitega temelja (Rp. prav. min. 14. aprila 1889 š. 7551, obj. uk. 1889 s. 84.). Glej tudi u. prav. min. od 9. jan. 1891 uk. š. 1. pri § 118. § 11. Prošnje o podelitvi službe je s potrebnimi prilogami vkladati v roke belćžniške zbornice; prosniki izmed belćžnikov kakega drugega okoliša naj jih podajo po tisti belćžniški zbornici, pod katero so, a prosniki izmed odvetnikov po odvetniški zbornici. Beležniška zbornica nasvetuje, komu je dati izpraznjeno mesto, in take nasvete potem pošilja prvostopinjskemu sodišču,1) v katerega okolišu je dotično izpraznjeno mesto. To sodišče nasvet s pridejanim svojim mnenjem položi pred više deželno sodišče, katero ga tudi s pristavljenim svojim mnenjem potem odpravi k ministru za pravosodje. ') Prav: p. zbornemu sodišču (dem Gerichtshöfe I. Instanz). § 12. Narečenemu') beležniku, če je v okolišu njegovega uradnega sedeža po več jezikov navadnih, naj dä više deželno sodišče potrdilo, v katerem iz teh jezikov mu bode po izkazih, kakoršni se vidijo ob narečenju,2) izdelovati be-ležniške listine. Ako je v deželi, kjer je beležnikov uradni sedež, navadnih po več jezikov, more više deželno sodišče beležniku vselej dati oblast, da be-ležniške listine sestavlja v vseh teh jezikih, če dokaže, da zna te jezike. To oblast more više deželno sodišče beležniku zopet vzeti, ako pri zdelovanju beležniških listin on stori take napake, da svedočijo o njegovem nedovoljnem znanju teh jezikov/1) >) = imenovanemu. — 2) = imenovanju. — 9) Po izvirniku: tega jezika (dieser Sprache). § 13. Novo narečenemu ') beležniku je dolžnost, pred prisego zakonito založnino (kavcijo) dati po predpisih naslednjega poglavja in dobiti, da se mu privoli pečat, katerega hoče rabiti v svojih opravilih.2) H. Podelitev in prestauek uradovanja. §§ 12—14. 25 Uradni pečat privoli beležniška zbornica v dogovoru z državnim pravdnikom potem, ko be-ležnik vpoloži načrtan pečat. V uradnem pečatu treba da je: avstrijski orel, beležnikovo ime in priimek, njegovo zvanje za »c. kr. beležnika« ter ime dežele in uradnega sedeža. — Zvanje za beležnika ter imenovanje dežele in uradnega sedeža bodi v tistem jeziku, kateri je v beležnikovem okolišu navadni deželni jezik, in če je v tem okolišu navadnih po več deželnih jezikov nego eden, tedaj v vsakem teh jezikov.3) ') = imenovanemu. 2) Prav. min. odreja zaradi enotnega poslovanja: Više deželno sodišče ima dekret o imenovanju ali dovoljenem premeščenju izgotoviti in v svrho nadaljne zakonite odredbe obvestiti o imenovanju zborno sodišče prve stopinje, ki je bilo podalo svoje mnenje o name-ščenju, priložeč edino namestitveno poročilo beležniške zbornice, kadar se je pa notar premestil iz okoliša drugega zbornega sodišča, ima obvestiti tudi to sodišče. — Izgotovljeni dekret z vsemi prošnjami za podelitev belež-niškega mesta je neposredno poslati beležniški zbornici, ki jo bila razpisala natečaj, tor skrb te beležniške zbornice je, da dekret dostavi in pa reši in vrne kompetenčne prošnje, ki so se zavrnile (u. 31. dec. 1884. š. 19668. vsem nad sodiščem, uk. 5.). :i) Beležniški pečat je uradni pečat, vanj torej ne spada, kar se no zlaga s tem svojstvom, torej tudi no vris rodbinskega grba pod državni orel v pečatu (u. 14. marca 1856. š. 4791. nadsod. v Inomostu). Beležniku ni zabranjeno več in tudi različnih beležniških pečatov, ako določno javi, koliko in kakošnih pečatov ima tor da o vsakem uradnem pečatu, ki ga ima v rabi, poda odtis na način, predpisan v not. redu (u. 21. sept. 1859. š. 14305. nadsod. v Eperiesu). § 14. Kadar mu je privoljena založnina in uradni pečat, potem je beležniku, to izkazujočemu in vpolagajočemu potrebno število pečatnih pritiskov in primerkov svojega podpisa, v katerem bodi njega ime in priimek ter zvanje ‘) za c. kr. be-ležnika, prisege prositi višega deželnega sodišča.-) ’) T.: svojstvo. — 2) Vsaka dopustitev k belež-ništvu, prva ali ponovna, t. j. dana za drug sodni okraj, zahteva zakonito predpisano takso (u. prav. min. 24. jul. 1851. š. 8741, u. fin. min. 22. jun. 1851. š. 28287). Premestitev ali imenovanje v istem sodnem okraju ne zahteva novega plačila takse (u. prav. min. 29. sept. 1876. 8. 11912 vsem nadsod. vsled noto fin. min. 12. sept. 1876. š. 22851). — Po § 212. pat. od 27. jan. 1840. zjz. 404 in § 7. ces. pat. 8. jul. 1858, dz. 102. znaša ta taksa 52 K 50 h. Predno ni plačana taksa, ni deležnika niti zapriseči niti ni izdati v § 17. not. r. predpisanega razglasa (u. prav. min. 2. jun. 1875 š. 7373. vsem nadsod.). § 15. Prisega se pred višim deželnim sodiščem ali pred tistim prvostopinskim sodiščem,1) kateremu ono preizroča, in sicer s temi besedami: »Prisegam, da bodem cesarju zvest in pokoren, da se hočem trdno držati osnovnih državnih zakonov, ter uradovanje c. kr. beležnika po predpisu zakonov opravljati natanko in vestno; kakor mi res Bog pomozi!« •) Prav: p. zbornim sodiščem (Gerichtshöfe I. Instanz). § 16. Po prisegi da više deželno sodišče beležniku dekret, izrekajoč, da more zdaj nastopiti uradovanje. Dan te prisege se razglasi z uradnimi deželnimi novinami ter še posebe naznani belezniški zbornici, državnemu pravdniku, kateri je tam, kjer ona stoluje, in vsem prvostopinjskim sodiščem tega sodnega ') okoliša, v katerega je beležnik narečen,2) ter vsakemu teh oblastev se pripošlje tudi po en vloženi pritisek beležniko- vega pečata in po en vloženi podpis njegovega imena. ’) Prav: zbornosodnega (Gerichtshofs-). — 2) = imenovan. § 17. Če se beležnik predene ') v kak drug kraj, ni mu treba novič prisegati, a dobiti mu je od beležniške zbornice svojega novega uradnega sedeža samo privolitev v novi pečat in v dopolnitev založnine (§ 22), ako bi morebiti bila zahtevna. Če se premčsti v okoliš druge beležniške zbornice, tedaj je tudi že plačano založnino pre-izročiti onemu sodišču,2) katero je tam, kjer stoluje ta zbornica. Dolžnost je beležniku, da držeč se predpisov §14, poprosi višega deželnega sodišča, naj mu določi dan, katerega stopi s poprejšnjega ter nastopi novi urad. — Više deželno sodišče naredi, da se ta dan razglasi, kakor predpisuje §. 16. Kadar se premčsti v okoliš kakega drugega višega deželnega sodišča, naj više deželno sodišče poprejšnjega uradnega sedeža stopi o tem v dogovor s tistim višim deželnim sodiščem, v čegar okoliš se predene beležnik/1) ') T.: premesti. '— 2) Prav: onemu zbornemu sodišču (jenem Gerichtshöfe). — ;i) Gl. u. prav. min. 2. jun. 1876. s. 7373 pri § 14. §. 18. Vsak novič narečeni ') ali na drug uraden sedež premeščeni beležnik treba da v treh mesecih od dneva, katerega se mu vroči narečni2) ali premestni dekret, ali v roku, ki mu ga je više deželno sodišče na njegovo prošnjo morebiti podaljšalo, ustreže zakonitim predpisom, ter pisarnico odpre v svojem uradnem sedežu; ako tega ne stori, smatralo bi se, da se odreka podeljene službe. Treba je, da više deželno sodišče, poslu-šavši višega državnega pravdnika, brez drugega razpravljanja, s prihrambo pritožbe vrhovnemu in ovržnemu sodišču,'1) izreče, kedaj ta pravni nasledek nastopi, in kadar je dobil pravno moč, da ga naznani ministru za pravosodje. Beležniška zbornica naj naznanilo, katerega je ob takem slučaju treba, poda višemu deželnemu sodišču.4) ’) = imenovani. — 2) — imenovalni. — 3) T.: najvišemu in kasacijskemu sodišču. — 4) V § 18. not. r. določeni rok imenovanemu ali premeščenemu beležniku nikakor ni rok za premislek z učinkom, da bi obdržal dosedanjo mesto, ako se odreče novemu; ta rok je temuč zato, da beležnik more izpolniti zakonite predpise za nastop urada in otvoritev pisarnice. Beležnik, kateremu se je dovolila zaprošena premestitev v drugi kraj, s tem izgubi svoje prejšnjo mesto ter ima v zmislu § 17. not. r. službovati le začasno in le še toliko časa na starem službenem mestu, kolikor se višemu dež. sodišču potrebno vidi rednemu pravosodju na korist. (Iz rp. prav. min. 10. avg. 1878, š. 10923 vsem nadsodiščem razim dunajskemu in lvovskemu). Glej u. od 20. febr. 1878., š. 2222. pri § 7. § 19. Beležniku mine uradovanje: a) vsled odpovedi, katero bi pravosodni minister sprejel; b) s prestopom k odvetništvu ali k drugemu takemu državnemu uradovanju, katero je po § 7. odstavku 1. nezdružno z beležništvom; § 18. 1. Rok v odstavku 2. prihranjeni pritožbi na naj v. sodišče je 14 dni. 24. dec. 1872 š. 12946. Gess. 43. c) z izgubo domovinske pravice v teh kraljevinah in deželah; d) z izgubo samovoljnega upravljanja s svojo imovino (§ 6 lit. a); e) vsled nedopolnitve odkršene mu založnine ob slučaju § 27; f) ob slučajih, zaznamenanih v občnem kazenskem zakonu, vsled kazenske obsodbe; g) vsled stalne nesposobnosti opravljati belež-niško službo zaradi telesnih ali duševnih slabosti (§ 169); h) vsled ustrahovalne ’) razsodbe, odpravo-) od urada izrekajoče. Ob slučajih, naštetih za lit. b) do f), naj više deželno sodišče, kateremu je treba da se poda naznanilo, poslušavši beležniško zbornico in višega državnega pravdnika, brez drugega razpravljanja beležnikovo odpravo2) od urada izreče s prihranjeno pritožbo vrhovnemu in ovržnemu sodišču. Pritožba, ako se morebiti poda, nima ustavljajoče kreposti. Kako je postopati, kadar se beležnik od urada odpravlja3) zaradi nesposobnosti (lit. £) in po ustrahovalnem priredku (lit. h), ustanavlja X. poglavje. Kadar kakemu beležniku mine uradovanje ter je to končno določeno, treba je vselej naznaniti ministru za pravosodje in beležniški zbornici, ter zglasiti državnemu pravdniku in vsem sodnim oblastvom po tistem okolišu, v katerega je beležnik bil narečen.4) ') T.: disciplinarne. — 2) Т.: odpust iz službe, — 3) T.: odpušča. — 4) T.: imenovan. Slučaje, v katerih po § 19 lit. b—h beležniku mine uradovanje, ima v zmislu predpisov 4. odstavka istega paragrafa više dež. sodišče javiti prav. ministrstvu. Pravosodno ministrstvo odreja, da morajo vse beležniške zbornice in pa zborna sodišča, katerim so odkazani posli beležniških zbornic, takoj pravosodnemu ministrstvu naznaniti smrt kakega deležnika izmed beležniškega zbora. Ravnotako se beležniškim zbornicam veleva, da v bodoče naznanijo od slučaja do slučaja vsako premombo v sestavi beležniške zbornice predsedniku zbornega sodišča I. stopinjo na sedežu beležniške komore in ondot-nemu državnemu pravdništvu, predsedniku višega dež. sodišča in pa prav. ministrstvu. Kadar v zmislu § 126. not. r. beležniški zbornici odkazane posle opravlja sodni dvor 1. stopinje, ima le-ta istotako naznaniti za vodstvo teh poslov določenega svetnika (§ 132. not. r.) in imena kakih za glasovalce izvoljenih deležnikov (Rp. pr. min. 20. dec. 1883. š. 1883. predsedstvom vseh nadsodišč.) § 20. Vsak beležnik, kateri se službe sam odreče, ali kateri se kam drugam premesti, treba da opravlja dozdanje delo dotle, dokler mu više deželno sodišče ne izreče odstopa.1) Beležnikov ni uradoma prestavljati.2) *) T.: odpusta. 2) V zmislu §§ 20. in 119. ni treba beležniku, katerega odstop se jo sprejel, podajati posebne prošnje za odpust in prepustitev urada, kajti po § 20. not. r. ima le dolžnost delo še dalje opravljati, ne pa pravico k temu. Take posebne prošnje za odpust (rešitev) je tedaj treba le, kadar jo beležnik, ki so je bil odrekel, stavi sam, ker vsled bolezni ali drugih važnih vzrokov ne more zadostiti v § 20. not. r. naloženi dolžnosti; oblastvom pa take prošnjo ni čakati, temuč ima više dež. sod. be-ležnika, katerega odreka se je bila sprejela, odpustiti ali uradoma ali na predlog zbornice ali zbornega sodišča I. stopinje (Rp. pr. min. 22. maja 1881 š. 5847. nadsod. dunajskemu). § 21. Ob slučajih, ob katerih je po določilih tega zakona beležniški zbornici razsodbo1) v dogovoru z državnim pravdnikom izrekati (§§ 13, 24, 26, 27, 28, 41, 169), naj beležniška zbornica, ako se med njo in med državnim pravdnikom pokaže različno mnenje, stvar na razsodbo1) položi pred više deželno sodišče. ') T.: odločbo. lil. Poglavje. Beležniške založnine. § 22. Kakoršen je uradni beležnikov sedež, tako se založnina ustanavlja, in sicer v glavnem dunajskem mestu je je 8.000 gold., po mestih, koder je konči (vsaj) po 30.000 stanovalcev 5.000 gld., po druzih mestih, koder stoluje sodišče ') prve stopinje, 2.000 gld, a po vseh ostalih krajih 1.000 gld.2) ') Prav: zborno sodišče. — 2) Glede Dalmacijo gl. op. pri čl. II. § 23. Založnino je dati ali v gotovini ali v takih vrednostnih papirjih, kateri so po zakonitih določilih pripravni v založbo sirotinskih novcev, ali tudi s tako nepremičninsko zastavo, ka-koršne je treba sirotinski imovini.1) Gotovino in vrednostne papirje ter listine o nepremičninskih zastavah treba da beležnik z iz-■"ecilom, da je to odmenjeno v založnino, izroči Prvostopinjskemu sodišču,2) v katerega sedežu je beležniška zbornica.3) ') Gl. §§, 194. in nasl. ces. pat. 9. avg. 164, dz. 208. — 2) Prav: prvostop. zbornomu sodišču. — ■'!) Za vpis kavcije, opravljene z zastavo nepremičnine, ni predpi-savati nikake vpisnine, ker so beležniki javno nastavljene osebe, ker je položitev kavcije iz javne koristi odrejena varnostna naprava za morebitne odškodninske zahtevke in ker ni določne osebe, ki bi z vpisom pridobila stvarno pravico (Rp. fin. min. 26. marca 1861. š. 10164, lin. uk. 10.). § 24. Založnino pregleda beležniška zbornica v dogovoru z državnim pravdnikom, kateri je v njenem sedežu. Borzni vrednostni papirji se vštejejo po kurzu tistega dne, ki je bil pred tem dnevom, katerega se je dala založnina, a vendar nikoli ne čez imensko vrednost. Ako se najde, da založnina zakonu ustreza, naj to beležniška zbornica potrdi beležniku in tudi ob enem naznani sodišču prve stopinje,1) da zve, in ako je treba, priredi vinkuliranje založenih2) državnih dolžnih pisem.3) ’) Prav: zbornemu sodišču prve stopinje. — 2) T : položenih. — :>) = državnih zadolžnic. § 25. Založnina je v poroštvo ') vsem od-menam (odškodovanjem) in plačilom, izvirajočim iz beležnikovega uradovanja, za katera bi kedo terjal. Ob drugih terjatvah se založnina more v zastavo ali v eksekucijo vzeti samo, kolikor se s tem ne bi kratilo predstvo v zgornjem odstavku imenovanih pravic, in take terjatve se iz založ- § 25. 1. Glej o. 1. pri § 6. Tako tudi o. 21. nov. 1899, š. 16468. Zb. 757. (Nasprotno: 4. sept. 1895, š. 8656. NZ. 1901/35, 30. avg. 1871, š. 10415. Zb. 4255.). nine plačujejo edino tedaj, kadar se je prej postopalo po §§ 29 in 30.2) ') Prav: zastavo (Pfand). — 2) Ti predpisi se niso spremenili (čl. IX. š. 2. ir.). — O uplivu zakonite zastavne pravice glej § 286. ir. §26. Beležniški zbornici in državnemu pravd-niku v njenem sedežu je čuvati, da se belež-nikom njiju zborničnega okoliša založnine hranijo neokršene. Kakor beležniška zbornica zve, da se je kakemu beležniku založnina ali že okršila ali da se utegne, naj v dogovoru z državnim pravdnikom odloči beležniku rok, v katerem mu je, kakoršen je slučaj, ali dati novo založnino, ali okršeno dopolniti, ali, plačavši dolgove,1) ubraniti, da se založnina ne krši. Slučaje, ob katerih bi se založnina devala v eksekucijo, treba da sodišča mahoma naznanijo beležniški zbornici.2) ‘) Po nemškem izvirniku: dolg (Berichtigung der ausstehenden Schuld). — 2) Ti predpisi so ostali nespre-njenjeni (öl. I. ir.) § 27. Če kateri izmed slučajev poprejšnjega Paragrafa zahteva, beležnika časno odstaviti od službe, naj beležniška zbornica poda potrebni nasvet (§ 165.). § 26. 1. Ob premeni kavcije založene v vrednostnih Papirjih v hipotečno, za višino slednje ni odločilna tedanja kurzna vrednost, temuč ustanovitev § 22. not. r. fO. avg. 1886 s. 9487. Now. III. 18. 2. Kavcije ni dopolniti, ako se jo okršila vsled ^ujanjšane kurzne vrednosti vrednostnih papirjev. 18. jan. 1876. Gess. 80. 3 3 Ako se je založnina že okršila, ter beležnik ni izkazal, da je v postavljenem roku (§ 26.) ali staro založnino dopolnil ali novo dal, naj belež-niška zbornica o tem precej dovpraša beležnika. Če beležnik pove dovolj tehtne vzroke, zakaj je odkladal, utegne se mu v dogovoru z državnim pravdnikom privoliti kratko podaljšan rok. Ako ne pove takih vzrokov, in tudi ako podaljšani rok doteče brez uspeha, treba da zbornica višemu deželnemu sodišču nasvetuje, da se izreče, naj beležnikovo uradovanje mine (§ 19.). § 28. Če beležnik umrje, če se odpravi od službe ali jo izgubi vsled kazenske obsodbe, more privolitev, da se lastniku ali njegovemu pravnemu nasledniku povrnejo v založnino dani novci, dolžna in zastavna pisma,1) ter tudi privolitev v razvezo in izbris, ako bi je morebiti bilo treba, zgoditi se samo po pritrdilu beležniške zbornice v dogovoru z državnim pravdnikom. ') = zadolžnice in zastavne listine. § 29. Pred tem pritrdilom treba da belež-niška zbornica po svojem okolišu in če je beležnik poprej bil postavljen v okolišu katere druge zbornice, tudi po nje okolišu, z oglasom, ki ga je trikrat natisniti v deželnih uradnih novinah, to stvar obče razznani, opominjaje, naj tisti, ki trdijo, da po § 25. prvem odstavku vsled svoje zakonite zastavne pravice morejo terjati kako pla- § 28. 1. Ako je belcžniška zbornica pritrdila devin-kulaciji kavcijo, ne more upravnik konkurzne maso o beležnikovi zapuščini zahtevati, naj se mu kavcija izroči v poravnavo zahtevkov z zakonito zastavno pravico nanjo, katere zahtevke je bil baje on poplačal. 29. januarja 1896. š. 1028. Zb. 15389. čilo iz založnine, njej v šest mesecih napovedo svoje terjatve, kajti ako tega ne bi storili, pritegnili bi,1) da se po zvršetku tega roka brez ozira na njih terjatve povrnejo lastniku ali njegovim pravnim naslednikom v založnino dani novci, vrednostni papirji in zastavne listine, ali da se podeli tudi privolitev v razvezo ali izbris, ako bi ga morebiti bilo treba. !) Po izvirniku: pritrdilo (dovolilo) bi se, da se_ § 30. O napovedanih terjatvah je beležniški zbornici udeležence dovpraševati ustno, ter izkušati, da se vgovori z lepa uravnajo, če jih je kaj. Kadar se tako uravnilo razdere, naj se pre-pirnim strankam reče, da tožijo.1) Pritrdilno izrecilo, kateremu je odpravek narediti po § 28., naj tiste terjatve, katerim se je § 29. 1. Za devinkulacijo in vračilo posameznih vrednostnih papirjev iz kavcije treba ediktalnega postopanja tudi tedaj, kadar ostanek kavcije še dosega zakonito mero § 22. not. r. 7. febr. 1893 š. 1346. NZ. 1893/12. 2. Ako premeščeni beležnik za novo mesto položi novo kavcijo, je o prejšnji upotiti ediktalno postopanje, 15. marca 1892, š. 3098'. NZ. 1892/17; tako tudi, ako beležnik, premeščen na uradni kraj z manjšo kavcijo, hoče dvigniti del svoje prejšnjo kavcije. 19. avg. 1886, š. 9814. Gess. 242. 3. Za devinkulacijo in izročitev kavcije treba ediktalnega postopanja tudi kadar se beležnik prostovoljno odreče beležništvu, 2. sept. 1896, š. 9933. Zb. 15844. 4. Izvršba kavcije je možna tudi za boležnikove dolgove, ki niso nastali iz njegovega uradovanja. Upnik, Vodeči tako izvršbo, sme tudi ob beležnikovem uradovanju zahtevati uvedbo ediktalnega postopanja. 28. maja 1875, š. 3832. Zb. 5738. § 30. 1. Pritrdilo beležniške zbornice brez privolila zastavnih upnikov ne zadostuje za izročitev kavcije. 29. jan. 1895, š. 1028. Zb. 15389. 3« do tega odpravka zahtevala v § 25 zaznamenana zakonita zastavna pravica, pove izrekoma in poleg tega tudi uspeh uravnalne* 2) razprave. ') = se imajo prepirajoče stranke zavrniti na pravno pot. — 2) T.: poravnalne, nagodbene. IV. Poglavje. Splošni predpisi o beležniškem uradovanju. § 31. Beležniku si je ustanoviti uradni sedež v tistem kraju, kateri se mu odkaže, ter zunaj tega kraja ne sme imeti stanovitnega uradnega mesta.') On more samo v okolišu prvostopinjskega sodišča,2) v katerega je narečen,3) uradovati, a v tem okolišu brez ozira, kje prebiva katera njegovih stranek. Beležniška listina, katero beležnik sestavi zunaj svojega okoliša, nima javnolistinske moči. ') T.: poslovalnice (Goschiiftslokale). — 2) Prav: prvostop. zbornega sodišča (Gerichtshofes I. Instanz.) — 3) T.: imenovan. § 31. 1. Beležnikovo zasebno stanovanje sme biti tudi izven uradnega sedeža. 12. okt. 1899, š. 7755. NZ. 1899/61. 2. Pač pa mora biti njegovo uradovanje dotičnim prebivalcem vsaki čas dosežno, ker je isto po okolnostih mahom potrebno, na kar kaže tudi § 173. not. r. Te možnosti pa ni, ako bel. stanuje več milj oddaljen od svojega sedeža tako, da ga tu ni od 4h 27' popoludne do 10h 10' dopoludne. 1. dec. 1904 š. 6324. NZ. 1905/3. IV. Splošni predpisi o uradovanju. §§ 31—34. 37 § 32. Novo narečenil) beležnik ne sme uradovati, predno priseže, kakor je predpisano, a beležnik, kateri je prestavljen na drugo mesto, ne, predno se mu izreče, da ima pravico prevzeti svoje novo mesto (§§ 16, 17). Beležnik ne more veljavno dalje uradovati potem, kadar se mu po tega zakona predpisu (§ 163) vroči sodna naredba, da je njegov urad minul ali da je začasno deven -) iz službe. Belčžniška listina, sestavljena proti tem predpisom, nima javnolistinske moči. l) imenovani. — 2) dejan. § 33. Niti o stvareh, v katere je zapleten1) beležnik sam, niti ne o stvareh svoje žene ali takih oseb, ki so mu v ravnem rodu, v svaštvu, v posinstvu ali pohčerstvu, ali s katerimi si je v postranskem rodu do četrtega ali v svaštvu do drugega kolena, beležnik ne sme sestaviti belež-niške listine. To velja tudi tedaj, kadar bi v listino bilo postaviti kako tako naredbo, ki bi njemu ali kateri poprej imenovanih oseb bila na korist. Beležniška listina, izdelana brez pazke na ta določila, nima javnolistinske kreposti. ’) T.: pri katerih je udeležen. § 34 Beležnik ne sme uradovati o prepovedanih ali takih poslih, o katerih je utrjena sumnja, da jih stranke sklepajo samo na videz § 33. 1. Izključilni vzrok § 33. velja tudi za legalizacijo podpisov, lici. ne smo napraviti nikakih legalizacij v stvareh zadruge, pri kateri je član načelstva. 20. jun. 1901. š. 6687. GZ. 1902/3. NZ. 1901/36. ali da bi se ognile zakona ali komu drugemu na krivično kvaro. Tako1) se beležniku prepoveduje, uradno poslovati z osebami, o katerih ve ali sodi s trdnim vzrokom, da so k takemu pravnemu poslu nesposobne zaradi nedoletnosti ali zaradi česa drugega. ') Isto tako (ebenso). § 35. Razen prej omenjenih slučajev (§§ 33 in 34) prošeni beležnik ne sme se braniti urad-skega dela. O kračenem ’) uradskem delu je udeležencem pot odprt, pritožiti se beležniški zbornici, in če zahtevajo, naj jim v to namero2) beležnik pismeno pove, zakaj se je branil. !) = vzkračenem, odrečenem. — 2) = svrho. § 34. 1. Beležnik je kažnjiv samo, ako je simulacijo (navideznost) v resnici sumil, pa je vendar dotični posel opravil. Dejanskega stanu temu paragrafu ni, ako beležnik ni imel potrebnega hitrega pregleda ali, ako je delal brezskrbno ter vsled tega ni spoznal, da je simulacija možna. 6. jun. 1907. š. 1641, NZ. 1907/43. 2. Na videz sklenon je vsaki posel, katerega prava kakovost se skriva; ni treba, da bi se z njim hotelo ogniti zakona. 23. aprila 1896, š. 2432. GrZ. 1901/48. 3. Beležniku je prepovedano, da bi sodeloval pri odstopu indebito vknjižene hipotečno terjatve. 14. dec. 1899, š. 11105. OZ. 1900/81; istotako pri poslu, dajočem sum, da sejo zamolčala kupnina, 17. marca 1898, š. 15459. OZ. 1898/37; istotako ob prodaji premičnin, tako, da se le-te ob enem prodajalcu dajo v najem, 8. marca 1900, š. 16986. GZ. 1900/30. 4. Beležnik ima paziti § 34. tudi ob legalizaciji podpisov na kaki listini. 29. sept. 1897. š. 296. J. 136. 5. Glej tudi odločbe š. 5. pri § 5. § 35. 1. Glej o. š. 4 pri § 5. IV. Splošni predpisi o uradovanju. žj§ IH»—38. 39 § 36. Ako ima beležnik pomisleke, da stranka za dotično opravilo ni, ker nima potrebnega pooblastila ali iz drugih vzrokov upravičenja, naj ji pomisleke pove, a sicer, ako se stranka še zmirom drži svoje misli, naj sestavi beležniško listino ter v njej svoje opominjevanje') izrekoma zaznamenä.2) ') = opomnje. — 2) navede. § 37. Kolikor beležnika ta zakon ne veže razodevati, kaj je v njegovih uradnih spisih, dolžan je strankam, da molči o razpravah, katere so bile pri njem.1) Tudi je skrbeti beležniku, da njegovi podporni2) delavci hranijo teh poslov skrivnosti. ’) Prim. § 321. š. 3 cp. — 2) = pomožni. § 38. Beležnik je porok zato, kar kaka be-ležniška listina pripoveduje, da se je godilo v pričo njega, da je res tudi v pričo njega tako § 36. 1. Gloj o. š. 6. pri § 5. ter š. 1. in 4. pri § 34. § 37. 1. Beležnik, ki zaprošen za posredovanje ob kaki izvršbi, eksekuta poprej obvesti o njej, je za to disciplinarno odgovoren. 6. marca 1902. š. 443. GZ. 1902/32. 2. Beležnik ima pri sebi hranjeno listino, uradno grajano radi nedostatne pristojbine, na predlog finančnega cblastva predložiti sodišču tudi kadar ni v teku doho-darstveno kazensko postopanje. 11. nov. 1902. š. 16229. NZ. 1902/52. 3. Beležnik ni zasliševati za svedoka o beležniški oporoki, katero jo bil izdelal. 27. novembra 1856, š. 11830 öess. 4. § 38. 1. Beležnik ni odgovoren za opomnjo v protestu, ki sicer pravno ni resnična in dopustna, ki pa ne Posvedočuje ni kak ega dejstva in ki ni preinačila protestnega pravnega učinka. 25. okt. 1882, š. 10991. Gess. 200. 2) Prim. o. pri § 79. bilo, kakor je zapisano, ter on je odgovoren o vsaki, celo po sami zmoti storjeni neresničnosti.1) ‘) T.: napaki. § 39. Vsak prestop uradnih dolžnosti, predpisanih s tem zakonom, deležnika dela kaznil-nega,1) ter beležnik je strankam porok o kvari, ki bi iz tega prišla. Če da odmeno (odškodovanje) za kvaro, s tem še ne mine kaznilnost2) zamujene dolžnosti. i) = kaznivega. — 2) = kaznivost. § 40. Beležnika v civilni pravdi, v kateri mu zdanji zakoni pritezajo1) stranke zastopati, ni pustiti za pravdnega pooblaščenca stranki, ako bi v tem pravdnem prepiru za dokazilo bila kaka pri njem izdelana beležniška listina.2) •) = dopuščajo. — 2) Glej § 29 cp. pri § 6. § 39. 1. Beležnik jamči ob napačni posvedočbi v meničnem protestu za plačilo, katero je dal vsled opuščenega protesta oproščeni menični dolžnik, ker je mislil, da so je bil protest napravil pravilno. 14. decembra 1875. š. 10521. Gess. 76. 2. Beležnik jamči stranki, ki mu je poverila pro-testovanje, za regresne pravice, izgubljene vsled opuščenega regresa. Beležnik ima dokazati zatrjevano plačilno nezmožnost regresnega dolžnika. 7. maja 1867, š. 3435. Gess. 23. 3. Glej odločbe pri § 5. § 40. 1. § 29. ep. razločuje samo mod odvetniki in navadnimi pooblaščenci; § 80. cp. označuje boležniko le glede poverjanja pooblastila; § 42. od. 2.cp.govori le o zastopniških troskih, izhajajočih iz dejstva, da je stvar zastopal beležnik, nikakor pa ne o pravici zastopanja sami. Jasno je torej, da se iz vsebine navedenih toček ne da izvajati zatrjevana pravica zastopanja in vprašanje o delokrogu beležnikov sploh ne spada v procesno pravo, § 41. Beležniku je uradni pečat pod ključem hraniti. Če ga izgubi, mahoma je naznaniti belež-niški zbornici in državnemu pravdniku v njenem sedežu. Kakor se piše v § 13, tako mu je dobiti privolitev, da si napravi nov pečat, kateri je treba da se loči od izgubljenega. Razen tega slučaja se pečat izpremeni samo iz važnih vzrokov in to s privolitvijo beležniške zbornice v dogovoru z državnim pravdnikom. Zgornjega ') odstavka določilo velja tudi tedaj, kadar bi kak beležnik hotel izpremeniti svoj podpis. ') = ravno navedenega (des vorhergehenden). § 42. Kadar beležnik izpremeni pečat ali podpis, treba je beležniški zbornici prirediti, da se to v § 16 zaznamenanim oblastvom raz- temuč je presojati le iz predpisov notarskega reda. Le-ta dovoljuje beležniku (§ 5), poleg uradnega delovanja (§ 1), izdelovanje vlog v nespornih stvareh in zasebnih listin. Ako beležnik stranko zastopa v spornih in izvršbenih stvareh, deluje izven zakonito predpisanega mu delokroga. Temu ne nasprotuje ni § 40. not. r., ker ta paragraf beležniku v gorenjem zmislu v zastopanju omejeno pravico pri spornih stvareh zmanjšuje še posebe, in sicer v zanikalnem zmislu na one primere, v katerih beležnik ni bil sestavil listine, ki naj bi bila za dokazilo. 23. febr. 1900. š. 11177. Ö. R. Z. 1900/4. 2. Pravdno zastopanje beležnika v sporu, v katerem se ima po njem sestavljena bel. listina rabiti v dokazilo, n temelja disciplinarni pregrešok. 1. jul. 1887, š. 4487. Gess. 267, (po o. 11. jun. 1896 š. 2203, Gess. 241, samo nerednost.) 3. Beležnik sme biti pravdni zastopnik v pravdni stvari, v kateri se uporablja le po njem napravljena po-Svedočba. 22. aprila 1863 š. 2756 Gess. 14. 4. Prim. odločbe pri § 6. glasi po tega paragrafa predpisu ter ob enem naznani višemu deželnemu sodišču. Ako beležnikova delavnost ') s polna mine, ako je prestavljen ali se mu privoli izpremeniti uradni pečat, takrat je do zdaj rabljeni uradni pečat, in če se je izgubljeni pečat zopet našel, tega beležniškemu arhivu izročiti z zarezo, katera ne brani, da bi ga poznati ne bilo, ter s tem napraviti ga, da potem ni za rabo, in takega shraniti. ') Prav.: uradna delavnost (Amtswirksamkeit). § 43. Beležniške listine je izdelovati v deželnem jeziku, navadnem po beležnikovem okolišu, a če je ondukaj navadnih po več deželnih jezikov, v teh jezikov enem, katerega hoče stranka. Slučaje, ob katerih je v tujih jezikih pisati, določa ta zakon. § 44. Beležniške listine je spisovati razločno ter brez okrajšil in presledke napolnjavati s črtami. Dan in leto beležniške listine in drugo zna-menatev časa ter številke sploh je pisati s pismeni (črkami), kadar pridejo prvič na vrsto. Izneta') so: vložna števila,-) hišne in katastrske številke, zemljiških knjig listi in tudi števila v imovinskih popisih (inventarih), v dedniških delitvah, v obračunavanju kupščine ter v računih sploh, kadar se jemljo v beležniško listino. A končne izdelke1) in vsote, katere je kedo po njih dolžan kakemu udeležencu, pisati je s pismeni. Kadar se je oslanjati na kako drugo listino, tedaj se leto in dan te listine ter njen broj, ki utegne biti potreben, more zapisati s številkami. IV. Splošni predpisi o uradovanju. §§ 43—47. 43 l) = Izvzeta. — 2) Prav: poslovno (opravilno število, Geschiiftszahl). — izid (rezultat). § 45. V beležniški listini se ne sme nič izpraskati, zgoraj nadpisati ali med vrstice vtekniti. Ako je besede prečrtati, naj se tako prečrtajo, da se mogö tudi potem čitati. Če je zaradi tega obsežek ') listine potlej drugačen, naj se število prečrtanih besed ali na strani ali na koncu listine opomni in naj podpiše to opombo sam beležnik ter tudi stranke in svedoki (priče), ako jih tega zakona določila upravičajo v podpis. Kadar je treba drugačnih izprememb ali dodatkov, naj se znamenje naredi ondi v listini, kamor jim je spadati. A te izpremembe in dodatke je s pridejanim številom dostavljenih besed zapisati ali na strani ali na koncu listine ter podpisati po določilu poprejšnjega odstavka. ') T.: vsebina (Inhalt). § 46. Koliko nedostatki (pomanjkljivosti), narejeni proti določilom §§ 44 in 45, verjetnost beležniške listine s polna ali v posameznih delih slabč ali uničujejo, razsodba ') o tem, kadar bi se pripetilo, prihranja se sodišču. l) T.: razsoja (Beurteilung). § 47. Beležniška listina treba da ima številko na vsaki stranici, in če jo je vpisati v opravilni iskalnik, tudi opravilno število. Kadar ima listina po več pol, naj beležnik vsako polo podpiše ter na koncu svojega podpisa pritisne uradni pečat. Udeleženci in svedoki, če jih je treba, naj Podpišejo na koncu, kolikor jih tega zakona do-'očila upravičajo v podpis. § 48. Ako ima beležniška listina po več pol, treba jih je sešiti z vrvco, katero je na konci pisma pritrditi z beležnikovim uradnim pečatom. Enako je tudi, če se da, z listino pooblast-nice ') in druge priloge zvezovati. Kadar se take priloge ne dade prišiti, tedaj naj se jim napiše pritožno znamenje in opravilno število beležniške listine. *) T.: pooblastila. § 49. Beležniške listine se praviloma hranijo v prvopisu •) in to pri tistem beležniku, pri katerem so izdelane. Stranke namesto prvopisov1) dobodo odpravke. Slučaje, ob katerih se beležniška listina izdaje v prvopisu,1) določa ta zakon. T) T.: izvirnik (Urschrift). § 50. Razen posebnih, v tem zakonu navedenih slučajev, beležnik sme prvopis ') beležniške listine samo vsled sodnega ukaza sodišču izročiti ali beležniški zbornici vsled njenega ukaza. Kadar je to, naj beležnik med svoje spise tja, kjer je bil prvopis,1) vloži brez kolka (štemplja) poverjen prepis, ki je treba da ga poveri tudi sodišče ali beležniška zbornica, in kadar se mu prvopis •) vrne, naj shrani oboje. * 2 § 50. 1. Beležniku pripada pristojbina za predložbo izvirnika, katero je zahteval urad za odmero pristojbin, katero pristojbino sodišče določa in izterja od finančnega oblastva. 13. avg. 1889 š. 9430 Zb. 12860. 2. Beležnik mora izvirnik bel. spisa izročiti sodišču v svrhb kolkovne revizije po davčnem uradu. 6. dec. 1882 š. 14224 Zb. 9210. Ta prepis naj se naredi po tistih določilih, ki v tem zakonu veljajo o izdavanju odpravkov (§§ 98, 99). Dokler se prvopis') ne povrne, more be-ležnik, če mu ne prepove sodišče ali zbornica, iz tega prepisa narejati odpravke; vendar mu je dolžnost, da o izdavanju takih odpravkov zapiše opombo na prepis, kateri leži med njegovimi spisi, ter tudi na prvopis,1) kadar se mu zopet vrne.2) l) Glej op. 1. pri § 49. — 2) Določila tega § se niso spremenila (61. VII. š. 5. cp.). § 51. Ako se dva beležnika vzameta v sestavljanje beležniške listine, tedaj je tudi drugi beležnik odgovoren, da se dela vse po zakonitih Predpisih. Razpravo vodi tisti beležnik, katerega so naprosile stranke. Določila o podpisu in pritisku uradnega pečata veljajo obema beležnikoma. V. Poglavje. Posebni predpisi o beležniškem uradovanju. I. ocldclclc. jzdelovanje beležniških listin o pravnih izreciiih in pravnih poslih ali opravilih. (Beležniški zapisi.) § 52. Beležniku je dolžnost, kadar nareja beležniški zapis,1) da kolikor more, poizve vsake stranke osebno sposobnost in upravičenje k sklepu dotičnega posla; da strankam razbistri pravi pomen ter nasledke tega posla, in da se uveri o njih trdni in resnični volji; da njih izrek popolnem jasno in določno zapiše, ter kadar se jim zapis ') prečita, da jih o njem povpraša sam in se tako zagotovi, da ustreza njih volji. l) T.: spis (akt). • § 53. Ako hotć stranke v beležniški zapis1) deti kaka temna ali dvoumna določila, iz katerih bi utegnila biti pravda, ali katera ne bi imela pravne moči, ali ako se je po pravici bati, da kako določilo meri na to, da bi se kedo izmed pogodnikov prevaril, naj beležnik strankam te pomisleke pove, primerno jih učeč. Kadar se stranke poleg vsega tega ne odmaknejo od takih določil, naj sicer zapis *) naredi, a vanj izrekoma postavi, kako jih je opominjal. ‘j T.: spis (akt). § 54. Ako tisti, ki so kake listine udeleženi, ali nekateri iz njih med saboj hotć, da bi se beležniški potrdila kaka zasebna (privatna), že izdelana listina, treba je o tem sestaviti beležniški zapis.1) Zasebno listino je pred beležnika položiti, da jo pretehta po predpisu §§ 34, 36, 52 in 53, ter če naredbi tega zapisa'* 2) ni ovire, podpiše on sam in prizvani zapisni3) svedoki (§ 56), ako jih je treba. § 52. 1. Beležniški zapis (spis) ima izdelati beležnik sam, sicer ni veljaven. 28. nov. 1877 š. 3203 Zb. 6676. 2. Beležnik sme oporočniku dati pravni pouk, vsled katerega le-ta predrugači svojo poslednjo voljo. 19. aprila 1871 š. 16318 Oess. 33. Listine je potem prišiti k beležniškemu, po splošnih predpisih narejenemu zapisu,4) kateremu je s tem, kar je v njem, potlej dopolnilen del. T.: 4) spis, 2) spisa, 3) spisni, 4) spisu. § 55. Treba je, da beležnik stranke ali sam pozna po licu in po imenu, ali da mu potrdita dva svedoka, po licu mu znana, ali prizvani drugi beležnik, da so ti ljudje res isti. Istotni svedoki') mogo s tistim, o čegar istöti2) svedočijo, ali z beležnikom biti tudi v razmerju, zaznamenanem v § 33, a sicer naj bodo, kakor-šnemu je biti sposobnemu zapisnemu3) svedoku.1) ') T.: svedoki istosti. - 2) T.: istosti (h. istovjetnost). — 3) T.: spisnemu. 4) Olajšave poverj enja oz. njegova odprava. § 54. 1. Beležnik ne more odreči naprave belež-niškega zapisa (spisa) glede takih pogodeb in pravnih dejanj, katerih veljavnost je pogojena po § 1. zak. od 25. jul. 1871. dz. 7ti s sestavo beležniškoga spisa, zato, kor so stranke med seboj listino žo napravile in jo ni sestavil isti beležnik sam; v takem primeru se ima marveč beležnik, zaprošen za sestavo beležniškoga spisa, ravnati po določilih § 54. not. r. 11. jun. 1901 š. 7941 GH 1902/11, 24. dec. 1872 š. 13084 R. 83. § 55. 1. Uslužbenci boležnikove pisarnice smejo hiti svedoki ročnega znaka (križa) pri legalizacijah. 21. febr. 1907 š. 19043 NZ. 1907/16; 1. maja 1908 Ds VIII 4/8 NZ. 1908/30. (Glej Reich 284-301.) 2. Predpisu § 55. not. r., po katerem treba, da beležnik ob izdelovanju beležniškoga spisa stranke sam pozna po licu in imenu, moči je po okolnosti h danega primera zadovoljiti i tako, da se beležnik še le ob sestavljanju beležniškoga spisa prepriča o istosti prej mu neznane stranke. 23. okt. 1902 š. 11189. uzb. 628. 3. Beležnikova zmota ob presoji strankino istosti, ustanavlja disciplinarni pregrešek. 13. jun. 1900 š. 5024. HZ. 1900/42, NZ. 1900/43. 4. Prim. odločbe pri § 79. Zakon od 4. jun. 1882. dz. 67. z določili o nepotrebnosti p o v e rj e vanj a nekih podpisov na zemljiškoknjižnih listinah in o polakši cah dokaza istovetnosti (i st o s ti) kake osebe pri p o v e r jeva n j u podpisov in drugi h pismenih posve-d očbah. § 1. Zakoniti potrebnosti sodnega ali notarskega overovljanja podpisov zasebnih listin (pisem) v dosego zemljiškoknjižnega vpisa je zadovoljeno, kadar je overovljena (poverjena) pristnost podpisa tiste osebe, katere pravica se ima utesniti, obremeniti, razveljaviti ali prc-dejati na drugo osebo. § 2. Kadar je podpis izdatnika kake zasebne (privatne) listine sodno ali po notarju (beležniku) overovljen, ni za vpis v zemljiško knjigo potrebno, da bi jo podpi-savala še dva svedoka, kakor se to ukazuje v §§ 4114. in 445 odz., v § 214 sodn. reda, § 182 zak. gal. sodn. reda, § 181 reda Regolamento giudiziario. § 3. Je li podpis na osebni listini pristen (pravoten), toga tedaj ni treba sodno ali po notarju overovljati, kadar ta listina na sebi nosi odobrujoče izročilo oblastva državnega, deželnega ali okrajnega, katero je zvano potegniti se za korist (interese) tega, čegar pravica se ima utesniti, obremeniti, razveljaviti ali na drugo osebo predejati. § 4. Kadar je k sodnemu overovljanju treba privzeti svodoko ali priče istovetnosti, mora tak svodok najmanj dvajset let svoje dobe imeti, popolnem vero vreden in sodniku, katerega delo je, istovetnost kake osebe v čisto deti, osebno znan biti. Ženska se sme jemati samo za drugo pričo istovetnosti. — Zgornja določila so merodajna tudi za presojevanje svojstva ali kakovosti tistih svedokov istovetnosti, katere prevzema notar hoteč napisati notarsko (beležniško) listino ali kako drugo pismeno posvedočbo. Osebe, ki pri njem služi, notar ne sme jemati za pričo istovetnosti. Kadar v napravo notarske listine ali druge posvedočbe privzeti drugi notar potrjuje istovetnost katere osebe, tedaj ni treba jemati svedokov istovetnosti. § 5. Pri sodnih ali notarskih overovitvah in tako tudi pri drugih notarskih posvedočbah sme so privzemanje drugega svedoka istovetnosti tedaj opustiti, kadar tisti človek, čegar podpis je treba overoviti, pokaže izkaz- niče (izkazne papirje), kakor so: izpiski iz rojstvenih in poročnih matic, domovinski listi, popotni listi, službodajni dekreti, matičnovpisni listi, svedočbe o službi, uradna priznala in taks., imetje katerih govori za to, da je ta, kije tako izkaznico prinesel, istoveten s človekom, za katerega je namenjena, ako ni nikakega pomišljaja zoper to mnenje. — Prineseno izkaznico treba je tako v zapisniku, ki se naredi o uradnem djanju, kakor tudi v posvedočbi po tanko oznameniti. Glede odprave poverjenja v malostnih zemljiškoknjižnih stvareh glej drž. zakon od 5.jun. 1890. dz. 109. tor dež. zakone,vmed temi: za Koroško od 14. aprila 1891. dež. 14., za Štajarsko od 18. apr. 1891. dež. 29., za Kranjsko od 7. jul. 1896., dež. 33. in za Goriško od 27. sept. 1904., dež. 18. v V. zvezku Pravnikove zbirke. § 56. Po dva zapisna') svedoka je treba prizvati: a) kadar se beležniški zapis2) dela o dedniški pogodbi ali o drugi naredbi zadnje volje; b) kadar katera izmed stranek ne zna pisati, ali c) ne umeje jezika, v katerem se izdeluje zapis,2) ali d) če je slepa, gluha ali nčma (mutasta). Namesto obeh svedokov je tudi moči drugega beležnika prizvati. § 56. 1. K beležniškim spisom, navedenim v § 2. not. r. spadajo tudi poverilni (legalizacijski) zapisniki; beležnik pri njih ne sme kakor zapisne (spisne) svedoke rabiti svojo pisarniško in službeno osebje (§ 57 od. 3 al. b, not. r.). Ako so po § 4. od. 2. zak. od 4. jul. 1882 dz. 67. beležnikovi uslužbenci izključujejo za istotne svedoke, 9 katerih so se uvele neke olajšave, tedaj so tim bolj izključeni za spisne svedoke, o katerih se niso dale nikake olajšave. 17. dec. 1903 š. 5252 GZ. 1904/34. — Glej o. 1. pri § 55. Strankam je na izvoljo dano, da tudi ob drugih slučajih razen poprej imenovanih k izdelovanju beležniškega zapisa3) privzemo svedoke. T.: *) spisna. — 2) spis. — s) spisa. § 57. Zapisni1) svedoki je treba da so moškega spola, konči po dvajset let stari in be-ležniku znani po licu, ali da se njih istota potrdi, kakor ukazuje § 55. Zapisnim2) svedokom je razen slučaja, za-znamenanega v § 65, razumeti jezik, v katerem se listina izdeluje ter konči eden med njimi je treba da zna čitati in pisati. V zapisne3) svedoke ne mogo biti: a) tisti, kateri so telesno ali duševno taki, da niso zmožni svedočiti; b) beležnikovo pisarniško in služabno osebje; c) tiste osebe, katerim se ali samim v zapisu4) odloča kaka korist, ali katere so s kako pri zapisu4) udeleženo ali s tako osebo, ki se ji v njem daje prednost, ali z beležnikom v kakem izmed razmerij, raznamenanih v § 33. T.: ') spiani. — 2) spisnim. —3) spisne. — 4) spisu. § 57. 1. Zaupnikom gluhonemega, neznajočega ni čitati ni pisati, ki se poleg obeh spianih svedokov privzemo k sestavljanju beležniškega apisa, ni treba, da bi znali čitati in pisati. 20. jan. 1904 š. 11914 ex 08, uzb. 2. Nesposobnost katerega k sestavljanju bel. spisa privzetega spisnoga svedoka provzroča neveljavnost bel. zapisa (spisa), oziroma v primerih z. od 26. jul. 1871 dz. 76. tudi neveljavnost pravnega posla 25. jun. 1891 š. 0128. Zb. 13839. 3. V boležnikovi pisarnici vadeči se beležniški kandidati ne morejo biti zapisni (spisni) in istostni svedoki. 6. jun. 1889 š. 4001 Zb. 12778. 4. Glej o. 1. pri § 56. § 58. Če je priziv zapisnih svedokov potreben,1) biti jim je pričujočim najpozneje tedaj, ko se listina strankam čita in jo podpisujejo. Kadar stranke izrekoma zahtevajo, mogo se sicer svedoki odpraviti, ko se listina čita; a strankam se je ob takem slučaju podpisati v pričo svedokov ter izrekoma dostaviti, da se jim je listina čitala ali da so jo sami čitali in da ustreza njih volji, ter v listini je izrekoma zabeležiti, da se je to storilo. l) Boljo: če so spisni svedoki potrebni; „priziv“ znači po sed. terminologiji vzklic (Berufung). § 59. Ako se beležniško pismo ‘) izdeluje slepemu človeku, treba da so zapisni2) svedoki pričujoči, kadar stranke govore o določilih, katera je deti v pismo,1) ter tudi tedaj, kadar se pismo ') od kraja do konca čita, in kadar ga stranke odobravajo in podpisujejo. V pismu ■) je izrekoma povedati, da se je to zgodilo. Isto velja, kadar se beležniško pismo ') na-reja nernaku (mutcu) ali glušcu, in držati se je poleg tega tudi predpisov, stoječih v §§ 60 in 61. ') = zapis, zapisu (spisu), 2) T.: spisni. § 60. Glušec, kateri čitati zna, treba da pismo ‘) sam prečita in izrekoma potrdi, da ga je prečital ter našel ustrezajoče svoji volji. To potrdilo je v pismu ') postaviti pred podpis. Ako glušec ne zna čitati, tedaj je razen zapisnih2) svedokov prizvati še enega človeka, kateremu upa in kateri umeje njegovo dopovedovanje z znamenji. V zaupnike se brez razločka spolči prizvati mogo tudi take osebe, katere so glušcu v rodu ali v svaštvu ali z njim zvezane s posinstvom ali pohčerstvom ali z ženitvijo. A sicer je tudi takim zaupnikom imeti, česar3) je treba sposobnim zapisnim svedokom. Beležniku se je o tem, če glušec umeje dopovedovanje z znamenji ali ne, dostojno uveriti z izkušnjami, ki ne merijo na nič tega, kar pride v pismo.1) Izrekoma je v pismu2) povedati, da se je to storilo. ') = zapis (spis). — 2) T.: spisnih. — 3) imeti, česar . . . == imeti svojstva, kakoršna . . . § 61. Ako se beležniški zapis ') izdeluje glušcu ali nemoglušcu, kateri zna čitati in pisati, naj beležniški zapis ') on sam prečita in s svojo roko zapiše nanj, da ga je prečital ter našel ustrezajočega svoji volji. Če ne zna čitati ali pisati, prizvati je dva človeka, katerima upa in katera umejeta njegovo dopovedovanje z znamenji. Tudi ob tem slučaju veljajo predpisi § 60. v odstavku 3. in 4. *) T.: spis. § 62. Beležniški zapis1) se sme v jeziku, kateri v deželi, kjer beležnik uradno stoluje, ni navaden, izdelati samo tedaj, kadar stranke izrekoma zahtevajo in če je beležnik temu jeziku postavljen za tolmača. Da je to res, treba v zapis ') izrekoma postaviti. § 60. 1. Glej o. 1. pri § 67. § 61. 1. Glej o. 1. pri § 57. Ob takem slučaju naj beležnik, izvedevši voljo svojih stranek, izdela zapis ‘) v tujem jeziku, ter mu prišije poln prelog2) v enega izmed deželnih jezikov svojega okoliša. T.: ') spis. — 2) prevod. § 63. Kadar katera izmed stranek ne zna jezika, ki se v njem izdeluje beležniški zapis,1) prizvati je v razpravo prisežnega tolmača, kateremu je ob enem imeti vse, česar je treba sposobnemu zapisnemu 2) svedoku. A prizvati posebnega tolmača tedaj ni treba, kadar beležnik ter z njim oba svedoka ali v njiju mesto poklicani drugi beležnik stranke jezik umeje, in ako beležniku, vodečemu razpravo, kadarse stvar suče o deželnem jeziku, potrja više deželno sodišče, da ga zna (§ 12), a kadar se o tujem jeziku suče, ako mu potrja tisto,3) ker je njemu4) postavljen za tolmača. Ob takem slučaju svedo-kov ni odpravljati, predno se prečita ves zapis1) od kraja do konca, ter v zapisu5) je izrekoma povedati, da se izdeluje brez tolmača zato, ker je ustreženo vsemu, kar se zgoraj zahteva. ') T.: spis. — 2) T.: spisnemu. — 3) = da ga zna (jezik), — 4) = jeziku. — l) T.: spisu. § 64. Ako je po zmislu prvega odstavka poprejšnjega paragrafa prizvati tolmača, naj be- § 63. 1. Beležniški zapis (spis) ni neveljaven zato, ker se v njem ni izrekoma povedalo, da so spisni sve-doki vešči jezika, v katerem se je zapis izdelal. 14. aprila 1898, š. 4849. Zb. 114. 2. Spričalo, da se beležnik „more dobro sporazumeti“, v drugem deželnem jeziku, ne zadostuje v izkaz, da je beležnik sposoben v nemškem jeziku brez tolmača sestavljati beležniške spise s strankami, znajočimi samo drugi deželni jezik. 16. okt. 1894. NZ. 1894/48. ležnik po prizvanem tolmaču izve svojih stranek voljo, ter beležniški zapis ') potem izdela v katerem izmed deželnih jezikov in reče tolmaču, spis2) preložiti stranki. Če katera stranka zahteva, treba da ji tolmač izdela v njen jezik tega zapisa3) prelog,4) kateri se prišije k beležniškemu spisu. 1) T.: spis. — 2) = sestavek (Aufsatz). — 3) T.: spisa. — 4) T.: prevod. § 65. Če je po določilih § 56. prizvati sve-doke ter stranke hotč svedoka takega, da katere stranke jezika ne umeje ali ne tistega jezika, ki se v njem izdeluje zapis,1) prizvati je v razpravo tolmača, kateremu je umeti vse, česar je treba sposobnemu zapisnemu svedoku. Ta naj svedoku v pričo stranek dopove, o čem se je razpravljalo, ter v zapis 2) je izrekoma postaviti, da se je to storilo. ') T.: spis. — 2) T.: spisnemu. § 66. Beležniški zapis,1) izdelan brez oblič-nosti in ostražnosti (previdnosti), ukazanih v §§ 54 do 65, nima javnolistinske moči. ») T.: spis. § 67. Kadar se beležniški zapis') izdeluje o dedniški -) pogodbi ali o kaki drugi naredbi zadnje volje, držati se je tudi posebnih predpisov občnega državljanskega (civilnega) zakonika o veljavnosti take naredbe. § 67. 1. Za veljavnost v beležniški obliki izdelane oporoke ni treba, da bi se boložnik, privzet za tretjega oporočnega svedoka, podpisal izrecno „oporočni svedok". 5. maja 1891, š. 4399. Zb. 13768. V. Posebni predpisi o uradovanju. §§ i»f>—HH. 55 Beležnik in prizvani zapisni3) svedoki mogo, če so k temu sposobni, tudi biti za svedoke zadnje volje, ter ni tretjega svedoka treba prizvati, ako se prizoveta dva taka beležnika, katera sta oba zakonito sposobna, svedočiti o zadnji volji. *) T.: spis. — 2) T.: dedinski. — •1) T.: spisni. § 68. Pod izgubo javnolistinske moči je vsakemu beležniškemu zapisu ') treba imeti: a) kraj, potem leto, mesec in dan bivše razprave; b) ime in priimek ter uradni sedež prvega in tudi drugega beležnika, če je bil v pričo (§ 56, drugi odstavek); c) ime in priimek stranek ter prizvanih zapisnih2) in istötnih svedokov, zaupnih ljudi in tolmačev ako jih je bilo; d) potrdilo, da beležnik po licu zna stranke in svedoke, ali da mu je ter kedo mu je podpričal njih istöto; e) obsežek3) posla, z ozirom na pooblastnice') ali druge priloge, če so; f) na koncu pristavek, da se je strankam zapis ") prečita), ali imenovanje tistih odličnosti, katere so po tega zakona predpisih čitanje nadomestile, ter pristavek, da stranke zapis ’) odobrujejo; g) podpis stranek, ter če je po tega zakona določilih treba prizvati svedoke, zaupne ljudi ali tolmače, podpis tudi teh. Istötni svedoki se mogö podpisati ali na koncu listine ali pod izrečenim potrdilom o istöti. Če kaka stranka ali svedok ne zna pisati, naj se podkriža, a treba je, da ime take stranke pripiše kak svedok ali drugi beležnik, in takega svedoka ime drugi svedok. Ako bi se stranka ni podkrižati ne mogla, treba da se ta ovira izrekoma zapiše ter da jo zapisni15) svedoki posebno potrdijo. h) Podpis beležnikov s pritiskom njegovega uradnega pečata, in ob slučaju drugega odstavka § 56, obeh beležnikov. Beležniku je vrhu tega, kakor mu povedo ali po svojem znanju v zapis5) postaviti stan in prebivališče stranek, zapisnih7) in istötnih sve-dokov, zaupnih ljudi in tolmačev, posebno tedaj, ako se zdi potrebno s tem osebo določneje za-znamenati. A če se zapis5) tudi ogne tega določila, vendar mu to ne jemlje javnolistinske kreposti. . ’) T.: spisu. — 2) T.: spisnih. — 3) T.: vsebino. — 4) T.: pooblastila. — Г|) T.: spis. — 6) T.: spisni. — 7) T.: spisnih. § 69. Pooblastnice ') in druge priloge k be-ležniškemu zapisu2) mogo stranke podati v izvirnem spisu '5) ali v prepisu. A te listine zaradi tega, če so na ostavo4) založene pri beležniku, ne dobodo nič večje verjetnosti, nego so imele poprej, ako jih izdavatelj ne potrdi v beležni-škem zapisu.2) Priloge, katerih niso že podpisale stranke ali katere niso javne listine, naj podpišo stranke § 68. 1. Ni treba, da bi se pri bel. spisu o zadolžnici vdeležil tudi upnik. 2. aprila 1884, š. 3705. Zb. 0975, 15. jun. 1875, S. 5192. Zb. 5756. — Prim. pa. § 1. Z. b) z. od 25. jul. 1871. dz. 76. in odločbe pri njem. ter tudi zapisni 5) svedoki ali drugi beležnik, če so v pričo. Priloge čitati je samo toliko treba, kolikor zahtevajo stranke. ’) T.: pooblastila. — 2) spisu. — izvirniku. — 4) v hrambo položene. — 6) spisni. II. oddelek. Zapisi') o naredbah zadnje volje z močjo sodnih zadnjevoljskih naredeb. § 70. Zadnjevoljske naredbe, katere se pred dvema beležnikoma ali pred beležnikom in dvema svedokoma ustno izreko ali pismeno podade, čislati je za enake sodnim zadnjevoljskim nared-bam, ako so se po občnih predpisih o beležni-škem uradovanju izdelale, oziroma sprejele, in ako se je ob tem delalo, kakor predpisi o sestavljanju sodnih zadnjevoljskih naredeb ukazujejo v §§ 569, 587—592 in 594—596. odz., ter pazilo na obličnosti, zapovedane v §§ 72 in 73 tega zakona. ’) = zapisovanja, sestavljanja (Aufnahmen), h. sa-činjanje. § 71. Ob izdelovanju ustnih zadnjevoljskih naredeb naj beležnik primerno pouči zaveščatelja (zapustnika) '), če hoče postavljati temna ali dvo- § 70. 1. Opust zapečatenja (§ 588, odz.) ob sebi ne provzroča neveljavnosti po beležniku sestavljene nun-kupativne oporoke. 12. dec. 1877, š. 6176. Zb. 6699. 2. Oporoka še ne ISletne osebe ni veljavna, ako beležnik v zapisniku samo potrjuje, daje oporečnik svojo voljo izrekel „pri zavesti, brez sile, prevare in zmote“, ne da bi posvedočil v § 569 odz. predpisano poizvedovanje. 30. marca 1887, š. 2731. Zb. 11522 (12. dec. 1877, š. 6176. Zb. 6699.). § 71. 1. Glej o. 2. pri § 52. umna določila, iz katerih bi pravda utegnila priti ali katera ne bi mogla imeti veljavnosti, kakoršne želi zaveščatelj. Kadar se zaveščatelj poleg vsega tega ne odmakne od takih določil, naj beležnik sicer izdela zadnjevoljsko naredbo, a vanjo izrekoma postavi, kako ga je opominjal. ‘) h. oporučnik. § 72. Ako je zaveščatelj slep, gluh, nem ali nemogluh, treba se je tudi ob tem slučaju vladati po predpisih, ukazanih v §§ 59—61, in če zaradi njegovega jezikovega neznanja pristopi kak izmed slučajev, zaznamenanih v §§ 62 — 64, držati se je tudi predpisov, tamkaj zapovedanih. § 73. O uradni razpravi') je narediti zapisnik po določilih § 68. Ako bi se stranka ni podkrižati2) ne mogla, treba da se ta ovira izrekoma zapiše ter da jo zapisni:i) svedoki potrdijo. Če se zadnjevoljska naredba pismeno izroča,4) na izvoljo je dano stranki, da svoj pečat udari na zapor zavitku, v katerem je zadnjevoljska naredba. Kadar se to zgodi, omeniti je v zapisniku. ') = O uradovanju (Über die Amtshandlung), h. O uredovnom dielu. — ј) h. rukoznak pridati. — 3) T.: apisni. — 4) = napravlja. § 72. 1. Nemogluhi ne morejo svoje poslednje volje veljavno izreči samo sodno ali z bel. spisom, temuč tudi v zmislu § 585 odz. v navzočnosti oseb, ki umejo njih dopovedovanje z znamenji. 7. okt. 1892, š. 6993. Zb. 14415. NZ. 1892/52. § 73. 1. Oporoka ni neveljavna, ako se samo zapisnik ni sestavil, da se je le ravnalo po vseh drugih oblično-stih. 12. dec. 1879, š. 10912. Zb. 7694. V. Posebni predpisi o uradovanju. §§ 72—7K 59 § 74. Pismena, po § 70 beležniku izročena zadnjevoljska naredba se more povrniti poklada-telju,1) a edino tedaj, kadar osebno zahteva, ali kadar zahteva kedo tak, kateri izkaže nalašč v ta namen dano, uradno poverjeno pooblastnico.2) O vračevanju je izdelati beležniški zapis/1) S takim vračilom zadnjevoljsko ustanovilo izgubi moč sodne zadnjevoljske naredbe. ') T.: predajalcu, h. predalniku (Übergeber). — 2) T.: pooblastilo. — 3) T.: spis. § 75. Predpisi §§ 70—73 veljajo tudi tedaj, kadar stranka oporeka ‘) tako zadnjevoljsko naredbo, katero ima krepost sodne zadnjevoljske naredbe. Če je oporečena zadnjevoljska naredba bila izdelana pri beležniku, zabeležiti je oporeko v zapisniku, takoj spočetka narejenem,2) a kadar se oporekava beležniku izročena pismena zadnjevoljska naredba, zabeležiti nanjo, ne samo na zavitek. Enako zabeležiti je treba tudi tedaj, kadar beležnik o oporeki izdeluje beležniški zapis,3) ali kadar se oporeka taka zadnjevoljska naredba, o kateri je on beležniški zapis3) izdelal. !) = preklicuje, h. opoziva. — 3) zabeležiti . . . . narejenem = zabeležiti je oporeko na prvotno narejenem zapisniku. — 3) T.: spis. III. oddelek. Svedočila o dejanjih in izrecilih. § 76. Beležniki imajo pravico po tega oddelka določilih dajati svedočila: ‘) a) da se prepisi zlagajo z izvirnimi listinami (poverilo); b) da so prelogi2) natančni; c) da so podpisi pristni (legaliziranje); d) o kateri dobi so se listine pokazale; e) o tem, da kak človek še živi; f) o priznanjevanju3) izrecil; g) o sklepih društvenih občnih zborov; h) o protestih menic in trgovskih papirjev; /) o drugih dejanskih dogodkih. Javnolistinsko dokazno moč imajo ta sve-dočila tedaj, če se izdelajo in izdade po predpisih, o izdavanju vsakega svedočila posebe veljavnih, stoječih v naslednjih §§ 77—90. ’) T.: posvedočbe. — 2) T.: prevodi. — 3) T.: naznanitvi. a) Poverilo1) prepisov. § 77. Beležnik sme tedaj poveriti, da se prepis ujemlje z izvirno listino, kadar je prepis narejen v jeziku, katerega beležnik umeje. Beležniku je prepis tenko primeriti s prvotno listino, ter na prepis postaviti poverilo, da se popolnem zlaga. Ako so mesta v pokazani listini izpreme-njena, prečrtana, vtaknena ali na strani dostavljena, ako je listina raztrgana ali po vnanji obliki očitno pomisleka vredna, naj se to v poverilnem dostavku pove. V dostavku bodi tudi, če je pokazana listina po vidu izviren spis ali odpravek ali prepis, ter če ima kolek (štempelj), in kakšen je. Da bi se to vpisovalo v opravilni iskalnik2) ter prvotna listina vlagala v beležnikove zapise,3) ni treba. ') V novih civilnopravdnih zakonih „potrjevanje“ (Vidimierung). — a) T.: vpisnik, register. — 3) T.: spise (Akten). b) Poverilo1) predlogov.2) § 78. Deležniki, kateri so kakemu tujemu jeziku postavljeni za tolmače, imajo tudi pravico, beležniški poverjati preloge v tem jeziku ali iz njega narejene, katere so oni sami izdelali ali pretehtali.'1) Isto velja o poverjevanju prelogov iz deželnega jezika v drug deželni jezik, če je be-ležnik dobil pravico, v obeh jezikih izdelovati beležniške listine. Poverilo je na sam prelog prvopisno postaviti ter prelog pridružiti preloženi listini z nitjo in uradnim pečatom. Da bi se to vpisovalo v opravilni iskalnik ter prvotno listino vlagalo v beležnikove zapise,4) ni treba. ') Novi civilnopravdni zakoni: poverjanje (Beglaubigung). — 2) T.: prevodov. — 3) Po dvd. 22. dec. 1836 zjz. 109. je poleg odvetnikov posebno beležnike postavljati za tolmače. 4) T.: spise. c) Poverilo1) podpisov (legaliziranje). § 79. Z legaliziranjem beležnik svedoči, da je stranka listino v pričo njega svojeročno podpisala ali pred njim priznala, da je na listini stoječi podpis njen. Če stranke po lici ne zna, treba da mu njeno istöto potrdita dva svedoka, po lici mu znana. Svedočilo je z izrecno opombo, da beležnik podpisnika po licu2) zna, ali da sta mu njeno istöto potrdila dva svedoka, katera je imenovati, prvopisno postaviti na legalizirano listino. Deležniku je, o čem govori listina, samo toliko izvedeti, kolikor je treba zabeležiti v zapisnik. On ni odgovoren o tem, o čemer govori listina, niti ne o izdateljevem upravičenju.a) ‘) Novi civilnopravdni zakoni: poverjanjo. 2) = osebno (persönlich), h. u glavu. — 3) Glej zak.od 4. jun. 1882., dz. 67. pri § 55. d) S v e d o či 1 o o dobi, v kateri se je kaka listina pokazala. § 80. Svedočilo o dobi, v kateri se belež-niku pokaže kaka listina, naj beležnik na samo to listino postavi prvopisno, pridevaje dan, mesec in leto, če je treba tudi uro, v kateri se mu je listina pokazala. Ako se zahteva in bi se zdelo treba, pristaviti je tudi svedočilo o istöti pokazalčeve osebe, držeč se predpisov § 79.•) ]) Glej §§ 4. in 5. zak. 4. jun. 1882., dz. 67. pri § 55. * 2 3 4 5 § 79. 1. Za potrdilo beležnika, da mu je kaka oseba znana, ni zadostno, da mu je znana po obličju, temuč jo mora poznati po licu in po imenu. 17. marca 1892 š. 608. Now, IV 439; znanje mora biti trajno, nastalo že pred legalizacijo. 11. nov. 1897 š. 9150 GZ. 1899/66; 2. Slučajno snidenje z osebo, ne da bi se bila predstavila, in ne da bi se bilo občevalo z njo, ne utemeljuje osebnega znanja, kakor si ga § 79 not. r. misli. 31. jan. 1907 š. 18673 ex 1904. NZ. 1907/13, GZ. 1907/51. 3. Vgovor proti pravosti listinske vsebine, oddan ob priznanju pristnosti podpisa na listini je vzeti v loga-lizacijsko potrdilo. 16. sept. 1863 š. 6634 Zb. 1798. 4. Legalizacije ne nadomešča beležniško svedočilo, da je stranka na poziv drugega svoj podpis priznala za pristen. 6. sept. 1892 š. 10689 Zb. 14365. 5. Zapisniki o legalizaciji so beležniške listine v zmislu § 2. not. r.; imeti imajo predpisane obličnosti, ni e) Svedočila, da kak človek še živi. § 81. Deležniku je samo tedaj svedočiti, da kak človek še živi, kadar osebo, katere življenje je potrditi, zna po licu ali mu njeno istöto pod-pričata dva istötna svedoka. V prvopisnem svedočilu naj se potrdi, da je pred beležnikom osebno bila stranka, o čegar življenju se svedoči, z dnevom, mesecem, letom, in če se zahteva tudi z uro, kedaj je to bilo, ter z dostavkom, kako se je njena istöta dosvedo-čila. (§ 79) l) i) Glej S§ 4. in 5. zak. 4. jun. 1882., dz. 67. pri § 56. § 82. Ob dajanju svedočil, navedenih v §§ 79—81, naj beležnik naredi zapisnik ter vanj postavi vsa dejanja, katera je v svedočilu potrditi. Zapisnik naj podpiše stranka in oba svedoka, ako sta prizvana.1) jim pa treba uradnega pečata (z ozirom na § 82.). 14. dec. 1899 š. 11105, GZ. 1900/81. 6. O izključbi beležnika pri legalizaciji glej o pri. §§ 83 in 34. 7. Navedba pomotnega priimka pri istotnem potrdilu ni disciplinarno kažnjiva. 28. okt. 1880 š. 6109, Gess. 167; niti označenje, da je podpisovalec „posestnik“, dasi ni. 20. jan. 1887 š. 7405, Zb. 11415. 8. Potrdila, da je stranka, ki je na listino napravila le ročni znak (križ), listino „podpisala", in pa legalizacija podpisov na pravno neveljavnih pogodbah niso kaznovati za nerednosti. 28. okt. 1880 š. 6109, Gess. 167. 9. Izostanjo letnice jo nerednost. 14. doc.1899 š.11105, navedena pod št. 5. 10. Dejanska pristnost legalizovanih podpisov ob legalizaciji, ki jo je beležnik opravil izven svojega oko-hša, brez osebnega znanja in brez istotnih svedokov ne izbrisuje beložnikove disciplinarne obveznosti. 15. febr. 1900 š. 17396 NZ. 1901/12. 11. Glej o. 1. pri § 2. Če katera stranka ne zna pisati, naj se pod-križa ter naj se prizoveta dva svedoka, katerih eden pristavi podpisnikovo ime. Kadar en svedok ne zna pisati, naj njegov križ drugi svedok potrdi. ’) Prav: in svecloki, ako so prizvani (und den etwa zugezogenen Zeugen). f) Svedočilo o priznanjevanju izrecil. § 83. 0 izrecilih od stranke na stranko ima beležnik tedaj pravico dajati svedočila, kadar je izrecilo namenjeno, uterditi kako pravno veljavnost.1) Kar stranka zahteva, o tem je narediti be-ležniku zapisnik ter vanj od besede do besede postaviti izrecilo, katero je priznaniti. Zapisnik naj stranka podpiše. (§ 82). Z zapisnikom naj beležnik ide v tisto pro-storišče, kamor ga prosi ta stranka, da oni stranki2) tam priznani izrecilo. O dejanju in dobi svojega priznanila je belež-niku zapisnik nadaljevati. Odgovor one stranke3) se v zapisnik sme postaviti samo tedaj, če ona zahteva ali privoljuje ter zapisnik v odobrilno znamenje podpiše. (§ 82, odst. 2.) ') = učinek (Wirkung), h. posliodice. — 2) = nasprotni stranki. — 3) == nasprotne stranke (der Gegenpartei). § 84. O priznanilu je proseči stranki, ter če ona stranka ') zahteva, tudi njej dati prvo-pisno svedočilo. V svedočilu naj bodeta imeni obeh stranek, izrecilo od besede do besede, dan, mesec, leto, in če je treba, tudi ura, katero se priznanja. Odgovor one stranke ') se v svedočilo § 82. 1. Glej o. 1. pri § 2. sme postaviti samo tedaj, če je postavljen v zapisnik. (§ 83.) Ako bi se zdelo treba (§ 79),pristaviti je tudi svedočilo o osebni istöti proseče stranke. Razen tega slučaja beležnik ni porok za istöto proseče stranke.3) ') Gloj op. 2) in 3) pri § 83. — j) Po izvirniku: Ako so pogoji za to (Wenn dio Voraussetzungen hierzu vorliegen). — '’) Glej op. pri § 81. § 85. Če stranke, kateri je izrecilo povedati, ni v odkazanem prostorišču, ali če krati beležniku dohod ali posluh, naj beležnik, ako zahteva proseča stranka, odpravek svedočila po pošti reko-mandiran pošlje onej stranki,1) ali naj položi ta odpravek pred sodišče, kateremu je potem narediti, da se vroči po redu civilne pravde.2) Ta dogodek je postaviti v zapisnik in v svedočilo ter ob enem zabeležiti, kaj se je storilo oni stranki ') v priznanilo. ') Glej op. 2) in 3) pri § 83. — 2) Glej §§ 87—122 civ. pr. r. od 1. avg. 1896, dz. 113. (v IV. zv. Pravnikove zbirke). § 86. Stranka, katera kako izrecilo hoče priznaniti drugi stranki (§ 83), more to od be-ležnika tudi pismeno ali po telegrafu zahtevati; pismo ali telegram ob takem slučaju nadomešča prošnjo v zapisniku, ter naj se prišije k zapisniku, katerega je narediti. V svedočilu je beležniku povedati, da se mu je prošnja poslala, kakor je bilo zgoraj rečeno. g) Svedočilo o sklepih občnih zborov. § 87. Ob svedočilu občnozborskih sklepov delničarskih ') ali drugih društev je beležniku, pridevajočemu kraj in čas takega zbora, narediti zapisnik ter vanj na tanko postaviti sklepe tam ukrenene ter vse dogodke, ki so se v zboru v pričo njega vršili, in vsa povedana izrecila, kar je važnih zaradi presojila o rednosti te dogodbe. Zapisnik naj podpiše tisti, ki je zboru prvo-sedoval, in dva druga zborova družabnika. Če se zdi treba, more se postaviti v zapisnik tudi potrdilo o prvosednikovi istöti ali drugih, v zboru bivših2) oseb (§ 79). Ako tega potrdila ni, beležnik niti porok ni o istöti v zapisniku imenovanih oseb.3) Svedočilo, dano v prvopisu, treba da objema ves zapisnikov obsežek.4) ’) T.: delniških. 2) = prisotnih, navzočih (anwesenden). — 3) Glej op. pri § 81. — 4) — vsebina (Inhalt). — Pisarina jo računiti le od svedočila, ne pa od zapisnika (§ 18 not. tarife, NZ. 1907/321.) h) Svedočilo o dejanjskih dogodkih. § 88. O drugih dejanjskih dogodkih, posebno o ponudnih razpravah, o razigrah ') ali o izkazovanju kakih stvari ima beležnik pravico narejati svedočila, ako so namenjena utrditi kako pravno veljavnost2) in če se je dejanje godilo pred očmi beležnika samega. V ta namen je beležniku, prizvavšemu dva po licu znana svedoka, narediti zapisnik ter v njem na tanko popisati dogodek, bivši pred njegovimi in obeh svedokov očmi, dostaviti kraj in § 87. 1. Posvedočba, daje predsednik potrdil sklep-nost zbora, jo imoti za posvodočenjo sklepčnosti same. 6. nov. 1894 š. 13206 NZ. 1895/3. čas tega dogodka, ime in priimek proseče stranke in drugih oseb, deležnih tega dejanja. Če se zdi treba in se zahteva, dosvedočiti3) je v zapisniku istöto proseče stranke in drugih, tega dejanja deležnih oseb. (§ 79.) Zapisnik naj podpišeta oba svedoka in proseča stranka. (§ 82, odst. 2.) V prvopisno danem svedočilu treba da je ves zapisnikov obsežek.5) l) T.: žrebanjih. — 2) = učinek (Wirkung begründen), h. posliedice. — 3) = ugotoviti (feststellen), h. uglaviti. — 4) Glej op. pri § 81. — 5) Glej op. 4. pri § 87. i) Protesti o menicah in trgovinskih papirjih. § 89. Kadar beležnik izdeluje proteste o menicah ter o njih drži kazalnik,1) naj izpolnjuje zdaj veljavne posebne predpise. Po istih predpisov zmislu se dela tudi tedaj, kadar je beležnik prošen, izreči protest2) o trgovinskih papirjih, slovdčih na ukaz.3) (Čl. 301 in 302 trg. zak.) Izdelane proteste je postaviti v splošni protestni kazalnik,1) pridevaje, da se protest ni izrekel o menici nego o drugem trgovinskem *) papirju.") ') T.: vpisnik, register. — 2) h. prosvied. — З) h. na nared (an Ordre). — 4) T.: trgovskem (kaufmännisch), h. trgovačkom. — 6) Glej men. red od 25. jan. 1860 dz. 51, čl. 87—00. § 88. Beležnik ni upravičen posvedočevati (potrja-vati) dogodke javnega prava, n. pr. občinske volitve. 20. nov. 1890 š. 6740 GZ. 1891/4. § 89. Glej o. 1. in 2. pri § 39. § 90. Beležnik, kateri ima pravico v tujem jeziku izdelovati beležniške zapise,1) sme v tem jeziku tudi svedočila dajati. ') T.: spise. IV. ocltlelclt. Dajanje odpravkov, prepisov, izpiskov in svedočeb. § 91. Dokler sam beležnik hrani svoje zapise,1) ima edin on pravico, iz njih dajati odpravke, svedočila in prepise. Koliko je o tem izimka ob pomudah in kadar beležnika nadomešča podstav,2) določata §§ 103 in 123. Če ob takem slučaju drug beležnik dä odpravek ali svedočilo, treba je dobljeni uradni poziv3) vanje postaviti. l) T.: spise. — 2) T.: namestnik. — '’) T.: nalog (Auftrag). § 92. Od beležniških zapisov1) se dajo odpravki in poverjeni ali nepoverjeni prepisi. Da je listina odpravek ali samo prepis, to ji je na čelo postaviti z napisom. ‘) T.: spisov. § 93. Odpravke od beležniških zapisov ‘) je smeti, ako v listini ni kako drugače pogojeno, izdajati samo tistim strankam, katere so bile pri izdelovanju listine udeležene, ter vsaki med njimi samo po enkrat. Večkratne odpravke sme beležnik tem osebam izdajati samo tedaj, kadar pritrdijo tisti, ki so bili pri listini udeleženi, ali kadar oseba, zahtevajoča odpravek, beležniku svoj poprejšnji odpravek zopet vrne zaradi kakega nedostatka (pomanjk- Ijivosti), ali kadar dokaže, da se je izdani ji odpravek omrtvil zaradi izgube, ali kadar beležniku veli sodni poziv.2) Tak poziv2) je moči dati samo tedaj, kadar prosnik dovolj verjetno dokaže, da res potrebuje novega odpravka, in kadar ob enem ni o tem kakega upravičenega pomisleka. Prošnjo je vpoložiti prvostopinjskemu sodišču,:i) v katerega okolišu beležnik uradno stoluje, ter z odlokom rešiti. Ako se vanjo privoli, priznaniti je tistim, kateri so pri listini udeleženi. Pritožbe4) proti privolitvi ni. ') T.: spisov. — 2) T.: nalog. — ■'’) Prav: zbornemu sodišču (Gerichtshof). — 4) Prav: Rekurza. § 94. O pritrdilu udeležencev v izdatev zopetnega odpravka je izdelati beležniški zapis.1) Ob tem in tudi ob slučajih drugega odstavka § 93. je v poverilnem dostavku izrekoma povedati vzrok, zakaj se zopeten odpravek daje, ter ob enem zabeležiti, ali je ta odpravek drugi, tretji ali še večkratni. v) T.: spis. § 95. Poverjeni prepisi od beležniških zapisov ') se mogo, če pri izdelovanju ni bilo nič drugega pogojeno, tistim, kateri so na svoje ime udeleženi, potem njih zakonitim zastopnikom, pooblaščencem in pravnim naslednikom izdavati po večkrat, tudi ako s svoje strani2) prosijo. § 93. 1. Ako je terjatev, vtemeljena z bel. spisom z izvršbo prešla na drugega, ima le-ta pravico zahtevati odpravek bel. spisa. 28. jan. 1891 š. 849 Zb. 13586. O teh osebah isto velja tudi kar se tiče dajanja nepoverjenih prepisov in privolitve v pregled. Kakim drugim osebam se sme v pregled in v jemanje nepoverjenih ali poverjenih prepisov edino s pritrditvijo tistih udeležencev, kateri bi mogli sami iskati pregleda ali prepisa, ter poleg tega samo tedaj privoliti, kadar dokažejo, da jim je v pravnem zmislu kaj do te stvari,3) in če ob enem ni kakega pomisleka o privolitvi. Ako be-ležnik s takega pomisleka pregled ali prepis krati, more se stranka pritožiti beležniški zbornici.1) ’) T.: spisov. — 2) = le sami prosijo (auf ihr einseitiges Verlangen). — 3) h. da ih se stvar pravno tiče (wenn sie ein rechtliches Interesse an der Sache dartun). — 4) Omejitev tega odstavka se v zmislu § 1)7 pristojb. zak. ne razteza na izkazavše se uradnike finančnega oblastva, ki imajo opraviti revizijo kolkov (Rp. viš. dež. sod. v Pragi od 3. nov. 1885, š. 29591, pooblaščenega po prav. min., gl. uk. 1885. s. 205.). § 96. Od zapisnikov, izdelanih o zadnje-voljskih naredbah, in od zadnjevoljskih beležniku pismeno izročenih naredeb izdavajo se poverjeni in nepoverjeni prepisi. Isto velja tudi tedaj, kadar se o zadnjevoljski naredbi izdela beležniški zapis.1) A izdavati jih je, dokler zaveščatelj2) še živi, samo njemu ali njegovemu pooblaščencu, o tem poslu uradno poverjeno pooblastnico:i) imejočemu, a po zaveščateljevi2) smrti stoperv tedaj, kadar je že bil sodni razglas. Dan tega razglasa je na izdanem prepisu zabeležiti. ') T.: spis. — 2) T.: zapustnik. — ^) T.: pooblastilo. § 97. Svedočila, kakoršna so zaznamenana v §§ 81—89, naj beležnik izdava tudi po večkrat in vsem tistim osebam, katere dokažejo, da jim je v pravnem zmislu kaj do te stvari.1) Istim osebam je, če zahtevajo, tudi izdavati poverjene prepise od zapisnika, narejenega zaradi svedočila. Ako bi se izdatev takega svedočila ali prepisa kratila, moči se je pritožiti beležniški zbornici. ‘) Glej op. 3) pri § 95. § 98. Odpravki naj se s prvopisom ujemajo do besede in bodo taki, da jih je lehko čitati, pisani brez praznih presledkov ter v bistvenih delih brez okrajšil. Nič se ne sme prečrtati, izpraskati, vtekniti ali zgoraj nadpisati; vendar je smeti izpremembe, popravke in dostavke, v prvopisu navedene z dostojnimi obličnostmi, ne opominjaje, da so izpremembe, popravki in dostavki, devati na samo tisto mesto, kamor spadajo po zmislu govorske zveze.1) V zapisovo2) govorsko zvezo je tudi prepise pooblastnic3) in ostalih zapisovih4) prilog tako vtekniti ali z njo združiti, da ni dvomiti, da splošni poverilni dostavek obseza tudi te priloge; vendar jih je v poverilnem dostavku5) v misel vzeti. Če se stvar ne suče o odpravku beležni-škega zapisa,11) kateri ima izvršilno moč (§ 3), mogö se priloge v odpravku preskočiti, ako zahtevajo stranke. A v poverilnem dostavku5) je izrekoma povedati, da je stranka to zahtevala. ’) = po zvezi besedi (kontekst). — 2) T.: spisovo. — 3) T.: pooblastil. — 4) T.: spisovih. — 5) poverilni klavzuli, sklepnem poverili!. — °) T.: spisa. § 99. Beležnik treba da poveri vsak odpravek. Poverilni dostavek *) je deti na konec odpravka. V njem je potrdilo, da se odpravek zlaga s prvopisom, ležečim v beležnikovih zapisih,2) povedba, kateri osebi je odpravek namenjen, ter dan, mesec in leto odpravka. Beležniku ga je podpisati in udariti nanj svoj uradni pečat. ') T.: klavzula, opomba, pristavek. — 2) T.: spisih. § 100. Odpravek, kateri se ne bi držal predpisov, zapovedanih v tem oddelku, niti ne bi imel javnolistinske moči. § 101. Beležniku je na prvopisu, ležečem v njegovih zapisih,1) ali če tukaj ni prostora, na prišiti mu poli zaznamenati izdatev vsakega odpravka ter imenovati osebo, kateri se je izgotovil, in dan odpravka. Kadar se daje zopeten odpravek, naj se prejeti sodni poziv2) ali povrneni odpravek shrani poleg prvopisa ter na povrnenem odpravku zabeleži, da se je povrnil ter izgubil krepost javne listine. ') T.: spisih. — 3) T.: nalog. § 102. Ako beležniška listina obseza več samostojnih pravnih opravil, tedaj se udeležencem namesto polnega odpravka more tudi iz listine dati okrajšan izpisek o posameznih izmed teh pravnih opravil. Da je odpravek samo okrajšan izpisek, to je treba v njem povedati. Okrajšan izpisek nima izvršilne moči, omenjene v § 3. Ob dajanju izpiskov se je držati določil, katera so v tem oddelku o dajanju odpravkov. Svedočbe, da kak beležniški zapis *) res biva, naj beležnik daje tistim, kateri so upravičeni jemati poverjen prepis takega zapisa.2) 1) T.: spis. — 2) T.: spisa. § 103. Beležniku je dolžnost skrbeti, da odpravki, izpiski in prepisi, katerih ni nad tri pole, odhajajo brez pomude ter najpozneje v treh dnevih, a kadar so veči, v primernem roku. Pritožbe o pomudah je podajati beležniški zbornici, katera naj odpošlje drugega beležnika v izvršitev, če se zdi treba.1) 1) Nemški izvirnik: nach Umständen. VT. oiltlolc-lc. Prevzemanje listin v hrambo ter novcev in vrednostnih papirjev v oddavanje drugim ljudem ali v založbo ') oblastvom. § 104. Deležniki imajo pravico, listine vsake vrste, med njimi tudi menice, jemati v hrambo. A gotove novce, javna dolžna pisma2) in druge vrednostne papirje splošnega občila ima beležnik vsled svojega urada samo pravico v hrambo za nekaj časa jemati po določilih §§ 107 do 109. 1) T.: položitev. 2) T.: javne zadolžnice. § 105. Kadar beležnik prevzema listine, treba da naredi zapisnik ter vanj postavi kraj in čas oddajatve,1) pokladateljevo ime in priimek ter stan in prebivališče, potem znamenovanje2) oddanih listin ter osebe, katerim pokladatelj:1) mo- rebiti hoče, da se listine izroče. Zapisnik naj podpiše stranka in beležnik, kateri naj tudi svoj uradni pečat nanj udari. Ako se beležniku listine pošljd z dopisom, tedaj je dopis namesto zapisnika. Stranki naj se dä prejemnica. ’) T.: položitve. — 2) = oznako (Bezeichnung). — 3) T.: položnik. § 106. Kadar beležnik prevzete listine zopet oddaje, naj mu prejemnik potrdi v prevzemalnem zapisniku ali v drugem, posebe o tem izdelanem zapisniku, da jih je res dobil (§ 82, odstavek 2). Če beležnik prejemnika ne zna po licu,1) naj beležnik v istötno potrdilo prizove dva sve-doka, katera treba da zapisnik tudi podpišeta. Ako se o prejemnem potrdilu naredi poseben zapisnik, tedaj je oddatbo v prevzemalni zapisnik zabeležiti, opiraje se na posebe narejeni zapisnik. ’) = osehno. § 107. Gotove novce, javna dolžna pisma ') in druge vrednostne papirje splošnega občila ima beležnik vsled svojega urada samo tedaj pravico prevzemati, ako mu jih ob narejanju beležniške listine stranka izroči, da jih on potlej odda kakemu povedanemu prejemniku ali založi obla-stvom na ostavo.'2) Beležniku je ob prejemanju narediti zapisnik in vanj postaviti opravilno število splošnega in posebnega iskalnika,3) kraj in čas prevzemanja ter na tanko povedano vsoto prejetih novcev in papirjev s pokladateljevim imenom in njegovim izrecilom, kaj je storiti z izročenimi novci in vrednostnimi papirji. Ako se je priposlalo z dopisom, tedaj je dopis prišiti k zapisniku, ki se o tem naredi. Pokladatelju naj se dä prejemnica. Prevzete stvari je hraniti vsako v svojem zavezku (paketu.) 4) 1) T.: javne zadolžnice. — 2) —= položi pri oblastvih v hrambo. — 3) T.: vpisnika (registra). — 4) Nadpo-nudnik sme V« kupne cene položiti tudi pri beležniku (§ 196. ir.) § 108. Beležniku je narediti, da se založba ') sodišču ali kakemu drugemu oblastvu opravi brez pomude. Beležnik naj vsote, podane v preizročitev kaki drugi osebi, preizroči najpozneje v 14 dneh, če pokladatelj ni drugačnega obroka odločil. Ako beležnik ne more narediti, da bi se preizročitev dognala v omenjenem roku, naj po izvršetku te dobe brez kakšne pomude prevzete vrednosti ali pošlje vrnit pokladatelju ali založi sodišču na ostavo.2) ') T.: položba. — 2) T.: položi pri sodišču (v hrambo). § 109. Kadar se oddaje naznačenemu prejemniku, tedaj se je beležniku vladati po določilu § 106, a prejemnico od urada dobljeno o tem, da se je založba ') zgodila, treba prišiti k prevzemalnemu zapisniku. Pokladatelju naj se priznani, da se je oddalo ali založilo. h T.: položba. — 2) položilo. § 107. 1. Glej o. 1. pri § 5. VI. Poglavje. Kako se dela s hranjenimi spisi in pišejo znameniki.1) § 110. Beležniku je vse zapise,2) katere sam naredi, in katere mu izroče stranke ali odkaže beležniška zbornica, devati v red po tekočem opravilnem številu ter skrbno pod ključem hraniti v brezopasnem (varnem) in suhem kraju svojega stanovanja ali svoje pisarnice. Če kako beležniško listino naredita dva be-ležnika, naj prvopis hrani tisti beležnik, kateri je vodil razpravo. *) T.: popisi. — j) T.: spise. § 111. Kadar beležnik izve, da je umrl kedo tistih ljudi, o čegar zadnjevoljski naredbi je on izdelal beležniški zapis,2) ali kateri je po § 70 zadnjevoljsko naredbo pred njim ustno izrekel ali mu jo pismeno podal, naj, poziva ne čakaje, zadnjevoljske naredbe in zapisnikov prvopis, ako se je bil morebiti napravil po § 73, vpoloži sodišču svojega uradnega sedeža, ali če je tam de-dniško2) sodišče, mahoma temu v razglas. Pri sodišču se takoj v pričo beležnika zapisnik sestavi, kakšni so se našli pečati, ako so bili pritisnjeni, ter tudi o razpečetavanju. Po razglasu se vrnejo vpoloženi prvopisi beležniku, kateri treba da njih poverjene prepise brez pomude izroči sodišču. Prepisarino je plačati iz ostaline.3) Zadnjevoljske naredbe, katere je beležnik samo hranil VI. Hranjeni sj>isi in znameniki. §§ 110—112. 77 po § 104, naj sodišču na prejemno potrdilo izroči v prvopisu. Kadar tisto sodišče, ki razglaša, ni ob enem dedniško-) sodišče, naj ono poverjen prepis ali prvopis zadnjevoljske naredbe, katero je beležnik po § 104 bil samo v hrambo prevzel, z razglasnim zapisnikom vred pošlje dedniškemu4) sodišču. ') T.: spis. — * 2) T.: dedinsko. - 3 4) T.: zapuščine. — 4) T.: dedinskemu. § 112. Beležniku je dolžnost pisati splošen opravilen iskalnik1) (repertorij), v katerega mu je po časovem redu postavljati vsako beležniško uradovanje, kar se jih pri njem izvrši. Od zapisovanja v opravilni iskalnik ') se iznemajo samo: a) protesti o menicah in trgovinskih papirjih, o katerih je imeti poseben iskalnik ‘) (§ 89); § 111. 1. Kor odpravek ženitno pogodbe in vzajemna oporoka nista izvirni listini, dasi sta napravljeni v beležniški obliki, mora boležnik po § lil not. r. sodišču predložiti izvirnik poslednjevoljne naredbe, ki ima le-to razglasiti in izvirnik vrniti beležniku. Odstavek 2. izreka določno, da ima boležnik poverjen prepis izvirnikov nemudoma izročiti sodišču; beležniku je za to predložitev prisoditi dotično pristojbino. 3. okt. 1905 š. 15309 NZ. 1905/44. 2. Dedinske pogodbe niso sodišču predložiti v razglasitev. 12. sept. 1894 š. 10954 Zb. 15221, NZ. 1894/47; pač pa spisi, ki vsebujejo i dedinsko pogodbo i zadnje-voljsko odredbe. 20. marca 1895 š. 3487 Zb. 15446. 3. Beležnik je upravičen za rokurz, ker se predložitev ni sprejela, a prisoditi mu ni rekurznih troškov. 20. marca 1895 š. 3487 Zb. 15446. 4. Beležnik ni upravičen, ako je sodni komisar, ob sprejemu smrtovnice sam razglasiti oporoke, ki se jo pri njem napravila ali odprta deponirala, predložiti jo mora sodišču. 31. jan. 1893 š. 975 Zb. 14569. b) tista svedočila, o katerih pričujoči zakon to izrekoma dovoljuje. Beležniška zbornica opravilni iskalnik,1) imejoč število na vsaki stranici, beležniku daje ob njegovih troških, ter v njem je ali po 25 ali po 50 ali po 100 listov, kakor beležnik sam hoče. Prvosednik beležniške zbornice zaznamena, koliko listov je, in podpisavši zadnji list izdava-nega iskalnika udari nanj uradni pečat beležniške zbornice; njemu je v poseben znamenik2) postavljati števila teh listov in dobo njih izdavanja. Beležniku ne sme rabiti noben drug opravilen iskalnik,1) ter v novega pisati mu je pričeti stoprv tedaj, ko je stari že ves napolnjen ter pristojno podpisan (§ 115.). ’) T.: vpisnik, register. — 2) T.: zapis. § 113. V iskalniku treba, da so ti predelki ali rubrike, v katere je pisati: a) tekoče opravilno število; b) datum, ali: dan, mesec in leto zapisa;1) c) ime in priimek, stan in prebivališče stranek; d) stvar, o kateri je pogodba ali opravilo s povedano vrednostjo, ako je v listini določena, in z omenjenim kolkom te listine; e) pristojbine, katere zahteva beležnik; f) kake opombe. !) T.: spisa. § 114. Iskalnik ’) je razločno, brez izpraska-vanja ter tako pisati, da od opravilnega do opravilnega števila ne ostaje za vso vrsto praznega prostora. VI. Hranjeni spisi in znameni ki. §§ 113—liti. 79 Beležniku je vsako stran iskalnika1) po-sebe podpisati, kadar je koli napolnjena, ter na prvo in poslednjo stran udariti svoj uradni pečat. ') Glej op. 1) pri § 112. § 115. V prvih deset dnevih vsakega koledarskega četrtletja treba da beležnik opravilnega iskalnika •) tenek prepis,2) katerega sam poveri, in če je iskalnik ‘) že ves popisan, tudi sam iskalnik1) poda beležniške zbornice prvosedniku. Temu ga je pregledati, najdene hibe, če more, odpraviti ali beležniški zbornici o njih podati primerne nasvete. Prvopisni iskalnik 1) naj zopet vrne brez pomude, na koncu, ako je ves napolnjen, svoj pregled nanj potrdivši in pod-pisavši ga. 1) Glej op. pri § 112. — 2) Ni pomisleka proti, da beležniške zbornice ondi, kjer je tako svetovati vsled malih prostorov, v lastnem delokrogu, ne da bi bile vezane na postopek predpisan za skartiranje sodnih spisov, odrede vničenje vsled § 115. not. r. beležniškim zbornicam poslanih prepisov opravilnega registra, čim so so izvirniki teh registrov v zmislu § 146. not. r. izročili beležni-škemu arhivu (rp. prav. min. 4. jun. 1879. š. 9141 vsem nadsodiščem). § 116. Razen splošnega opravilnega iskalnika4) je beležniku tudi naslednje knjige držati: a) abeceden znamenik ’) vseh stranek, o katerih je v iskalniku kaj vpisano z dostavljenimi vsemi opravilnimi števili tistih iskal-nikovih4) vpisov, ki se te stranke tičejo; b) poseben abeceden znamenik1) vseh oseb, o katerih je zadnjevoljska izrecila izdelal ali v hrambo prevzel, tudi z dostavljenimi dotičnimi opravilnimi števili. Če oseba umrje, ali če zadnjevoljsko naredbo oporeče ali zopet v svoje roke vzame, treba to v zna-menik ') zabeležiti; c) zaznamenik 'j o prevzetih novčnih vsotah in vrednostnih papirjih (§§ 107 do 109), s pridetim dotičnim opravilnim številom iz iskalnika4) ter s pokladateljevim in odmen-jenega prejemnika imenom; d) iskalnik4) o protestih (§ 89); e) znamenik *) iz novin svoje kronovine, sestavljen o vseh osebah, ki so po tej kro-novini pod oskrbnikom2) zato, ker so izrečene za blazne, glupoumee ali raztočnike (zapravljivce), o katerih se je očetovska ali oskrbnikova oblast podaljšala čez doletno starost, ali o katerih imovini je bil razglašen konkurz.3) Ta znamenik ') je vedno imeti prilepljen v pisarnici, ter če beležnik umrje ali stopi iz službe, preizročiti ga je nasledniku njegovega sedeža. *) T.: popis (Verzeichnis). — 2) T.: skrbnikom, ku-ratorjem. — 3) Društvo avstrijskih beležnikov (Österreichischer Notaronvoroin in Wien) izdajo vsakih 14 dni tiskan popis'vseh v tem odstavku navedenih oseb ter ga od 1. jan. 1896. naprej pošilja brezplačno vsem naročnikom lista „Zeitschrift für Notariat und freiwillige Gerichtsbarkeit in Österreich“ ter vsem beležnikom, ki so člani tega društva. (Kp. prav. min. 14. doc. 1885 š. 21411 vsem beležniškim zbornicam). To dopošiljanje se je dejanski opustilo; pač pa nekatere zbornice same pošiljajo tako popise beležnikom njih okoliša. — 4) Glej op. I. pri § 112. § 116. 1. Popis skrbljencev in kridatarjev mora beležnik dopolnjevati takoj po izidu uradnega lista dotične kronovine. 80. aprila 1891 š. 14075 NZ. 1891/25. VII. Poglavje. Beležniški kandidatje in beležniški podstavi (substituti). § 117. Vsak beležnik si more v pisarnico privzeti podpornih delavcev ') ter jih pod svojim vodstvom in nadzorstvom izobraževati v beležniški posel. Te podporne delavce ‘) je za beležniške kandidate smatrati samo tedaj, kadar so v to ime vpisani v imenik, ki ga ima beležniška zbornica. Zaradi vpisovanja v ta imenik je beležniku njih vstop v svojo pisarnico in tudi odstop iz nje ali kak presledek v vaji mahoma naznaniti k beležniški zbornici. Delo pri beležniku se za beležniško vajo šteje stoprv od onega dne, katerega beležniški zbornici doide naznanilo o vstopu v pisarnico. Beležnik je odgovoren, da je tudi res kandidat v njegovi pisarnici bil ves čas vadbe, kar ga je on potrdil. ’j T.: pomočniki, h. pomočniki. § 117. 1. V 7. poglavju navedene dolžnosti so za beležniku sicer obvezne, toda po svoji kakovosti in važnosti niso take, da bi bil vsak prestopek proti njim imeti za službeni pregrešek. 22. nov. 190Г> š. 7560 NZ. 190G/4. 2. Nedostajanje nadzora kakega pomočnika, kateremu je beležnik popolno prepustil občevanje s strankami in ravnanje z denarjem, je disciplinarni pregrešek. 8. maja 1891 š. 9004 Now. HI 181. ii. Beležnik ne zadostava dolžnosti radi položitve računa s tem, da jo da za stranko sestaviti pomočniku § 118. Beležniška zbornica drži znamenik ') o vseh beležniških kandidatih svojega okoliša. V ta znamenik ’) je zapisovati dan vstopa v vadbo in odstopa iz nje, beležnik, pri katerem je bila vadba, uspeh opravljene preskušnje ter druge okolnosti, ki bi utegnile biti važne zaradi kandidatove povzdige za beležnika. Za beležniškega kandidata vpisati je mčči samo tistega, kateri ob vpisu izkaže, da je z uspehom opravil konči dve teoretični državni pre-skušnji, med njima pravosodno, ali se dopel česti pravoslovskega doktorstva. Vadba treba da je samo pri beležniku; kandidatu ni dovoljeno, ob enem se tudi pri odvetniku ali pri sodišču vaditi, niti ne delati v kaki * * 4 * 6 7 (solinitutorju), ki ni v to upravičen. 11. apr. 1809 S. 3888 Zb. 574. 4. Ni dopustno beležnikove pomočnike sodno izklju- čiti od vpogleda v zemljiško knjigo. 22. maja 1888 š. 6099, Goss. 214. 6. Glej o. pri § 2. 0. Dasi beležnik naznani notarski zbornici, da je beležni.ški kandidat že poprejšnji čas bil v uporabi, vendar je šteti vajo beležniško še le z dnem prijave (26. junija 1883 NZ. 31.) 7. Deležnikov pomočnik je lahko zastopnik dedičev ali volilojemnikov pri zapuščinski razpravi, ki jo vrši beležnik kot sodni komisar. (11. junija 1885 NZ. 235.) § 118. 1. Vadbo beležniškega kandidata ni vraču-nevati v praktično uporabo, predpisano po § 1 (У in § 2 a in A odvetniškega reda. 9. marca 1900 š. 2828 Uzb. 215, NZ. 1900/401 (16. marca 1898 š. 3520 NZ. 1899/18). 2. Disciplinarno, pa ne radi nečastnih dejanj vpo-kojeni justični uradnik je vpisati v listo kandidatov, ako se nahajajo v to zakoniti zahtevki. 1. dec. 1891 š. 14333 NZ. 1892Д6. drugi državni ali zasebni službi, katera bi kratila samoedino beležniško vadbo. Zbornici ter zlasti nje prvosedniku je čuti, da se beležniški kandidatje res tudi pri beležniku vadijo tako, kakor ukazuje zakon. Svedočbe o dovršeni vadbi daje beležnik a potrja beležniška zbornica, poprej, ako bi se zdelo treba, ovedevši, kako so stvari bile.2) ’) T.: popis. 2) Prav. min. je z u. od 9. jan. 1891 a. 9949 ex 1890 (uk. š. 1.) vsem višim dež. sodiščem prijavilo rp. istega dne in iste številko, izdan vsem bel. zbornicam, z naročilom, naj se po njem ravnajo ob predlogih, dospelih jim za izpraznjena bel. mesta. Omenjeni razpis veleva, da imajo v bodoče vse bel. zbornice in sodni dvori I. stopinje poslujoči mesto bel. zbornic, ugotoviti ob vsakem vpisu v popis, ki je držati po § 118. not. r., je li dotični kandidat bil že poprej v okoliših drugih zbornic v beležniški vadbi, in v katerih, ali je bil pri odvetništvu tor, ako je to bilo, po-prašati pri dotičnih beležniških zbornicah, odnosno odborih odvetniških zbornic, je-li dotični kandidat imel kake disciplinarne ali redovne kazni in katere, beležniške zbornice pa še posebej, ali se je dotičnemu kandidatu, ko je bil v uporabi v okrožju tiste beležniške komore, dala kaka kvalifikacija in katera. — Ti poizvedeni podatki so vpisati v popis beležniških kandidatov. — Tista bel. zbornica, ki ima po rp. prav. min. od 31. okt. 1887 š. 9179 (glej pri i; 10.) izgotoviti kvalifikacijo prosilca, mora ob namestilnih predlogih predpisani kvalifikacijski tabeli priklopiti navadne prepise dotičnih vpisov v popisu kandidatov in jih upoštevati pri oddaji namestilnega predloga. Prav. min. je z rp. 13. febr. 1883 š. 2402 odredilo, da imajo vse bel. zbornice vsako leto m. januvarja po priloženem obrazcu prav. ministrstvu predložiti statistični izkaz o beležniških kandidatih, ki so bili koncem prejšnjega leta vpisani v imenik beležniških kandidatov c. kr. bel. zbornice. Statistični izkaz o beležniških kandidatih v okolišu c. kr. beležniške zbornice v koncem leta 19 Število beležniških kandidatov (§ 117. od. 2. Od teh jih je bilo Od teli so dovršili Od teh so položili uspešno Od teh jih je nastav-! Ijenih za beležniške namestnike j Opomnja na sedežu sodnega v drugih krajih na sedežu beležniške zbornice dve leti v vadbi pri beležniku štiri leta v dejanski just. službi beležniško pre-skušnjo odvetniško pre-skušnjo sodniško pre-skušnjo Statistični pregledi o beležniških kandidatih se objavljajo vsako leto v ukazniku prav. ministrstva. O zakonitosti samoedine beležniške vadbe glej obj. prav. min. v uk. 1897 s. 126. § 119.') Kadar je treba podstava dati belež-niku zaradi dopusta, bolezni, odhoda z doma, zaradi časno vstavljene ali za vselej vzete službe, zaradi smrti ali odstopa ali zaradi česa drugega, naj ga po beležniške zbornice nasvetu vmesti oni prvostopinjski sodni dvor, kateri je v sedežu te zbornice.2) Ob dopustu ali bolezni naj sposobnega podstava nasvetuje sam beležnik, kateremu ga je treba, a ob drugih slučajih beležniška zbornica. Za podstava naj se jemlje samo beležnik istega zbornega okoliša, kamor spada mesto, za katero se išče, ali tudi tak beležniški kandidat, kateri ima vse, česar je treba v dobitev beležniške službe. Ako pa tako ni moči najti podstava, sme se po beležniške zbornice nasvetu in z odobrenjem pravosodnega ministra vzeti za podstava tudi tak človek, ki zahtevu dveletne beležniške službe, izrečenemu pod čr. d) v § 6. ne ustreza, a v drugem ima vse, kar je v dosego beležniške službe potrebno. ') Besedilo tega § je nastalo z zak. 25. dec. 1876., dz. 8, 1. 1877. — -) Prav. min. je z rp. 7. jan. 1882, š. 20499 ex 1881 na vprašanje beležniške zbornice v Lvovu izreklo mnenje, da zborno sodišče I. stopinje ob vmešče-vanju bel. substitutov ni vezano na nasvet bel. zbornice. § 120. Ob nujnih slučajih tudi prvostopinj-sko sodišče,1) v katerega okoliš izpraznjeno mesto spada, more za tedaj vmestiti podstava, ne ča-kaje od beležniške zbornice niti nasveta niti priporočila. Treba je, da ob enem po predpisu § 119. priznanilo beležniški zbornici in tudi sodišču2) v njenem sedežu pošlje zaradi tega, da se podstav vmesti. Prav: ') zborno sodišče, 2) zbornemu sodišču. § 121. Kadar se beležniški kandidat za podstava dene namesto deležnika, časno odstavljenega, naj sam da založnino. Razen tega slučaja naj v podstava izbrani beležniški kandidat zakonito predpisano založnino da samb tedaj, kadar § 119. 1. časno v uradovanju zadržani beležnik mora postavljenemu substitutu na svoje troske pripraviti uradu primeren pisarniški prostor ter opremiti ga s potrebno opravo, to pa z ozirom na §§ 31, 110 in 123. not. r. 22. nov. 1905, š. 16384. OZ. 1906/16. 2. Glej o. pri § 137. beležnik, na čegar mesto pride, izrekoma ne pritrdi, da on s svojo založnino hoče porok biti za njegovo uradovanje. Tako beležnikovo izrecilo treba da beležniška zbornica naznani državnemu pravdniku svojega sedeža. § 122. V podstava devenemu ') kandidatu je pred nastopom svoje službe priseči za beležni-škega podstava pred onim prvostopinjskim sodiščem,2) katero ga je vmestilo, če ni že poprej kedaj za podstava prisezal. Tudi mu je potrebno število svojih podpisov položiti pred to sodišče. Dan, katerega podstav službo nastopi, sodišče odloči ter ga naznani oblastvom, imenovanim v § 16, a če se je beležniški kandidat vmestil za podstava, odpošiljaje jim ob enem tudi po enega iz vpoloženih podpisov. Podstavu naj se da vmestni3) dekret. l) = dejanemu. — a) Prav: prvost. zbornim sodiščem. — 3) = namesti Ini. § 123. Podstavu je v beležnika mesto opravljati vse njegove posle ter pisati njegove opravilne iskalnike in znamenike. Podpisujoč beležniške listine dostavlja, da je podstav, a opiraje se na svoj vmestni dekret. Če ni sam beležnik, rabiti mu je uradni pečat onega beležnika, v čegar mesto je podstavljen. Beležnikom veljajoči predpisi se raztezajo tudi nanj, ter beležnikom za enakega se smatra, posebno kar se tiče nadzora in ustrahovalnega postopanja. § 123. 1. Glej o. 1. pri § 119. Vlil. Itclc/.niški zbori in zbornice. §§ 122—125. 87 Dokler podstavilo ') trpi, podstavljenemu be-ležniku ni dovoljeno, da bi sam beležniški uradoval.2) *) T.: nadomestitev, substitucija. — 2) Prav. min. je objavilo mnenje najvišega sodišča, da je všteti za veljavno tudi vajo bol. kandidata, opravljeno pri bol. sub-stitutu, ki je še sam bel. kandidat. (Obj. uk. 1895. s. 98.). Vlil. Poglavje. Beležniški zbori in beležniške zbornice. § 124. Kolikor beležnikov po okolišu kakega prvostopinjskega sodišča ') uradno stoluje, vsi ti so beležniški zbor. ') Prav: zbornega sodišča. § 125. Vsakemu okolišu prvostopinjskega sodišča,1) po katerem je konči 15 beležniških mest ustanovljenih, naj se iz beležniškega zbora osnuje beležniška zbornica. Zbornici bodi uradni sedež tam, kjer stoluje sodišče.2) a) Po okoliših takih sodišč,3) katerim ni moči beležniške zbornice osnovati, naj sodišče4) opravlja tiste posle, ki jih ta zakon odkazuje beležniški zbornici.5) b) Prevzem teh poslov naj pravosodni minister z ukazom izroči prvostopinjskemu sodišču*’) tudi tedaj, kadar se okolišu kakega sodišča zbornica pač osnuje, a pokaže se, da ni moči v njej vseh čestnih zborničnih mest zastaviti. *)—6) pred samostalnikom „sodišče“ ima stati vselej dotični sklon adjektiva „zborno“, (Gerichtshof). — a) Tudi, kadar je bel. zbornica izvolila predsednikom beležnika, na- stavljenega izven sedeža zbornega sodišča, imej zbornica na uradnem sedežu stalno pisarnico, v kateri se prejemajo zbornici došli poslovni kosi, sprejemajo odlokov želeče stranke in hranijo zbornični spisi, ker je le ob obstoju take pisarnice moči govoriti, da ima zbornica sedež na kraju v to določenem in ker moreta le takrat predsednik zbornega sodišča in državni pravdnik vršiti v § 142. not. r. njima dane pravice (rp. prav. min. 10. jun. 1885. š. 8983 v uk. s. 112.). — b) To velja za okoliše okrožnih sodišč Kotor in Dubrovnik. § 126. Beležniški zbor v okolišu takega sodišča,1) v katerem je po menj nego po 15 belež-niških mest ustanovljenih, more se z beležniškim zborom enega samega ali več sosednjih sodnih okolišev, bivajočih v istega višega deželnega sodišča okolišu, zediniti v en vkupen beležniški zbor, da se iz njega potem osnuje vkupna belež-niška zbornica. Tako združbo naredi pravosodni minister, dovprašavši tiste beležniške zbore, kar jih je zediniti, a če katerih med njimi že ima svojo be-ležniško zbornico, tudi njo dovprašavši. On odloči, kje bode vkupni zbornici uradno stolovati. Ni te združbe niti ne združbe takih belež-niških zborov, kateri vsak ima po 15 ali po več beležniških mest, pravosodni minister ne more braniti, ako jo udeleženi beležniški zbori soglasno nasvetujejo. Združbe, zložene po zgornjih odstavkih, mogo se prenarejati samo v dogovoru z belež-niškimi zbornicami.-) ') Prav: zbornega sodišča. — 2) Navodila o zlaganju b. zborov daje rp. pr. min. 6. nov. 1871, š. 12746. § 127. V beležniški zbornici je prvosednik in po štirje zborniki, kadar ima beležniški zbor po pet in dvajset ali po menj beležnikov; a po šest zbornikov je v nji tedaj, kadar ima belež-niški zbor po več beležnikov. Dunajska belež-niška zbornica ima prvosednika in osem zbornikov.1) Prvosednik zbornici prvoseduje tudi belež-niškemu zboru. >) Tudi bel. zbornica v Pragi je sklenila združiti se z drugimi b. zbornicami v Cehah; imela bode 8 zbornikov. § 128. Prvosednika in zbornike beležniki, spadajoči k beležniškemu zboru, izmed sebe v skrivni ‘) volitvi z glasovali2) volijo na tri leta, in kadar mine ta doba, moči jih je zopet izvoliti. Prvosedniku ter najmenj polovici zbornikov je uradno tam stolovati, kjer je zbornica, ali konči v njenem prvem obližju. Kakor ima zbornica po štiri, po šest ali po osem zbornikov, tako je tudi po dva, po tri ali po štiri nadomestnike izvoliti v zavetje, ako bi prvosednik ali kedo med zborniki ne mogel dela opravljati.3) !) = tajni. — 3) = glasovnicami (Stimmzettel). — 3) Gl. rp. prav. min. 20. dec. 1883., š. 20123 pri § 19. § 129. Prvosednika, zbornike in nadomestnike je tisti dan, ki ga ustanovi beležniška zbornica, z nadpolovično večino glasov izvoliti v shodu beležniškega zbora, kateri je v okolišu te zbornice. ') Beležniki, uradno stolujoči zunaj kraja, v katerem je zbornica, mogo tudi volitvene liste poslati zborniškemu prvosedniku. Da bodo ti volit-veni listi veljavni, podpisati in z uradnim pečatom naudariti jih je beležniku.2) Ako se ob prvem voljenju ne more potrebna večina glasov dobiti vsem čestnim mestom, kar jih je zastaviti, zopet je volitev razpisati mestom, ne še zastavljenim. Če se niti ob drugem voljenju ne dohode nadpolovična večina glasov, tedaj v ožjo volitev pridejo tisti, kateri so ob drugem voljenju imeli oziroma3) po največ glasov. A deti je v ožjo volitev vselej po dvakrat toliko mož, po kolikor jih je treba izvoliti. Neveljaven je vsak glas, kateri zadene koga v ožji volitvi ne bivšega. Kadar je po enoliko glasov, razsodi žreb (los). Če je voliti v novo-osnovano zbornico, razpisati in voditi je voljenje prvosedniku prvostopinj-skega sodišča4) v zborničnem sedežu. !) = dotičnoga zborničnega okoliša. — 2) Volilne pravice nima kazensko suspendirani beležnik (§§ 163 in 168. not. r.), pač pa jo ima beležnik na dopustu (obj. prav. min. v uk. 1896 s. 181.). — 3) — relativno. — 4) Prav: prvostop. zbornega sodišča. § 130. Kadar se kak zbornik za vselej iz zbornice loči, stopi nadomestnik za zbornika na vso dobo, dokler bi onemu še bilo uradovati. Če je prvosednik oviran, izvoli mu zbornica nado-mestnika v toliko dobo, dokler bode to oviranje. Tako volitev je najstarejšemu zborniku razpisati, in tudi opravljati mu je nujne posle med tem časom. § 131. Noben beležnik se ne sme braniti, ako ga zadene volitev za prvosednika, zbornika ali nadomestnika, prevzeti jo, če je minolo tri leta, kar je stopil iz zbornice, a iz važnih vzrokov ga vsled njegove uprosbe more zbornica tega osvoboditi. § 132. Ako posle, po določilih § 125 od-kazane beležniški zbornici, opravlja sodišče,* 1) naj se mu svetnik stalno postavi v njih vodbo, in o teh stvareh se je v zborih posvetovati in odločati jih štirim glasovalcem pod prvosedstvom poslovodnega svetnika. Če je moči, naj vsled naredbe pravosodnega ministra dva iz poprej imenovanih glasovalcev bodeta dva beležnika sodnega3) okoliša, uradno stolujoča tam, kjer je sodišče,2) ali konči v njega prvem obližju, in ta dva je beležniškemu zboru tako izvoliti, kakor beležniške zbornike. Svetnik, ki mu je izročena vodba zborničnih poslov, naj prvoseduje tudi beležniškemu zboru. Kadar v kakem sodnem3) okolišu ni konči šest ustanovljenih beležniških mest, tudi belež-niškega zbora področje preide sodišču4) v roke, in dotične posle je tako opravljati, kakor posle beležniške zbornice.'') ’) Prav: zborno sodišče. — 2) Prav: je zborno s. — 3) Prav: zbornosodnega, zbornosodnem. — 4) Prav: zbornemu sodišču. — E) Tako je v zbornosodnem okolišu Kotorskem. § 133. Beležniškemu zboru in tudi zbornici je dolžnost, paziti česti in dostojnosti svojega stanu ter zastopati njegove koristi. § 134. V beležniškega zbora področje spada: 1. Voliti prvosednika, zbornike in teh na-domestnike; § 134. Ni dopustno troske konkurznega razpisa za kako boležniško mesto izterjavati od imenovanca, dasi tako izterjavo splošno odreja sklep beležniškega zbora. 1. febr. 1888, š. 1178. NZ. 1888/8. 2. poročati, kako stoji pravosodje, ter nasvetovati, da se odpravijo najdeni nedostatki (pomanjkljivosti), in v sprejem nasvetovati nove zakone; 3. nasvetovati in svoje mnenje izrekati o združbi beležniških zborov, ter sploh nasvetovati o beležniškem ustroju (organizmu); 4. ustanavljati razdelitve davkov,1) katere nasvetuje zbornica, in presojati zbornične račune;2) 5. ustanavljati si opravilni red, ki ga je pred pravosodnega ministra pokladati v potrditev. *) = priklad, naklad (Umlagen). — ä) Ukaz od 15. jul. 1859, dz. 131 izdan za odvetniške zbornice ni uporaben tudi za beležniške naklade, za te bi bilo najume-stnejo opominjevalno in bagatelno postopanje (rp. prav. min. 3. nov. 1875, š. 14383. bel. zbornici Praški). § 135. Beležniški zbornici so odkazane te stvari: a) Nadzorovati o vedenju in uradovanju belež-nikov in beležniških kandidatov svojega okoliša, ter o njih pisati znamenike; •) b) držati ustrahovalno oblast nad beležniki in beležniškimi kandidati v čestni sodbi;2) c) uravnavati beležnike svojega okoliša ob pomotah in prepirih, ki se tičejo izpolnjevanja njih službe. Dolžnost je beležnikom, zbornico poklicati uravnavat, predno se je prijeti pritožbe; d) uravnavati, kadar so med beležniki nje okoliša ter med strankami pomote in prepiri o uradovanju ali o pristojbinah, katere beležnik zahteva; e) razsojati o podanih pritožbah ob slučajih, zaznamenanih s tem zakonom; f) potrjati beležniškim kandidatom svedočbe o vadbi; g) nasvetovati in izrekati mnenje o zakono-dajstvu, o izpremembi beležniškega ustroja ali o določbah, kod naj zbornicam bodo okoliši ali sedeži, o pomnoževanju ali zmanj-šavanju beležniških mest ali o predevanju beležniških uradnih sedežev, o izpremembah v pristojbinskem cenovniku (tarifi) itd.; h) podporovati,3) kadar se zastavljajo beležniška mesta ter ^iajo in vračajo založnine; /') skrbeti o gospodarskih stvareh ter ustanoviti opravilni red, ki ga je pred pravosodnega ministra položiti v potrditev; k) sklicavati beležniški zbor.4) ‘) T.: popise. — 2) = v častnem sodišču (Ehrengericht), h. počastni sud. — *) = sodelovati (die Mitwirkung). — 4) Kadar ima predsedstvo višega dež. sodišča potrjevati podpis kakega beležnika, ga zaprosi leta lahko sam neposrednje (rp. prav. min. 25. nov. 1884. š. 18664.). Po čl. II. odst. 11. zak. 2. okt. 1866., dz. 108. je poštnine prosto bel. zbornic dopisovanje c, k. civilnim in vojaškim oblastvom in uradom, ter njim enakim organom, dvornim uradom, pisarnicam c. kr. redov in njih vodjem, državnozborski nadzorovalni komisiji o državnem dolgu, deželnim odborom, združbam po ustavi le-tim enakim in pa njim podrejenim organom. Vsled rp. trgov. min. od 26. aprila 1874, š. 11608, pa ni poštnine prosto dopisovanje med bel. zbornicami samimi. § 136. Beležniški zbornici je pisati zname-nik ') o vseh beležnikih svojega okoliša. Vanj je postavljati dan, katerega je beležnik prisegel in službo nastopil, vsoto podane založnine, vsak ukor (grajo), katerega bi o beležniku izrekla zbornica, ali kazen, ki bi mu jo morebiti sodišče utegnilo prisoditi, in dan, katerega mu jo minola uradna delavnost, ter tudi opombo, kaj se je naredilo z njegovimi spisi. ]) T.: popis. § 137. Beležniku, kateri se hoče od uradnega sedeža oddaljiti na več nego na osem dni uradovat v kak drug kraj svojega beležniškega okoliša, prositi je privolitve od beležniške zbornice. A kadar se ne oddalji po uradnih opravilih, treba da beležnik, ako ostane čez tri dni zunaj, dohode odpust,1) katerega mu v letu dni belež-niška zbornica more dajati do šest tednov in više deželno sodišče do treh mesecev, a kar je več, pravosodni minister. Beležniške zbornice prvosednik naj deležnike, kateri se tem predpisom vprek oddaljč z uradnega sedeža, pozove, da se domov povrnejo. Vsak podani odpust') je naznaniti državnemu pravdniku v sedežu beležniške zbornice in prvo-stopinjskemu sodišču,2) v katerega okolišu beležnik uradno stoluje.'1) ‘) T.: dopust (Urlaub). — 2) Prav: prvostopinjskemu zbornemu sodišču. — 3) Po § 8. drž. osnovnega zak. od 21. dec. 1867. dz. 141, ni treba v državni zbor voljenim uradnikom in fukcionarjem za izvrševanje svojega mandata nikakega dopusta. Kakor meni prav. min. je to določilo uporabljati tudi za beležnike, da celo, kadar so voljeni v deželni zbor. Dovolj je torej, da beležnik predloži volilno potrdilo in po bel. zbornici prijavi, da se bo vdeieževal dotičnega zasedanja, obenem pa zaprosi za isto dobo postavitev namestnika ter se izreče o založnini. Bel. zbornica ima predlog takoj odstopiti prvostopinjskemu zbornemu sodišču na sedežu zbornice, ki mora, kolikor je to v njegovem območju, postaviti namestnika, uradovati po § 122. not. r. in beležnika o tem obvestiti potom bel. zbornice (rp. prav. min. 19. maja 1877, š. 6656). — Prav. min. je z rp. 15. jul. 1896., š. 12441. neki bel. zbor. razodelo, da določila § 137. not. r. ne upravičujejo nedeljskega počitka po bel. pisarnah, ter da bi odreka uradovanja ob nedeljah ne bila upravičena z ozirom na §§ 38, 34 in 35. not. r. (obj. v uk. 1896. s. 181.). — Prav. min. je z rp. 13. jun. 1902. š. 12662 neki bol. zbornici objavilo, da se določilo § 137. odst. 2. not. r. razteza tudi na oddaljitev z uradnega sedeža vsled bolezni, ter da si dohodi beležnik dopust, če oddaljitev traja nad tri dni. (Obj. v uk. 1902. s. 192.). § 138. Zbornica se na prvosednikov poziv praviloma snide konči po enkrat vsak mesec, in razen tega, kadar je treba. Kadar se sklepa o redovni kazni ter tudi o nasvetih in mnenjih tikajočih se zakonodajnih stvari, treba da se snidejo konči po štirje glasovalci, na Dunaju da se jih snide konči po šest poleg prvosednika, ob vseh drugih slučajih da se konči po dva, na Dunaju konči po štirje poleg prvosednika. Tudi prvosednik ima odločilen glas ; kadar je po enoliko glasov, tedaj njegov razsodi.1) ') = odloči. § 139. Noben družabnik *) beležniške zbornice niti nadomestnik se ne sme nikakoršnega sklepa, da mu ne odvzame veljavnosti, udeležiti, kadar koli se stvar suče o družabniku ali nado-mestniku samem ali o kaki osebi, ki si je z njim v katerem izmed razmerij, zaznamenanih v § 33. Dolžnost je družabniku, imejočemu tako oviro, da jo prvosedniku ob pravem času naznani. ') član (Mitglied). 96 Beležil liki red. § 140. Zbornični prvosednik treba da nad vedenjem beležnikov tako čuje, kakor zbornica.l) Ob nujnih slučajih je namesto zbornice njemu preiskovati beležniške pisarnice svojega okoliša (§ 154), zbornično uravnavanje ob slučajih lit. c) in d) § 135. pripravljati oziroma tudi opravljati, svedočbe o vadbi potrjevati, in razsojati o pritožbah kake stranke, da se je beležnik branil uradovati ali da je kriv pomude (§§ 35 in 103), ob zadnjem slučaju tudi kakemu drugemu beležniku dati potrebni poziv.2) ') Za prav: Zbornični prvosednik in zbornica imata čuti nad vedenjem beležnikov. 2) T.: nalog. § 141. Na zbornične ali prvosednikove sklepe ali naredbe se je moči, kolikor ta zakon ne vsta-navlja kako drugače, k višemu deželnemu sodišču pritožiti v 14 dneh od tistega dneva, katerega je vročen bil sklep ali naredba. Pritožbo je izročiti beležniški zbornici. Ako razsodbe ') niso ravnoslovne,2) tedaj se je na višega deželnega sodišča razsodbo pritožiti k vrhovnemu3) in ovržnemu4) sodišču. 1) T.: odločbe. — 2) T.: enakoglasno. — ß) najvišemu. — 4) kasacijskemu. § 142. Prvosednik prvostopinjskega sodišča ') v zborničnem sedežu in tudi ondukajšnji državni pravdnik sta upravičena, pregledovati zbornične zapisnike in spise, da zmirom na tanko vesta, če zakonito uraduje ali ne, ter tudi zahtevati prepise in izpiske v to namero. Zbornike'2) ali nadomestnike, ne izpolnjujoče te svoje dolžnosti, moči je izločiti iz zbornice. A izločilo nastopi vsled razsodbe3) ustrahoval- nega1) sodišča in samo tedaj, ako se je prej delalo po 159—163. Zbornico razdružiti more pravosodni minister. ’) Prav: prvoetopinjskega zborn. sodišča. — J) člane. — a) T.: razsodilo (Erkenntnis). — 4) T.: disciplinarnega. IX. Poglavje. Beležniški arhivi. § 143. Beležniški arhivi so za to, da prejemajo in trajalno1) hranijo spise in pečate iz službe stopivših in umrših beležnikov. Po katerih krajih in katerim okolišem je ustanoviti beležniške arhive, ter tudi njih ustroj se razglasi z ukazom pravosodnega ministra kakor pokaže potreba ter se oglasijo udeležene beležniške zbornice, katerih mu je dovprašati. *) trajno. § 144. Vsakemu beležniškemu arhivu se postavi ravnatelj, in ako je treba, pristav, kateremu je, kadar bi ravnatelj bil oviran, tudi opravljati njegove posle. Če ni pristava, naj prvostopinjskega sodišča ') prvosednik postavi nadomestnika, dokler bode ovira. § 141. 1. Rok 14. dni volja tudi za pritožbe, ki se v slučaju neenakoglasnih odločeb podajo na najviše sodišče. 8. okt. 1895. š. 11815. NZ. 1895/45. Pisarnične posle opravlja tajnik. Ako se pokaže potreba, postavijo se tudi arhivski pisarji in služabniki. Pravosodnemu ministru je nareči2) ravnatelja in pristava, a ostale uradnike in služabnike višemu deželnemu sodišču. Državna blagajnica plačuje arhivske uradnike in služabnike in troške za prevzemanje in hranilo spisov ter druge izdatke za arhivsko uradno poslovanje. 1) Prav: pr. zbornega sodišča. — 2) imenovati. § 145. V ravnatelje in pristave je, kolikor se dä, narekati ') zaslužne beležnike, katerim vendar potlej ni svobodno, opravljati beležniške posle, kadar prevzemo te službe. V zastavljanje teh mest naj beležniška zbornica, v čegar okolišu je arhiv, razpisava konkurz in priporočilo2) pošilja višemu deželnemu sodišču, kateremu dostavi svoje mnenje ter ga položi pred pravosodnega ministra. V zastavljanje ostalih mest naj beležniška zbornica priporočilo2) pošilja višemu deželnemu sodišču. ’) imenovati. — 2) T.: predlog, nasvet. § 146. Ako beležnik umrje ali se dene iz službe ali prestavi na kak drug kraj, tedaj je spise, opravilne kazalnike l) in znamenike2) z uradnim pečatom vred po beležniški zbornici pre- § 145. 1. Glej o. od 24. sept. 1903. š. 5516 pod 10 § 5. § 146. 1. O beležnikovi prošnji, naj se mu dovoli, da ob premeščenju spise vzame na novi uradni sedež, odločajo na viši stopinji v § 153. not. r. postavljena nadzorna oblastva, ne pa sodišča. 2. jul. 1878. š. 7588. Gess. 130. izročiti beležniškemu arhivu njegovega okoliša. Kadar je naredba o teh spisih zelo nujna, bodi najbližemu okrajnemu sodišču skrb, da se shranijo nekaj časa. Ako se beležnik predene z mesta na mesto v okolišu istega beležniškega arhiva, tedaj prvo-stopinjsko sodišče,11) dovprašavši beležniško zbornico njegovega dozdanjega uradnega sedeža, more mu s posebno ozirnih vzrokov privoliti, spise vzeti s saboj na novi uradni sedež. A vselej treba javno razglasiti tako privolitev in tudi spisov pre-izročevanje arhivu. ]) T.: vpisnike, registre. — 2) T.: popise, zaznamke. — 3) Prav: prvostopinjsko zborno sodišče. § 147. V prevzemanje spisov naj beležniška zbornica odpošlje svojega zbornika,1) kateri naj tenko preišče, ali so spisi, opravilni kazalniki2) in znameniki2) vsi ali ne, ter naj o tem sestavi zapisnik in ga s pismi3) vred vpoloži beležniški zbornici. Zbornica treba da pisma,3) in če se pokaže, da niso vsa, najprvo priredivši postopek v njih dopolnitev, odda beležniškemu arhivu. Kadar se najdo novci ali vrednostni papirji, beležniku izročeni po §§ 107—109, na drobno jih je zabeležiti z dostavkom, kako so bili hranjeni, in s popisom dotičnih zavezkov, ter brez nobene pomude sodišču oddati. *) člana. — 2) Gl. op. 1. in 2. pri § 146. — 3) T.: spise (Akten). § 148. Kadar kakih spisov ni, tedaj beležniku, kateremu je spise oddajati, ali če je on mrtev, zastopniku njegove ostaline beležniška zbornica ukaže, spise, kar jih nedostaje (manjka), takoj doložiti,1) ali če je treba, v roku, kateri se mu po okolnostih postavi. Ako jih ne doloži,1) treba udeležencem v njih pravic obrambo osebno, in kadar se to ne bi moglo, z razglasom povedati, da se je našel nedostatek (manjkanje.) Če ima odpravek od izgubljenega prvopisa2) kak udeleženec ali ga hrani katero oblastvo ali drug beležnik, naj ga beležniška zbornica v svoje roke zahteva, ter od njega, ako ni pomisleka, naredi prepis, ki ga poverita zbornica in arhivski načelnik, potem naj ga shrani, da se z njim dopolnijo beležniški spisi in od njega dalje izdelujejo odpravki. Zahtevani odpravek se povrne. Če opravilni kazalnik2) ali kak znamenik ni poln, prirediti je, da se dopolni, kolikor more. Treba je o dopblnitvi spisov in o tem, kako se je to napravilo, izdelati zapisnik ter ga spisom prideti s tistimi pismi4) vred, kar se jih tiče dopolnitve. Troški o dopolnitvi zadeno vselej beležnika, ki je spise izročiti dolžan, ali njegovo ostalino.5) ’) donesti (beibringen). — '2) izvirnika. — 3) " vpisnik, register. — 4) spisi (Schriftstücke). — 5) - zapuščino. § 149. Arhivski ravnatelj edin ima pravico, da od spisov, kateri so v beležniškem arhivu, daje odpravke, izpiske, prepise ali svedočbe, da privoljuje pregledovati jih ali da povrne kako listino, katero je bil v hrambo prevzel beležnik, a zdaj se nahaja pri teh spisih. Iz arhiva izdavane beležniške listine pove-ruje arhivski ravnatelj in pritiska nanje arhivski pečat. Predpisi o teh vrstah poslovanja zapovedani beležnikom raztezajo se po svojem zmislu tudi na arhivskega ravnatelja. Arhivske pristojbine se pobirajo *) po cenov-niku beležnikom predpisanem, ter gredo v državno blagajnico. l) Način določajo pr. min. u. IS. okt. 1859, dz. 394, rp. 18. okt. 1859, š. 16171 in 29. apr. 1860, š. 5020. § 150. Ako se arhivskemu ravnatelju zdi, stranki ne privoliti, da bi se ji dal odpravek, izpisek, svedočba ali prepis iz spisov, ali da bi smela spise pregledovati ali se ji povrnila kaka zadnjevoljska naredba ali v hrambo izročena listina, naj stranki, če zahteva, takoj pismeno pove, zakaj se tega brani. Kadar stranka tnčni, da krivico trpi zaradi takega branila ali z odmerilom pristojbin, utegne ') se pritožiti onemu prvostopinjskemu sodišču,2) ki je v sedežu beležniškega arhiva, da ji razsodi3) s prihrambo pritožbe višemu deželnemu sodišču. Arhivskega ravnatelja razsodba4) se more izpremeniti samo tedaj, ako je bil poprej do-vprašan. l) = sme, more. — j) Prav: prv. zbornemu sodišču. — 3) = odloči (entscheidet). — 4) = odločilo, odločba. § 151. Kar je po § 111 beležniku storiti, kadar umrje človek, čegar zadnjevoljska naredba je med njegovimi spisi, to je tudi arhivu izpolnjevati o zadnjevoljskih naredbah pri njem hranjenih. § 152. Po tistih okoliših prvostopinjskih sodišč,1) koder ni beležniških arhivov, naj ta sodišča opravljajo posle, pripadajoče arhivskim urad- nikom. Sodni prvosednik naj v to namero enemu izmed svetnikov tega sodišča izroči poslovanje arhivskega ravnatelja.2) *) Prav: p. zbornega sodišča. — 2) Prav. min. je z rp. 27. marca 1900, (uk. š. 18.) sodišču nakazalo, kako imajo imeti v pregledu zadnjevoljske naredbe, ki so prišle s spisi kakega beležnika v beležniški arhiv. X. Poglavje. Nädzor nad beležniki in ustrahovalno *) postopanje z njimi. § 153. Najviši nädzor nad beležništvom pristoji pravosodnemu ministru, a pazka o be-ležnikov in beležniških zbornic uradovanju prvo-sedniku prvostopinjskih in drugostopinjskih sodišč.2) Beležniškim zbornicam je prvim na belež-nike paziti o njih uradni delavnosti in kako njih vedenje ustreza svojemu stanu.'1) § 153. 1. Sodišča nimajo pravice, da bi beležniku grajali ali prepovedali obrtovno zastopanje stran ek. 17. sept. 1895. š. 11335. NZ. 1895/421, beležnikovo uradovanje smejo nadzorovati le takrat, kadar jo le-ta sodni komisar. 18. apr. 1901. š. 342. GZ. 1901/36; 2. samo tedaj smejo beležniko tudi kaznovati z opomini in kaznimi zaradi nereda. 19. nov. 1873. š. 9240 Gess. 50; 3. pač pa smejo beležnikom naložiti denarno kazen zaradi kršenja dolžnega ugleda. 21. maja 1875. š. 5249. Gess. 70. 4. Sodiščem ob sebi ni dopustno, da bi beležnikom grajali nerodnosti, ki so jih opazila ob sprejemanju beležniških spisov. 24. maja 1881. š. 5834. Gess. 178. NZ. 1881/28. ') disciplinarno. — 2) Prav : drugostopinjskih zbornih sodišč. — O dolžnosti boležnikov podajati statistično preglede o beležniških aktih in spisih, ki so jih sprejeli kakor sodni komisarji, gl. rp. prav. min. 25. okt. 1896. š. 21789., uk. 39. § 154. Beležniški zbornici je dolžnost, zdaj ter zdaj odpravljati poslanca pregledovat spise okrog beležnikov svojega okoliša, da se uveri, ali njih uradovanje ') prav teče ali ne. O manjših nedostatkih, zvedenih tako ali drugače, naj ona beležnike primerno opomni, a večje, vsakakor poprej beležnika dovprašavši, naj višemu deželnemu sodišču naznani. Prvosednikom viših deželnih in prvosto-pinjskih sodišč2) po sedežih dotičnih zbornic je nadzorovati, da se beležniška zbornica ne ogiblje,3) večkrat spise pregledovati okrog beležnikov svojega okoliša. Prvosedniku prvostopinjskega sodišča4) v zborničnem sedežu je zdaj ter zdaj preiskovati zbornično in arhivsko pisarnico, ter potem, kakor preiskovanje pokaže, prirediti, česar bi se zdelo treba. A ta prvosednik ima tudi pravico, ako nastane trden pomislek o kakega beležnika iz zborničnega okoliša rednosti v poslovanju, da sam ali sodnika odposlavši, stvar ob enem priznanjaje beležniške zbornice prvosedniku, preišče beležni-kove spise, ter kakor preiskovanje pokaže, pri- § 154. 1. Okolnost, da je bel. zbornica radi nedostatka opominjala v zmislu § 154. od. 2., no ovira kasnejše izvedbe disciplinarnega postopanja zaradi istoga dejstva. 6. maja 1897. š. 3049. OZ. 1899/27. redi, česar je treba. K beležniški zbornici je naznaniti, kaj preiskovanje na videž dene. Kadar se ob preiskovanju spisov beležni-kovih ali arhivskih pokaže nedostatek, prirediti je postopanje v dopolnitev (§ 147 in dalje).'1) !) = poslovanje (Geschäftsgang). — 2) Prav: prvo-stopinjskih zbornih sodišč. — :l) = zanemarja (vernachlässigt). — 4) Prav: prvostopinjskega zbornega sodišča. 6) Uradno revizijo o ravnanju z novci stranek določa rp. pr. min. 18. dec. 1897, š. 28378. § 155. Beležnika, čegar vedenje jemlje čast ali dostojnost njegovi službi, naj zbornica zadene z redovnimi kaznimi. Redovni kazni sta opominjevanje, kake dolžnosti naklada stan, ter pismen ukor (graja). Na tako naredbo pritožbe ni. Državnemu pravdniku v zborničnem sedežu naj se priznani vsaka redovna kazen. Enako se tudi beležniški kandidatje mogo opominjati in koriti (grajati). § 155. 1. Nerodnost ni: legalizacija podpisov na pravno neveljavnih pogodbah. 28. okt. 1880. š. 6109. Gess. 167; neuporaba uradnega pečata ob legalizacijah. 14. dec. 1899. š. 11106. GZ. 1900/31; izdelovanje za prisojilo o zapuščini potrebnih spisov, dasi je beležniku znano, da jih hoče zapuščinsko sodišče izdelati samo. 16. marca 1899. š. 14641. NZ. 1899/24; okolnost, da beležnik pri razpravi, ki jo ima kakor sodni komisar, da svojemu pomočniku zastopati kako stranko. 11. junija 1885. š. 2203. Gess. 241; Glej tudi o. 8. pri § 79. 2. Zaradi nečednosti je kaznovati: javno ponudbo, da se bodo bel. opravila izgotavljala za ceni honorar. 28. jun. 1898. š. 7722. GZ. 1898/42; dalje glej o. 6. pri § 5, 9. pri § 79. § 156. Kadar je prvostopinjskemu sodišču ') opravljati beležniške zbornice posle, tedaj to sodišče v zboru, osnovanem vsled § 132, sme po zgornjega paragrafa določilu beležnike in beležniške kandidate opominjati in koriti v redovno kazen. Kadar beležnika sodišče köri, svobodno mu je pritožiti se višemu deželnemu sodišču. ') Prav: prvostopinjskemu zbornemu sodišču. § 157. Če beležnik kako dolžnost, s tem zakonom ukazano beležnikom, prestopi ali z vedenjem sramoti svojega stanu čast ali dostojnost, postopati je z njim ustrahovalno ') ter zadeti ga z ustrahovalno ') kaznijo. 8. Višega deželnega sodišča disciplinarni senat more le v primerih § 157. not. r. po meri §§ 1(10, 1U2. not. r. postopati proti beležniku, v primerih § 155. not. r. pa odloča bel. komora, na kar zasebniku ni pritožbe. 16. nov. 1905. š. 9134. NZ. 1906/12 (19. maja 1882. š. 4745. Gess. 193.) 4. Kadar disciplin, senat viš. dež. sodišča v dejanskem stanu, odkazanem po § 157. not. r. javni razpravi, uvidi samo nered nost, odloči sam na kako § v 155. not. r. navedeno kazen zaradi nereda. 24. nov. 1904. š. 10669. GZ. 1905/221, tako tudi ob konkurenci disciplinarnih in redovnih pregreškov. 8. maja 1881. š. 9004. Now. III, 181. § 157. 1. Meja med disciplinarnimi pregreški, označenimi v § 155. in 157. not. r. je v velikosti obdolženega dejanja. 18. nov. 1897. š. 10015.'OZ. 1897/50. 2. Ni zadržka, da bi se storilec ne kaznoval disciplinarno, dasi se je bila radi istega dejanja že izrekla kazenska sodba. 18. nov. 1897. š. 10015. GZ. 1897/50; niti tedaj, kadar se je kazensko postopanje zaradi dejanja, ki je kaznovati disciplinarno, končalo z oprostilno sodbo. 13. dec. 1900. 10369. GZ. 1901; niti, kadar je bel. zbornica radi istega dejanja že dala opomin po б 154. od. 2. not. r. 6. maja 1897 š. 3049, GZ. 1899/27. Vsem oblastvom je dolžnost, ako ob svojem uradovanju zapazijo kakega beležnika ustrahovalen prestopek, naznaniti ga beležniški zbornici, državnemu pravdništvu ali prvostopinjskemu sodišču2) v sedežu beležniške zbornice. To naznaniti so upravičene tudi stranke. *) == disciplinarno. — 2) Prav: prvostop. zbornemu sodišču. § 158. Ustrahovalne kazni so: a) Pismen ukor; b) do petsto goldinarjev globe; c) odstava‘) od službe največ na leto dni; d) odprava od uradovanja. Z odstavo se beležniku tudi prepoveduje, opravljati v § 5. zaznamenane uradne posle. 3. Disciplinarni progreški niso: nedopustno in obrtovno zastopanje v spornih stvareh. 31. maja 1883. š. 2745. Gess. 216 (25. julija 1899. š. 11403. Zb. 683); — zamudno vračilo spisov, ki jih je beležnik prevzel, da bi izrekel pravno mnenje. 1. aprila 1880, š. 2692. Gess. 157; — prepustiti pomočniku zapuščinsko razpravo, ki se jo beležniku izročila kakor sodnemu komisarju. 11. jun. 1885, š. 2203. Gess. 241; — zahtevanje manjših pristojbin kakor so po tarifi. 26. jan. 1864. š. 591. Gess. 18. 4. Disciplinarni pregrešek je, ako beležnik ob sestavljanju bel. spisa, katerega predmet je zemljišče, polog knjižnega stanu ne upošteva tudi dejanskih posestnih razmer; beležnik je odgovoren za dotično zamudo po § 157. not r. 11. febr. 1904. š. 7351. GZ. 1904/341.; ravnotako, ako si beležnik v pravnem, če tudi v svoji stvari sklonjenem poslu, nakloni neprimerno visoke koristi, vodeče k gospodarskemu oškodovanju sopogod-nika. 5. nov. 1903. š. 17128, GZ. 1904/13. 5. Druge odločbo o disciplinarni oceni beležnikovih dejanj ali opustitev glej posebno pri §§ 2, 5, 31, 33, 34, 40, 55, 88, 117, 154, 155. Beležniške kandidate, vmeščene za belež-niške podstave,2) moreta zaradi ustrahovalnega1) prestopka zadeti kazni sub a) in b) zaznamenani, ter tudi kazen odprave s podstavila, poslednja s to močjo, da kandidat podstavila, s katerega mu je odstopiti, novič ne more nikjer prevzeti, dokler leto ne mine. Globa1) se more prisoditi ob enem tudi s kaznijo odstave, oziroma odprave s podstavila.5) l) T.: odstavitev (Suspension). — 2) T.: namestnike — 3) Gl. op. 1. pri § 157. — 4) T.: denarna globa (Geldbusse). s) Zakon 2. aprila 1885., d z. 84., § L: Globe, katere se kot disciplinarne kazni prisojajo beležnikom in bolež-niškim podstavom po § 158. bel. reda od 25. jul. 1871., dz. 75., pripadajo penzijskemu zavodu avstrijskega društva beležnikov na Dunaju. — Dokler vendar obstoji družba za beležniške vdove in sirote v kraljevini češki, pripadajo tej družbi globe, katere so kot disciplinarne kazni nalagajo beležnikom na Češkem. — Ukaz ministrstva za pravosodje od 12. aprila 1885, dz. 85.: V izvršitev zak. od 2. aprila 1885. dz. 34., ukazuje ministrstvo pravosodja naslednje: 1. V disciplinarnem razsodili!, s katerim se deležniku ali beležniškemu podstavu prisoja kaka globa, treba je povedati, komu pripada globa. 2. Više deželno sodišče naj precej, čim se upravo-krepi disciplinarno razsodilo, izrokujoče neko globo, priobči izpisek iz disciplinarnega razsodila onemu sodišču prve stopinje, katerega dolžnost je po § 163 beležniškega reda, izvršilo opraviti in nadzirati. 3. Sodišče prve stopinje naj reče obsojencu, da globo v štirinajstih dneh položi pri sodišču, ker bi se sicer po-silno poterjala. § 158. 1. V izterjanje beležniku naloženih denarnih glob moči je seči z izvršbo tudi na beležniško kavcijo. 7. maja 1890. š. 9541. Zb. 13275. 4. Ako ta poziv brez uspeha ostane, naj .sodišče prve stopinje globo poterja po predpisih o izterjavanju glob v kazenskem postopku. 5. Iznos globe naj sodišče prve stopinje odpravi onemu penzijskemu zavodu, kateremu se je izreklo, da globa pripada. § 159. Treba da ustrahovalno sodišče odmeri kazen po tem, kolikoršna je prestopljena dolžnost ali preteča kvara. Posebno mu je gledati premišljenosti, mere neskrbnosti, vdejstvo-vanja,1) katero prestopljena dolžnost more imeti do moči izdelanih beležniških listin in do poznejše zaupnosti k beležniku, ter tudi na to, če so beležnika morebiti že prej niže kazni zadele brez uspeha. Ustrahovalno sodišče manjše kazni nego 25 gld. globe zlasti ne more tedaj prisoditi, kadar je ustrahovalni pregrešek zoper kakega tistih predpisov tega zakona, katerih se je zato držati, ker sicer beležniška listina izgubi javnolistinsko krepost, ali kadar beležnik potrdi v beležniški listini, da se je kako dejanje vršilo v pričo njega, če tudi se v pričo njega nikakor ni godilo. Ako je beležnik zaračunil više pristojbine nego po cenovniku, ter se ne more opravičiti z nikakoršno izgovorljivo pomoto, ni mu prisoditi manjše kazni nego štirikrat tolikšno globo, kolikor je preveč zahteval, a če je to storil že večkrat, ne manjše nego osemkrat tolikšno, kolikor je preveč zahteval. !) T.: vpliv, vplivanje (Einfluss). § 159. 1. Denarne globe 600 gold. ni prisoditi niti v primeru § 159. zadnji odst. not. r. 5. avg. 1880. š. 1510 Gess. 161. § HiO. Ustrahovalne kazni više deželno sodišče, v katerega okolišu uradno stoluje krivičen! ') beležnik, prisoja, prej postopavši po tem zakonu ter poslušavši višega državnega pravdnika. >) = obdolženi (angeschuldigte). § 161. O sestavi ustrahovalnega starešinstva (senata) in o ustrahovalnem postopanju veljajo po svojem zmislu predpisi, kateri so z zakonom od 21. maja 1868, dz. 46 o sodnih uradnikov ustrahovalnem preiskovanju v §§ 9—26 in 39—41 ukazani postopanju v prvi in v drugi stopinji, kolikor v naslednjih paragrafih ni posebnih določil. § 162. S pritrditvijo višega državnega pravdnika more ustrahovalno sodišče, obdolženca poprej ne dovprašavši ter ne ukrenivši nikakoršnega posebnega sklepa o pričetku ustrahovalne preiskave, * 2 3 4 5 § 160. 1. Disciplin, pregreški beležnikov in njih namestnikov ne zastarajo. 28. febr. 1879. S. 12205. Gess. 140. 2. Moö disciplin, senata viš. dež. sodišča ne jenja z o dreko beležništvu, oziroma z izstopom iz vrste kandidatov. 19. jan. 1888. š. 8590 neobjavljeno. (2. okt. 1872. š. 9108. Gess. 42). 3. Glej o. pri § 153. § 161. 1. V disciplin, postopanju ne vel ja obtožbeno načelo. 16. marca 1899. š. 14641. GZ. 1899/28.' 2. Sodba civilnega sodišča ne more biti edini temelj disciplinarnemu razsodilu. 28. aprila 1896. š. 2432. GZ. 1901/48. 3. Dopolnitve k vzklicnim izvodom v disciplin, postopanju je podati v 8. dneh po vročitvi razsodila 7. maja 1879, š. 3225. Gess. 141. 4. Obnova disciplin, postopanja proti notarjem je dopustna; tu se uporabljata 30 in 35. zak. od 21. maja 1868. dz. 46. — 10. aprila 1885. š. 245. Gess. 240. 5. Glej o. 3. pri § 155. takoj prirediti ustno razpravo in krivičenega ') be-ležnika neposredno pozvati nanjo. Beležniku na to naredbo pritožbe ni. ') = obdolženega. § 1(53. Vsak sklep o pričetku ustrahovalne preiskave ter vsako oprostilno ali obsodilno ustrahovalno razsodbo,1) kadar v pravno moč stopi, treba priznaniti k beležniški zbornici. Ako razsodba1) izreka odstavo ali odpravo od uradovanja, treba da se razglasi tudi z uradnimi deželnimi novinami ter naznani sodiščem, zaznamenanim v § 16. Odpravo od uradovanja treba vrhu tega naznaniti pravosodnemu ministru. Priredba, da se prisojena kazen izvrši, in pazka nad izvršilom pristoji prvostopinjskemu sodišču,2) v katerega okolišu beležnik uradno stoluje. Kazen odstave ali odprave z uradovanja stopi v moč od tistega dneva dalje, ko se beležniku vroči izvršilni ukaz ali taka razsodba,1) o kateri se ni moči dalje pritožiti. Sodišče, kateremu se izvršilo naroči, naj samo ali po sodniku uradni pečat beležniku vzame in beležniški zbornici da v hrambo (§ 42.). ’) T.: razsodilo (Erkenntnis). — 2) Prav: prvostop. zbornemu sodišču. § 1(54. Po triletnem brezmadežnem vedenju more beležnik prositi, da se mu izbriše vsaka redovna kazen, vpisana v beležniški znamenik § 164. V vpisniku se smejo izbrisati samo kazni zaradi nereda in ukori, ne pa hujše disciplinarne kazni. 7. jul. 1891 š. 7316 NZ. 1891/36. ali vanj zaznamenani pismeni ukor. Razsodba1) o tem pristoji beležniški zbornici in oziroma ustrahovalnemu sodišču. ‘j T.: odločba. § 165. Odstavo z uradovanja za tedaj ') naj ustrahovalno sodišče ukrene: a) kadar se beležnik v zapor dene, dokler teče redna kazenska pravda; b) kadar brani kak resen pomislek, da bi med ustrahovalno preiskavo ali kazensko pravdo še dalje uradoval ; c) kadar se njegova založnina pokaže zelo okršena § 27); d) kadar beležnika zadene konkurz, ali kadar iz drugih vzrokov izgubi samovoljno upravljanje z imovino. Ako je ob teh slučajih odkladati pogibeljno (nevarno), more prvostopinjsko sodišče,2) v katerega okolišu beležnik uradno stoluje, prirediti časno odstavo; a treba da jo naznani ob enem ustrahovalnemu sodišču, kateremu je odstavo nemudoma ali potrditi ali ovreči. ') = začasno (mittlerweile). — 2) Prav: prvostop. zborno sodišče. § 166. Na ustrahovalnega sodišča sklep, s katerim se prisodi časna odstava, svobodno je beležniku, a na sklep, s katerim se odstava odvrne, svobodno višemu državnemu pravdniku pritožiti se k vrhovnemu ') sodišču. Take pritožbe je vpolagati v osmih dnevih po priznanilu ’) sklepa ter nemajo ustavljajoče moči. Izvršilo časne odstave se godi tako, kakor ustanavlja § 163. ') T.: najvišemu. — 2) T.: obvestilu. § Ki7. Ako razvidi ustrahovalno sodišče, da se more ustrahovalni pregrešek, katerega se deležnik dolži, tudi kaznovati po občnem kazenskem zakonu, naj naznani nadstojnemu ') kazenskemu sodišču. Dokler preiskava pri kazenskem sodišču teče, ne sme zaradi istega dejanja teči zoper deležnika tudi ustrahovalno postopanje. Kazenskim sodiščem je dolžnost, kadar koli se kakemu deležniku preiskava prične ali ga zapor zadene, to naznaniti beležniški zbornici in višemu deželnemu sodišču, a kadar kazensko postopanje mine, tem oblastvom podati prepis tiste razsodbe,2) s katero se je postopanje dokončalo. Enako priznanilo3) je podati beležniški zbornici, ako se je kazensko postopanje godilo z be-ležniškim kandidatom. ') T.: pristojnemu. — 2) T.: odločbe (Entscheidung). - s) Gl. op. 2) pri § 166. § 168. Če beležniške zbornice prvosednik zve, da deležnika nad 14 dni brez privolitve v svojem uradnem kraju ni, naj naznani nadstojnemu *) ustrahovalnemu sodišču. ') Gl. op. i) pri § 167. § 169. Kadar kak deležnik zaradi telesnih ali dušnih slabosti ‘) bode stalno nesposoben opravljati službo, naj mu beležniška zbornica, a kadar ona dolžnosti ne stori, tedaj prvosednik § 167. Glej o. 2. pri § 167. prvostopinjskega sodišča -) v zborničnem sedežu, naloži, da iz beležniške službe stopi v roku primerno ustanovljenem. Ako beležnik temu naložilu ne ustreže, naj beležniška zbornica, oziroma sodni prvosednik naznani višemu deželnemu sodišču. Višemu deželnemu sodišču je delati po zmislu §§ 52—54 tistega zakona, ki je o ustrahovalnem postopanju s sodnimi uradniki, ter izreči sodbo, da je uradovanje beležniku minolo. ') — hib, napak (Gebrechen), h. mana. — Prav : prvostop. zbornega sodišča. — 3) Prav: zbornega sodišča prvosednik. § 170. Troške uradnih opravil o nadzorovanju in o ustrahovalni oblasti plačuje država, kolikor ta opravila spadajo sodiščem v področje, a beležniška zbornica, kolikor spadajo v njeno področje. Ako te vrste uradna opravila dokažo, da je beležnik res kriv, naj on povrne troške, kar se jih je narastlo. Kjer beležniške zbornice posle izvršuje sodišče (§ 132), tam država temu sodišču zalaga tudi tiste troške, kar jih ima, ko nadzorno in * I. § 169. 1. Beležniku ni pritožbe proti zdravniški preiskavi, ki jo je odredil predsednik zbornega sodišča I. stopinje vsled mudnosti beležniške zbornice. 24. sept. 1896 š. 8089 GZ. 1897/47. 2. Odredbe in odločbe, ki so izdati temeljem § 169. not. r. spadajo v delokrog nadsodnega disciplin, senata. 24. sept. 1896 š. 8089 GZ. 1897/47. 3. Beležništvo radi duševne bolezni pod skrbnika dejanega beležnika mine takoj, ne da bi se postopalo po § 169. not. r. 18. aprila 1883 š. 4648. Gess. 209. ustrahovalno uraduje, beležniške zbornice področje opravljaje. Kedor troške zalaga '), temu naposled tudi ostanejo, ako se beležniku ne dokaže krivica,2) ali ako jih ni izterjati.3) ‘j = predujme (h. predujmioe) daje (vorsehiesst). — j) T.: krivda (Verschulden). :,j V veljavnosti ostanejo predpisi o sodelovanju sodišč v stvareh notarstva. (jn. čl. VIII. š. 6.) XI. Poglavje. Beležniške pristojbine. § 171. Beležniki smejo od svojih uradnih opravil pristojbine jemati samo po določilih, katera so v pridejanem cenovniku (tarifi). Prepovedane ter neveljavne so pogodbe o viši meri pristojbin, nego jo ustanavlja cenovnik. Samo kadar se stvar suče o poslih, ki so nenavadno obsežni, vrlo težavni ali ki nakladajo posebno odgovornost ter jim je treba zelo obšir- § 171. 1. Dohodki iz beležnikovega uradovanja se ne dajo izvršbeno sekvistrirati. 26.jun. 1888.š.7746 Zb.9496. 2. Zahtevanje manjših pristojbin, kakor so po tarili, ni disciplinarno kažnjivo. 26. jan. 1864 š. 5i)l tiess. 18. 3. Disciplinarni progrošok je javna ponudba, da se beležniški posli preskrbujejo za nizko nagrado. 28. jun. 1898 š. 7722 G Z. 1898/42. 4. § 171. odst. 8. not. r. ustanavlja pogoje zaračtin-janju viših kakor conovniških pristojbin alternativno, no kumulativno, en sam pogoj § 171. odst. 3. not. r. zadostuje v zaraČunjanje viših pristojbin. 17. maja 1906 š. 3563 Not. Z. 1906/241 GZ. 1906/37-39. nega pripravljanja, ali kateri vzemo neprimerno obilo časa, more beležnik, izrekoma povedavši vzroke, zakaj bi pristojbina po cenovniku ne bila dovolj, zahtevati višo, svojemu nenavadnemu delu ustrezajočo pristojbino, katero je, ako se z lepa ne dogovori, s sodnim ustanovilom ukreniti.1) i) = ustanoviti (feststellen). § 172. Če je kaka beležniška listina izdelana o dveh ali o več, med saboj zvezanih pravnih opravilih, sme se pristojbino zahtevati samo od enega izmed njih; a odmeriti jo je po tistem ce-novnikovem, semkaj spadajočem postavku, kateri beležniku najbolj ugaja.1) *) I. Vavroh misli, da je smeti le enojno pristojbino zahtevati ob notranji zvezi, kadar posamezna pravna opravila nimajo zase obstoja, sicer pa da je računati pristojbino za vsako pravno opravilo zase. (NZ. 1907/820). § 173. Od posla, katerega beležnik na zahtevanje kake stranke dela v tistem času, kar ga je od 7. ure zvečer do 8. ure zjutraj, poviša se vsaka pristojbina za polovico nad cenovnikov postavek. § 174. Od pričetih uradnih poslov, kateri so brez beležnikove krivde ostali nedovršeni, beležniku pristoji primerna odmena (odškodovanje), katera nikakor ne more sezati do pristojbine, odmerjene dovršenemu uradnemu poslu, Ako se ni moči z lepa dogovoriti, naj sodno ustanovilo ukrene odmeno.1) ■) Up. lin. min. 16. marca 1908 š. 4819. (uk. 1908/114) izvaja, da mora beležnik tudi kadar je sodni komisar in § 173. 1. Glej o. 2. pri § 31. predloži spise sodišču z izrecnim zahtevkom, naj se mu troški prisodijo, dotične predložne pole kolkovati po 1 K, tudi, kadar je tak zahtevek na zapuščinskem zapisniku samem; ako so ob takem slučaju troški navedeni na posebnih polah, so le-te kolkovati za priloge (po 30 h). Po rečenem bi pol ne bilo kolkovati, ako ob predlogu ni stavljen izrecen zahtevek za prisodbo pristojbin. (Glej kritiko o neumestnosti tega razpisa v NZ. 1908/141). § 175. V plačilo pristojbin so za poroka, če ni o tem kakega posebnega dogovora, vsi tisti, kateri so uradno opravilo zahtevali ali se v njem zaradi česa pogodili, in to vsi za enega, eden za vse.1) ') = nerazdelno (zur ungeteilten Hand). § 176. Beležnik je upravičen, takoj po dokončanem uradnem opravilu zahtevati, da se mu plačajo pristojbine. V zalogo ') tistih gotovinskih izplačil, kar jih je vedeti da bodo, more beležnik tudi pred začetim uradnim opravilom zahtevati, da mu stranka takoj tedaj naprej odšteje primerno vsoto. Deležniku je dolžnost, odpravke, izpiske, prepise, svedočbe in svedočila stoprv (še le) izdajati, kadar so pristojbine že plačane. ') = v pokritje (Zur Deckung). § 177. Namesto beležnika vmeščeni podstav J) je upravičen, pristojbine od stranke jemati ne samo od uradnih poslov, kar jih sam opravlja, nego tudi od onih odpravkov, izpiskov, prepisov, svedočeb § 176. 1. Beležnik mora prepis beležniškega spisa predložiti v odmero pristojbine, če se mu je bila belež-niška pristojbina plačala ali ne. Upr. s. o. 22. sept. 1891 š. 3857 Budw. 6119. in svedočil,2) kar jih daje iz zapisov3) tistega be-ležnika, katerega nadomešča. Ako je podstav vmeščen za odstavljenega4) beležnika, ta ne sme imeti deleža od pristojbin, katere podstav dobiva. Dogovor o tem ni veljaven. !) = namestnik (Substitut). — 2) T. : posvedočeb (Beurkundungen). — 3) = spisov (Akten). — 4) = suspendiranega. § 178. Treba da beležnik zaračunjene pristojbine najpoprej zabeleži na beležniške listine prvopis, ki ostane med njegovimi spisi, in potem na stranki izdavani odpravek, poverjeni prepis, svedočilo ali svedočbo, ter da prejem potrdi na prvopisu,1) in ako se zahteva, tudi na izdavani beležniški listini. Kadar stranka hoče, izda ji beležnik ob njenih stroških poseben pristojbinski znamenik, na katerem je, kadar se plačilo prejme, potrditi, da je res prejeto. ') izvirniku. § 179. Če se stranka protivi pristojbinam, kakor si jih beležnik odmeri, in beležniška zbor- § 178. 1. Beležnik nima retencijske pravice do spisov, vročenih mu od stranke, ker mu le-ta ne plača zastopniških troskov. 31. dec. 1879 š. 142611 Zb. 7713. § 179. 1. Zadostuje navadno upiranje stranke, da bi plačala beležniške pristojbine. 11. aprila 1878 š. 3877 Gess. 117. 2. Predpis § 179 not. r. se tiče le pravih beležniških pristojbin beležnikov in njih zaslužka za sestavljanje zasebnih listin, ne tudi zaslužka za izdelavo vlog. 7. nov. 1876 š. 13228 Zb. 6276. 3. Glej o. 11. pri § 6. in o. 9. k op. ^ § 5. niča brez uspeha to stvar z lepa uravnava, ali če stranka tega uravnila ') iskati neče, naj, ako be-ležnik ali stranka uprosi, prvostopinjsko sodišče2) v zborničnem sedežu pristojbine ustanovi, poprej dovprašavši tudi ono stranko, ter vsakakor zve-devši beležniške zbornice mnenje (§§ 171, 174). Poprime se li stranka pritožbe proti sodnemu izreku, ta pritožba samo tedaj ovira izterjati pristojbino, kakoršno je ustanovilo sodišče, kadar jo stranka sodišču založi 3) ') == posredovanja (Vermittlung). — 2) Prav: prvost. zborno sodišče. — 3) T.: položi. § 180. Beležnikove pristojbine, kar jih ustanovi sodišče, terjajo se po tistih predpisih, kateri veljajo o terjanju pristojbin, plačevanih za sodne uradne posle. § 181. Od beležniške listine, katera je iz napake v obliki ali sicer iz beležnikove krivde neveljavna, od odpravkov, izpiskov, prepisov, sve-dočeb in svedočil, ki iz nedostatkov niso za rabo, ni plačevati nič pristojbin, ter zahtevati se more vračilo, ako so že plačane. § 182. Beležnik, kateri večjo pristojbino postavi nego je določena v pridejanem cenovniku, naj udeležencem povrne, kolikor je vzel preveč, in vrhu tega je postopati z njim po X. poglavja predpisih. § 183. Pravosodni minister ima oblast, da vsled nasveta beležniške zbornice ali njo dovprašavši po razmerah, v kakoršnih je posameznim krajem občilo ali cena, utegne določene postavke pridejanega cenovnika vse ali nekatere med njimi povečati ali zmanjšati, a ne več nego za 20 odstotkov ustanovljenih pristojbin. § 184. Zgornja določila, razen onih, ki so v § 181,') po svojem zmislu veljajo tudi o plači, katera beležniku pristoji od sestavljanja zasebnih (privatnih) listin. Beležniku je tudi ob tem slučaju dolžnost, da zahtevane pristojbine zabeležuje na listine izdavane strankam, ter da to podpisuje. A ne sme ob taki priliki niti pristaviti, da je beležnik, niti ne naudariti uradnega pečata. l) Ta številka je pomotna v izvirniku in v prevodih; biti mora 180. § 184. 1. a) Beležnik, kateremu jo kakor sodnemu komisarju izročena zapuščinska razprava, ni upravičen, da bi dedičem delal vloge in jih podajal sodiščem. b) Kadar je sodni komisar, ne smo strankam raču-niti nikakoršnih pristojbin, temuč mora sodiščem prepustiti njih odmero in izterjanje. 5. nov. 1908 š. 17128 G Z. 1904/13. Dodatek. Beležniški cenovnik (tarifa). § 1. Beležniške pristojbine so: I. Poslarina (plačilo od posla),1) ali po vrednosti, kakoršne je stvar, ali po ustanovljeni ceni; II. časarina;2) III. oddaljarina in potarina;3) IV. pisarina. •) adv. tar.: opravilna nagrada. — 2)adv. tar.: pristojbina za zamudo časa. — :ij adv. tar.: razdaljne pristojbine in potni troski. 1. Poslarina ali po vrednosti, kakoršne je stvar, ali po ustanovljeni ceni.1) § 2. Poslarino po vrednosti je beležniškim listinam, v katerih se vrednost stvari z določeno številko ali pripoveduje ali določiti da iz podanih navedkov, razmerjati po teh razredih: 1. Razred. Od predevanja lastnine, od delitev, od pogodeb o mezdi, najmu ali zakupu, od § 1. 1. Kadar pristojbinski cenovnik za beležnike, ko so sodni komisarji, nima predpisa o zaslužku, pripadajočemu za sodnega komisarja, tedaj se imajo zmisloma uporabljati predpisi beležniškega cenovnika. 14. nov. 1905 š. 17485 NZ. 1905/50. pogodeb o dosmrtnih dohodkih, od društvenih in darovnih ter tudi od dvostranskih pogodeb sploh in od zadnjevoljskih naredeb, kolikor ni o tem izimka v naslednjih določilih, ob vrednosti2) do 400 K po 2 K » » nad 400 » do 1000 K po 4 » » » » 1000 » » 2000 » » 6 » » » » 2000 » » 4000 » » 8 » » » » 4000 » » 10000 » » 10 » Ob vrednosti nad 10000 K se pristojbina odmerja tudi na 10 K, katerim se potem pridene po 1 K od vsakih 2000 K, kar je nad 10000 K vrednosti; a nikoli ne sme pristojbine biti nad 1000 K. ‘) = vsoti (Betrage). f) V cenovnik se je vzela kronska vrednost mesto avstrijske. § 3. 2. Razred. Od dolžnih pisem (zadolžnic) in drugih dolžnih izrecil z dovolitvijo vpisa v zemljiško knjigo ali brez nje ali z uklonom pod takoj izvršno eksekucijo ali brez njega; od cesij, če dolžnik pripozna dolg ali ne, ali če se ukloni pod takoj izvršno eksekucijo ali ne, če odstopi ali ne kako prednost, ali če se prednosti odreče ali ne; od uravnil (poravnav, nagodeb) o novčni vsoti, od izrecil o zastavljanju, poroštvu, založnini, (kavciji), namenilnih pismih in asignacijah, ter naposled od vsake beležniške listine o enostranskih izrecilih svoje volje, kar jih ne spada pod kako drugo določilo tega zakona: ob vrednosti do 600 K po......................2 K » » nad 600 » do 1600 K po 4 » » » » 1600 » » 4000 » » 6 » » » » 4000 » » 10000 » » 8 » Ob vrednosti nad 10000 K se pristojbina odmerja tudi na 8 K, katerim se potem pridene po 50 h od vsakih 2000 K, kar je nad 10000 K vrednosti; a nikoli ne sme pristojbine biti nad 100 K. § 4. 3. Razred. Od plačilnic (pobotnic) z dovolitvijo izbrisila iz javnih knjig ali brez nje je polovico pristojbine, kakoršna je določena v 2. razredu, a nikoli ne izpod 2 K ter nikoli nad 40 K. § 5. Kadar beležnik ob poslih, zazname-nanih v §§ 2—4, listine ne izdeluje, nego edino sestavlja beležnišk zapis (spis) po § 54 belež-niškega redu, tedaj sme jemati samo polovico pristojbine, ustanovljene v §§ 2 — 4. A poštarine naj ne bode izpod 2 K. § 6. Zlatim in srebrnim novcem ter vrednostnim, na borzi zaznamenanim papirjem se vrednost določa po tistem kurzu, kakoršen je na borzi bil prej ta dan, predno se je posel dovršil. Kadar se posli vrše o dajatvah, katere se ponavljajo, n. pr. o dohodkovnih (rentnih), zakupnih in najemnih pogodbah, tedaj je ob neprestanih dajatvah jemati dvajseterico, ob dosmrtnih ali na nedoločeno dobo postavljenih deseterico letne vsote, a ob dajatvah na določeno dobo postavljenih jemati je celokupno vsoto dajatev, vendar nikakor ne več nego deseterico letne vsote. Ob pogodbah o mćni je pristojbino odmerjati od polovice vkupne vrednosti vseh stvari, kar jih je v mćni, ob delitvah imovine od vse vrednosti deljene imovine brez ozira na dolgove. § 7. 4. Razred. Od protestov o menicah in od protestov o trgovinskih papirjih: ob vrednosti do 400 K po....................2 K » » nad 400 » do 2000 K po . 4 » » » » 2000 » » 8000 » » , 6 » » » » 8000 » .................8 » vrhu tega od vsakega pokazanega (vsake prezentacije) zasilnega nadpisa po 80 h. § 8. 5. Razred. Od prevzetih novcev in vrednostnih papirjev, da se potem oddade komu drugemu ali založe oblastvom, naj se od hrambe ob vrednosti do 2000 K plača po '/4 odstotka, a nikoli ne izpod 2 K. Ob vrednosti nad 2000 K je od vrednosti, kar je bode nad 2000 K, plačati še po V20 odstotkov.1) Vrhu tega je od sestavljanja zapisnika in dane prejemnice plačevati po 2 K, od prevzete stvari preizročevanja odločenemu prejemniku ali od pošiljanja (vračila) pokladatelju po 2 K, od preskrbila, da se založi (položi) oblastvom po 2 K, ako je do 2000 K vsote; a če je več, treba ča-sarino plačati. ‘j Od vrednosti nad 2000 K bi bilo torej plačati Vi in Vjo°/c (Notariatszeitung 1907/272, Ö. Richterzeitung 1906/10)". § 9. Poslarina po ustanovljeni ceni (vsoti) se odmerja: a) od izdelane pooblastnice, svedočbe same na sebi, od izrecila, v katerem je samo pritrditev k vpisu ali izbrisu v javnih knjigah ali samo odstop kake prednosti, ali da se kedo te prednosti odreka, ali potrdilo o izpolnjenih obvezljivostih brez naznačene cene, po...........................2 K — h b) od potrdila, da se ujemajo prepisi (vidimiranje), katerih ni nad dve stranici (stranica po 25 vrst), po 60 h, od vsake naslednje stranice po......................— K 20 h Ako je po več vrst, potem ako so izkazki številek, od obeh prvih stranic po................. 1 » — » od vsake naslednje po . . . — » 30 » c) od danega svedočila, da je prav izvršen kak prelog (prevod), katerega ni nad dve stranici, po 2 » — » od vsake naslednje stranice po » 80 » Določilo sub lit. b) usta- novljeno o številu vrst velja tudi ob tem slučaju. Kadar imajo stranice po več vrst nego je tam določeno, plačevati je po 2 K 80 h, oziroma po 1 K pristojbine; d) od poverila podpisa je plačevati: 1. ako stvar, o kateri govori spis, ne doseza 200 K vred- nosti, po..................... » 60 » 11. ako ta vrednost 200 K doseza, ali ako ni razvidna: 1. na vknjižljivi listini po . 1 » 20 » 2. ob drugih slučajih po . 2 » — » Od slučaja ad H, 2. je dru- žinčetom in osebam na korist, o katerih se dokaže, da žive ob dnini ali tednini, ta izimek, da od poverila podpisa plačujejo samo po.......................— K 60 h Če je poveriti podpis dveh ali več oseb, katere ob enem pridejo k beležniku, plačati je od drugega in potem od vsakega podpisa dalje samo polovico one pristojbine, kolikor bi plačala oseba, katere podpis je poverjati, ako bi se poverjal samo njen podpis. Ob slučaju ad 11, 1. ne sme pristojbine od poverila, če tudi se poverja po več podpisov, biti nikoli več, nego bi po tem cenovniku bilo pristojbine od listine, na kateri se podpisi po-verjajo; e) od svedočila o dnevu, mesecu in letu, katerega se kaka listina pokaže, po.................... 1 K f) od izdelane svedočbe, da kak človek živi, po............... 2 » g) od sestavljanja kakega izrecila, katero je priznaniti, s prizna-nilom tega izrecila in s svedo-čilom vred, danim stranki, katera ga je prosila, po ... 6 » od svedočila danega oni (nasprotni) stranki, ter od vsakega drugič danega svedočila, po . 2 » h) od sestavljenega zapisnika o izročilu na ostavo (hranitev) z dano prejemnico vred, in od hrambe na ostavo danih listin, vsega vkupe po...................3 » h » » » » od oddavanja listin, na ostavo izročenih, z narejenim posebnim oddajalnim zapisnikom, po 2 K h od oddavanja listine, na ostavo izročene, brez posebnega odda-jalnega zapisnika, po ... 1 » — » /") od privolitve v pregledovanje kakega beležniškega zapisa (spisa, Urkunde) po ... . 1 » — » od vsake pole beležniške, na zahtevanje kake stranke prečitane listine, hranjene pri beležniku, po — » 40 » k) od potrdila, da kaka beležniška listina res biva, po .... 1 » — » /) od osebnega preizročila kake listine sodišču, posebno od preizročila zadnjevoljske, med be-ležnikovimi spisi hranjene naredbe, po.......................... 3 » — » m) od poslatve kake listine stranki ali oblastvu, ali od oznanila, da se kaki listini odmeri pristojbina, ki jo je od nje plačati, po 1 » — » n) od golega pismenega priznanila stranki o kakem uradnem poslu, po.......................... — » 40 » o) od sestavljanja zapisnika (§ 73) o zadnjevoljski naredbi, beležniku zaprto izročeni, po . . 8 » — » 11. Č a s a r i n a. § 10. Časarina se jemlje po meri tistega časa, kar ga je treba uradnemu opravilu, in to namesto poslarine od one vrste listin, v katerih ni vrednosti nič povedane ali nič navedkov, da bi se dala iz njih določiti, in katere niso v nobenem izmed poprejšnjih cenovnikovih postavkov, dalje od vseh svedočil o dejanjih, in siceršnjih beležniških uradnih poslov, kateri ne spadajo pod druge odstavke tega cenovnika. Plačuje se je od prve, če tudi stoprv začete ure po 4 K, od vsake naslednje, če tudi stoprv začete pol ure po 2 K. Od odpravka katerega tistih svedočil, kar je zaznamenanih v §§ 87 in 88 bel. r., dajati je vrhu tega po 2 K trdne pristojbine poleg pisa-rine (§ 17 v cenovniku ) § 11. Ako se k uradnemu opravilu beleževat prizove drugi beležnik, sme zahtevati samo ča-sarino, a nikdar ne po več nego prvi beležnik dohode pristojbine. § 12. Od izdelovanja zadnjevoljskih naredeb, podaritev, dedniških (dedinskih) in ženitevskih po-godeb, v katerih nič ni povedana imovinska številka ali se ne da nič dognati, moči je dvojno časarino zahtevati. § 13. V čas, porabljen k opravilu, ne šteje se edino tisti čas, kolikor ga je treba, da se listina spiše, nego tudi tisti, kar se ga pred sve-dočilom potrebuje z udeleženci v razgovorih, pripravljajočih listino, kar ga vzemo beležnikova pričetna dela, ko udeležencev ni pri njem, in ob poslih zunaj beležnikovega uradnega prostorišča, kar ga vzame hoja v tisti kraj, kjer je razprava in iz tega kraja nazaj. 111. Oddaljarina in potarina. § 14. Kadar se na zahtevanje kake stranke zunaj beležnikove pisarnice vrši uraden posel, kateri ni že sam na sebi tak, da bi ga bilo treba zunaj opravljati, dati je beležniku od takega uradnega posla poleg cenovniške pristojbine še po 2 K oddaljarine; a kadar se uradni posel vrši zunaj kraja, v katerem on uradno stoluje, tedaj mu namesto oddaljarine pristoji časarina od tistega časa, kar ga tja in sem potrebno zahodi.1) Od sestavljanja protestov o menicah in trgovskih papirjih ter od priznanjevanja izrecil more beležnik, če te spise zdeluje zunaj kraja svojega uradnega sedeža, časarino zahtevati po zgornjih določilih. ') Po tem poslednjem odstavku in ne po 2 K od kosa je računih tudi pristojbino in porazdeliti jo primerno na posamezna poslovanja ob prostovoljnih uradnih dneh beležnikovih (Notariatszeitung) 1907/821). § 15. Beležniku dalje, kadar po uradnem opravilu ide ven iz okrožja tistega kraja, kjer uradno stoluje, pristoji povračilo za voz z dvema konjema, ako mu voza ne da sama stranka, poleg mostarine; a če more iti po železnici ali paro-plovniku, povračilo vozarine v prvem razredu. Enako mu po glavnih mestih pristoji povračilo za voz z dvema konjema, kadar po uradnem poslu ide iz mesta v predmestje ali iz predmestnega okraja v drug predmesten okraj ali v mesto. Kadar se oddalji čez avstrijsko miljo,1) pristoji mu tudi povračilo (oskrbnega) troška, njegovemu stanu primernega, ako opravilo trpi čez pol dneva. ') Sedaj oddaljonjo čez 7'5 km (min. n. 28. jun. 1876., d z. 97.). § 16. Pristojbin, ustanovljenih v §§ 14 in 15, ni zahtevati, kadar uradno opravilo v takem kraju, koder je beležnik dolžnost prevzel rokovno (perijodično) se ustavljati, teče ob takem ustavljanju ali v takem kraju, kamor je umeščen za podstava (namestnika, substituta). IV. P i s a r i n a. § 17. Pisarine je po 20 h od vsake stranice, katera nima čez 25 vrst; ob večjem obsežku in računih, tabelarskih ali takih razkazilih, v katerih so največ številke, od vsake stranice po 40 h. Pričeta stranica se šteje za polno. § 18. Ni od protestov o menicah in trgovskih papirjih, ni od poverilnega dostavka, da se prepisi zlagajo z izvirnimi listinami (od vidi-miranja) in da so podpisi pristni, ni od potrjevanja prelogov (prevodov), ni od zapisnikov, sestavljenih v dajanje kakega svedočila, ni od črtežcv, katere se beležniku treba zdi osnovati, predno zdela prvopis beležniške listine, ni zahtevati pisarine. § 19. Od odpravkov je poleg pisarine tudi pristojbino od poverila (vidimiranja) dajati. § 20. Zgornja določila tudi tedaj, kadar se beležniku odmerja plača, katera mu pristoji od izdelanih zasebnih listin, veljajo s tem razločkom, da'je poslarino ali časarino odmerjati na četrt niže, nego kolikor pristojbine piše cenovnik. A tudi od izdelane zasebne listine ob slučajih §§ 2, 3, 4, 5 in 9, lit. a) ni plačevati izpod 2 K pristojbine. 11. Uradovanje beležnikov, kadar so sodni komisarji. A Določila beležniškega reda od 21. maja 1855 dz 94.J) in njemu pridejane tarife, ki so po čl. II. uvodnega zakona k beležniškemu redu od 25 julija 1871. ostala v moči za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in kronovine razun Dalmacije. 1. Služba beležnikov v sodnem komisarstvu. § 183. Deležnikom se sme naložiti dolžnost, da kakor sodni komisarji oskrbujejo naslednja opravila: a) zapisovanje smrtovnic (zapečatba, zapor) in opravo drugih v zapuščinski razpravi in v sirotinskih stvareh potrebnih dejanj, pri katerih ni treba odločevati sodišču;'-’) b) sodne cenitve v spornih in nespornih stvareh;3) c) sodne prodaje premičnin v spornih in nespornih stvareh; § 183. 1. Deležnik ni upravičen, da bi odklonil izročeno mu sodno poslovanje. 28. julija 1886 š. 8149 Zb. 10646. 2. Zapisnik o zapuščinski razpravi ima moč javne listine tudi o priznanju dolga, zapisanega v njem. 29. dec. 1877 š. 12694 Gess. 107. 3. Pregled pristojbinskega izkaza, ki ga je sodišče izročilo beležniku, ni omejiti samo na računsko presojo; njegova naloga je tudi presoja pristojbinske dolžnosti. 28. febr. 1900 š. 2588 Zb. 914. 4. Glej o. 2. pri § 117, 3. pri § 167. not. r. d) prodaje nepremičnin v nespornih stvareh. Razun tega se beležnikom sme naročiti pregled varstvenih računov in izdelanje imovinskih delitev. Beležniki se morajo v vseh teh primerih podpisovati za sodne komisarje in v nespornem postopanju imajo ob prodaji premičnin pravico izdajati oglase. l) Slovenski prevod tega reda se nahaja v deželnem zakoniku za Kranjsko 1. 1855, seveda jezikovno ni več rabljiv in je tu izpravljen. a) Zaobljubovanje varhov ne spada med sodnoko-misareke pravice beležnikov. (Iz rp. prav. min. 22. avg. 1864 š. 7455 vis. dež. sod. Krakovo). :l) § 24. odst. 2. ir. glej pri op. 3. čl. III. not. r. — tj 23. odst. 2. reda za cenitve nepremičnin. 25. jul. 1897 dz. 175.: Je-li izročiti opravo cenitve zavoljo važnosti ali težavnosti primera notarju (§ 24. ir.), določa sodišče. § 184. Kadar se beležniku izroči oprava dejanj v zapuščinskih stvareh za posamezne primere ali za kako celo občino ali cel kraj, se mu mora dati pismeno naročilo, v katerem se, opo-zoreč na že storjeno uradno prisego, opominja k vestnemu izpolnjevanju zakonov. Imenovanje beležnikov v zapisovanje mrličev (smrtovnic) in v druge zapuščinskorazpravne stvari za cele občine ali kraje se mora primerno razglasiti in skrbeti je, da se beležniku umrši (smrtni slučaji) naznanijo brez odloga. § 185. Uporabljajoč beležnike za sodne komisarje je treba paziti i na pospešitev opravil v korist udeležencem i na njih pravično razdelitev tako, da se beležnikom ne izročajo samo brezplačni opravki, ampak tudi odplatni, ki jim mo- rejo dati primerno plačilo za njih uporabo pri takih opravilih v obče.1) l) Vobče ni zakonitega zadržka, da bi se beležniki tudi izven okraja svojega uradnega sedeža, pa v okolišu zbornega sodišča I. stopinje, za kateri so imenovani, ne uporabljali kakor sodni komisarji, vendar samo, ako se s to uporabo namerava in dosega pospešitev opravil strankam na korist, tor da se taka uporaba strinja z opravili, ki jih ima Deležnik po svojem poklicu v okraju svojega uradnega sedeža in da tem opravilom ne škoduje. Zato treba začasno doprašati sodno oblastvo tistega okraja, v katerem ima svoj sedež beležnik, ki se hoče v ptujem okraju izven njegovega sedeža postaviti sodnim komisarjem za opravo zapuščinskostvarnih dejanj vse občine ali vsega kraja, je-ii taka postavitev izvedljiva z ozirom na ondu potrebno uporabo; postavitev je izvršiti še le, ako se proti njej ne podajo utemeljeni zadržki. (Rp. prav. min. 17. jan. 1867. š. 866. viš. dež. sodišču na Dunaju.) Predsedstv. rp. viš. dež. sod. v Inebruku od 18. maja 1883. š. 806. pravi, da ima sodišče ob posameznih primerih pretresati, jeli naj sodišče vsled malenkostne imovine in priprostosti opravila samo razpravlja zapuščino ali naj v to poveri beležnika, kar se zgodi posebno, kadar bi troški za izvedbo opravila dediča pri očitnem imoiju ne težili občutno. Isto predsedstvo veleva v rp. l.maja 1888. š. 2370. podstojnim sodiščem, naj postopajo najstrožeje proti zakotnim pisačem in c. kr. beležnike uporabljajo za sodne komisarje v vseh slučajih, kjer to pripušča vrsta (značaj) dotičnega opravila in kadar to stranki ne provzroča znatnih troškov. Slično izvaja rp. viš. dež. sod. na Dunaju od 16. marca 1880. š. 2735. —- GHej tudi rp. prav. min. od 26, nov. 1904. š. 26601. na drugem mestu tega zvezka. O davčni dolžnosti beležnikov iz pridobitka pri opravilih sodnega komisarstva glej obvestilo v uk. 1896/242. § 18(). Beležnik ima pri opravilih, za katera je sodni komisar, izpolnjevati za sodišča veljavne predpise.1) l) Ker veljajo določila § 52. pat. od 3. maja 1853. dz. 81. odst. 1—6. tudi za beležnike, kadar so sodni komisarji, zato beležniki v isti stvari obenem ne morejo biti sodni komisarji in pooblaščenci. Beležnik, ki je postavljen sodnim komisarjem, sme torej v isti stvari od udeležencev sprejeti pooblastitev lo tedaj, kadar je njegovo sodnokomi-sarsko uradovanje že končano. Pa tudi v takem primeru mora beležnik sodišču, pred katerim stvar teče, naznaniti sprejem pooblastila, da je sodišče v stanu, ako treba, postaviti drugega beležnika sodnim komisarjem in provzro-čiti izvedbo beležniku ostalih ali dopolnitev ali popravo že storjenih činov. (Rp. pr. min. 15. okt. 1855. š. 13938.). Glej o. 10. pri § 5. not. r. Giasom rp. fin. min. 9. oktobra 1884. š. 28863. smejo tudi beležniki, kadar so sodni komisarji, iz operatov zemljarinskega katastra jemati notice proti temu, da se pravilno izkažejo in da se zabeležke tičejo samo predmetov, za katere se sodno naročilo glasi. ((j. 23. jul. 1890. š. 13903, uk. š. 35.) § 186. 1. Beležnik jamči za primanjkljaj novcev, izročenih mu ob njegovem sodnem komisarstvu, tako, da ga ima nadomestiti, dokler ne dokaže svoje nekrivde. 25. jan. 1887. š. 812. Zb. 11413. 2. Zaradi zapuščinskih novcev, ki jih nima v svojstvu sodn. komisarja, tomuč, kor jo pooblaščenec dedičev, mu nima sodišče dajati nikakih ukazov. 13. aprila 1887. š. 4131. Zb. 11539, 4. jan. 1887. š. 14566. Zb. 11390. 3. Beležnik se ne more odreči pričevanju o okol-nostih, ki jih je opazil za svojega sodnega komisarstva. 1. febr. 1876. š. 1273. Zb. 6012 (21. dec. 1864. š. 9627. Zb. 2712.). 4. Beležnik, tudi kadar je sodni komisar, ni upravičen k zaprosbi na drugo sodišče za pravno pomoč. Odredba prav. min. v Not. Z. 1901/35. 5. Izvršbeni čin, ki ga je opravil beležnik kakor sodni komisar, je ničev, ako jo isti beležnik v pravdi zastopal tožnika (nasprotno stranko). 19. aprila 1882. š 4167 Zb. 9788. 6. Beležnik, ki je pred početkom prodaje prijavil nagodbeni predlog izvršenca, sme opraviti prodajo. 16. maja 1876. š. 5635, Gess. 86. § 187. Pozive strankam in vročbe sploh, ki so opraviti, kadar beležniki uradujejo za sodne komisarje, ima preskrbeti, ako oni tako zahtevajo, občinski predstojnik ali sodišče po sodnih slugah.1) 1) Po zak. 2. okt. 1865. dz. 108 je poštnine prosta korespondenca notarjev, kadar so sodni komisarji, s c. k. civilnimi in vojaškimi oblastmi in uradi, z organi, ki so tem enakovrstni, njih predstojniki, izpostavljenimi uradniki in samostojnimi vojaškimi osebami, z dvornimi štabi in njih uradi, s pisarnicami c. k. redov in njih načelniki in z občinskimi uradi (čl. II. od. 14). Ta prostost se pa ne razteza na mestno pošto (čl. IV.). Dopisi so poštnine prosti tudi tedaj, kadar so težji kakor je dopustno pri listovni pošti, ako ne vsebujejo drugega kakor dokumente, pisma, račune, spise, zemljevide, načrte, tiskovine, in sicer, ne da bi se napovedala kaka vrednost, (čl. Vil.). Dopisi morajo biti poleg označila, da so od sodnega komisarja, zaprti s pečatom in imeti določno oznako pošiljavčevega svojstva in predmeta, vsled česar jo prostost poštnine upravičena (čl. V.). 7. Ako sodišče zahteva, mu mora predložiti izkaze o delovanju v sodnem komisarstvu. 26. jun. 1878. š. 7146. Gess. 128; na sodišče nima podajati dopisov (Noten), temuč vloge (Eingaben). 24. jul. 1862. š. 4935. Gess. 12. 8. Sodišče mu sme nerodnost opaziti (ausstellen), ne pa mu jo očitati (rügen). 19. jul. 1881. š. 8405. Gess. 175. 9. Rekurza nima: proti napotilom sodišča. 1. jun. 1892. š. 6624. Zb. 14286; proti temu, da se je zapuščinska inventura izročila izvrševalnomu uradniku. 9. okt. 1900. š. 13880. Zb. 1143, NZ. 1900/49; proti sodnemu odloku v stvareh stranek. 15. sept. 1886. š. 10262. NZ. 1888/1; ker se mu je delo odvzelo, 12. jun. 1901. š. 8513. NZ. 1901/37; ker se je kako uradovanje od kazalo njegovemu tovarišu. 22. dec. 1887. š. 14185 NZ. 1888/12; ker se za kak primer ni imenoval komisarjem. 22. jun. 1864. š. 4313. Gess. 19. § 188. Zavoljo modnega ali nezakonitega beležnikovega ravnanja, kadar uraduje za sodnega komisarja, mora sodišče, katero ga je postavilo, ali dano oblast preklicati, ali proti njemu izreči primerne ukore ali denarne kazni, v važnejših primerih pa podati naznanilo višemu deželnemu sodišču, ki ima po okolnostih zoper njega odrediti disciplinarno preiskavo in mu prisoditi umestno kazen, če bi bilo pa treba, celo začasno ali trajno odstavitev z beležniškega urada. Razun tega je beležnik strankam odgovoren za vsako škodo, katero je provzročil po svoji krivdi.1) ') Prim. 81. II. od. 8. u v. zuk. k not. r., daljo za k. od 12. jul. 1872. dz. 112., s katerim se, izvršujoč čl. 9. drž. osnovn. zak. od 21. dec. 1867. dz. 144. o sodni oblasti, ureja tožbena pravica stranek zaradi pravnih žalitev, storjenih po sodniških uradnikih, kadar uradujejo. O tem idei tudi §§ GOO — 602 cp. § 189. Beležniku je dolžnost pisati o svojih sodnokomisarskih uradovanjih poseben opravilen zapisnik po letnih tečajih. Ta zapisnik imej te-le predelke (rubrike): a) tekoče število za beležnikova sodna opravila, katero se ima pisati zase ločeno od števila za beležniška opravila; § 188. 1. Okrajni sodnik ima beložnikovo uradovanje nadzorovati le toliko, kolikor le ta opravlja posle sodnega komisarja. 18. aprila 1901, š. 342. OZ. 1901/36. 2. čl. II. uv. zak. k not. r. ni razveljavil pravice sodišča, da sme proti uradnemu beležniku izreči ukore in denarne kazni. Prememba se tiče le velikih nemarnosti v dolžnosti. 19. nov. 1875 š. 12503. Gess. 75. b) datum, t. j. dan, mesec in leto, pri silnih opravilih tudi uro, kedaj je dobil nalog (naročilo) ali priliko za uradno dejanje; c) priliko samo, torej ali posebno sodnikov nalog, prošnjo stranke, ali naznanilo n. pr. da je kedo umrl; d) oznako tega uradnega dejanja; e) povedbo, kedaj se je le-to opravilo in koliko časa je bilo k temu treba; f) povedbo, kedaj se je spis predložil sodišču ali dalo poročilo o tem, ali kedaj se je spis izročil stranki; g) kakošne opomnje, v kateri predelek treba posebno zapisovati vzroke zakasnitvi, ako bi se primerila. Ako beležniku dajo naloge razna sodišča, mora voditi poseben zapisnik za opravila, ki se zgode pri vsakem izmed njih. § 190. Spisi beležnika kakor sodnega komisarja se, dokler ostanejo pri beležniku, hranijo po redu opravilnega zapisnika, ločeni od pravih beležniških spisov, in tako, da se denejo skupaj tisti, ki se tičejo enega in istega opravila. § 191. Ako se o priliki, ko beležnik uraduje kakor sodni komisar, naredi pravi beležniški spis (zapis), se sicer to omeni v sodnem opravilnem zapisniku in v sodišču danem poročilu, z beležniškim spisom pa se ravna kakor sicer. § 192. Ako beležnika prestavijo v drug sodni okraj, ali, ako njegovo uradovanje neha iz kakršnegakoli vzroka, prevzame sodišče njegov opravilni zapisnik in spise, kar jih je o njegovem sodnem uradovanju. § 1УЗ. Žalitve in protivnosti proti beležni-kom, uradujočim za sodne komisarje, se kaznujejo po splošnih, v bran javnim uradnikom danih kazenskih zakonih. 2. Pristojbinska tarifa. Pristojbine beležnikov v sodnem komisarstvu. § 27. Za zapisek po mrliču (smrtovnico) nima beležnik zahtevati ničesar, kadar popisana (inventirana) vrednost imetja ne dosega 210 K § 27. 1. V g 27. določenih pristojbin sodnik ne sme zmanjševati. 4. nov. 1873 š. 10836 Gess. 49. 2. Pristojbina se smo povišati tudi pri tarifiranih uradnih činih ob posebnem trudu in znatni zapuščinski vrednosti. 5. maja 1896 š. 4886 Zb. 15779. 3. Za več prodaj istega imetja, določenih v različnih stvareh istega izvršitelja je moč pristojbino zara-čuniti samo enkrat. 1. sept. 1886, š. 10384, Zb. 11154. 4. Лко se uradovanje nadaljuje ob več poldnevih, jo za vsakega poldneva plačati 3 gld. 15 kr. 11. jul. 1898, š. 8113, Zb. 14765, NZ. 1894/7. 5. Beležniku pripada voznina ob uradovanju tudi v mestu samem, kjer ima svoj sedež. 28. jul. 1890, š. 8392, Zb. 13851. — Za kraje, v katere vodi železnica, ne more zahtevati dvovprežnega voza, temuč le pristojbino za železniško voznino. 8. jan. 1890, š. 122, Zb. 13089 (7. nov. 1876, š. 12809, Zb. 7274. 6. Beležnik, uradujoč izven svojega uradnega sedeža, ne more razun uradovalno pristojbine naračuniti tudi prehranilnino in dieto. 2. jan. 1896, š. 15517, Zb. 15667, (2. avg. 1881, š. 8870, Zb. 8462. 7. Pristojbine za inventuro, cenitev in razpravo zapuščine ni odmerjati po taksi, temveč po g 28, 80. marca 1887, š. 2316, Zb. 11520. (100 gld. konv. kova), ako se zapisek napravi v kraju, kjer je v obče odbran k zapisovanju za mrliče.1) V drugih primerih, kakor tudi za napravo zapuščinskega popisa (inventarja), za vcenitev ali dražbo (prodajo), mu pripada, ako opravilo s potovanjem vred ne traja čez pol dneva, znesek 6 K 30 h, (3 gld. konv. kova), za cel dan pa 10 K 50 h, (5 gld. konv. kova) in povrh tudi povračilo vožnine za dva konja. ’) Ta odstavek jo razveljavljen z odst. 4. § 4. u. pr. min. od 7. maja 1860 dz. 120. (Glej nižje pod B.) § 28. Pri drugih uradnih opravilih izmerja sodišče pristojbine glede na čas, trud in marlji- § 28. 1. Beležniku so troški sodnega uradovanja odmeriti kadar jih opravi njegov uslužbenec ter ozirajoč se na to, da se tudi uvodna dela vrše z njegovo odgovornostjo. 6. marca 1907, š. 2924, NZ. 1907/16. 2. Kadar pristojbinska tarifa za sodno komisarstvo beležnika nima določil o plačilih, ki sodnemu komisarju pripadajo, je zmisloma uporabljati predpise beležniške tarife. 14. nov. 1905, š. 17485, NZ. 1905/50. 3. V primerih § 28. ni uporabljati časovne tarife. 27. marca 1878, š. 3401, Gess. 114. 4. — § 28. je zmiselno uporabljati tudi ob določitvi po odvetniku v nespornih stvareh napovedanih pristojbin. 10. aprila 1884, š. 4434, Now. IV 579. 5. Beležnik ima pristojbine, zahtevane za svoje uradovanje, nadrobno navesti in po številkah nastaviti. 20. marca 1883, š. 3422, Gess. 208; ni dopusten dogovor s stranko, da bi se ognila sodna ustanovitev pristojbin. 10. aprila 1888, š. 3606, Zb. 12131. 6. Beležnikov rekurz proti odmeri njegovih pristojbin za izvršbene čine ni navezan na krajše roke spornega postopanja, vršivšega se pred izvršbo. 12. jan. 1892, š. 142, Zb. 14071; proti odmeri njegovih pristojbin v nespornih stvareh je dopusten izredni revizijski rekurz. 10. oktobra 1899, š. '15012, Zb. 714. vost, s pridržkom pritožbe na više deželno sodišče.1) ]) Fin. min. je v soglasju s prav. min. objavilo z rp. 10. maja 1901, š. 50412, da ima računski oddelek višega deželnega sodišča odmerjati troške sodnih vcenitev nepremičnin in premičnin, izvršivših se v pristojbinske 7. Pri odmerjanju pristojbin v zapuščinskih opravilih se je ozirati tudi na imovinsko stanje zapuščine. 28. febr. 1900, š. 2588, Zb. 914. 8. Boležniku pripada pristojbina za registriranje, evidenco in vračilo sodnih naročil, ki se niso izvela. 12. jan. 1892, š. 13, Zb. 14069 (10. maja 1887, š. 5495. Zb. 11583.). 9. Beložnik ne sme zahtevati pristojbine: za h ran bo zasebne zadolžnice prevzete ob napravi smrtovnice. 15. febr. 1882, š. 1623, Zb. 8886; za sodno položbo ob dražbi mu prepodane usta-vitvene varščine, položene brez naročila. 23. aprila 1873, š. 3631, Zb. 4950; za protizakonito mu naloženo prodajo nepremičnin, 16. aprila 1878, š. 4405, Zb. 6916; tudi ne posebnega plačila (zasačninc) za izsleditev prej neznanih zapuščinskih predmetov. 16. januarja 1900, š. 191, Zb. 848. 10. Beležnik sme poleg časovne tarife zahtevati posebno pristojbino: ako ob napisanju smrtovnice razglasi poslednjo voljo, napiše inventar ali zapisnik o priglasitvi dedičev, 21. febr. 1894, š. 2026, Zb. 15040, 15. jul. 1888, š. 8736, Zb. 12284; ako ob napisanju smrtovnice ali ob prodaji prevzame novce ali vrednostne stvari za sodno položbo, katera pristojbina je odmeriti po § 8. bel. tarifa. 2. marca 1898, š. 2873', Zb. 49, (10. aprila 1872, š. 3753, Zb. 4573.); za sestavo in izdelanje opravljenega inventarja, izvršitev zapečatbe itd. 11. jul. 1893. š. 8113, Zb. 14765; ob izvedbi cele zap. razprave za poizvedbe, storjene za izsledbo zapuščinskih predmetov. 16. jan. 1900, s. 324, Zb. 850; za Čistopis dražbenega zapisnika in položbo skupila. 13. nov. 1888, š. 13225, Zb. 12434. svrlie (§§ 50 in 52 prist. zak.J, katere ima najprej plakati erar, samo toliko, kolikor jih zahtevajo sodni uradniki. Imenovani računski oddelek popreskusi v zmislu rp. prav. min. 13. jan. 1873, š. 160(i5 partikularia, pri katerih so beležniki uradovali za sodne komisarje le zato, da sodiščem ob zakonito pristoječem odmerjanju omogoči ozir na morebitno očitanje pogreškov, (Uk. 1901, š. 153.). § 30. O plačilni dolžnosti in izterjavanju pristojbin, določenih beležnikom za sodnokomisarska opravila, veljajo predpisi za vplačilo sodnih ') pristojbin. ') Glej o tem §§ 104 in nasl. or. (u. pr. min. 5. maia 1897, dz. 112.). § 30. 1. Država ne jamči za beležniške pristojbine, ki so no dajo izterjati tako kakor sodne pristojbine. 80. doc. 1890, š. 14357, Zb. 13528 (4. nov. 1884, 6. 12446, Zb. 10243); odločba o povračilu takih pristojbin iz uradnega pavšala je stvar justične uprave tor o njej nima odločevati sodišče, temuč njegov predsednik. 2. okt. 1900, š. 11617. Zb. 1137. 2. Za sodnega komisarja imenovani beležnik ni upravičen od stranke zahtevati predujma na pristojbino, 16. sept. 1880, š. 8075, Zb. 8098. 3. Beležniku je takoj dosoditi za posamezna zapuščinska opravila spadajoče pristojbine. 28. nov. 1894, š. 18934, Zb. 15311. 4. Beležniku za razpravljanje pripadajoče pristojbine se smejo izvršbeno zavarovati na kaki zapuščinski nepremičnini. 5. aprila 1887, š. 3287, 11529, tudi vplačilo naložiti enemu izmed dedičev, pridržujoč mu regresne pravice proti sodedičem. 29. okt. 1878, š. 12091, Uess. 132, — tega pa ne pogojno priglasivšemu se dediču, ako se je o zapuščini otvoril konkurz. 14. jan. 1896, š. 293, Zb. 15684. 5. Pristojbina, ki se jo dosodila dediču v plačilo, se sme izterjati od kupca dedščine. 7. jun. 1887, š. 6462, Zb. 11629; — pristojbina, dosojena za kako uradno dejanje od odvetnika, ki je dejanje predlagal zastopajoč stranko. 4. febr. 1890, Š. 1325, Zb. 13139. B. Ukaz pravosodnega ministrstva od 7. maja 1860 dz. 120, o uporabi beležnikov za sodne komisarje. Vsled najv. pooblaščenja od 4. maja 1860, daje se radi pospešnega poslovanja in zmanjšanja sodnih uradnih opravil za vse kronovine, v katerih velja beležniški red od 21. maja 1855. dz. 94, le-ta ukaz: § 1. Deležnikom je v bodoče v mestih in krajih, v katerih so že zborna sodišča 1. stopinje 6. Pristojbina je izterjati uradoma tudi, ako jo be-ležnik umrl in je pravica do pristojbine prešla na njegove dediče. 1. sept. 1897, š. 10287, Zb. 16100. 7. Beležniku so prisoditi troški za izterjalni predlog. 20. febr. 1894, š. 1929, Zb. 15027. 8. Kadar ni zadostnega skupila, so pristojbine prodaje izplačati po enakih delih z insercijskimi troški oklica, ki jih je poravnal uradoma postavljeni zastopnik izvršitelja. 16. maja 1882, š. 5529, Uess. 192. 9. Pristojbino o razpravnih činih nimajo zakonite prednostne zastavne pravico na skupila izvršbeno prodane zapuščinske nepremičnine. 5. jun. 1901, š. 6216, Uk. 428; pač pa so razpravne pristojbino beležniku pred vsemi od kazati ob prostovoljni prodaji izvršbeno robljene zapuščinske imovine. 28. avg. 1894, š. 10146, Zb. 15205. 10. Pristojbina za inventiranje konkurzne mase je izplačati šo le, kadar je kaj razpoložljivega imetja mase. 25. maja 1893, š. 5913, Zb. 14715, potem pa takoj, ne ozirajoč se na to, ali se poplačajo vsi troški mase. 26. sept. 1876, š. 11324, Zb. 6245 (15. sept. 1875, š. 10128, Zb. 5855.); pristojbina za zapuščinski inventar spada k skladnim troškom o zapuščini otvorjenega konkurza. 20. nov. 1896, š. 13846, Zb. 15912; tudi tedaj, kadar se je v konkurzu napravil nov inventar. 26. nov. 1896, š. 13846, Zb. 15912 (3. dec. 1884, š. 13552, Zb. 10286.). ali se še ustanove, kakor sodnim komisarjem po meri § 184. not. r. izročiti oskrbo tistih opravil, katerih izvedba se po § 183. not. r. sme poveriti (prepuščati) beležnikom kakor sodnim komisajem. Imenovanje beležnikov za sodne komisarje po vsih okrajih na deželi pa ostane le dovoljeno, kakor je navedeno početkom § 183. not. r. § 2. Kadar je na sedežu zbornega sodišča nastavljenih več beležnikov, so ta opravila razdeliti med nje ali po gotovih oddelkih mestnega okraja, ali v povratnem sporedu, menjajočem po gotovih dobah, sicer pa držeč se predpisov § 185. not. r. Ta razdelitev mora biti vedno nabita na sodnem poslopju. § 3. Tem beležnikom je tudi odrediti naprava v §§ 3. in 29. zakona od 9. avgusta 1854, dz. 208 omenjenih zapuščinskih izkazov in de-dinskih delitev, in pa sploh osnova vseh spisov, potrebnih v dosego prisodbe. Strankam pa je svobodno, da te izkaze in vloge izdelajo in sodišču predlože ali same, ali da v to pooblaste zakonito upravičene pooblaščence. Sestava takih izkazov in vlog je izročiti be-ležniku le takrat, kadar so oni, ki jih je izdelala stranka sama, tako pomanjkljivi, da z njimi ni moč nobene svrhi primerne rešitve. § 1. 1. Beležniška zbornica ni upravičena v posameznem primeru pritožiti se, da se kakemu beležniku ni poslovanje izvršilo. 9. okt. 1867, š. 8889. Gess. 24. § 4. Beležniki imajo izročena jim uradna opravila napraviti brezplačno, ako vrednost imovine, za katero se opravijo, ne dosega 100 gld. a. v. Po vsem drugem ostanejo določila pristoj-binske tarife k not. r. od 21. maja 1855, dz. 94. neizpremenjena. § 4. 1. Za opravila o zapuščinah sme boležnik zahtevati pristojbino, ako vrednost zapuščinskih aktiv presega 100 gld., ne, da bi se odštela pasiva. 23. nov. 1886, š. 12630, Zb. 11967, pa naj tudi vrednost aktiv vsled kasnejših izločitev pade pod 100 gld. 24. febr. 1887, š. 1940, Zb. 11470. 2. Pristojbine pa ne sme zahtevati: ako kurzna vrednost zapuščine, obstoječe iz vrednostnih papirjev, ne dosega 100 gld., dasi je imenovalna vrednost viša. 2. avg. 1870, š. 8934, Zb. 3840; za kasnejšo inventiranje vrednosti pod 100 gld. k zapuščini, presegajoči toliko vrednost. 4. nov. 1891, š. 12860, Zb. 13972. 3. Med uradovanja, ki so opraviti brezplačno, ako imovinska vrednost ne dosega 100 gld., spadajo tudi prodaje premičnin. 1. jun. 1880, š. 6437, Zb. 8000. 4. Za izvršbeno prodajo sme betežni k zahtevati pristojbino, ako cenilna vrednost prodajalnih predmetov presega 100 gld. 19. jun. 1894, š. 7492, Zb. 15165, — tudi, ako samo terjatev, ki je poravnati z izvršbo, presega 100 gld. 6. nov. 1894, š. 13181, Zb. 15279. 5. Deležnik ima uradni čin opraviti brezplačno, naj se ima to zgoditi na njegovem uradnem sedežu ali izven njega; vendar beležniku ni iz svojega plačati potrebnih voznih izdatkov. 8. npv. 1876, š. 13195, Zb. 6280. III. Zakon od 25. julija 1871, dz. 76., da je nekatere pravne posle treba beležniški napravljati. § 1. Spodaj zaznamenane pogodbe in pravni posli ne veljajo, ako se o njih ne napravi beležniški zapis: *) a) ženitevske pogodbe; b) med poročenim možem in njegovo ženo skle- nene pogodbe o kupu, mčni, dohodkih in § 1.1. Zakonito zahtevanega beležniškega spisa (zapisa) no nadomešča prod sodiščem sklenjena pogodba. 3. maja 1888, š. 3553, NZ. 1888/30. 13. jul. 1886, š. 7042, Zb. 11112. 2. Tudi predhodna pogodba k pogodbi, zahtevajoči beležniškega izdolanja, potrebuje k veljavnosti beležniškega spisa (zapisa). 8. jun. 1898, š. 7624, Zb. 216, (21. aprila 1887, š. 4197, Zb. 12517). 3. Uradoma ni opažati, da nedostaje beležniškega spisa (zapisa). 10. jan. 1890, š. 14984, Zb. 13099, (5. jan. 1889, š. 14500, Zb. 12548). 4. Pripoznanje dolga, neveljavnega, kor ni belož-niškega spisa (zapisa), ni veljavno. 14. jan. 1890, š. 154, Zb. 13103, (5. aprila 1888, š. 794, Zb. 12127). § 1 a. 1. Obljuba, ki jo da kak drug človek, posebno nevestin oče ženinu o priskrbi dote, treba beležniškega zapisa (spisa). 6. okt. 1893, š. 10944, Zb. 14854, 17. jan. 1883, š. 14484, R. 109, (19. nov. 1879, š. 8727, Zb. 7661). 2. Pač pa se sme dota veljavno dati, ne da bi se izdelala ženitevska pogodila. 22. dec. 1898, š. 16703, Zb. 432, (27. jan. 1885, š. 13795, Zb. 10397), — ter so dota, izročena brez ženitevske pogodbo, ne moro s condictio zajmih ter izrecila o dolgu ženi od moža ali njemu od nje; c) potrdila o prejetem vćnu (doti), tudi kadar se dajo drugim ljudem a ne soprogi; d) pogodbe o podaritvah brez resničnega pre-izročevanja; e) o pravnih poslih med živimi ljudmi vse listine, katere delajo slepci, ali katere glušci, terjati nazaj. 13. dec. 1899, š. 1G123, NZ. 1900/23, 29. marca 1894, š. 3149, Zb. 16074, (7. marca 1894, š. 2438, Zb. 15050). 3. Dovoljen je protidokaz, da se je dota izplačala le delno proti potrdilu nje popolnega sprejema v žcni-tcvski pogodbi. 18. nov. 1891, š. 11948, Zb. 13987. * 4. Predpis § 1229, odz., tikajoč se vračila dote, ni uporaben na ženitovske pogodbo, ki niso izdelane belež-niški. 6. okt. 1893, š. 10944, Zb. 14854. 5. Obljuba, da se bode dota zavarovala, treba za veljavnost beležniškega spisa. 14. februarja 1894, š. 1516. Zb. 15018. 6. Beležniškega spisa potrebuje obljuba, dana ženinu in nevesti z ozirom na ženitevsko zvezo: o stanovanju. 7. okt. 1880, š. 9301, Zb. 8130; o lastninski prepo-daji nepremičnine. 16. aprila 1891, š. 3722, Zb. 13732, (16. nov. 1899, š. 14656, Zb. 748); o gospodarskem pripomočku. 28. maja 1897, š. 6429, Zb. 16046; o prvi pomoči. 8. nov. 1887, š. 9107. Zb. 11822. 7. Beležniškega spisa treba tudi obljuba dote, ki jo jo dal hčeri očo (mati). 17. maja 1902, 3376 OH. 1903/9, 11. aprila 1894, š. 4381, Zb. 15095, (18. maja 1884, š. 5558, Zb. 10036; glej o. zdolaj pod 12.); ravnotako obljuba ženitne opravo (bale), ki jo je dal oče ženinu. 11. okt. 1898, š. 12730, Zb. 333, (11. marca 1885, š. 2649, Zb. 10475); ne pa očetovo zagotovilo, dano za balo hčeri. 10. jun. 1884, š. 6428, Zb. 11331. 8. Pogodbi o vkupnosti imovine treba beležniškega spisa. 8. maja 1895, š. 5687, Zb. 15482, NZ. 1895/32. 9. Tudi dogovor, da so ženitvena pogodba razveljavi, treba beležniškega spisa. 7. decembra 1899, š. 16338, Zb. 791. 10 ki čitati, ali nemäki, ki pisati ne znajo, ako pravni posel napravljajo osebno. Ta zakon nič ne predrugača zdanjih ostalih posebnih določil, vsled katerih je pravni posel treba sodno ali beležniški napravljati. ') T. spis. t? 2. V veljavnost naj ta zakon stopi tisti dan, katerega obvelja novi beležniški red. 10. Brez beložniškega spisa imajo veljavo: kupna pogodba, dogovorjena s pogojem ženitve. 1(1. sept. 1801, š. 01Ü7, NZ. 1892/52 - pogodbe na razsodnika (kompromis) o sporni terjatvi na doti. 23. marca 1875, š. 29(11, Zb. 5(165, obljuba nevestinih roditeljev, da dote, ki jo dajo, no bodo zahtevali nazaj, ako höi umrje. 22. okt. 1879, š. 8474, Zb. 7618, — naročilo drugemu, da naj kak znesek izplača za doto in pa sprejem tega naročila. 19. jan. 1892, š. 14643, Zb. 14077. 11. § 1 a ni uporaben na vzajemne testamente, napravljene med soprogi (§ 1248 odz.). 2. jul. 1878, š. 3837, R. 90. (Enako mnenje v rp. prav. min. 28. maja 1874, š. 6789). 12. Žonitevska pogodba ni, kadar obljubijo roditelji hčeri doto in lo-la obljubo sprejme, taki pogodbi torej ni treba notarskega spisa, ako in koliko visokost obljubljenega zneska ne presega zakonito dolžnosti, dati ji doto. 31. maja. 1907, 6307. uzb. 1094. § 1 6. 1. Med soprogi brez beležniškoga spisa našteti zajem (posojilo) smo se zahtevati nazaj s condictio. 25. maja 1905, š'. 8422 uzb. 900, 22. jan. 1895, š. 261, Zb. 15375, (3. aprila 1894, 8. 3628, Zb. 15077), — tudi proti konkurzni masi prejemnika, 29. nov. 1899, š. 11762, JB. 1901/20, 20. jan. 1890, š. 14088, Zb. 13113, (6. nov. 1890, š. 11592, Zb. 13471), — ni treba, da so zajem pred belož-nikom našteje, 6. nov. 1890, š. 11593, Zb. 13472. 2. Zahtevek iz poslovodstva med ženinom in nevesto obdrži veljavnost, tudi ako se po poroki novira (spremeni) v zajem brez obličnosti. 25. maja 1892, š. 5746, Zb. 14274. A po Bukovini, po Tirolskem, razen okolišev Tridentskega in Roveredskega sodišča, po Pre-darelskem, Salcburškem, Koroškem, Kranjskem, in Dalmatinskem naj ta zakon obvelja stoprv tisto dobo, katero, ko bode že dovolj beležnikov postavljenih, pravosodni minister ukazoma odloči in se razglasi v Državnem zakoniku.1) 3. Plačilo dolga enoga soproga po drugem daje pravico do povračila, za katero ni treba beležniškega spisa. 13. aprila 1897, š. 3092, Zb. 10009. 4. Kupna pogodba, ki ni veljavna, kor ni izdelana z beležniškim spisom, ob zahtevani izločitvi (okscindi-ranju) ni zadostno izkazilo za vstavljenje izvršbe, 21. maja 1879, š. 2570, Zb. 7475. 5. Tudi ob ločitvi zakona oddano priznanje dolga med soprogi potrebuje za veljavnost beležniškega spisa. 20. nov. 1894, š. 13708, Zb. 15305. 0. Akceptacija (sprejem) menice o dolgu soproge soprogu ni veljavna, ker ni beležniškega spisa. 30. jul. 1891, š. 9273, Zb. 13860, (2. jun. 1884, š. 5962, Zb. 11061). 7. Odplatnim odstopnicam med soprogi treba beležniškega spisa. 19. nov. 1901, š. 9661, uzb. 501, (24. maja 1882, š. 5463, Zb. 9000). 8. Med soprogi zahteva izročitev stvari mesto plačila za veljavnost beležniškega spisa, ker je to kupna pogodba. 15. okt. 1895, š. 11683, Zb. 15589. § 1 C. 1. Izročitev dote so more sprejemniku dokazati tudi z drugimi dokazili, no samo z beležniškim spisom (zapisom). 2. jun. 1899, š. 6133, Zb. 630, (19. marca 1902, š. 2056, JB. 1902/31, NZ. 1902/51, 5. marca 1890, š. 1768, Zb. 1387.), — proti konkurznemu skladu soproga pa samo z beležniškim spisom. 5. decembra 1888,' š, 12975, Zb. 12470. 2. Vgovor akceptanta, da je z meničnim akceptom potrdil sprejem dote, ni upoštevati, ker nedostaje beležniškega spisa. 7. marca 1894, š. 2438, Zb. 15050. 3. Tožba na izročitev beležniškega potrdila o dani doti je dopustna. 1. okt. 1889, š. 9161, Zb. 12926, (1. febr. 1888, š. 591, NZ. 1888/15.) 10* J) Ta zakon je stopil v veljavo: na Predarlskem in v Dalmaciji 1. jan. 1873, na Koroškem in Kranjskem 1. marca 1873, v Bukovini 1. oktobra 1888, v Salcburgu 1. okt. 1890, na Tirolskem sploh še ne, izvzemši okrožja sodn. dvora v Tridentu in Roveredu; po vseh drugili deželah 1. nov. 1871. § 3. Izvršiti se ta zakon naroča ministru za pravosodje.1) § 1 d. Podarjeni odstop kake terjatve zahteva beležniškega spisa, ako se dolžna terjatev v resnici ni prepodala v zmislu § 427. odz. Po okolnostih pozamez-nega primera je presoditi, je H se je prepodaja v zmislu § 427 odz. izvršila resnično. 20. jun. 1899, š. 20. Uzb. 81, Zb. 650. J. 142, (6. okt. 1898, š. 9641. NZ. 1900/16, 31. okt. 1894, š. 12196, Zb. 15272); — samo pripoznanje odstopljenega dolžnika nasproti odstopojemniku ne zadostuje. 25. maja 1900, š.6749, Zb. 1016; — izročitev zadolžnice ne zadostuje. 23. marca 1893, š. 2786, Zb. 14178, (28. sept. 1886, š. 11374, Zb. 11182.) 2. Nagradni daritvi treba za veljavnost beležniškega spisa. 4. febr. 1892, š. 326, Zb. 14105; — ravnotako zapustnikovi obljubi, da služinčadi po smrti zapusti žalne obleke. 23. maja 1894, š. 5795, Zb. 15123; — tako tudi ženinovi obljubi, da bode dajal nevestini materi prispevek k preživitku. 25. febr. 189 i, š. 1056, Zb. 13627 ; — dalje tako pogojni odpovedi (odredbi), ako je imeti za darilno obljubo, do pravice k vračilu tega, kar se je ženinu dalo za nakup oprave, za slučaj, da ženitev izostane. 23. nov. 1900, š. 13331, Zb. 1196.' 3. K napravi beležniškega spisa o daritvi se mora obdarovanec privzeti, sicer pogodba ne volja. 9. okt. 1894, s. 9551, Zb. 12249; — ali se mora daritev vsaj sprejeti v roku § 862. odz. 8. maja 1900, š. 6303, Zb. 993. 4. Daritev je veljavna brez beležniškega spisa ob telesni prepodaji, čeprav se stvar darovalcu takoj vrne za užitek. 26. novembra 1889, š. 10658, Zb. 13015; — ob vrepodaji z izjavo (izrecilom) v zmislu 428. odz. 9. okt. 1895, š. 1086, Zb. 15586; (8. maja 1889, š. 4792, Zb. 12730); — ob posestni prepodaji nepremičnin. 27. jun. 1901, š. 4533. ‘) Prav. min. je izreklo z razp. 14. okt. 1874. š. 13773, da imajo sodišča dolžnost, vstaviti se odločno vsakemu, ki bi so hotel odtegniti določbam pozvanega zakona, daše tako pravočasno zaščitijo stranke, katerim te določbe niso znane, večkrat nepreračunljivih škod. Ravnotako bi se omajalo zaupanje v javne knjige, ako bi sodišča prenašala lastninsko pravico na podlagi oblikovno neveljavnih vpisov. NZ. 1901/35, 16. nov. 1899, š. 14656. Zb. 748; — ob pre-podaji meničnega akeepta. 6. avgusta 1896, š. 8981, CB. 1896/410; — ne pa ob vlogi v hranilnico na ime obdarjenca, ako vložna knjižica ostane v posesti darovalca, 14. nov. 1894, š.13418, Zb. 15296, (27. maja 1884, š. 5917, Zb. 10051). 5. Za daritev pravic iz police zadostuje nje pre-podaja. 1. marca 1893, š. 2469, Zb. 14622; — ravnotako zadostuje prepodaja pri papirjih slovočih na imetnika. 26. nov. 1889, š. 10658, Zb. 13015. 6. Brezplačni odpust dolga ne potrebuje za veljavnost beležniškega spisa. 23. nov. 1887, š. 12367, Zb. 11850, 8. avg. 1872, š. 7577, Zli. 4682, R. 15, (7. jan. 1886, š. 14770, Zb. 10884); •— niti brezplačna dovolitev prednosti v zastavni pravici. 5. dec. 1877, š. 3785, Zb. 6686, — niti odreka dedščini ali pravicam iz dedinske pogodbe. 28. jun. 1893, š. 7291, Zb. 14750; — niti odstop pripale dedščine descendentu na odplačilo njegovemu dedinskemu zahtevku. 23. jun. 1891, š. 7194, Zb. 13826; beležniškega spisa pa treba upnikova odpoved do hipotečne terjatve, ako se ni napravila izbrisna izjava. 21. jun. 1900, š. 8713, Uzb. 267. 7. Daritev ni obljuba, torej ji ni treba beležniškega spisa, občine ali zasebnika k prispevku v javne svrbe, tako k šolskim in sodnim zgradbam. 29. marca 1894, š. 3727, Zb. 15076; — tudi ne obljuba odškodbe za nasledke onečastenja in zaplodbe. 11. nov. 1902, š. 12977, NZ. 1902/53. § 1 e. 1. Menični akcept slepca brez beležniškega spisa ni veljaven. 31. okt. 1878, š. 6145. Gess. 133. 2. Sodna legalizacija slepčevega podpisa ne nadomešča beležniškega spisa. 24. febr. 1876, š. 2080, Zb. 6049. C. Pravosodnega ministra razpis od 26. nov. 1904. št. 25601, o željah in pritožbah notarjev in advokatov. Konforonca, ki je bila 22. dan oktobra t. 1. v pravosodnem ministrstvu и zastopniki notarskega stanu, ter konferenca v prav. ministrstvu z zastopniki advokatskega stanu od 28. oktobra t. L, sta se rešili skupno v istem razpisu c. k. prav. ministrstva od 26. okt. 1904, št. 25601, ki se je predsedniku avstrijskega notarskega društva dr. F. Mayrhoferju, ob enem predsedniku c. kr. nižeavstrijske notarske zbornice, priznaniI z dopisom od 26. novembra 1904, št. 25601/4. — Ta dopis slove: Pravosodno ministrstvo počašča so Vašergu Visokorodju kakor predsedniku avstrijskega notarskega društva doposlati v prepisu razpis pravosodnega ministrstva od 26. nov. 1864, št. 25610, v katerem skuša pravosodno ministrstvo zadovoljiti one želje in pritožbe, ki so po njegovih mislih najvažnejše in kolikor so tičejo njegovega uradnega obsega. Vaše Visokorodje naj obenem vzame v znanje, da pravosodno ministrstvo namerava nekatere ostale predmete, o katerih je bil govor v konferenci 22. okt. t. L, posebno pritožbe, tikajoče se določnih slučajev, rešiti s posebnimi razpisi, v kar se obenem odrejajo potrebne ovedbe. Vprašanje, je-li pri soj il ni sklep vročiti brez izjeme le strankam samim, je v zvezi s pristojbinsko-pravnim vprašanjem, zato je pravosodno ministrstvo o tern stopilo v dogovor s finančnim ministrstvom. Na Dunaju 26. dan novembra 1904. Koerber, m. p. Na c. kr. predsedstva viših deželnih sodišč (vseh) upravljeni razpis so glasi tako: V posvetovanjih, ki so bila 22. in 28. okt. 1.1. v pravosodnem ministrstvu z odposlanci notar, avstrijskega društva in s člani stalne delegacije avstrijskih advokatskih zbornic, izrekli so zastopniki le-teh v organizmu pravnih ustanovil važne funkcije opravljajočih strokovnih stanov skrb, da utegne ravnanje sodnih uradnikov stanje notarjev in advokatov omajati in izpodbiti zaupanje prebivalstva vanje. — Pravosodno ministrstvo priznanja sodiščem pritožbe, na katere so se oslanjale omenjene skrbi in pričakuje, da se v bodoče ne dogode zopet v naslednjem očitani pogreški : ■) Pozivalna hvalitevbrezplačnega sodnega poslovanja. 1. Ni odobravati, ako se brezplačnost sodnega poslovanja nasproti postavlja poslovanju odvetnika ali notarja, povdarjujoč, da jima jo treba njih delo plačati. Pravosodnemu ministrstvu se tudi ne vidi dopustno, da bi so stranko, ki so hoto ali mislijo zateči h kakemu pravnemu zastopniku, odpravile od te namere s tem, da se jim ponudi brezplačno posredovanje sodišča, s čimer bi se oškodili advokati in notarji. — Pravosodno ministrstvo istotako ne odobruje, da so ob nedeljah ne daje vpogleda v zemljiške knjige in sodne spise zastopnikom stranok, čeprav je strankam samim dovoljen. — Ob poizvedbah za uvedbo sodnih dni je priporočati, da so poizve tudi mnenje notarjev in advokatov, katerih koristi se taka naprava dotika, s čimer jim je omogočeno, da pojasnijo okolnosti, ki so po njih nazoru važne na stvari. Upoštevanje v zmislu zakonov podanega pooblastilnega razmerja. 2. Pravosodno ministrstvo nečo ob pritožbah, podanih radi neupoštevanja kakega pooblastilnega razmerja, razmotrivati stvari, ki spadajo v pravosodje, na primer vprašanje, je-li dopustno pooblastilo notarju, ki je v stvari sodni komisar, dalje, so-li troski zastopanja plačati iz varovančeve imovino, ako je njegov zakoniti zastopnik svoja opravila v izvedbo poveril pravnemu zastopniku, dasi toga sodišče ni odobrilo, ali, je-li za sprejem denarja predložiti posebno, na to glaseče se pooblastilo, in pa v katerem stadiju postopanja. — Pač pa so z ozirom na koristi stranek in njih zastopnikov ne more imenovati umestno, ako so sodišča ob razpravah, zasliševanjih in vročbah ne ozirajo na dokazano in zakonito dopustno pooblastilno razmerje in ako za hrbtom zastopnika stranko pregovarjajo, naj pooblastilo odpovejo, — Odveč je tudi poučilo za izvedbo knjižnega prepisa uradnim potom (form. za nesporno post. 38.) vročevati še strankam tedaj, kadar so prisojilni *) *) Dalje so podaje deloma le jedro pozvanega razpisa. sklep že vroči zastopniku stranke. Kajti, kadar stranka postavi zastopnika, so sme smatrati, da je hotela zastopniku prepustiti tudi način poslovne izvedbe. Žaleča izvajanja naj se v sodnih sklepih opuste. 3. Sodišča ob utemeljevanju odločeb, posebno sklepov o odmeri troškov, kakor pravijo podane pritožbe, nekaterikrat, ne delajo posebnih obzirov nasproti zastopnikom stranek. — Pravosodno ministrstvo sicer ni mnenja, da naj se sklep ob odmeritvi pristojbin sodnega komisarja ali zastopnika proti njegovi stranki vroči samo notarju ali strankinemu zastopniku, ne pa tudi stranki, ter tudi ne priznava za pravo, da naj se v takih primerih odpravki sklepa za stranko in zastopnika stranke izgotove različno, upravičena pa se mu vidi želja, da se ob utemeljevanju takih sklepov, posebno ob utemeljevanju troškovnih črtanj rabijo samo stvarni razlogi in da naj se opuščajo zastopnikom stranek žaljiva nami-gavanja. Vmešavanje sodnih pisarni c in zakotnih pisarjev. 4. Te pritožbe radi sestavljanju listin in radi legaliziranja so povod, da se sodni predstojniki in vodje oddelkov znova opominjajo na svojo dolžnost, vsled katere imajo pisarnico skrbno nadzirati. Ravno tako se je v prid prebivalstvu in pravosodju treba previdno in ostro postaviti proti zakotnemu pisaštvu, ne ozirajoč se na osebe, ki so pečajo z njim. — Sodni predstojniki in vodje oddelkov imajo dalje točno paziti, da težavnih pravnih stvari na zapisnik no sprejemajo pisarniški, temuč samo sodniški uradniki. Podajanj, ki sploh ne spadajo v poslovanje sodišč, ni sprejemati pri sodišču na zapisnik. Pisarniški uradniki smejo službena potovanja zgolj radi kakega legalizovanja napraviti le tedaj, kadar se je izkazalo, da stranka ne more k sodišču priti. — Po okol-nostih utegne biti koristno, da organi, katerim jo poverjen pregled kakega sodišča, doprašujejo pri notarjih in, kolikor moč, pri advokatih, bivajočih v sodnem kraju, tako, da imajo le-ti priliko pregledovalcu povedati svojo opazke, je-li se sodna pisarnica drži svojega delovalnega kroga in je-li nepoklicanci za plačilo sestavljajo prošnje in druge vloge. V vizitacijskih operatih je v razpredelu „Odredbe zoper zakotno pisarstvo“ navesti uspeh teh ovedeb. Izbris starih knjižnih bremen. (Samo za Dunaj, Brno, Prago in Trst.) 6. Pravosodnemu ministrstvu se je naznanilo, da se je ob več primerih ravnalo proti izrecnemu napotilu iz razpisa prav. ministrstva od 29. nov. 1901, št. 23778, po katerem stranek nikakor ni siliti, da bi taka bremena izbrisavala in se je ogibati vsakemu povodu za pritožbe radi težav, ki bi jih stranke imele vsled tega ali radi usiljene pomoči sodišč. — S tega stališča na priliko ni umestno, ako se stranke k takim izbrisom priganjajo ali, preteč jim globe, vabijo k sodišču. — Kjer se odvetniki in notarji zanimajo za iz-brisavanje no več obstoječih knjižnih bromen, utegne zadostovati, ako se stranke predvsem le opozore z dostavljenim jim poukom, da je vknjiženo breme že ugasnilo in pa na koristnost knjižnega izbrisa. — Naj vestneje je paziti ob sprejemanju tožeb proti neznanim udeležencem pri kaki vpisani pravici in ob odobritvi nagodbo z njim postavljenim skrbnikom. Po §§ 115. in 116. cp. se sme skrbnik postaviti le tedaj, kadar je izkazano, da bivališče osebe, kateri je vročba opraviti, dejansko ni znano. Brez takega izkazila vročba na roke skrbniku — kar izkušnja uči -ni varno in sicer ni oblikovno dopustno. Odmera troškov. 6. Več pritožeb je proti temu, da sodišča ne zaslišujejo zastopnika stranek, kadar odmerjajo njegove troške nasproti stranki sami; da tako ravnanje v kazenskem postopanju ni zakonito, kaže § 395. odst. l.k. pr. r. Pa tudi ob odmerjanju troškov v civilnih pravnih stvareh je priporočati poprejšnje zaslišanje advokata vselej takrat, kadar se sodišče s tem more najbolje poučiti o posameznih točkah (n. pr. o potrebi in primernosti posameznih opravkov, o svrhi, v kateri se je klijentu poslal troškovnik). — Več pritožeb se tiče odmo-ritve troškov za posredovanje (intervencijo) pri opravi izvršbe. Pravosodno ministrstvo pač meni, ne da bi s tem hotelo uplivati na sodniške odločbe, da nepriznanjo intervencijskih stroškov ni upravičeno, kadar v tom oziru odločilne okolnosti zahtevajočemu upniku oziroma njegovemu zastopniku niso bile znane in kadar se o tem tudi pravočasno niso mogle storiti poizvedbe. Po mnenju pravosodnega ministrstva ni imeti nepotrebnimi stroškov tiste korespondence, s katero zunanji advokat poizveduje o odločilnih okolnostih pri advokatu na sedežu izvršil- nega sodišča ali prepušča svojemu substitutu, naj glede intervencije odloči po njemu znanih razmerah. — Kakor se je pravosodnemu ministrstvu javilo, dvomijo sodišča, jo li advokatska tarifa uporabna ob potovanju advokatov v kazenskem postopanju. O tem je opozoriti, da se je advokatska tarifa po besedilu § 1. ukaza od 11. dec. 1897, dz. 298, predvsem izdala resnično le za opravila v civilnopravnih stvareh, da pa pravosodno ministrstvo sodi, da se njena določila o potnini, razdalj ni in manipulacijski pristojbini smejo zmisloma vselej uporabljati tudi v kazenskem postopanju. (Glej določila o sedaj veljavnem tarifu v u. od 3. jun. 1909, dz. 82, § 1.) Koncentracija razprave. (Vsem višim sodiščem). 7. Kakor se je sporočalo ob konferenci dne 28. okt. tega leta, vabijo sodišča stranke in svcdoko že naprej k ustni razpravi baje tudi takrat, kadar po pripravljalnih spisih ali sodniku sicer znanih razmerah previdoma ne bo spora ob okolnosti h važnih za razsojo in vsled tega tudi ne sprejemanja dokazov. Pravosodno ministrstvo ceni sicer visoko, ako predsedniki in posamezni sodniki v zmislu dolžnosti, predpisanih v §§ 180. in 183. cp. skrbe, da se razprave, kolikor moč, morejo brez pretrganja vršiti do konca, toda gorenja poročila mu dajo povod, opozarjati sodišča z nova na to, da onih predpisov ni uporabljati kar vprek, temuč, da je vsak posamezen primer premo-triti posebej in da jo vodstvo pravde uravnati tako, da se vsakokratni pravni spor reši najprimerneje. Imenovanje notarjev za sodno komisarje. (Samo za Dunaj, Brno, Inomost, Gradec, Prago in Trst). 8. Notarji se mnogo zavzemajo za to, da bi jih enakomerno in izdatno jemali v opravljanje sodnih poslovanj. Ukaz pravosodnega ministrstva od 7. maja 1860, dz. 120') ima obvezne predpise glede poslovanj te vrsto za sedeže zbornih sodišč; za druge priliko pa dajo § 3. zapuščinskega patenta zakoniti temelj, kedaj naj se notarji postavljajo za sodno komisarje. Notarje jo torej imenovati sodnimi komisarji, kadar je to strankam v korist. Sodišče naj si šteje v dolžnost po izprevidu presoditi, je-li podan ta zakoniti pogoj, pri čemer je oceniti i krajevne razmere (n. pr. poslovna kolikost sodišča, način sodnega *) *) zgoraj pod B. zunanjega poslovanja itd.), i okolnosti posameznega primera (tako n. pr. količina zapuščinskih vrednosti in bremen, imovinsko stanje zapuščinskih udeležencev težavnost in zamotanost zapuščinske razprave). Nikakor ni poslov med sodiščem in notarjem deliti samovoljno, niti po sodnikovi naklonjenosti ali nenaklonjenosti ali po njegovem osebnem prepričanju, je-li mod justičnimi napravami notarstvo potrebno ali ne. Pridržujoč si vslod posebnih razmer vsakega okraja v zmislu § 3. zap. pat. potrebno razlike, sme po nazorih § 185 not. r. iz 1. 1855 biti delitvi poslovanj mod sodiščem in notarjem pri zapuščinah, pri katerih so udeleženo le samosvoje osebo, v merilo aktivno stanje zapuščine, ki brez odštetih pasiv ne znaša nad 1000 K, tako da je zapuščine pod to vrednostjo razpravljati pri sodišču, da pa ni sila zapuščin vrednih nad 1000 K -kedar ni posebnih razmer - razpravljati pri sodišču, razun, kadar je zapuščina prezadolžena in kadar so dediči tako siromašni, da bi jih pristojbine sodnega komisarja jako težile. — Zapuščine, pri katerih so udeleženi nedoletni ali varovanci, so radi zvezo mod zapuščinsko uravnavo in varstvenim vodstvom razpravljati pri sodišču, razun kadar jo imetje znatno. Ob takem imovinskom stanju in ob zamotanih imovinskih in opravilskih razmerah, katerih vreditev bi vzela mnogo časa, smeti je tudi izvedbo zapuščine, pri katerih so udeleženi nedoletniki ali varovanci, na korist vsem strankam izročiti kakemu sposobnemu notarju. — Kadar se sodišču vidi potrebno, da je mero, po kateri se jo kak notar doslej uporabljal za sodnega komisarja, znatno premeniti, tedaj to premembe, ako moč, ni izvesti nenadno; marveč se priporoča, da so notarju, uvrstivši neko prehodnje stanje, omogoči, da svoje pisarniške moči prilagodi predrugačenim poslovnim razmeram. Pravosodno ministrstvo prosi, da se ta razpis da v znanje vsem sodiščem. IV. Določila zakona od 21. maja 1868, dz. 46. o disciplinarnem postopku za sodniške uradnike, kolikor so po §§ 161. in 169. not. r. zmisloma uporabljati v disciplinarnem postopku proti notarjem. Sestava disciplinarnih sodišč. K § 161. not. reda. § 9. Viša deželna sodišča odločajo kakor disciplinarna sodišča v senatih iz 4 članov, najviše in kasacijsko sodišče pa odloča v senatu, sestavljenem iz 8 članov, senate vodi predsednik ali njegov namestnik. Predsednik ima disciplinarni senat sestaviti početkom vsakega leta za vse leto ter ima ob enem določiti svojega namestnika in nadomestujoče člane. Število poslednjih se določa za viša deželna sodišča na 2, za najviše in kasacijsko sodišče na 4; na mesto senatnih članov imajo stopati po vrsti, v kateri so se imenovali in samo tedaj, kadar so bili senatni člani zadržani ali odklonjeni. Sestavo disciplinarnih senatov je naznaniti pravosodnemu ministru, predsednik višega deželnega sodišča jo ima javiti tudi najvišemu in kasacijskemu sodišču. Izključba ali odklon članov disciplinarnega senata. § 10. Glede izključim članov disciplinarnega senata so uporabljati zmisloma predpisi kazenskopravdnega reda Obdolženi uradnik ima pravico, odkloniti dva člana disciplinarnega senata, in sicer ne da bi v to navel kake razloge. Ako bi vsled tega disciplinarni senat ne imel zahtevanega števila članov (§ 19), tedaj je popolnih s svetniki dotičnega zbornega sodišča, in sicer po vrsti njih či-novnega roda. Odklon pristojnega disciplinarnega sodišča. § 11. Ako so vzroki, ki bi dali dvomiti o nepristranosti pristojnega višega deželnega sodišča kakor dis- ciplinarnega sodišča, tedaj sme najviše in kasacijsko sodišče na predlog višega državnega pravdnika ali obdolženca rešitev kake disciplinarne stvari odkazati od pristojnega višega deželnega sodišča disciplinarnemu sodišču kakega drugega višega deželnega sodišča. Odločba o pristojnostnlh sporih. i$ 12. 0 sporih, ki nastanejo o pristojnosti viših deželnih sodišč v disciplinarnih stvareh, odloča najviše in kasacijsko sodišče. Uvedba disciplinarne preiskave. § 13. Disciplinarna preiskava se sme uvesti samo s sklepom disciplinarnega sodišča, poprašavši višega državnega pravdnika (generalnega prokuratorja) in zasli-šavši obdolženega uradnika. V sklopu morajo hiti obdolžitvene točke določno navedene. Pravni pomočki. § 14. Proti sklepu, s katerim se je disciplinarna preiskava uvedla, ni pravnega pomočka. Proti sklepu višega deželnega sodišča, s katerim se je uvod disciplinarne preiskave odklonil, ima viši državni pravdnik v 8 dneh pritožbo na disciplinarni senat najvišega in kasacijskega sodišča. Ovedbe (predhodne poizvedbe). § 15. Kadar je v pripravo ustni razpravi treba ovedeb, tedaj določi predsednik disciplinarnega senata za njih izvedbo sodnika, ki mora obdolženca zaslišati, sve-doko izprašati, ako treba pod prisego, ter poizvedeti uradoma vse okolnosti in dokazila, potrebna za popolno pojašnjenje stvari. Zaključene ovedbe se priobčijo višemu državnemu pravdniku (generalnemu prokuratorju), kateri jih s svojimi predlogi predloži disciplinarnemu sodišču. Ako viši državni pravdnik (generalni prokurator) uvidi, da jo treba še nadaljnih ovedeb, tedaj jih ima odrejeni sodnik izvesti. Kadar je o tem različnega mnenja z višim državnim pravdnikom (generalnim prokuratorjem), ima zaprositi sklep disciplinarnega sodišča. Za nvedbe odrejeni sodnik se nima udeležiti ustne razprave in odločbo o stvari. Ustavilen In odkazni sklep. § 16. Kadar disciplinarno sodišče, po predloženih mu odredbah misli, da ni razloga nadaljevanju disciplinarnega postopanja, tedaj mora preiskavo s sklepom ustaviti, spise neposrednjemu uradnikovemu predstojniku priobčiti in uradniku vročiti ustavilen sklep z razlogi. V nasprotnem primeru odkaže disciplinarno sodišče stvar za ustno razpravo. Odkazni sklep mora imeti obdolžitvone točke označene določno. Pravni pomočki proti navedenim sklepom. § 17. Proti ustavilnim sklepom, izdanim po disci-plinarnem senatu kakega višega deželnega sodišča, ima viši državni pravdnik v 8 dneh pritožbo na disciplinarni senat najvišega in kasacijskega sodišča. Proti odkaznim sklepom ni pravnega pomočka. Ustna razprava. § 18. Predsednik disciplinarnega senata določa dan ustni razpravi in poziva nanjo uradnika, priobčujoč mu odkazni sklep ali, kadar ni bilo ovedeb (§ 16.), uvodni sklep. Razprava se vrši v nejavni seji; toda obdolženi uradnik sme zahtevati, da se privzamejo trije zaupniki. Razprava se pričenja z opisom stvarnega položaja, ki ga dajo poročevalec, katerega je iz članov disciplinarnega senata izbral le-tega predsednik. Nato se zasliši uradnik, potem pa posluša viši državni pravdnik (generalni prokurator) z njegovimi izvajanji in s predlogom ter uradnik s svojim zagovorom. Uradnik ima pravico zadnje besede. Nadaljne ovedbe. § 19. Ako so disciplinarnemu sodišču na predlog ali uradoma vidi umestno, da se zaslišijo svedoki, ali po odrejenem sodniku ali v razpravi sami, ali, da pripravi drugih sredstev za pojasnitev stvari, tedaj izda potrebno odredbo in, če je treba, določi nadaljevanje razprave na kak drugi dan. Zastopanje k sodbi pozvanega uradnika. § 20. Obdolženi uradnik ima pravico, bodisi, da je navzoč osebno ali no, vzeti si zagovornika izmed svojih stanovskih tovarišev ali izmed pravnikov, vpisanih v imenik zagovornikov ter si ga izbrati sam ali zaprositi predsednika disciplinarnega sodišča, da ga imenuje. V poslednjem primeru je zagovornika vzeti izmed stanovskih tovarišev. Disciplinarno sodišče pa sme vselej odrediti, da obdolženec pride sam, tudi s pristavkom, da bi se izostav-šemu no dopustil zastopnik. Razsodilo disciplinarnega sodišča. § 21. Disciplinarno sodišče so ima ob razsojanju ozirati samo na to, kar se je dogodilo v ustni razpravi; pri razsoji ni vezano na nikaka zakonita dokazna pravila, temuč ima razsoditi po svojem svobodnem prepričanju, dobljenem po skrbnem preudarku dokazil, dovedenih za obdolženca in zoper njega. § 22. Razsodilo disciplinarnega sodišča mora obdolženega uradnika ali oprostiti določnega prekrška dolžnosti, katerega se je dolžil, ali ga obsoditi, da je tega kriv. V kazenskem razsodilu mora biti tudi izrek o disciplinarni ali rodovni kazni, v katero je bil krivim spoznarii uradnik obsojen, ter o povračilu troskov kazenskega postopanja. Razsodilo so ima takoj razglasiti ter vročiti z razlogi vred najdalje v 8 dneh višemu državnemu pravdniku (generalnemu prokuratorju) in uradniku. Pisanje zapisnika. § 23. O ustni razpravi je pisali zapisnik, v katerem so navedena imena navzočih in bistveno točko razprave. Zapisnik podpisujeta predsednik in zapisnikar. Pravni pomočki proti razsodilu. § 24. Proti razsodilom disciplinarnega senata najvišega in kasacijskega sodišča ni pravnega pomečka. Proti razsodilom disciplinarnoga senata viših do-žolnih sodišč imata viši državni pravdnih in udeleženi uradnik vzklic na disciplinarni sonat najvišega in kasa-cijskega sodišča. Zglasitev (prijava) in izvod vzklica. § 25. Vzklic je prijaviti v 8. dneh po vročbi razsodila pri disciplinarnem senatu višega deželnega sodišča, kateri je razsodilo izrekel. V tistem roku sme vzklicatelj ondi podati izvod razlogov svojega vzklica. V svrho tega izvoda je dozvoliti njemu in njegovemu zagovorniku upo-glod razpravnih spisov. Po došlem izvodu ali po roku, določenem za izvod, je spise predložiti disciplinarnemu senatu najvišega in kasacijskega sodišča. Predhodno posvetovanje disciplinarnega senata pri najvišem in kasacijskem sodišču. S 26. Disciplinarni senat najvišega in kasacijskega dvora mora vzklic takoj zavreči, kadar se je vzklicala taka oseba, ki nima vzklicno pravice; kadar uvidi, da je treba preiskavo dopolniti, ima dopolnitev provzročiti po disciplinarnem senatu višega deželnega sodišča; ako pa bistveni nedostatki razprave zahtevajo njeno ponovitev na I. stopinji, tedaj ima razsodilo razveljaviti in stvar zopet odkazati disciplinarnomu sonatu višega deželnega sodišča. Kadar ni nobenega navedenih primerov, tedaj predsednik disciplinarnega senata določi dan za ustno razpravo. V nadaljnem postopanju so uporabljati zmisloma predpisi, veljavni za disciplinarno postopanje na prvi stopinji. Roki niso podaljšljivi. § 39. Roki, ki jih ta zakon daje višemu državnemu pravdniku (generalnemu prokuratorju) in obdolženemu uradniku, niso podaljšljivi. Zakasnelo podajo se zavračajo uradoma. Vročbe. § 40. Vse vročbe, ki jih jo opraviti po tem zakonu, so veljavne in provzročajo tek rokov, ako se opravijo udeležencu samemu, ali da se, kadar je odsoten, nabijejo na vrata njegovega zadnjega stanovanja v sodnem kraju, če pa ondi nima več stanovanja, v uradnem poslopju, kjer bi imel uradovati. Ni dopustno niti ediktalno postopanje niti razgla-šenje razsodila po javnih listih. Odškodninski zahtevki iz službenega pregreška. § 41. Odškodninskih zahtevkov, ki jih kodo izvaja iz službenega pregreška kakega sodniškega uradnika, ni moč uveljavljati v disciplinarnem postopanju. O neprostovoljni upokojitvi sodniških uradnikov.1) § 52. Ako v to pozvani sodnik v enem mesecu no zaprosi, naj se ga dene v pokoj, tedaj je to prijaviti disciplinarnemu sodišču. Predsednik tega sodišča odredi potem sodnika, da poizve okolnosti, ki imajo upokojenje upravičiti, da, če treba, zasliši priče in izvedence tudi pod prisego in končno sprejme izjavo dotičnega uradnika. § 53. Končano ovedbe se predlože disciplinarnemu sodišču. Le-to ima, zaslišavši višega državnega pravdnika (generalnega prokuratorja), storiti sklep, je-li podan vzrok upokojitve ali ne. Disciplinarno sodišče sme pred storjenim sklepom v seji ustno zaslišati i dotičnega uradnika i svedoke in izvedence. § 54. Kadar je sklep o upokojitvi storil disciplinarni senat kakega višega deželnega sodišča, imata viši državni pravdnik in udeleženi sodnik pravico, da se v osmih dneh pritožita na disciplinarni senat najvišega in kasa-cijskega sodišča. ’) K § 169. not. r. V. Predpisi o beležniškem izpitu se nahajajo v ukazu prav. ministrstva od 11. oktobra 1854, dz. 266 in v ukazu istega ministrstva o sodniškem izpitu od 10. oktobra 1854, dz. 262. V prvoomenjenem ukazu se stavijo za vstop v notarsko prakso slični pogoji, kakor v 7. poglavju notarskega reda, v drugem ukazu pa so notarskemu izpitu prilagođena določila za sodniški izpit. Nesporni postopnik po cesarskem patentu od 9. avg. 1854 drugi" predpisi avstrijskega prava o nespornih, posebno zapuščinskih, pravnih stvareh, z odločbami vrhovnih sodišč ter stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku. Uredil di'. lüclvi^vi'd 'Volčič in c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Urednik si pridržuje vse pravice. Predgovor. Glavni del tega zvezka obsega cesarski patent od 9. avgusta 1854, drž. zak. št. 208., s kasnejšimi predpisi. Prvi slovenski prevod tega patenta se nahaja že v deželnem vladnem listu za kranjsko vojvodino l. 1854., toda razumljivo je, da ni po-polen in dosleden. Za to izdajo se je torej moral prevod prirediti z nova, katero nelahko delo je opravil dragi tovariš g. c. kr. sodnik Jurij Gregorec. On je dodal večino odločeb vrhovnih sodišč, priredil tudi nekaj drugih prevodov in znatno pripomogel pri tiskovni korekturi; toplo se mu zahvaljujem za to vztrajno delo. Pri prevodu druge obširne tvarine mi je tudi pripomoglo več mladih gg. tovarišev, izrekam jim toplo zahvalo. Uredba obsežne in deloma raznovrstne snovi ni bila lahka ni v stvarnem ni v jezikovnem oziru. V poslednjem sem se kolikor moč držal pravopisa zadnjih »Pravnikovih« zvezkov in sprejete pravniške terminologije. V to sem sprejel edino zopet postopek mesto postopanja, kakor sicer stoji v uradnem prevodu državljanskega zakonika že od 1. 1900 dalje in, ki gotovo tudi točneje izraža dovršeno skupnost (red) onih predpisov, po katerih se naj ravnamo (postopamo) v pravnih stvareh. Od todi je tudi po hrvatskem vzgledu postopnik. Kakor je videti iz opomenj v tekstu in iz abecednega kazala, sem tudi v ta zvezek sprejel hrvatske pravniške izraze, kolikor se bistveno razlikujejo od slovenskih; medsobni občevalni in prometni stiki so pač že toliki, da zahtevajo popolno znanje obojnih izrazov za iste pravne pojme. V jezikovnem in pravopisnem oziru mi je pri tiskovnih izpravah zdržema pomagal gospod profesor Davorin Majcen, bodi mu prisrčna hvala za trudapolno delo in prijazno pomoč. V Rudolfovem početkom leta 1910. Dr. Ed. Volčič. KLffvtico adv. tar. = advokatska (odvetniška) tarifa, ep. = civilni pravdni red. dvd. = dvorni dekret, dpd. dvorne pisarnodekrot. d z. = drž. za k. št. = državnega zakonika št. dež. = dež. zak. št. = deželnega zakonika št. f. = fin. = finančno. F. uradni obrazec, gl. = glej. h. = hrvatski izraz, ir. == iz vrš. r. = izvršilni red. Jm. == mnenje justičnega ministrstva. J. m. prav. min. jn. .. jurisdikcijska norma [sodni pravilnik (poslovnik)]. m. = min. = ministrski, not. r. notarski (belež-niški) red. o. = odločba. — op. = opomnja. obj. == objava. — od. = odst. = odstavek. — odd. = oddelek. odz. = obč. drž. zak. = občni državljanski zakonik. or. = opr. r. = opravilni (poslovni) red. p. z. pz. = pristojbinski zakon. pat. = patent, ces. pat. = cesarski patent, prav. min. pravosodno ministrstvo. rg. = razglas. — rp. == razpis. su. = zak. o ur. sod. = zakon o uredbi sodišč, š. = št. = številka, t. == točka. — trg. v trgov, trgovinski. — t. p. tarifna postavka. T. — sedanja pravna terminologija (Babnik-Kavčnik). J u. = ukaz (naredba) prav. min. — uk. = ukaznik (Verordnungsblatt) prav. min. upr. s. = upravno sodišče, z. zak. — zakon. — zz. obč. zemljiškoknjižni z. zjz. zbirka justičnih (pravnih) zakonov. Bartsch. Das Österreich. Grundbuchsgesetz in seiner prakt. Anwendung, v. Dr. H. Bartsch. — 1902. Budw. = zbornik odloöeb upr. sodišča Ad. bar. Bud-winskega. Oess. = Sammlung von Entsch. dos obst. Gerichtshofes zu den Notariats-gosotzen von Dr. Otto Gesselbauer. CR. C. Bl. Österr. Zentral-blatt für jurist. Praxis. GH. = Gerichtshalle. — GZ. - Gerichtszeitung. J. = Jk. = judikatna knjiga vrhovnega sodišča. JR. Juristische Blätter. Links. -- Die Rechtssprechung des obst. Gerichtshofes, von Dr. E. Links. Now. = Entscheidung des obst. Gerichtshofes, von Dr. R. Nowak. NZ. = Not. Z. - Notariatszeitung. I{. Rs. knjiga razsodil (Spruchrepertorium) vrhovnega sodišča. Ö. R. Z. - Österr. Richterzeitung. Prs. — Pravnik slovenski. Reich. = Öst. Notariatshandbuch für Berufsarbeit u. Unterricht, von Dr. M. Reich, k. k. Notar in Leoben. 1907. Rus. = Urs. = upravnega sodišča odločba. uzb.- nova priloga civilno-pravdnih odločeb k ukaz-niku prav. min. Uzb. = stara priloga c. odločeb k istemu ukazniku. Zb. =• zbornik odločeb vrh. sod. Glaser-Unger. Odločbe brez pristavka so odločbe vrhovnega (najvišjega) sodišča one v oklepih (—) so nasprotne ondotnim odločbam brez oklepov. Moteči pogreški. Str: 1 /rsta: Napačno: Prav: 2 3 urejajoče ki jih ureja 8 31 izključljiv, rok izključljiv rok 15 8 rekurz, se rekurz, ki se 26 4 zapuščino z zapuščino 44 20 pravem pravnem 49 20 9. marca, 9. marca 1898, j 8 š. 27. uk. š. 27. uk. a) oO| 12 1. Tudi a) 1. Tudi 54 54 29 zoporedna 3 1969 zaporedna 1869 56 7 oblastvu one oblastvu, sicer pa na- mestništvu one 1 spadajočih listin spadajoče listine 1 med 14. in 15. vrsto premičnin 86 21 protizakonitemu proti zakonitemu 102 6 nepremičnine premičnine 108 27 uradnih uradih 117 32 odpravljene dediče va- odpravljeni dediči va- ruje rujejo 124 28 katero katera 181 8 se ga mora se mora 140 12 zdola j varuha skrbnika 165 8 varuhi varuhi, 230 5 posebni predpisi posebni prav taki pred- pisi 238 * 15 nakazila nakazila, 25 izdani izdajni 245 j 21 I960 1850 27 8. maja 8. junija 275 2 17. febr. 17. jan. 313 29 odredbah odrekah 314 18 pristojbino pristojbin 316 1 odmerjanju prezadol- odmerjanju pristojbin žene prezadolžene 318 25 pomeri po meri 319 1 dvomov, dvomov 328 3 od 42 K do 120 K od 82 K do 120 K 359 7 III. Odhodnina X. Odhodnina Vsebina. Stran Stvarno kazalo............................. XII Zaznamek zak. predpisov.........................XXIV Ces. patent od 9. avgusta 1864, dz. 208 .......... 1 Zakon o sodnem postopku v nespornih pravnih stvareh. Prvo poglavje. Splošne odredbe (§ I -19) . . 2 Drugo poglavje. O razpravljanju zapuščin (§20-180) 1. del. Splošne odredbo (§ 20 — 33) . . 22 2. del. O smrtovnici (§ 34—60) .... 29 3. del. O razglasitvi izreka poslednje voljo (§ 61—70).......................41 4. del. Odredbe sodišča o smrtovnici in o izreku poslednje volje (§ 71—91) 45 5. del. O inventarju in prisego nadome- stujoči napovedi imovine (§ 92-114) 61 6. del. O oglasitvi za dediča (§ 115-182) 77 7. dol. O sklicu zapuščinskih upmikov (§ 133—136)..................... 95 8. del. O posebnih odredbah pri zapu- ščinah inozemcev (§§ 137—144) .. 97 9. del. Odredbe o posameznih zapuščin- skih stvareh v času, dokler traja zapuščinska razprava (§ 145-148) 101 10. del. O prisodbi zapuščine (§ 149-180) 105 Tretje poglavje. O postopku v varstvenih in skrbstvenih stvareh (§ 181—219) . . 132 Petrto poglavje. O skrbi za fidejkomise (§ 220-256) 178 Peto poglavje. O adopciji, legitimaciji in izpustu iz očetovske oblasti (§ 257-266) . 190 Šesto poglavje. O prostovoljni cenitvi in dražbi (§ 267-280)....................... 196 Sedmo poglavje. O sodnih spričevalih sploh, o potrjevanju prepisov in poverjanju listin (§ 281—293)................ 202 Obrazci (formulari)................210 XL Stran Dodatki. — I. Navodilo županom o izročenih jim uradnih opravilih sodišč...............214 II. Red za javne dražbe....................224 III. Odstotek za uboge.......................229 IV. O proglasitvi za mrtvega in dokazu smrti....................................230 V. Amortizacija izgubljenih listin .... 286 VI. Razpravljanje z zapuščinami inozemcev 256 VII. Hranba vrednotnic pri bankah. 1. Pri avstrijsko-ogrski banki .... 275 2. Pri deželni banki češki..............283 VIII. Vlaganje varovanške in oskrbovanške gotovine: — 1. v hranilnicah .... 284 2. v poštni hranilnici...................285 IX. Sodelovanje sodišč pri odmeri in izter-javanju zapuščinskih pristojbin. A. Dedna pristojbina a) Predmet pristojbini 290 b) Dolžnost naznanila......................293 c) Odmerjajoča oblastva....................297 d) Ocena zapuščine........................300 e) Odmera pristojbine pri nekaterih vrstah volil....................................307 /) Plačilo pristojbine in zaveza zanjo . . 308 e) Izmera pristojbine.......................311 h) Pristojbina ob odrekah...................313 /) Pristojbin oproščene zapuščine . . . 314 j) Zaokroženje pristojbinske osnove . . 314 k) Izredna doklada k prisl, postavkom . 315 /) Odmera pristojbin ob prezadolženih zapuščinah ...................................315 m) Pristojbina za poslednjevoljsko naredbo 319 n) Zapisniki in vloge, kolka prosti . . . 319 o) Vračilo kolkovnin......................320 Obrazci. Zapuščinski izkaz.........................321 Zakon od 18. junija 1901, dz. 74 . . . 326 Min. ukaz od 21. junija 1901, dz. 75 . 341 B. Zakoniti prispevki javnim zavodom. 1. Doneski k dež. šolskim zakladom . 351 2. Bolniški prispevek...................358 X. Odhodnina..............................359 Stvarno kazalo k nespornemu postopniku. Številke poleg besedi pomenjajo stranice, h. = hrvatski izraz. Adopcija, 191. Advokati, glej odvetniki. Agenti zasebni, njih pravice, 11. Aktivnost, namen inventarju, 64. Alzacija in Lotaringija, glej Nemčija. Amerika, razpravljanje z ondotnimi podaniki, 256. — severna, notarska legalizacija, 14. — prevod listin, 206. — sestava listin, 257. Amortizacija, predpisi, 235. — predmet, 235. — podsodnost, 237. -- postopek, 240. — dovolitev prepovedi, 250. — radi izgubljenih talonov, 251. — pri zastavnih listih, 253. Anglija, razpravljanje po nje podanikih, 258. — potrdila o veljavnem pravu, 203. — ravnanje z varovanci in umobolnimi, 141. Arhivi, predmeti iz njih, 36. Avstrijsko nad Anižo in pod Anižo, ubožni odstotek, 229. — šolski prispevek, 357. Badensko vojvodstvo, razpravljanje o zapuščinah podanikov, 264. Banka avstroogrska, smrt lastnika ondi hranjenih denarjev in vrednotnic, 104. — položba vrednotnic za varovance, 275. — amortizacija njenih delnic in listin, 239. — bankovci se ne morejo amortizirati, 236. Bavarska, razpravljanje o zapuščinah podanikov, 264. Beležniki = notarji. Belgija, spričevalo o tamošnjem pravu, 203. — razpravljanje po njenih podanikih, 258. Beriva, h. prejemki, 54. Blagajne javne, smrt oseb, ki dobivajo prejemke iz njih, 54. Hliigiijiiični ključi, v zapuščinah, 36. Blaznice, odredbe ob oddaji v blaznico, 144. Bodensko jezero, smrti in rojstva na njem, 264. Bogomile, h. pobožna volila. Bolnice, smrti v njih, 39. — prispevki v Trstu, 358. Bosna, poverjanje listin, 14. — razpravljanje z zapuščinami podanikov, 24. — pristojbine o takih zapuščinah, 290. Brazilija, razpravljanje o zapuščinah nj. podanikov, 257. Britanija, glej Anglija. Bukovina, donesek šolskemu zakladu, 357. Cenilci, glej izvedenci. Cenitev prostovoljna, 187, 200. Certifikati, dosluženih podčastnikov, 61. Cesije, glej odstopi. Častni znaki, glej odlikovanja. Dalmacija, šolski donesek, 357. Danska, razpravljanje po podanikih, 258. Daritev za slučaj smrti, pristojbina, 308. Deca = otroci. Dediči, njih obveščanje, 47. odredbe, če niso znani oni ali njih bivališča, 62, 89, 92. — njih oklic, 84, 89, 93, 95, 98. — zaslišanje ob dvomljivem dednem pravu, 84. — odsotni, imenovanje skrbnikov, 92. — nedoletni ali skrblenci, skrbniki zanje, 49. — — — inventar, 61. — izročitev prisojeno imovine, 123. — neznani,, postavitev skrbnikov, 49, 51. — imenovanje zapuščinskega skrbnika, 90. Dedinske prijave, njih zahtevanje, 77. — čas za premislek, 78. — posledice zamujenih, 79. — kake morajo biti, 80. — opuščene, 89, 92. — nasprotujoče, 84. — — dedinske pogodbe, njih razglasitev, 45. — pristojbine vsled njih, 308. Dcdščiiiii, njo delitev, 114. — pristojbina ob delitvi, 334. Dedščine pobožne, njih naznanilo, 52. Delne zadolžnice, varstvo imetnikov, 177. Demoliranje, rovorzi v to, 162. Denarna kazen, 20. — njeh poraba, 22. Dnevnik o zapuščini, 28. Dobra nepremična, glej nepremičnine. Doklada pristojbinskim postavkom, 315. Dolgovi, inventar]enje, 71. — njih izkaz radi odmere pristojbin, 293, 302. — dokazila tedaj, 303. Domačini, zaslišanje ob smrtovnici, 32, 83. — o varstvenih stvareh, 144. Domobranci, njih smrt, 60. Donavsko parobrodno društvo, amortizacija delnic, 240. Dopustniki, glej vojaštvo. Dostavitev, glej vročba. Dražba, prostovoljna, 196, 224. — zapuščinskih predmetov, 10G. — odstotek za uboge ob njih, 229. Druž.bcni red, občen, 224. Državna zemljišča, cenitev in dražba, 199. Državni papirji, amortizacija, 237, 242. — zamenjava amortizovanih, 246, — amortizovanje tem enakih papirjev, 247. Duhovniki, viši, njih smrt, 38. — prebendarji, povračilo za zgradbe, 73. Edikti oklici. Ferijalne stvari, glej praz-niške st. Fevdi, razprave o njih, 2,G. — inventar o f. zemljiščih, 73. Fidejkomisi, razprave o njih, 26, 64, 73. — ustanovitev in skrb, 178. — pristojbine in sodni troski, 180. — obremenitev, 183. — razdolžitev, 187. — zapuščinske pristojbine, 305. — inventarji o njih, 179, — skrbnik zanje, 181. — zapisniki o njih, 190. Fidejkomisna, imovina, nje zavarovanje, 182. — — oblastva, nadzor viši, 190. — zemljišča, inven-tarjenje, 73. Finančna prokuratura, ke-daj zastopa, 49. — posreduje za cerkve, ustanove itd., 53. — priznava terjatve, 96. Finančno ministrstvo, naznanilo smrti, 55. — navodilo zaradi prietojbin-ske oprostitve vsled reciprocitete, 292. Fiskus, predaja brezdednih zapuščin, 91. Formulari, glej obrazci. Francosko, naznanilo o smrti franc, državljanov, 98. — prevod franc, listin, 206. — razpravljanje po podanikih, 269. Galerije slik, njih predmeti, 36. Galicija, šolski donesek, 357.' Globa, glej denarna kazen. Goriška-Gradiška, šolski prispevek, 353. Gradec, prispevek za štajerski ubožni zaklad, 359. Grška, razpravljanje po podanikih, 259. Hercegovina, glej Bosna. Hranilnice, vloge, 151,284. Inozemci, zap. razprava po njih, 23, 99. — obveščanje o njih smrti 197. — postavitev varuha, 140. — pristojbinstvo njih zapuščin, 201, 256. Inozemstvo, oblika listin iz inoz., 13. — pristojbinstvo ondotne imovine avstr, podanikov, 291. Invalidi, patentalni, njih smrt, 60. Inventar, naprava, 52, 61. namen, 64. — ob raznih smrtnih slučajih, 72. — troški, 74. — obrazec, 211, 220. Irska, glej Anglija. Isprava, h. listina. Istra, šolski prispevek, 353. Italija, poverjanje listin, 14. — prevodov, 206. — razpravljanje po podanikih, 260. Izdanje, h. izročitev. Izkaz o dolžnem deležu, 112. Izkazi, o tekočih razpravah, 28. — potrebni za prisodbo, 105, 213. — za plačilo zap. pristojbin, 108, 294, 321. — glej razkazi. Izreki poslednje volje, njih razglasitev, 41. Izrok, h. vido oklici. Izvedene!, pri invontarje-nju, 63, 69. — Izžrebanje vrednotnic, nadzor, 167, Ionski otoki, glej Grška. Jure ere d iti prisodim, 46. — odmera pristojbin, 315. — izkazi o njih, 300. Kadneitete, njih predaja fisku, 91, 109. — glej zapadlostim pravica. Katastralni izdelki, njih uporaba, 128. Kmetska posestva, pristoj-binske olajšave, 330. — njih prevzetje po sodedičih, 115. Knjiga, javna, 2. — vpis, prisojila vanjo, 123, volil, 129. — v to potrebno le-galizovanje, 204. Knjižnice, predmeti iz njih, 86. Kolajne, po smrti, 55. Kolki, pristojbina o njih, 297. — izkazi za to, 280. Kolkovniue prostost ubogih nedoletnikov, 140. Komorniki, naznanilo smrti, 56. Končni izkaz, 120. Konkurz, o zapuščini, 47. Kontumačni zavodi, smrti v njih, 39. Konzularna, sodišča, uporabljajo nesporni postopnih, 1. — uradi, zap. pristojbino, 292. Konzulati, poveritve, 13. — konzulatni funkcionarji, njih pravice, 13, 288. Koroška, šolski prispevek, 354. Kranjska, naznanila blaznice, 29. — šolski prispevek, 355. Križa svetega kosi, 198. Krošnjarji, njih smrt, 60. Kućarac, h. — krošnjar. Kuksiiii nakazila, njih amortizacija, 236. Kurator, glej skrbnik. La Plata, države ob, glej Amerika. Legalizacija, tozemskih listin, 204. — inozemskih listin, 13. — v sev. Ameriki, 14. — — pogodba o 1. z Italijo, Nemčijo, Srbijo, 14. legatarji, njih obvestitev, nedoletnih, negotovih,! 11. — plačilo ob nezadostni zapuščini, 113. — potrdilo za knjižni vpis, 129. — glej volila. Legati, glej volila. Liehteiisteinski knezi, rodbinska pogodba, 26. Licitacije, glej dražba. Listine, dokazilnost, 13. — inozemsko, 13. — o pravnih poslih, 9, 147, 209. — shranjevanje o zadnje-voljskih izrecilih, 44. Loterijski, listki, amortizacija, 237. — nabiralec (kolektant), naznanilo smrti, 53. Malodobnik, h. = pupil, varovanec. Maloletnik = nedoletnik. Maše, ustanovitev. 111. Matrike, dopolnitev. 139. Medajle, glej kolajne. Mexiko, glej Amerika. Moravska, šolski prispevek, 358. — ubožni odstotek ob dražbah, 229. Municija v zapuščinah, 104. Muzeji, predmeti iz njih, 86. Nadarhine, duhovniške, inventarjenje, 72. Nadležnost, h. pristojnost. Nagajivost, kazni, 18. Naložitev novcev, glej va-rovanski novci. Napisnik, h. = zapisnik. Naredba zadnjevoljska — izrek zadnje v. Nasljednik, h. dedič. Naznanilo, smrti radi zap. razprave, 29. — smrti po zapušč. oblastvu, 53, 293. — posebnih volil, 52. Nedoletniki, volila zanje, 52, 111. — propodaja ded-ščine, 123. — sodna skrb za osebno razmere, 133. — njih zaslišanje, 144. — ubogih pravica, 140. — pogodbe, 145. — privolitev za ženitev, 147. — notarski spisi, 150. — nalaganje imovine, 150,284, 285. — izročitev imovine, 175. — izpust iz očetovske oblasti, 195. — dovolitev obrti, 196. — glej dediči. Nemčija, pogodba o legalizaciji, 14. — razpravljanje po nje podanikih, 263. Nepremičnine, njih inventarjenje, 67. — dražba, 200. — pristojbine ob prenosu, 326. Ničnostna pritožba, 18. Ništovua žaoba, h. = ničnostna pritožba. N iz ozein s k o, razpra vij anj e po podanikih, 2Gö. Norveška, razpravljanje po podanikih, 265. Notarji, njih uporaba, 9.— pravica delati predloge, 11. — povorjenje listin, 13. — delovanje ob zap. razpravah, 27, 29, 62, 106. — njih smrti, 39, 55. — razglas oporok po njih napravljenih, 44. — obvestitev o skrbstvih, 144. — prostovoljne cenitve in dražbe, 199. — so poroki za pristojbine, 311. Notarski spisi, potrebni za veljavnost pogodbe, 9. — za nedoletnike, 150. — njih amortizacija, 236. Nujni dediči, nedoletni, izkazi o dolžnem deležu, 112. Nužni nasljednik, h. == nujni dedič. Občinski predstojnik, sodelovanje pri zap. razpravah, 28. — pri cenitvah in dražbah, 199. — navodilo za izročena jim sodna opravila, 214; pristojbine, 219. Objesan, h. objesten, nagajiv. Obravnava, glej (zapuščinska) razprava. Obrazci, za postopek v nespornih stvareh, 210. — za občinske predstojnike, 220. — za pristojbinske izkaze, 321. — listov za pristojbinsko odmero, 325. Obresti dvig, glej varuh. Obrt, nadaljevanje na račun zapuščine, 104. — dovolitev opravljanja nedolet-niku, 196, — inventar obrt. imovine, 72. Obveščanje, dedičev, 46. — izvrševalca oporoke, 51. — volilojemnikov, 52, 112. — pristojbinskega oblastva, 52, 293. Očetovstvo, nesporna ugotovitev, 195. — izpust iz oblasti, 185. Očitovanje, h. = izrek. Odbitki od zapuščine, njih izkaz, 294, 302. Odhodnina, 359. Odlikovanja, naznanilo o smrti oseb, ki sojih imela, 55. Odpust, h. = izpust. Odredbe sodišča, pravna moč, 19. — pravni po-močki, 14. — izvršitev, 17. -- o smrtovnici in zadnjevoljski naredbi, 45. — o posameznih zapušč. stvareh, 101. Odreka (odpoved), pristojbina ob nji, 313. Odstavljenje varuhov in skrbnikov, 20. Odstopi terjatev državi, 255. Odvetniki, zastopanje stra-nek, 11.— njih smrt, 55. — odgovornost za pristojbine, 311. Oglas glej oklici. Ogrska, adopcija njenih državljanov, 193. — po-verjanje prevodov, 207. — pristojbinstvo, 290. — izkazi o ondotni zapuščini, 296. Oklici za sklic dedičev, 84, 90, 93, 94, 99. — upnikov, 95, 98, 99. — ob podaljšanju varstva in ob skrbstvu, 143. — obrazci o njih, 211. — ob proglašenju za mrtvega, 232. — ob dražbah, 224. — ob amortizo-vanju, 240. Oporoka, glej volja poslednja. Opozorltev proti odredbam, 15. _ Orožje, v zapuščini, 104. Oskrbovalnice, smrt, 39. | Ostalina zapuščina. Ostavina, h. ostalina, za- | puščina. Ošasna ostavina, h. brez-dedna zapuščina. Otroci, nezakonski, poza-konitev, 194. — njih varstvo, 187. — posinovitev (adopcija) 191. Ovršba, o vršitelj, h. izvršba, izvršitelj. Perzija, razpravljanje po j podanikih, 265. Pjenezniea, h. blagajna. Poboljševalnice za varovance, 188. Pobožna volila, plačilo ali zavarovanje radi prisojila, 106, 108. Pobožne, dedščine in volila, obveščenje o njih, 62. Pogodbe, sklepanje, 8. — notarski spis, 150. — ne-doletnikov, 146. Pogrešanei, glej smrt. Pohranjivanje, h. shranjevanje. Poljedelska nepremičnina, olajšave pristojbin, 330. Pooblastila, preizkus, 5. Portugalska, prevodi listin, 206. — razpravljanje po podanikih, 265. Posesti prepustitev dediču, 101. Poslednja volja, glej izrek p. v. Poslaniki, zapuščina prosta pristojbin, 292. Poslanstva, povcritev po njih, 13. Postavitev v prejšnji stan, 19. Postopek, sodni v nespornih pravnih stvareh, 1. — v njem ni vlagati zapisniških načrtov, 9. Poštna hranilnica, vi. knjižice, njih amortizacije, 236. — nalaganje varstvenih novcev, 284. Potomstvo, skrbnik, 49. Povjerbina, h. fidoj-komis. Povjerenstvo, h. — komisija, komisarstvo. Pravna, vprašanja sporna, 6. — opravila (posli), 5, 9. — nedoletnikov, 145. — sestava listin o, 209. — moč odredeb, 19. — pot, zavrnitev, 6. Pravni pomočki, glej odredbe. Prazniške stvari, 12. Prebende = nadarbine. Predaja, h. izročitev, predati podati. Predarlsko, šolski prispevek, 358. Predlogi, njih oblika in jezik, 10. Predmeti, tuji, njih inventar j e nje, 70, — ki se morajo poslati drugim oblastveni, 39. Premičnine, inventiranje, 67. Preuosnina imovinska, 290. Prepisi, vidiinovanje, 203. Prestave prevodi. Prevodi, poverjanje, 206. Prezadolžene zapuščine, glej jure crediti. Priče, glej svedoki. Prijava, terjatev, 95. — glej dedinska prijava, naznanilo. — glej oglasitev. Prijoritetne obligacije, naložitev varovanskih novcev, 157. — zavarovanje njih imetnikov, 177. Prisega prič ustne poslednje volje, 43, 44. Prisodim zapuščine, 105. Prisoj ilo, (prisojilna odredba, listina), 121. — vpis v javne knjige, 123. Prispevki javnim zavodom, 351. Pristojbine, njih zavarovanje, 38, 843, 347. — o zapuščinah, 290. — izkaz o plačilu, 108. — o fidej- komisih, 180, 305. — ob-veščenje oblastva radi od-merjenja, 52, 393. — njih plačilo, 330. — oproščene zapuščine, 314. — olajšave, 326 — glej zapuščine. Pristojnost, preizkus v nespornem postopku, 4. — zap. razpravi, 22. — k smrtovnici, 29. — v varstvenih stvareh, 132. — v fldejkomisnih stvareh, 178. — za adopcijo in legitimacijo, 191. — za ugotovitev, da je odpravljen ženitni zadržek in ugotovitev očetovstva radi legitimacije, 194. — za cenitev in dražbo, 196. — za uradna spričevala, 202. — za vidimovanje, 203. — za legalizovanje, 204. — za proglas smrti, 230. — za amortizovanje, 235. Pritožbe proti odredbam, 14. — nagajive se imajo kaznovati, 18. Privilegiji, amortizovanje dot. listin, 236. Procjena, h. cenitev. Prodaja, zapuščinskih stvari, 101. — državnih papirjev, ki se žrebajo, 163. glej dražba. Prošnje, glej predlogi. Protuslovne prijave, h. nasprotujoče si p. Prusija, glej Nemčija. Ptuji državljani, glej ino-zemci. Punomoć, h. pooblastilo. Pupilarni novci, glej ne-doletniki. Rasipnost, h. zapravljivost. Razglasi, glej oklici. Razkazi, ki jih razpravna sodišča objavljajo radi pobožnih pristojbin, 351. Razlogi odločbeni, 17. Razprava, glej zapuščinska r. Reciprociteta, ob razpravah po inozemcih, 24, 25. — ob pristojbinski odmeri, 291. Redi, glej odlikovanja. Redovne kazni, 21. Redovniška obljuba, skrbnik radi nje, 140. Registrature, predmeti iz njih, 36. Rekurzi, proti odredbam, 14. — sodnikovi, 18. — revizijski, 18. Relikvije, njih prodaja,198. Rezervisti, njih smrt, 60. Rok, opozoritvam in rekur-zom, 16. — revizijskemu rekurzu, 18. — oglasitvi za dediča, 77, 78. — tožbi o dedinski pravici, 85. — sklicu dedičev neznanega bivališča, 92. — sklicu neznanih dedičev, 90. — sklicu upnikov, 95. — varuškim računom, 170. — naznanilu zapuščin radi pristojbine, 295. Roki, njih določitev, 7. — računanje, 12. Rudarski podjetnik, naznanilo o njegovi smrti, 61. — naznanilo, če se mu je postavil skrbnik, 144. Rudniški deleži, glej kakšna nakazila. Rusija, postavitev skrbnikov, 142. — razpravljanje po podanikih, 265. — pristojbine zapuščinske, 268. Sačinjanje, h. sestava. Saksonska glej Nemčija. Saziv, h. poziv, sklic. Sekvestraci ja zapuščine, 89. Shranjevanje, zadnjevol-skih naredeb, 44. — zapuščinskih spisov, 122. Si am, dogovor ozapušči nah, 268. Siromaki, odstotek ob prost, dražbah, 229. — njih pri-stojbinska prostost v postopku, 10. — spričevala zanje, 140. Sirotinska knjiga, 145. Skladovni listi, njih amortizacija, 249. Skrbnik, odgovornost, 20. — odstavitev, 21. — za predlog, da se oporočne priče zaprisežejo, 44. — za razpravljanje, 49, 89. — odsotnemu dediču, 92. — vsled redovniške obljube, 140. — iidejkomisni, 181. — radi proglasitve za mrtvega, 232, 234. Skrbstvene stvari, 132, 177. pomoč občinskih predstojnikov, 219. Smrt, dokaz, 230. — naznanilo, 29. — nje zapis, glej smrtovnica. Smrtovnica, 29. — poročilo o nji, 35. — odredbe o nji, 45. — obrazec, 210. Sodišče, okrajno, sodelovanje ob zap. razpravah, 27, 29. — razpravni postopek pri njem, 77, 78, 96, 106, 108. — ob rešitvi varuških računov, 165. — sodelovanje pri odmeri pristojbin, 293, 297. — skrb za osebne razmere nedoletnikov, 138. — za dopolnitev matrik, 139. — | najviše (vrhovno), rekurz nanj, 17. Sodstvo, preiskava njego- j vih mej, 4. — za zap. raz- | pravo, 23. Sodnik, dolžnosti, 4. — pravica rekurza, 18. — poroštvo za pristojbine, 311. Solnograško, ubožni od- | stotek, 230. — šolski pri- | spevek, 358. Sorodstvo, vpliv na pre-nosnino, 311, 326. Spisi, odločba njim nasprotna, 18. Sporočilo poslednje volje j izrek p. v. Spričevala sodna, 202. Srbija, poveritev listin, 14, j 206.—imenovanje varhov deci iz S., 142. — dogovor o zapuščinah, 269. Srečkauje, glej izžrebanje. Srečke, glej žrebi. Stečaj, h. konkurz. j Stolniki c. k., naznanilo smrti, 56. Strelivo, glej municija. Substitucije, fidejkomisne razprave, 25, 62, 110. — imenovanje skrbnikov, 49. — zap. pristojbine, 306. Sud, kotarski, h. sodišče, okrajno. Svečenik, h. duhovnik. Svedočbe — spričevala. Svedoki poslednje volje, prisega in zaslišanje, 43. Svojci, glej domačini. Šlezija, nima šolskega prispevka, 351. — ubožni odstotek, 230. Šolski prispevek, občni predpis, 851. — glej Avstrija nad in pod Anižo, Bukovina, Ceska, Dalmacija, Ualicija, Gorica-Gradiška, Istra, Koroška, Kranjsk a,Moravska, Pred-arlska, Solnograška, Štajerska, Tirolska, Trst. Španija, dogovor o zapuščinah, 274. Štajerska, šolski prispe vek, r 356. Švedija, razpravljanje po podanikih, 274. Švica, razpravljanje po podanikih, 274. Taloni, so ne amortizujejo, 236, 251. Terjatve, inventarjenje, 66. Testamenti, glej oporoke. Tirolsko, ubožni odstotek ob dražbah, 230. — šolski prispevek, 358. Tobak, prodaja, 198. Tolmači, 205. Tražbina, h. terjatev, iskovina. Trgovci, inventarjenje njih zapuščine, 172. Trpezniki, h. stolniki. Trst, donesek šolski, 356. — bolnišniški, 358. Tunis, dogovor o zapuščinah, 275. Turški podaniki, zapuščine, 100. — določbe o prenosnim, 291. Tutor, h. varuh. Ubožci, ubožna spričevala, glej siromaki. Učitelji, naznanilo smrti, 54. Ugovor, h. dogovor, pogodba. Umrtvilo amortizacija. Upniki, njih sklic, 95. — odredbe, da se poplačajo tozemski, 98. Uprava (oskrba), glej zapuščine. Upravno oblastvo, privolitev k prisodbi, 109. Uradni novci in spisi, odredba o njih, 36. Uradniki, smrt takih, ki so morali dajati račune, 53, 108. Uradoma, postopek, 3. — skrb, 4. — preiskava pristojnosti, 8. — zahteva listin, 5. — poizvedbe, 6. — določitev rokov, 7. — uporaba izvršbe, 20. — postavitev skrbnikov, 20, 49. — sestavitev inventarja, 62. — vknjiženje, 123. Urednik, h. - uradnik. Uručba, h. prisodba. Ustano ve,im eno vanje skrbnika, 49. — izdaja, 111. Ustnost postopka, 10. Utok, h. — rekurz. Varovanci, gl. nedoletniki. Varstvene stvari, 132. — sodelovanje županov, 214. Varstvo, računi, 165. — končni r.. 174. — podaljšanje, 143. Varuh, odgovornost in od-stava, 21. — pooblastitev za sklepanje pogodeb, 145. — za dvig obresti, 154, 164. Vazali vladarski, smrt, 55. Velika Britanija, glej Anglija. Vidimovanje, glej prepisi. Vinkulaeija, hranilniških vlog varovancev, 155. — fldejkomisnih zadolžnic, 183. Vjerovnik, h. upnik. Vještak, h. izvedenec, veščak. Vojaki, na dopustu, njih smrt, 60. Vojaštvo, smrti, 37, 53; ob dopustu, 60. — ediktalni ročitve, 177. — v. obia-stva uradujejo ob smrti, 54. — obligacije za ženitne kavcije, amortizacija, 240. — v. kapelniki, naznanilo smrti, 55. — v. kolajne, glej kolajne. poziv ob smrtnih slučajih 93. — ženitev, 149. — iz Volila — Župan. XXIII Volila, pobožna ter za ne-doletnike in varovance, 52, 110. - odbitek, 113. — odmera pristojbine pri nekaterih, 307. — volilo-jemniki, glej legatarji. Volja, poslednja, razglasitev, 41, 42, 45, 131. — izkaz o izpolnitvi, 109. — njen izvršitelj, 114. Vrednotnice, njih inventar] enj e, 66. Vročba, rešitev, 12. — sodelovanje županstev, 219. Zadužbina, h. nadarbina, prebenda. Zakladni list, h. zastavni list. Zakoni, spričevala o njih veljavnosti, 202. Zakotn jaki (zakotni pisači), 11. Zamjena, h. substitucija. Zapadlostna pravica liska, 91. Zapečatenje, 33. Zapis, h. legat, volilo. Zaporna kazen, 20. Zapuščine, inozemcev, posebne odredbe, 23, 97, 99. — brezdedne, 91. — pri-sodba, 105. — male, 106. — razprava, njo primeri in pristojnost, 22. — uradovanje sodišč in drugih organov, 27. — nadzorstvo in dnevnik, 28. — izkazi o nerešenih, 28. — izkazi o plačilu pri- stojbin, 108. — predpisi o njih, 290. — oprostitev, 314. — zmanjšanje, 326. — obrazci izkaza, 321. — posamezni predmeti, odredbe o njih, 101. — upniki, njih sklic, 95. — imovina, prepoved samo-lastnega razpolaganja, 30. — če je ni, ali dolgovi prevladujejo, 46. — inventar o nji, 61. — prisego nadomestujoča napoved, 76. — oskrbovanje po skrbniku, 49, 50; po dediču, 101. — realiza- cija, 101. —izročitev, 175. — kasneje najdene, 180. — glej skrbnik. Zastave prostovoljne,nater- jatvah do države, 255. Zastavne listine, varstvo imetniških pravic, 177. Zastopniki pravni, 11. Zavrnitev, razlogi, 7, 17. Zemljišča, glej nepremičnine. Zemljiška knjiga, glej knjiga javna. Zglasitcv, glej prijava. Zvezdarne, njih uradni spisi, 36. Zaobit, h. pritožba. Ženitev, dovolitev nedolet-nikom, 147. Žrebi,nadziranje izžrebanja, 167. Župan, glej občinski p>red-stojnik. Zaznamek v tem delu priobčenih, oziroma po vsebini navedenih zakonov, ukazov in razpisov. Številko za pomišljajem (koncem vsakega odstavka) pome-njajo strani to knjige; (Kr. Kranjsko, Kor. Koroško, Staj. Štajersko, Gor. Goriško). Leta 1784: 4. marca, dvd. zjz. 264. — 236. 15. marca, dvd. zjz. 262. — 241. 3. jun., dvd. zjz. 298. — 40. 1785: 14. marca, pat. zjz. 396. •— 15. sept., dvd. zjz. 467. — 178«: 15. jul., dvd. zjz. 565 (draž-beni red). — 224—228. 1789: 12. jan., dvd. zjz. 951. — 40. 1801: 31. dec., dvd. zjz. 549. — 95. 1803: 28. marca, pat. zjz. 599. — 242. — 250. 1812: 8. febr., dvd. zjz. 971. — 13. 25. aprila, dvd. zjz. 987. — 229-230. 1815: 14. sept., dvpd. zjz. 101. — 224. 1817: 15. avg., pat. zjz. 1861. — 244-250. 1818: 16. apr., dvpd. zjz. 1486. — 13. 1819: 23. jul., pat. zjz. 1582. — 244. 1821: 22. sept, dvd. zjz. 1802. — 148. 1822: 3.avg., dvd. zjz. 1885. — 242. 1824: 80. jul., dvd. zjz. 2027. - 73. 1820: 3. febr., dvd. zjz. 2158. — 165. 25. nov., dvd. zjz. 2234. — 198. XXV 1827: 28. nov., najv. sklep. — 41. 1828: 11. febr., dvd. zjz. 222. — 41. 17. jun., dvd. zjz. 2348. — 104. 1829: 6. avg., dvpd. zjz. 2422. — 40. 27. avg., pog. zjz. 2505, el. XI. — 257. 1831: 27. dec., dvd. š. 46525. — 55. 1835: 11. jul., carinski in drž. monopolski red. — 198. 12. okt., dvd. zjz. 90. — 92. 5. nov., dvpd. zjz. 92. — 40. 7. dec., dvd. zjz. 101. — 242. 22. dec., dvd. zjz. 109. — 206. 1837: 24. marca, dvd. zjz. 187. — 229-230. 30. jun., dvpd. zpz. zv. 65. — 40. 18. dec., dvd. 8. 30414. — 40. 1838: 22. jan., dvd. zjz. 249. — 13. 10. febr., dvd. š. 18188. — 244. 1839: 9. jun., pog. zjz. 370. — 258. 22. nov., dvpd. zjz. 390. — 165. 1840: 30. marca, dvd. zjz. 418. — 162. 1842: 30. jul., pog. zjz. 626, 61. X. — 257. 1844: 26. sept., dvd. zjz. 832, § 17. — 241. 1840: 5. avg., dvd. zjz. 977. — 240. 1847: 10. dec., dvd. zjz. 1104. — 265. — 274. 1848: 8. maja, addic. konvencija dz. 179 za 1850, čl. II. — 258. 1850: 25. jan., pat. (men. r.), čl. 73. - 241-249. 9. febr., z. dz. 50. — 283. — 290-326. 16. aprila, ces. pat. dz. 249, § 25. — 56. 3. maja, u. fin. min. dz. 181. —, 309. - 335. 28. maja, razp. fin. min. š. 1067. — 245. 28. jun., u. prav. min. dz.256. — 214-223. 1851: 29. apr., rp. fin. min. š. 12605. — 320. 13. dec., u. dz. 41,1. 1852.— 40. 1852: 23. marca, u. lin. min. dz. 82. — 295. 23. marca, u. fin. min. dz. 84. — 295. 6. apr., rp. fin. min. §. 41825. — 313. 22. junija, rp. prav. min. S. 8089. - 219. 15. avg., izvrš. predp. k pri-vilegijsk. zak. dz. 184, §§ 22, 31. - 236. 13. dec., min. u. dz. 256. — 310. 15. dec., r. fin. min. š.40322. — 302. 1853: 8. febr., u. fin. min. dz. 110. — 145. 19. marca, ces. u. dz. 53, § 1. — 306. §§ 3, 4, 5. — 335. 26. marca, razp. fln. min. 8. 1500. — 808. 26. apr., min. u. dz. 73. — 199. 13. jul., rp. fin. min. š. 25911. — 314. 25. jul., rp. fin. min. dz. 148. — 295. — 303. 1854: 13. febr., u. dz, 40. — 205. 6. apr., rp. fin. min. š. 27412. — 312. 8. apr., min. u. dz. 84. — 291 — 292. 20. apr., min. u. dz. 106. — 293. — 318. 23. maja, z. dz. 146 (rud. z.), § 189. — 61. — 144. 9. avg., ces. pat. dz. 208 — 1. — 213. — 314. — 337. 25. sept, izvrš. predp. k rud. zak., § 87. — 236. 9. dec., razp. prav. min. š. 23929. — 245. 1855. 23. apr., rp. fin. min. š. 2789. — 313. 7. maja, rp. fin. min. š. 1032. — 306. 20. avg., min. u. dz. 146. — 229—230. 1856: 3. jan., u. š. 26852, iz 1. 1855. — 38. 17. jan., pog. dz. 91 za 1857, čl. XVII. — 275. 6. aprila, u. fin. min. dz. 50. — 295. 1856: 18. maja, u. š. 8316. — 38. 8. junija, rp. š. 12095. — 108. 12.junija, pog.dz. 169. — 259. 26. junija, u. dz. 115. — 258. 2. avg., rp. fin. min. š. 26389. — 313. 20. okt, dopis fin. min. š. 48619. — 247. 1857: 18. febr., rp. š. 3673. — 108. 17. maja, pog. dz. 74 za 1858, čl. 11. — 265. 20. avg,, u. dz. 159. — 104. 1. sept., rp. pr. min. š. 18250. — 11. 22. dec., u. š. 22699. - 111. 1858: 22. jan., rp. š. 23300. — 28. 18. febr., rp. š. 2826. — 251. 5. jun., nota prav. min. š. 8984. — 265. 23. jun., r. fin. min. š. 31140. — 312. 31. avg., r. fin. min. dz. 138. — 312. 6. okt, rp. š. 19492. — 257. 27. okt., razp. prav. min. š. 19246. — 245. 9. nov., ces. u. dz. 205, § 1. — 156. 16. dec., u. dz. 233. — 36. 1859: 5. jan., min. obj. dz. 17. — 264. 12. marca, rp. š. 4191. — 68. 12. maja, u. dz. 85. — 56. 17. maja, ces. u. dz. 89. — 315. 26. maja, rp. min. za uk in bogočastje š. 102 ex 1858. — 37. 14. jul., u. š. 9455. — 56. 3. avg., rp. fin. min. š. 28546. — 312. 4. avg., r. fin. min. š. 34834. — 312. 15. avg., u. min. prav. in fin. dz. 154. — 176. 13. nov., rp. š. 15697. — 258. 6. dec., u. š. 19317. — 195. 1860: 26. febr., razp. fin. min. dz.53. — 246. 19. marca, u. š. 2712. — 196. 24. marca, rp. š. 3809. — 258. 1. jun., r. fin. min. š. 17061. — 312. 2. jun., u. š. 7854. — 97. 28. avg., u. dz. 205, § 1. in 4. — 17. 10. okt, u. S. 14939. — 141. 20. okt., rp. fin. min. š. 58135. — 312. 1861: 7. marca, u. š. 16690. — 55. 1862: 6. apr., dopis š. 1165. — 248. 18. apr., min. rp. dz. 23. — 264. 26. apr., obj. vnanj. min. dz. 27. — 264. 13. dec., z. dz. 89, § 11, — 309. § 2.— 319. § 6. — 325. 1863: 9 16. apr., u. š. 3297. - 99. 3. jun., rp. fin. min. š. 19977. - 314. 16. jul., razgl. fin. min. dz. 67, § 7. — 236. 1864: 26. jan., u. š. 678. — 61. 16. dec., rp. š. 8071. - 274. 1865: 14. jan., rp. fin. min. š. 487. — 292. 1866: 11. dec., pog. dz. 168. — 259. 1867: 3. marca, min. u. dz. 52, § 8. — 177. 8. jun., dopis S. 2216. - 245. 1868: 16. apr., rp. min. notr. š. 5281. — 98. 3. maja, z. dz. 35, §§ 1 in 2. — 247. 3. maja, dz. 36, §§ 1 in 2. — 238. — 248. §§ 8, 4, 5. - 248. 4. maja, u. š. 4917. — 98. 13. jun., z. dz. 61. — 178. — 183. 1. jul., u. fin. min. š. 19291. — 302. 2. jul., z. dz. 88, § 1. — 236. — 251. — 253. 1869: 2. marca, rp. fin. min. š. 5806. — 303. 12. apr., u. š. 4269. — 142. 20. maja, z. dz. 78, § 13. — 54. 17. sept., razgl. fin. min. š. 11184. - 244. 1870: 16. apr., u. š. 4348, — 60. 20. okt., rp. fin. min. S. 29079. — 303. 1871: 8. maja, nagodba dz. 8. za 1873 čl. XV. — 268. 11. avg., razp. fin. min. š. 1414. — 240. 18. avg., razp. prav. min. š. 9381. - 246. 1872: 12. jul., min. u. dz. 98, odst. 15. — 61. 1873: 19. maja, rp.fin.min, š. 11774. — 313. 1874: 28. febr., z. Kor. dež. 13 — 354. 7. maja, z. dz. 50, § 57. - 73. 14. maja, u. min. za notr. stvari dz. 71, §§ 9, 12, 22. — 144. 15. maja, konz. konvenc. dz. 96 za 1875, čl. 12 — 15. — 260-263. 6. avg., u. š. 8661. — 183. 24. okt., u. š. 14380. — 142. 18. dec. z. Kr. dež. 1. 1. 1875 — 355. 1875: 29. okt. rp. š. 13980. — 257. 1876: 13. jun., min. u. dz. 90. — 351. 1877: 6. avg. u. š. 10546. - 207. 1878: 8. jan., u. min. notr. stvari s. 17699. — 29. 16. jan., u. š. 761. — 29. 18. febr., z. dz. 30, § 24. — 3. 27. jun., z. dz. 66. — 104. 13. jul., u. š. 7967. — 61. 1879: 1. okt., rp. fin. min. š. 14183. — 313. 1880: 15. jan., rp. prav. min. š. 558. - 264. 15. maja, statuti, §77. — 239. 1881: 7. marca, u. min. prav. in financ dz. 17. — 264. 27. marca, u. š. 116 Pr. — 55. 6. maja, drž. dogovor dz. 89 za 1882, čl. I-XII — 269-274. 29. okt., statuti, § 95. — 239. 21. dec., u. š. 9040. — 107. 1882: 18. jan., u. š. 863. - 203. 24. febr., u. S. 19545. — 155. 28. maja, z. dz. 56, čl. 14. — 236. 15. jun., u. š. 8993. — 205. 21. sept., u. dz. 138. — 260. 1883: 20. febr., z. dz. 20. — 230. 7. marca, rp. š. 2457. — 265. 15. marca, dz. 39, § 56. — 104. — 196. 23. marca, rp.š.4234. — 268. 28. maja, z. dz. 82. — 123. — 124. 25. sept., razgl. fin. min. dz. 154, §§ 8, 11. - 240. 1884: 22. apr., z. dz. 62. — 275. 25. apr., u. š. 4407. — 128. 5. maja, pog. dz. 112,81. XVII. — 264. 16. jun., u. š. 4305. — 28. 25. nov., u. š. 18664. — 205. 1885: 10. marca, u. S. 22 uk. — 60. 81. marca, u. dz. 58, § 33. — 1. 2. apr., z. dz. 93, § 14. — 54. 24. apr., min. u. dz. 49, §§ 10-12. — 253. 12. okt., u. uk. 68 — 59. 14. dec., u. uk. 83. — 143. 188«: 11. jan., rp. š. 40801. uk. fin. 2. — 291. 12. jun., rg. š. 2341, Kr. dež. 14. - 29. Priobčilo v uk. s. 150. — 14. 1887: 18. jan., u. uk. 2. — 37. 30. apr., z. Kor. dež. 25 — 354. 21. maja,z.dz.51,81.97.— 104. 81.88.—286. 81.99. —239. čl. 71. - 275-283. 7. okt., u. uk. 32. — 142. 18. okt, u. uk. 34 — 60. 1888: 16. febr., u. uk. 10. — 203. 28. jul., u. uk. 36. — 259. 27. dec. u. š. 19341, uk. 51. — 298. 1889: 11. apr., z. dz. 41 (vojn. z.), § 50. - 149. 28. apr., z. dz. 64, § 39. — 249. 6.jul., z. Kr. dež. 15. — 355. 21. dec.u. š. Luk. 1890.-57. 1890: 31. marca, z. dz. 53. §§ 1—5. — 335. 19. maja, u. uk. 23. — 57. 24. sept, u. uk. 45. — 55. 1892: 29. marca, u. uk. 9. — 59. 6. jul., rp. š. 12935. — 11. 22. sept, u. uk. 30. — 274. 8. nov., u. uk. 35. — 274. 15. dec. u. uk. 40. — 59. 1893: 18. apr., u. uk. 14. — 60. 21. jun.,min.u.dz. 103. — 275. 11. sept., rp. fin. min. š. 82725. — 313. 10. nov., u. š. 19462, uk. 31. — 133. 1894: 10. marca, rp. fin. min. š. 6918. fin. uk. 2. — 292. 11. apr., u. uk. 14. — 60. 17. apr., u. uk. 15. — 319. 8. maja, u. š. 4119, uk. s. 95. — 115. 22. jun., u. uk. 23. — 60. 1895: 1. avg., z. dz. 110 (uv. z. k sodnemu pravilniku), čl. Vlil. - 23. „ XIII. — 100. „ XVI. - 3. 1. avg., z. dz. 111 (jn.), §§ 41 in 44. — 9. 1. avg., z. dz. 112 (uv. z. k civ. pr. redu), öl. XXXVI. — 12. 17. sept. rp. fin. min. š. 27436. — 302. 189<>: 12. febr., u. uk. 5. — 68. 25. maja, u. š. 10617. — 148. 27. maja, z. dz. 79 (ir.), § 1, s. 6. — 21. 7. jul., z. dz. 140, §9.-8. § 26. — 22. 12. sept, u, š. 10090, uk. 42. — 118. 22. sept. rp. š. 9148. uk. 1896. - 258. 19. okt. Kor. dež. 10. 1. 1898 - 354. 27. nov., z. dz. 217 (au.), § 83. - 15. § 84. - 17. § 85. — 9. - 10. § 86. — 12. § 87. — 21. § 124. — 9. 15. dec. u. š. 25370, uk. 43. - 143. 1897: 5. maja, min. u. dz. 112 (or.) § 44. - 12. § 373. — 242. 28. maja, min. uk. 130, § 20. - 140. 24. okt., min. u. dz. 251. — 255 -256. 26. dec., ces. uk. dz. 305, § 13. - 10. § 1. - 319, 820. 26. dec., u. fin. min. š. 49. — 292. — 299. 28. dec., u. dz. 306, § 9. — 145. — 820. 1898: 1. jan., u. uk. 2. — 282. 9. marca, služb, navodilo fin. prokuraturam dz. 41, § 15. — 96. 6. maja, r. lin. min. š. 45840 ex 1897. — 305. 22. jun., u. š. 33870, priloga k uk. š. 12. - 125. 28. jun., u. š. 13476, uk. 20. — 168. 23. avg., z. dež. 22. za Trst. — 858. 4. nov., u. uk. 33. obj. š. 817. — 282. Objava v uk. š. 228. — 57. 1899: 20. jun., rp. fin. min. š. 34044. — 305. 29. avg., u. uk. 36. — 298. — 325. 21. sept, ces. u. dz. 176. — 239. 7. okt, u. uk. 88. — 300. 3. dec., u. uk. 49. — 128. 29. dec., ces. u. dz. 268. — 290-291. - 296—297. 30. dec., u. fin. min. dz. 3 ex 1900. — 306-307. Objava v uk., š. 263. — 22. 1900: I. febr., u. uk. б. — 139. 16. jun., гр. fin. min. š. 10876. - 807. 30. jun., rp. š. 11767. — 69. 17. jul., u. š. 8305. — 169. 16. sept, z. Trst dež. 25. — 358. 23. nov., r. fin. min. š. 49381. - 302. 1901: 18. jun., z. dz. 74, — 316. — 317. - 318. - 326. 21. jun., izvr. u. dz. 76. — 326. — 341. — 360. 21. jun., rp. iln. min. š. 26606. - 305. 23. dec., z. Staj. dež. 9.1.1902. - 356. 1902: 10. apr., u. š. 7493, uk. 1902, s. 96. - 135. II. jun., u. uk. 27. — 63. 4. nov., r. fin. min. š. 24886. - 300. 10. nov., u. uk. 50. — 300. 20. doc., z. Štaj. dež. 17 za 1903 - 356. 20. dec., z. Trst dež. 3 iz 1903. - 366. 1903: 28. marca, rp. — 264. 3. maja, z. Gor. dež. 8 1. 1904. - 353. 7. maja, u. uk. 14. — 139. 29. maja, u. uk. 18. — 300. 1. sept., u. š. 20462, uk. 1903, s. 245. — 128. — 129. 31. okt, u. š. 21076 v uk. 1903, s. 256. — 139. Objava v uk. š. 286. — 93, 94. 1904: 11.febr., izvrš. u. Gor. dež. 9. — 363. 23. jul., u. uk. 31. — 135. 1905: 17. jan., r. š. 25600 iz 1904, uk. s. 21. — 125. 23. maja, u. uk. 9. — 135. 22. avg., rp. š. 10470, uk. s. 245. - 320. 1906: 16. febr., pog. dz. 46, čl. 22. - 265-267. 10. marca, u. uk. 8. — 267— 268. 21. nov., u. Trst dež. 28. — 356. 1907: 10. dec., izvrš. u. Trst dež. 16 leta 1908. — 368. 27. dec., rp. š.30996, uk. 1908, s. 3. - 110. 1908: 5. jun., z. Istra dež. 30. — 353. 16. jul., obj. u. uk. 8. — 58. 1909: 10. maja, z. dz. 77. — 283 — 284. 16. sept., z. dz. 198. — 284 — 286. 2. dec., min. u. dz. 199. — 286. - 288. 15. dec., min. u. dz. 201. — 284. 25. dec., razp. pr. min. š. 36346. — 288—290. . : - '■ ; .'.V:'. .i ■' ■ - .V ' ' s katerim se uvaja nov zakon o sodnem postopku v nespornih pravnih stvareh. Mi Fran Jožef Prvi po božji milosti cesar avstrijski, kralj ogrski in češki itd., itd. smo sklenili v namenu, da se sodni postopek v nespornih pravnih stvareh v vseh Naših krono-vinah uredi enolično in v soglasju s predpisi državljanskega prava, zaslišavši Naše ministre in doprašavši Naš državni zbor, tako: I. V vseh Naših kronovinah,1) izvzemši vojaško krajino, se uvaja priloženi zakon o sodnem postopku v nespornih pravnih stvareh. l) Sedaj obsega to ozemlje vse v drž. zboru zastopane kraljevine in dežele. Polog toga imajo postopati po predpisih patenta 9. avg. 1864. c. in kr. konzularna sodišča v osmanski državi v nespornih pravnih stvareh, glede avstrijskih zaščitnikov pa se imajo ravnati po onih predpisih tega patenta, ki se tičejo zapuščin inozemcev ter varstva o nodoletnih otrocih zamrlih inozemcev. (Ukaz 81. marca 1886, dz. 68, § 83). Ta patent je tudi še v veljavi za kralj. Hrvatsko. II. Njegova obvezna moč se prične v vsaki kronovini tistega dne, katerega stopi ondi v moč novi zakon o uredbi sodišč . . . III. Kadar stopi ta zakon v veljavnost, so v vsaki kronovini ob moč vsi prejšnji predpisi, ki se nanašajo na predmete, urejajoče ta zakon. IV. (Ta točka govori o začasnih odredbah za sirotinske komisije in skupne sirotinske blagajne, ki sedaj več nimajo veljave.) V. V onih nespornih pravnih stvareh, ki se tičejo javnih knjig,1) se je ravnati po posebnih, v različnih kronovinah za to veljajočih predpisih. Našemu pravosodnemu ministru se naroča izvršitev tega patenta. T Gl. predpise o javnih knjigah v V. zv. Pravnik, zbirke. Zakon o sodnem postopku v nespornih pravnih stvareh. Prvo poglavje. Splošne odredbe. Sodnikova dolžnost, uradovati uradoma. § 1. V nespornih pravnih stvareh mora sodišče uradovati samo ob sebi ali na prošnjo stranek le toliko, kolikor odrejajo zakoni.1) ') čl. XVI. jn.: Očetovstvo nezakonskega otroka zastran njegove pozakonitve vsled pozneje sklenenega zakona (§ 161 odz.) je po smrti domnevnega očeta ugotoviti po določilih nespornega postopka. — Isto volja, kadar je ugotoviti poznejšo odpravo ali nokrivno nevednost zakonskoga zadržka, da se doseže pozakonitev v zakonu rojenega otroka, (§ 160 odz.). Razmere, ki so merodajne za sodno določitev odškodnine radi razlastitve pri stavbi železnic se imajo preiskati po načelih nespornega postopanja. (Z. 18. fobr. 1878. dz. 30. g 24.) Enako v zak. o podeljevanju poti za silo. 7. jul. 1896, dz. 140, § 9. gl. v V. zv. Pravn. zb.). § 1. 1. Nesporne pravne stvari so: zahteva zakonskega druga, da se sodrug prisili na vrnitev v zakonsko skupnost. 2. junija 1898, š. 7674, Zb. 208; zahteva proti zakonskim ascendentom na preži-vitek, ako ni pogodbenega dogovora o višini preživnine, 22. maja 1900, š. 7196, Zb. 1008, in 24. apr. 1889, š. 1631. Zb. 12689; v (H) § 2. Ob oskrbovanju nespornega sodstva mora sodišče ne le natanko uvaževati splošne predpise o potrebnostih pravnoveljavnih razprav in odredeb, temuč tudi uradoma skrbeti za osebe, ki so pod posebnim varstvom zakonov, in v primerih, ki so v zakonu določeni natančneje, tudi za varstvo drugih oseb.1) Zlasti: 1. Naj sodišče tudi v nespornih pravnih stvareh ne prekorači mej svojega sodstva, in naj napoti stranke, kadar treba, na pristojno sodišče.-2) zahteva matere in varuha na preskrbo in vzgojo nezakonskega otroka. 1. okt. 1890, š. 10641, Zb. 18420; zahteva soproge, da se vzame zopet v zakonsko skupnost in preživlja v tej skupnosti. 4. jul. 1900, š. 9149, Zb. 1078; zahteva ločenega zakonskega druga, da se mu začasno izroči njegov otrok. 8. marca 1887, š. 2662, Zb. 11485 : zahteva soproge, da se ji odkaže začasno vzdrževanje. 24. doc. 1879, š. 13785, Zb. 7705; zahteva neomožene hčere, da ji dfi doto, kedor je po zakonu v to zavezan. 4. jul. 1901, š. 9504, Zb. 1493; prošnja nezakonskega očeta za poskus poravnave glede preživljanja nezakon. otroka. 12. febr. 1895, š. 1522, Zb. 15401; Varstveno sodišče ni upravičeno, da bi nezak. očetu proti njegovi volji v nespornem postopku naložilo, naj daje določeno preživnino ali, da bi določilo višino preživnine, pač pa lahko odloči proti varuhovemu predlogu, ali zadostuje po nezak. očetu ponujano preživilo ali naj se nez. oče toži. 22. jun. 1909, R. VI 179/9 Prs. 1909/11.; sodna postavitev upravitelja skupne stvari, ako ni treba pri tem odstaviti dosedanjega zakonitega upravitelja. 20. jan. 1903, š. 798, Not. Z. 1908/15 in 29. apr. 1903, š. 6389, Not. Z. 1903/26; postavitev sekvestra za dobo spora radi delitve. 81. marca 1886, š. 3854, Zb. 10984; javna prodaja po čl. 310 in 375 trg. zak. ozir. po § 47 uv. zak. k trg. zak. Plssr, 22. apr. 1908, š. 3745, uzb. 591; 2. Naj osebam, ki nimajo pravice, zastopati se samih pred sodiščem, ne dopušča opravljati pravnih poslov brez prizvanja njih zakonitih zastopnikov. 3. Naj natančno preskusi pooblastila in poverilne listine oseb, ki ne delujejo v svojem imenu, ter naj jih pridrži, ako treba, pri spisih. 4. Naj pazi na to, da se ne sklene nikak pravni posel brez tistih, katerih zaslišanje ali privoljenje je za veljavnost posla potrebno. zahteva na obnovitev mej, tudi ako mejaši vgo-varjajo in če tudi meje nikakor ni znati, samo da ni sporna. 26. novembra 1902, š. 15714. Not. Z. 1903/16, 31. avg. 1898, š. 11712, Zb. 293 in 18. apr. 1900, š. 5173, Zb. 969. 2. V nespornem postopku ni odločati: o zakonskem rojstvu otroka. 17. sept. 1902. š. 12588, J. B. 1903/4; o zahtevi nezak. otroka na preživnino proti svojemu očetu, tudi ako je ta očetovstvo sodno priznal. 15. junija 1909, R VI. 169/9. Prs. 1909/12. 22. sept. 1903, š. 13258, Not. Z. 1903/44; o zahtevi starišev na preživljanje proti otrokom. 12. jun. 1894, š. 6982, Zb. 15142; o zahtevi omožene hčere, da ji dä doto, kodor je k temu po zakonu zavezan. 11. jun. 1902, š. 7991, J. B. 1902/50, Not. Z. 1903/19; o spornih zapuščinskih vprašanjih, niti kadar za to prosijo soglasno vsi udeleženci. 12. aprila 1870, š. 4247, Zb. 3774. 3. Sodišče sme opominjevati in odpovedovati dolgove, vendar ni k temu zavezano. 26. marca 1886, š. 3397, Zb. 10500, 30. apr. 1889, š. 4858, Zb. 12707 in 20. apr. 1898, š. 6578, Zb. 134. 4. Sodišče pa ne sme odpovedovati pogodbenih uprav. 17. febr. 1891. š. 1850, Zb. 13612; službenih pogodeb, 9. nov. 1881. š. 12739, Zb. 8649; denarnih vlog pri denarnih zavodih. 27. maja 1891, š. 5890, Zb. 18796. 5. Sodišče mora dajati davčnemu oblastvu pravno pomoč s tem, da zasliši gospodarja o prejemkih njegovih nastavljencov. 10. dec. 1902, š. 16284, G. H. 1903/21. 5. Vse okolnosti in razmerja, ki vplivajo na sodniško odredbo, mora sodišče preiskati uradoma, zaslišati o tem stranke same ali druge osebe, katerim je stvar znana, ako treba, tudi izvedence, ali pozvedovati na drug pripraven način, in zahtevati vse listine, s katerimi se more stvar tanje razjasniti.8) 6. V nespornih pravnih stvareh je sodišče dolžno, uvaževati tudi dejanske okolnosti, katerih niso navele stranke, katere je pa sodišče na drug način zvedelo, zlasti pa ima uvaževati prejšnje sodne razprave o taisti stvari. 7. Ako so odredbe o predmetih prostovoljnega sodstva zavisne od pretresovanja spornih pravnih vprašanj, ali od dejanskih okolnosti, ki se morejo razjasniti samo z oblikovnim dokaznim postopanjem, naj se sodišče ne prenagli z odločbo o pravicah stranek, temuč ali naj takoj uvede pravno razpravo, ali naj udeležence napoti na pravno pot in skrbi, kolikor odrejujejo posebni predpisi, za to, da se da varnost do izida pravnega spora, ali da se pravni položaj ne iz-premeni. § 2. š. 5. 1. Odvetnik je dolžan molčati o razmerah svojega klijenta tudi v nesp. post. 8. nov. 1886, š. 12806, Zb. 11230. 2. Stroški prošnje in postopka se stranki v nesp. post. ne smejo prisoditi. 26.nov. 1002, š. 16714, Not. Z. 1908/16; — tudi ne v postopku pri zemljiškoknjižni oddružitvi. 8. marca 1893, š. 2728, R 168; 31. okt'. 1888, š. 12833, Zb. 12427 (13.apr. 1887, š. 4070, Zb. 11588); — pač pa v postopku o dovoljevanju poti za silo. Plssr. 13. maja 1902, š. 12380, uzb. 608. 3. Kedor provzroči postavitev skrbnika v nesp. post., ni dolžan trpeti stroškov postavitve. § 10. cp. ni uporabljati analogno. 16. avg. 1898, š. 11378, Zb. 284. 8. Ako se kaka prošnja odbije, je treba ali povedati v odloku razloge, s katerih se prošnji ni ugodilo, ali kolikor treba poučiti, kako naj se popravijo napake vloge ali predloženih listin. 9. Ako ima sodišče dolžnost, siliti uradoma na to, da se opravilo konča, se morajo strankam in njihovim zakonitim zastopnikom določiti primerni roki za izpolnitev danih naročil, ter, ako ti rokovi preteko brezuspešno, se imajo uporabiti zakonita sredstva (§ 19 ). §2. š. 7. 1. določba §-a 2. š. 7 je splošno pravilo nesp. post. in nima veljave tam, kjer obstoje posebne določbe kakci; n.pr. pri § 179. 15. jul. Ј903, š. 10137, Not. Z. 1904/18. 2. Sodišču ni na vsak način prepovedano, odločati o spornih pravnih vprašanjih v nespornem postopku, le prehitro ne sme odločati o pravicah stranek. 31. maja 190(5. š. 8971, Not. Z. 1906/31. 3. Uradoma sme sodišče odločati: o izročitvi zapuščine varuštvu mladoletnega. 3. okt. 1882, š. 10824, Zb. 10331; o izročitvi po očetu upravljanega premoženja sinu, ki je postal polnoleten. 13. apr. 1870 š. 14624, Zb. 3777; o vprašanju, je-li naredba poslednje volje oporoka ali kodicil. 3. sept. 1901, š. 12099, Not. Z. 1901/48. 4. Sodni vgovor očeta proti zakonstvu otroka je v krstnih knjigah zaznamovati, ne da bi se moralo o njem preje odločiti v spornem postopku. 9. junija 1897, š. 6791, Zb. 16049. 5. Uradoma se ne sme odločati; o izročitvi zapuščine varovancu, ki je postal polnoleten. 2. jul. 1878, š. 6808, Zb. 7050; o tem, ako ima spis lastnosti naredbe poslednje voljo. 23. sept. 1891, š. 11565, Zb. 13923; o veljavnosti naredbe poslednje volje. 6. okt. 1891, Zb. 13265, Not. Z. 1891/45; o veljavnosti postavitve za dediča. 10. dec. 1896, š. 14165, Zb. 15918; 6. Dedič se v nesp. postopku ne more siliti, da bi izročil sporni zapuščinski predmet, v čigar posest je prišel Sodišče naj sicer: 10. Ne zanemari nobene opreznosti, potrebne za njegovo in udeležencev varnost, ali tudi naj ne dela strankam škode z omahljivostjo in strašljivostjo, ali z zavračanjem prošenj radi pomanjkanja nebistvenih oblik. 11. Ob sklepanju pogodeb se mora paziti na to, da se razločno izrazi namen stranek, da ne nastanejo pomote o pravnih posledicah pogodbe, da se izpolni oblika, potrebna za veljavnost pogodbe in da se sestavijo listine tako po- V popolno in jasno, da se izognejo vsi prepiri.4) ') Odredbe o varstvu otrok glej kasneje v tej knjigi. 2) Ko pride pravna stvar sporne ali nesporne sodne oblasti pred sodišče, mora to precej uradoma preiskati, je-li pristojno. — .... V nespornih državljanskih pravnih stvareh pa, .... mora sodišče, ne da bi je vezale povedbe stranek, uradoma preiskati za pristojnost merodajne okol- še pred pripadom dedščine. 19. maja 1908, R VI. 164/8, Ö. Z. B. 1908/7; 7. Sklep, ki odobruje dogovor o izračunanju nujnih deležev, ki se pa ni dostavil udeležencem, je brez moči; tudi ni mogoče v nesp. post. doseči, da bi se ta dogovor priznal. 21. nov. 1906, š. 18466, Ö. Z. B. 1907/2. § 2. š. 9. 1. Sodišče sme pozvedovati o zapuščinskem premoženju pri drugih osebah (hranilnicah). Dopustno pa ni zahtevati pojasnila z zagrozitvijo kazni. §§ 2 št. 9 in 19 se tičeta le stranek in njih zakonitih zastopnikov. 3. apr. 1906, š. 5224, Ö. Z. B. 1906/5. 2. Sodišče sme dati finančni prokuraturi za tožbeno uveljavljanje ustanovnega legata izključljiv, rok. 18. jan. 1898. š. 482, Zb. 5. § 2. š. 10. 1. Pomanjkljiva prošnja se ne sme takoj zavrniti, temveč se mora provzročiti da so popravi. 20. febr. 1891, š. 2329, Zb. 1298. 2. Utemeljitev prošnje v nespornih stvareh sc med postopanjem lahko predrugači. 19. jan. 1870, š.439, Zb. 3763. nosti. V ta namen srne zahtevati od udeležencev vsa potrebna pojasnila, (iz § 41 jn.). Kadar je za katero v nesporno sodno oblast spadajočo pravno stvar, .... pristojno kako drugo sodišče na mesto pozvanega, tedaj mora to v vsaki dobi postopka uradoma ali po predlogu izreči s sklepom svojo nepristojnost ter odkazati pravno stvar pristojnemu sodišču, ako mu je po razmerah posameznega primera mogoče, določiti to pristojno sodišče. — Ta odkaz, ki je skleniti brez poprednje ustne razprave, je strankam dati na znanje. — Sodišče, katero je izreklo svojo nepristojnost, pa ni sklenilo, kam je odkazati pravno stvar, smo, dokler ne zadobi njegov izrek pravne moči, ukreniti vse, kar jo potrebno v obrambo javnih koristi ali v zavarovanje stranek ali namena, ki ga ima postopek (iz § 44. jn.). 3) § 85. su.: Za vzdržbo reda pri narokih in ustnih razpravah v nespornih pravnih stvareh veljajo predpisi op. (§ 197 do 203) zmislu primerno. § 124. su.: Zapisniki narokov v nespornem postopku se zmislu primerno sestavljajo po predpisih cp. — Najv. sod. je z odi. 8. okt. 1889, š. 11709, pozvalo viš. dež. sod., naj neko okrajno sodišče ostro graja, ker je popolno nepoznajoč svojo nalogo pri-pustilo, da so so priložili načrti zapisnika, katerih vsebina večinoma ni spadala k stvari, ter da je popolnoma prezrlo svojo dolžnost delati na to, da se razjasnijo sporne točke, kakor tudi da m posredovalno vplivalo. O imenovanju gozdnih izvedencev glej u. 14. aprila 1889, uk. 20. Obj. v uk. 1889. s. 213. 4) Pravne posle, ki so veljavni le, ako se napravi o njih notarska listina, določa § 1. z. 25. julija 1871, dz. 76. § 3. V kronovinah, v katerih je uveden ') notarski red, sme sodišče pooblastiti, če je to strankam v korist, javno nastavljene notarje, da opravijo v svojem okraju kakor sodni komisarji ona dela v nespornih poslovih, ki niso odvisna od poprejšnje sodniške odločbe.2) ') Sedaj v vseh v drž. zboru zastopanih kronovinah. 2) Dotična določila glej v notarskem redu, v tej zbirki prirejenem. Oblika prošenj. § 4. Pri okrajnih sodiščih je strankam dano na izbero, podajati svoje prošnje pismeno ali ustno, če posebni predpisi ne določajo kake izjeme.1) Pri zbornih sodiščih prve stopinje naj se prošnje praviloma pismeno vlagajo. Le pri ozira vrednih okolnostih se imajo napraviti izjeme od tega pravila in ustno podane prošnje vzprejemati na zapisnik. Pismene prošnje morajo biti pisane v katerem onih jezikov, ki so pri sodišču navadni, in glede splošnih potrebnosti oblike morajo biti urejene po predpisih pravdnega reda. Od prilog, ki niso pisane v katerem teh jezikov, je treba preložiti poverjene prevode.* 2) •) Iz cos. uk. 26. decembra 1897, dz. 305, § 13, V tar. š. 75 o, z. 13. dec. 1862 (dz. 89) za sodni sporni postopek zaukazana osebna pristojbinska prostost ubogih stranek je dovoljena tudi v nespornem sodnem postopku. — Kolikor gre za to pristojbinsko prostost, se uporabljajo §§ 63. do 73. cp. zmisloma tudi zunaj civilno pravde v vseh vrstah sodnega postopka. 2) § 85. su. Strankam, katere oskrunijo v stvareh nesporne sodne oblasti v pismenih vlogah sodišču dolžno spoštovanje z žaljivimi napadi ali katere razžalijo v pismenih vlogah drugo stranko, zastopnika, pooblaščenca, pričo ali izvedenca, sme sodišče, ne krateč kazenskosod-nega preganjanja, ki nastopi vsled tega, prisoditi kazen zavoljo neroda (§ 220 cp.). — Iz istih vzrokov je dopustno prisoditi kazen zavoljo nereda odvetniku, ki je podpisal pismeno vlogo. - Zastran vzdržbe reda pri narokih in § 4. 1. Stranka ni dolžna, da bi uradoma izda- nemu zaprosilu pridejane priloge dala prevajati na jezik zaprošenega sodišča. 24. apr. 1892, š. 5091, Now. IV. 455. 2. Vloge v jeziku nenavadnem pri sodišču se imajo zavračati. 16. sept. 1885, š. 10747, Zb. 10697. ustnih razpravah, ki se opravljajo v stvareh nesporne sodne oblasti so uporabljati zmisloma predpisi civ. prav. reda, (§§ 197 do 203.). Predstojniki sodišč ter s strankami občujoči sodniški uradniki sploh naj skušajo strankam zagotoviti koristi ustnih podatkov in razprav toliko, kolikor dovoljuje zakon, zato je treba stranke vselej opozoriti na njih pravico do ustne razprave ter na koristi, ki jih imajo od tega, tudi, kadar bi stranke ne podale takih predlogov. Rp. pr. min. 6. jul. 1892, š. 12935, vsem predstojništvom viš. dež. sod.). Zaradi oblike vlog glej §§ 75 nasl. cp. v IV. zv. Pravnikove zbirke, dalje § 89. su. O poveritvi predlogov prim. §§ 287 nasl. t. z. Raba pravnih zastopnikov. § 5. V nespornih pravnih stvareh pravilno ni nihče dolžan, jemati si odvetnika. Vendar smejo sodišča stranke, katere jih opetovano nadlegujejo s pogrešnimi ali nedopustnimi prošnjami, primorati, da dajo svoje vloge sestaviti in podpisati kakemu odvetniku, ako so odvetniki na sedežu sodišča.1) !) Vloge v nespornih pr. stvareh smejo podajati n o tar j i (§ 6 not. r.) Zasebni agenti toga no smejo obrtno (Rp. pr. min. 1. sep. 1857, š. 18520, viš. dež. sod. v Gradcu). Tako tudi ne zakotnjaki (zakotni pisaći). (Glej u. 8. jan. 1857, dz. 114 pri čl. IV. cp. v IV. zv. Pravn. zb.). * 2 § 5. 1. Tudi pismeno podani rekurzi ne potrebujejo odvetnikovega podpisa. IG. marca 1898, š. 3724, Zb. GG. 2. Zastopniški troški odvetnikov se imajo v nesp, post. odmeriti po dvd. od 4. okt. 1833, zjz. 2633, 18. julija 1893, š. 8294, Links 3307; 8. pri tem naj se uporabljajo v zmislu zak. od 26. marca 1890, dz. 58. izdano tarife. 29. sept. 1891, š. 11768, Zb. 13932 odnosno § 28. priatojbinske tarife za notarje v sodnem komisarstvu. Vročba rešitev. § 6. Odloki v nespornih pravnih stvareh se smejo vročati tudi domačinom. Vročbo stranki sami ali njenemu s pravilnim pooblastilom izkazanemu odvetniku se ima odrediti le tedaj, kadar jo zakon predpisuje izrecno, ali kadar sodnik misli, da je treba večje opreznosti radi izvirnih listin, priloženih odločbi ali rešeni prošnji, ali iz drugih razlogov.1) l) Vročbe v nespornih pr. stvareh in v konkurznih stvareh se opravljajo tako, kakor vročbe v drž. spornih stvareh in sicer uradoma (§ 88.su.). — O vročbah sodnih rešitev glej §§ 87. nasl. cp. in §§ 211 — 213, 339 - 377. or. Računanje rokov. § 7. Računanje rokov v nespornih stvareh se ravna po predpisih, veljajočih za pravdni postopek.1) Odredeb, storjenih o predmetih nespornega poslovanja ob sodnih praznikih, radi tega ni moč izpodbijati za nične. Nujna opravila mora sodišče opraviti tudi ob nedeljah in praznikih.2) >) Glej §§ 123. nasl. cp., § 89. su., §§ 97-99. or. 2j čl. XXXVI.: Predpisi civ. pravdnega reda o sodnih praznikih se no uporabljajo na stvari kazonsko-sodnega postopka, na konkurzni postopek in pa na reševanje stvari zemljiških knjig. Z drugimi stvarmi nespornega postopka je ravnati kakor s prazniškimi stvarmi, ako bi utegnila vsled zakasnelo naredbe nastati stranki škoda. Stvari nesporne sodne oblasti, .... izreči za praz-niške . . . ., ima pravico predstojnik sodišča ali predsednik senata, v katerem je sklepati o opravi stvari, (iz § 86 su ). — Naroki ob praznikih le kadar je nevarnost v odlogu (iz § 44 or.). Dokazna moč listin. § 8. Zasebne listine, izdane sicer v tozem-stvu, toda izven kronovine, v kateri ima sodišče svoj sedež, morajo biti sodno poverjene,1) da imajo v nespornih pravnih stvareh pri sodišču dokazno moč. Kjer je uveden notarijat, sme po-verjati tudi javen notar, izprevidu sodnika se prepušča, zahtevati pri posebno važnih listinah poverjenje tudi, če so se izdale sicer v isti kro-novini, toda ne na kraju, kjer je sodišče. O dokazni moči listin, izdanih v inozemstvu, se je ravnati po predpisih, za to veljajočih. !) Prim. o sodnih legalizacijah, §§ 286. nasl. tega z., o notarskih legalizacijah not. r. 26. jul. 1871, § 79. (Poveritev po poslanstvih ali konzulatih.) U. 13. jan. 1809, zjz. 880, določa, da je listine, prispele iz krajev, v katerih se nahaja c. kr. konzulat, priznavati za veljavne in sprejemati le tedaj, kadar jim je pridejana legalizacija konzulata. Ta odredba se znova potrjuje ter ponavlja s pristavkom, naj se iz dežel in pokrajin, kjer se nahaja c. kr. poslanstvo ali avstr, konzulat, sploh ne sprejemajo ter za pravoveljavna spoznavajo niti pooblastila ali menični protesti niti razsodbe ali notarske listine, ako jih niso, kadar se tiče pravic c. kr. podanikov, izdala omenjena poslanstva ali konzulati sami ali jih niso ona, kadar se tičejo v dednih deželah naseljenih tujcev, vsaj legalizovala pravilno., (Dvd. 8. febr. 1812. zjz. 971.) Predpis dvd. 13. jan. 1809, 8. 880 in 8. febr. 1812, š. 971 zjz., se za vse dežele, ki niso pod ces. otomansko državo, omeji tako, da se naj notarske listine, izdane v kakem kraju v inozemstvu, kjer je c. kr. avstr, poslanik ali konzul, spoznajo za prave le tedaj, ako jih jo lega-lizoval poslanik ali konzul. (Dvpd. 16. apr. 1818. zjz. 1436.) Zastran notarskih in drugih javnih listin, sestavljenih v inozemstvu, naj se da (prizna) legalizaciji po c. kr. avstr, vladi priznanega poslanstva ali konzula tujo države, v katere ozemlju jo bila izdelana listina, polna dokazna moč. (Dvd. 22. jan. 1838. š. 249. zjz.) Določila o poverjevanju listin po sodiščih in obla-stvih v Bosni in Hercegovini, Italiji, Srbiji, Nemčiji z Alzacijo in Lotaringijo, ter po funkcijonarjih Francije, Portugalske, Italije, Združenih držav sov. Amerike, poslujočih v Avstriji in pa avstrijskih v ravno omenjenili državah, glej pri § 203 cp., IV. zv. Pravnikove zbirke. (Zedinjene države v severni Ameriki.) Departement of State v Washingtonu je odgovoril tamošnjemu c. kr. poslanstvu na vprašanje tikajoče se § 8. ces. pat. 9. avg. 1854. š. 208, dz., ali in koliko je javnim notarjem v Zedinjenih državah dovoljena legalizacija podpisov na zasebnih listinah, ki jim daje moč javnopravne poveritve, tako: To vprašanje je pri sodiščih sporno, in državni departement nima pravice, da bi se o njem merodajno izrekel (to speak authoritatively), ker je to vprašanje pridržano lokalnim zakonom (municipal-law) ter se ima presoditi po lex fori. — Za splošno pravilo (a general rule) se da navesti, da.velja v posameznih sodnooblast-venih okrajih kakor zadostno dokazilo že pečat ondi uradujočega javnega notarja; toda pri pošiljatvali iz dežele se utegne zahtevati nadaljno potrdilo ali dokazovanje (ex-trinsic certifikation or proof), kakor je navada pri sodnem oblastvu, kateremu se pošlje listina. — Listine, namenjene v inozemstvo, ki so jih logalizovali javni notarji, na zahtevo poveruje državni departement sam v Washingtonu, toda le tedaj, če imajo veliki pečat dotične države, če so torej više (super) poverjene. (Priob. v uk. 1886. s. 160.) Pravni pripomočki proti sodnim odredbam. § 9. Vsakemu, ki se misli z odredbo prve stopinje v stvareh nesporne sodnosti okrivičenega, je dano na izbor, ali podati pri nižem sodniku opozoritev, glasečo se na tega samega, ali rekurz (pritožbo), ‘) ali zediniti z opozoritvijo rekurz. V vseh teh slučajih sme prva stopinja svojo prejšno odredbo, če niso ž njo druge osebe pridobile kake pravice, spremeniti, in tako sama rešiti opozoritev ali pritožbo. I. Pravni pripomočki. §{? ii —10. 16 Ako se ji to ne vidi umestno, ali če se more sprememba radi pravic tretjih oseb izvršiti le pri višem sodniku, mora vposlati vloženo pritožbo višemu sodišču, ali, če se je podala le opozoritev, zavrniti stranko na prejšnjo odredbo in jo, če se še ni zgodilo, poučiti o razlogih one odredbe. Proti temu odloku sme stranka poprijeti rekurz, se ima podati ravno tako prvi stopinji, katera ga mora predložiti višemu sodišču.* 2) 1 j h. u tok. — 2) Po § 83. su. so sklopi zbornoga sodišča, opravljeni v nespornih stvareh razveljaviti za nične, ako senat ob sklepanju ni bil po predpisih sestavljen ter se ta nedostatek uveljavlja z rekurzom ali ga je više sodišče opazilo ob kakem iz drugih razlogov podanem rekurzu. § 10. Strankam ni zabranjeno navesti v opo-zoritvah in rekurzih nove okolnosti in dokazila; tudi smejo obenem poslati drugi stopinji prepis rekurza, ki se je vložil pri prvi stopinji. § 9. 1. Pravdni nasprotnik varovanca ali oskrbovanca ima pravico rekurza, ako varstveno ali skrbstveno sodišče, ne odobri poravnave, ki jo je sklenil z njim pred pravdnim sodiščem. 8. jan. 1907 š. 21255 iz 1. 1906, Ö. Z. B. 1907/4. 2. Ločena soproga ima pravico rekurza proti sklepu, s katerim se je odrekla postavitev njenega moža pod skrbstvo. 28. dec. 1875. š. 14122, G. H. 1876/76. 8. Vsled opozoritve sme sodišče preklicati: sklep, da se kak predmbt sprejme v zapuščinski inventar. 13. marca 1877, š. 2936, Zb. 6408; — da se poviša vzgoje-valnina varovancu. 13. apr. 1870. š. 4253, Zb. 3778; prisojilo, izdano temeljem nične inventure. 28. dec. 1875, š. 14122, GH. 1876/76. § 10. 1. Rekurzno sodišče mora presojati pravni položaj po stanju, kakoršno je bilo za časa prvosodnega sklepa. 18. marca 1902. š. 4100, Not. Z. 1902/17. Iti Cesarski patent od 9. avg. 1854. § 11. Opozoritve proti odredbam v nespornih pravnih stvareh se imajo podati v štirinajstih dneh, računajoč od dneva vročitve dalje, rekurzi pa ali v ravno tistem roku, ali pa, če se je podala opo-zoritev, v štirinajstih dneh od časa vročitve onega odloka, ki se je nanjo izdal. Vendar se prepušča izprevidu sodišča, da se na opozoritve in pritožbe ozira tudi po preteklem roku takrat, kadar se more spremeniti odredba še brez škode za drugo osebo. Rekurze v nespornih pravnih stvareh mora torej prva stopinja § 11. 1. Predložitev pooblastila k rekurzu po preteku rekurznega roka ne vsebuje zakasnitve rekurza. 5. febr. 1885. ^ 1175, Zb. 10421. 2. Rekurzni rok proti meritorni vsebini sklepa, ki vsebuje besedilo prispjilne listine, se začenja z dostavo tega sklopa, če tudi se je prisojilna listina dostavila še-le pozneje. 28. apr. 1898. š. 5822, Zb. 148. 3. Prisojilna listina, izdana na podlagi dedinske odpovedi po mladoletnem dediču, ki ni bil zakonito zastopan, je nična in je zato proti takemu prisojilu dopusten rekurz tudi po preteku v § II. določenega roka. 23. sopt. 1902. š. 13105, Not. Z. 1903/51. 4. Rok rekurzu proti zavrnitvi prisilne zemljiškoknjižne predznambe v nespornem postopanju naloženih alimentacij je izmeriti po nespornem postopku 29. jan. 1879. št. 964. Zb. 7310. 5. Na zakasnjeno opozoritev ali pritožbo se sme spremeniti: odlok, s katerim se je sprejela priglasitev dedičem s pogojem, da se pozneje dokaže njen pravni naslov. 14. nov. 1894. š. 13515. JB. 1894/52; zavrnitev proglasitve mrtvim. 13. jan. 1885, š. 173, Zb. 10373; — odmera pobožnih pristojbin od zapuščin. 11. sopt. 1894. š. 1 lOOti. Now. IV. 603, Zb. 15220, ne pa določitev inventurnih pristojbin. 12. jun. 1866. š. 5298, Zb. 2519. 6. Rok za podarijo rekurza proti rešitvi varstvenega računa je peremptoren in se no sme podaljšati. 27. jan. 1874. š. 767. Zb. 5237. tudi po preteku roka sprejeti in predložiti višemu oblastvu.') ') Rekurzi proti odločbam sodišč prve in druge instance se smejo podati le pri prvi instanci; neposredno pri sodišču više instance podani rekurz treba zavrniti. — Če sodišče predložitev rekurza zavlačuje, se sme vsaka stranka obrniti za pomoč neposredno na više sodišče. (U. 28. avg. 1860. š. 205. dz. §§ 1. in 4.) — Prim. § 89 su. § 12. Odredbe o nespornih pravnih stvareh se smejo izvršiti takoj, kolikor ni določenih v tem zakonu nikakih izjem (§§ 177., 191) ali, če se sodniku iz posebnih razlogov ne vidi potrebno počakati, da poteče rekurzni rok.1) Kadar je pa rekurz že podan, ne sme prva stopinja odloka več izvršiti, dokler se rekurz ne reši, in le, če bi bila nevarnost silna, ima ukreniti, kar je potrebno za varstvo udeležencev.2) l) § 84 su. Kadar izreče v stvari nesporne sodne oblasti kak sonat sklep, ki se opira po prepričanosti sonato v ega predsednika na očiten prelom ali nepravo uporabo zakona in bi bil nedoletnikom ali pa varovancem in oskrbovancem v škodo ali bi spravljat sodišče v nevarnost, da bi bilo dolžno, dati povračilo, tedaj sme senatov predsednik začasno ustaviti izdatbo sklepa in predložiti spise nadrejenemu sodišču v odločbo. — 2) Glej op. pri § 19. t) 13. V spornem postopku veljajoči predpisi o izdanju odločbenih razlogov in pravici stranek, jemati prepise poročil o rekurzih, se uporabljajo tudi v postopku o nespornih pravnih stvareh.') ‘j Glej § 428 cp. § 14. Ako više sodišče spremeni odredbo prvega sodnika, se proti temu ne more podati opozoritev na drugo stopinjo samo, ampak mogoč je le rekurz na najviše sodišče. Tudi ta rekurz 2(12) se mora podati v štirinajstih dneh na prvi stopinji, ki ga mora predložiti po višem sodišču najvišemu sodišču v rešitev. § 15. Sodnik prve stopinje sme podati proti odredbi višega sodišča rekurz, če se je njemu samemu naložila kazen ali povračilo škode, ali če se boji, da bi bila odredba višega sodišča v nepovratno škodo osebam, ki se ne morejo same zastopati. Le v poslednjem primeru mu je dovoljeno odložiti izdatek in vročbo od sodišča izdane odredbe do odločbe najvišega sodišča. Niži sodnik pa ni odgovoren za odredbe višega sodišča, če je tudi opustil rekurz. Vsak rekurz prve stopinje se mora podati z vsemi razpravnimi spisi višemu sodišču, katero ga mora poslati najvišemu sodišču. § Ki. Ako je v nespornih stvareh više sodišče potrdilo odlok nižega sodnika, je dopustna pritožba na najviše sodišče le takrat, kadar je odločba očividno nezakonita ali spisom nasprotna, ali kadar se je storila kaka ničnost. Nagajivo pritoževanje se ima kaznovati po predpisih pravdnega reda.1) ’) Prim. § 528. cp. § 14. 1. V postopku o dovoljevanju zasilnih poti ni dopustna pritožba na višo stopinjo proti sklepu re-kurznega sodišča, ki razveljavlja odločbo prvega sodnika in odreja dopolnitev postopku. 28. febr. 1901. š. 2258. Zb. 1813. §' 16. V postopku radi obnovitve mej ni revizijskega rekurza proti odredbi drugo stopinje, potrjujoči sklep prvega sodnika. 26. jun. 1900. š. 9207. Zb. 1070. 2. Proti določitvi notarskih pristojbin v nespornem postopku je dopusten izredni revizijski rekurz. 10. okt. 1899. š. 15012, Zb. 714. Postavitev v prejšnji stan. § 17. Predpisi pravdnega reda o postavitvi v prejšnji stan radi zamude preteklega roka ali naroka veljajo tudi v nespornih poslih, kadar je združena z zamudo roka ali naroka kaka pravna škoda, ki se ne more popraviti s pritožbo na višega sodnika ali z novo vlogo.1) *) Prim. §§ 146. naal. cp. Pravna moč sodnih odredeb. § 18. Proti odredbam v stvareh nespornega sodstva, ki jih je sodišče izdalo brez pridržka kakega nadaljnega pravnega pretresovanja, se ne more začeti pravni spor. Kedor misli, da trpi krivico s tem, da se mu ni pridržala pot pravde, se mora poprijeti v § 9. omenjenih pravnih sredstev. Vendar te določbe ne veljajo v onih primerih, v katerih se ali pokažejo pravice drugih oseb, * 2 3 § 17. 1. Postavitev v prejšnji stan proti zamudi roka za tožbo radi priznanja dedinske pravice kakor tudi proti zamudi naroka za dovršitev zapuščinske razprave ni dopustna. 17. nov. 1869. š. 12840, Zb. 3671. 2. Dovoljena je postavitev v prejšnji stan proti preteklemu roku k prijavi zahtev v postopku radi zapa-losti (kaducitoti) starih depozit. 10. junija 1896, š. 6665, zb. 16803. § 18. 1. Tožba na neveljavnost pravomočnega pri-sojila radi neprave uporabe zakona po osebah, ki so nastopale pri razpravi, ni dopustna. 26. marca 1885, š. 2661, Zb. 10496. (3. maja 1876, š. 2066, Zb. 6125). 2. Dedinska pravica so sme dosoditi tudi v spornem pravnem postopku, ako se je priglasitev za dediča zavrnila pravomočno. 28. okt. 1900, š. .11903, Zb. 1160. 3. Dopustna je tožba na izpravo zemljiškoknjižnega vpisa, ki se je izvršil vsled pomotnega prisojila. 23. dec. 1896., š. 14772, Zb. 16926. 2* (12) ki niso sodelovale pri razpravi, ali zakon stranki dopušča posebno pravico tožbe. Izvršba. § 19. Proti strankam, ki ne izpolnijo danih sodnih odredeb, se imajo uradoma uporabiti brez daljnega pravnega postopka primerna prisilna sredstva. Če ukori, globe ali zaporne kazni ne pomagajo, naj se po okolnostih na troške mudnih postavijo skrbniki, da se stvar konča.1) Varuhi in skrbniki, ki ne zadoste sodnim odredbam, dasi so se priganjali, se smejo tudi * 2 3 4 5 6 7 § 19. 1. Ni dopustna zagrozitev denarne kazni, da bi se prisilil osebni prihod stranke. 3. maja 1881, š. 5094, Zb. 8382. 2. Neprihod stranko k naroku nima zamudnih posledic; dopustna ni opomba, da se smatrajo nedošli pritrjujočimi. 19. sept. 1893, š. 10890, Zb. 14817. 3. Izvršba v nespornem postopku izdanega sklepa se mora dovoliti, tudi ako ni določen rok dajatve. 19. dec. 1900. š. 16858, Zb. 1703. 4. Izvršba v nespornem postopku danega naloga, da se izroči otrok očetu, se zaprosi lahko neposredno pri izvršilnem sodišču. 4. apr. 1902. š. 4654, Not. Z. 1902/26. 5. Sodna nagodba zakoncev o vzgoji otrok ni izvršilen naslov; varstveno sodišče mora samo ukreniti kar je v korist otroka potrebno. 25. feb. 1903, š. 2727. Not. Z. 1903/41. (24. jun. 1896, š. 7607, Zb. 13833). 6. Odredbe v zapuščinskih stvareh se morejo prisilnim potom izvesti le proti onim osebam, ki so pri razpravi udeležene neposredno, ne pa tudi proti takim, ki so bile z zapustnikom v kakem drugem pravnem razmerju. 15. maja 1868, š. 2758, Zb. 1717; zapuščinski dolžnik se v nespornem postopku ne more siliti, da bi dal varnost v korist nedoletnim dedičem. 26. sept. 1876, š. 11130, Zb. 6244. 7. Glej o. 1. pri § 2. št. 9. odstaviti od svoje službe in izreči odgovorne za škodo, ki se je provzročila skrbljencu. Na podlagi pravnomočnih, v nespornih pravnih stvareh izdanih odločeb se sme uvesti pa tudi izvršba po predpisih civilnopravdnega reda. Sodišče odredi lahko izvršbo po okolnostih ali uradoma, ali pa postavi skrbnika, da stori izvršilne korake. Ako je pa obstoj terjatve vsled 7. odstavka § 2. sporen, tedaj je na izprevidu sodišča, da počaka z daljnimi izvršilnimi koraki, dokler se ne konča civilna pravda, ali pa jih nadaljuje do zavarovanja.2) !) § 87. su. Osebe, ki se ne odzovejo povabilu sodišča, se smejo, ko se jim je zapretilo, da bodo zavoljo nereda kaznovane, povabiti znova ter s prisodbo te kazni prisiliti, da pridejo k sodišču. Ako izostanejo zaporedoma, se sme kazen zavoljo nereda v zakoniti izmeri podvojiti in v nujnih primerih ukazati, da jih privede sodni sluga šiloma. — Za prisodbo in uporabo kazni zavoljo nereda veljajo določila cp. o kaznih (§ 220). — 2) Ostalo neizpremenjeno (čl. XIII. š. 3. ir.) Izvršilni naslovi . . . so . . . odredbe civ. sodišč izdane v nespornih pravnih stvareh, kolikor se po zato veljajočih predpisih (§ 12 nesp. post.) smejo izvršiti (§ 1. š. 6. ir.) Katere odredbe izdane v nespornih pravnih stvareh imajo izvršilno moč, je tudi v bodoče presojati po nespornem postopku in po pravosodstvu, ki se nanj naslanja. — To velja zlasti zastran Vprašanj, je-li se more na podlagi prisojila (prisojilne listine) zahtevati, da se dovoli proti zapuščino posedujočim sodedičem prisilna uvedba v posest, kar so razsodila dosedaj večinoma zanikala, tor velja-li po § 178 nav. patenta izdano potrdilo za izvršilni naslov proti dediču, ki se brani izročiti zapuščinsko stvar. (Jm. k § 1. ir. t. 2.) Kolikor potrebujejo po zakonu glede dovolitve zasilnih poti izdane pravomočne odločbe prisilne izvršbe, se more na njih podlagi izvesti izvršba po predpisih nespornega postopka (Z. 7. jul. 1896. š. 140 dz. § 26.) (Uporaba denarnih glob, izterjanih pri nespornem postopku.) J. m. je o tem naznanilo nekemu viš. dež. sod. tako: J. m. je s fin. m. edino v nazoru, naj se denarne kazni prisojene po sodiščih v nespornem postopku stekajo v ubožni zaklad tudi tedaj, če v zakonu glede načina o uporabi ni ničesar izrecno določenega. (Objava z nagibi v uk. 1899, s. 263.) Drugo poglavje. O razpravljanju zapuščin. r»rvl del. Splošne odredbe. Primeri zapuščinske razprave. § 20. Sodna oblastva imajo o zapuščinah razpravljati, kadar kedo umre in kadar se kedo pravnomočno proglasi za mrtvega.1) ]) Glej dotične odredbe na drugem mestu te knjige. Natančneje določbe o pristojnosti sodišč; § 21. Sodišče, kateremu po zakonu o pristojnosti v državljanskih pravnih stvareh pripada razprava o zapuščini toženca, mora razpravljati § 20. 1. Upnik nima rekurza proti odredbi, da se ne uvede zup. razprava. 14. doc. 1892, š. 14584, GZ. 1893/23. § 21. Za razpravo tozemske premičnine in nepremične kakor tudi inozemske premične zapuščine Avstrijca, ki je bival in umrl v inozemstvu je izključno pristojno to-zemsko sodišče. 17. maja 1893, š. 5299, Zb. 14708; — to tudi tedaj, če bi se bila zapuščina v inozemstvu že prisodila. 18. dec. 1901, š. 17020, Zb. 1672. o vsi, kjerkoli se nahajajoči premični pokojnikovi imovini in o pokojnikovih nepremičninah, ki leže v avstrijskem cesarstvu.1) ]) Glej določila o pristojnosti za zapuščinsko razpravljanje v §§ 105 sl. jn., čl. III, VIII. š. 1 in 2. jn., o delegaciji pa § 81. jn. v IV. zvezku te zbirke. posebno pri zapuščinah inozemcev. § 22. O nepremičninah umrlega inozemca, ki leže v avstrijski državi, pristoji razprava v vsem obsegu avstrijskemu sodišču, ki je v to pozvano po zakonu o pristojnosti v državljanskih pravnih stvareh, če ni drugače dogovorjeno v državnih pogodbah.1) Ono mora tedaj po tozem-skih zakonih presojati o pravicah vseh udeležencev in skrbeti, da se poplačajo vse zapuščinske pristojbine. Predpisi o sodstvu tozomskih sodišč glede zapuščin inozemcev, zlasti predpisi §§ 22—25 nespornega postopka,......kakor tudi v državnih pogodbah obse- žena določila o zapuščinstvu in pa varstvu in skrbstvu ostanejo v veljavi (Gl. Vlil. š. 3. jn.) Prim. § 107. jn. § 23. Glede premakljive imovine v avstrijski državi ali v inozemstvu umrlega inozemca morajo avstrijska sodišča, ako pokojnik pripada državi, ki ravna po enakih načelih, prepustiti zapuščinsko razpravo kakor tudi razsojo vseh spornih dednih pravic pristojnemu inozemskemu oblastvu zapustnika in se omejiti navadno na to, da skrbe za varstvo zapuščine in pravic onih dedičev in volilojemnikov (legatarjev), ki so avstrijski podaniki ali v avstrijski državi bivajoči tujci, potem za poplačilo tozemskih upnikov po predpisih §§ 137,—139. Ako pripada umrli inozemec državi, ki ne pripozna v enaki meri pristojnosti avstrijskih sodnih oblastev glede ondi se nahajajoče zapuščine avstrijskih podanikov, — o čemer naj oblastva izprosijo, ako o tem dvomijo, pouka pravosodnega ministrstva, — ali ako se ne more izvedeti, kako ona ravna, se je držati v prvem primeru načela vzajemnosti, v drugem primeru je pa postopati , o tukaj se nahajajoči zapuščini takega inozemca tako, kakor o zapuščini vsakega tozemca.1) >) Prim. § 108 jn. Kako se ravna z zapuščinami ogrskih, bosanskih in h orcegovinski h državljanov. Kr. ogrsko justično ministrstvo je s pogojem, da bo isto veljalo v Avstriji, priznalo dolžnost ogrskih sodišč, da prepuste razpravo o premakljivi zapuščini na Ogrskem umrlih avstrijskih državljanov avstrijskim sodiščem. Ukaz deželne vlade za Bosno in Hercegovino ddo. Sarajevo, 11. apr. 1885. š. 2442, o začasni uredbi dedinskega prava in postopka, ki stopi v veljavo pri zapuščinah nemoha-medancev v Bosni in Hercegovini, določa v čl. II.: „Z avstro-ogrskimi državljani naj so v zapuščinskih stvareh ravna kakor z inozemci ter naj glede njih zapuščin zmislu primerno veljajo odločbe §§ 22 -24 in 187 140 ces. pat. 9. avg. 1854. Olede nepremičnin, ležečih v Bosni in Hercegovini, ki spadajo k zapuščini avstrijskega ali ogrskega državljana, je ža zapuščinsko razpravo pristojen oni tozemski okrajni kakor sodni urad, v kojega okraju leže vse nepremičnine ali vsaj njih večina.“ — Izvr-šitveno navodilo ddo. Sarajevo, 14. apr. 1885. k temu u. določa pod čl. I.: „Ako so za razpravo o zapuščinah avstro-ogrskih državljanov pristojna tozomska sodišča, velja glede postopka ravno tako, kakor pri zapuščinah deželanov, patent 9. avg. 1854“. — O postopanju z zapuščinami drugih ino-zemcem glej kasneje v ti knjigi. § 24. Ako bi tedaj, kadar bi moralo po navedenih določbah (§ 23.) inozemsko oblastvo raz- pravljati o zapuščini inozemca, ki je imel svoje redno bivališče v avstrijski državi, v tozemstvu bivajoči udeleženci prosili, da opravi razpravo avstrijsko sodno oblastvo, mora le-to opraviti de-dinsko razpravo po avstrijskih zakonih, ako se po poprejšnjem oklicnem pozivu podvržejo ti razpravi tudi inozemski udeleženci, ki so morda prijavili svoje dedinske pravice. Kako je pri tem ravnati in kako je postopati zlasti glede zapuščin turških podanikov, ki so umrli v avstrijski državi, določajo §§ 140.—144. § 25. Premično zapuščino inozemcev, o katerih se ne more zvedeti, kateri državi pripadajo, ali ki so izgubili državljanstvo v oni državi, kateri so pripadali, morajo razpravljati avstrijska sodišča in po avstrijskih zakonih.1) ■) Prim. § 108 jn. Posebne razprave o fevdih, fidejkom i sih in o imovini, ki je obremenjena sfidej-komisno substitucijo. § 26. Ako je imel umrli razun svoje pro-stodedne imovine tudi kak fidejkomis, fevd ali § 24. 1. Sorodniki, ki ne uveljavljajo dedinske pravice, niso upravičeni zahtevati, da se prepusti zapuščinska razprava inozemstvu. 15. apr. 1856, š. 1833, Zb. 188. 2. Ako je dedič zahteval zapuščinsko razpravo ali posamezna dejanja razprave pri tozemskem sodišču, ne more več zahtevati, da se odstopi inozemstvu. 1. sept. 1897, š. 10524, Zb. 16101. § 25. V Avstriji nahajajoča se premična zapuščina inozemca, katerega državljanstvo se ne more pozvedeti, se mora razpravljati pri avstrijskih sodiščih tudi tedaj, ako je njegovo zadnje stanovališče bilo v inozemstvu. 2. maja 1901, š. 6377, Zb. 1405. imovino, obremenjeno s fidejkomisno substitucijo, se morajo različni dedinski skladi pri razpravi ločiti popolnoma.1) ’) Postopek zapuščino vsakočasnega glavarja vojvodov Nasavskih določa z. 80. apr. 1878, dz. 96; ono o zapuščinah knjozov kneževino Lichtensteinske pa z. 12. jan. 1898. Oblasti1) (pravice) razpravne stopinje. § 27. Sodišče, kateremu pristoji zapuščinska razprava, je upravičeno v primerih, določenih v zakonu (§§ 77., 78.), postaviti skrbnike za razpravo vsem dedičem, legatarjem in drugim udeležencem, četudi so za svojo osebo podvrženi drugemu sodstvu. Razpravno sodišče mora razpravljati o vseh vprašanjih, ki nastanejo pri dedinski razpravi, tudi tedaj, ako so dediči varovanci ali oskrbovanci, ki niso pod njegovim sodstvom. Ako se pa hoče pri delitvi dedščine glede prevzetja nepremičnin ali v drugih važnih točkah opustiti naredba zakona ali zapustnika s posebnim dogovorom ali skleniti poravnava (nagodba) o dvomljivih pravicah, je treba za to odobrenja varstvenega ali skrbstvenega oblastva. ') h. Povlastice. § 26. 1. Tudi ako posestnik fidejkomisa za življenja fldejkomis izroči nasledniku, se mora po njegovi smrti vršiti zap. razprava. 22. okt. 1867, Š. 8831, Zb. 2887. 2. Fidejkomisni namestili dedič se mora priglasiti po smrti flducijarja dedičem. 9. jan. 1889, š. 137, Now. IV. 102. 3. Ako prvi dedič umre pred nastopom, se mora sprejeti priglasitev dedičem namestnega dediča brez pridržka. 11. jul. 1894, š. 8071, Zb. 15176. § 27. 1. Glej o. 2. pri § 109. jn. v IV. zvezku Pravnikove zbirke. II. O razpravljanju zapuščin. §§ 27-30. 27 Sodelovanje okrajnih sodišč pri vseh zapuščinskih razpravah. § 28. Zapis smrtovnice in zapečatenje zapuščine, odpiranje in razglaševanje poslednje volje in vse o zapuščinski imovini potrebne neodložive naredbe pristoje okrajnemu sodišču, v katerega okraju se je smrt dogodila, navadno tudi tedaj, kadar mora zapuščinsko razpravo po določbah zakona o pristojnosti sodišč opraviti kako drugo okrajno sodišče ali zborno sodišče, ali kadar je razpravo prepustiti kakemu inozemskemu sodnemu oblastvu (§ 23). Kadar pa pristoji razprava zbornemu sodišču, opravi, ko zve o smrti, lahko tudi ono ta dejanja po lastnih odposlancih, na prošnjo udeležencev ali uradoma. Sodelovanje javnih notarjev. § 29. V onih kronovinah, kjer je notarijat, se smejo javni notarji (§ 3.) odposlati ne le, da opravijo zapis smrti (§§ 36., 93.), napravijo inventuro in opravijo dražbe, temveč oni smejo tudi, potem ko je sodišče oglasitve za dediča sprejelo, sestavljati zapuščinske izkaze in deliti dedščino ter vsa v dosego prisojila potrebna dejanja tako pripravljati in predlagati v sodno odobrenje, da je sodniku moči izdati o ti notarjevi vlogi takoj prisojilno listino.1) ‘) Prim. u. 7. maja 1860, dz. 120. § 3. § 30. Javni notarji se morajo v teh poslih ravnati po predpisih, veljavnih za sodne odposlance. Sodelovanje občin in njih predstojnikov. § 31. Posebni predpisi določajo, koliko pristoji sodelovanje v stvareh zapuščinske razprave občinam in njih predstojnikom >) *) Dotični u. od 28. jun. 1850, dz. 256, glej v dodatku. Po rp. j ust. min. graškemu viš. dežel. sod. 22. jan. 1858, š. 23300 nimajo sodišča nikako disciplinarne oblasti nad občinskimi predstojniki, temveč se imajo, ako bi se občinski predstojniki branili izvesti naprosila sodišč ali pa bi bili prepočasni, zateči k pristojnemu političn. okrajnemu oblastvu, da počasneža primerno graja ali kaznuje. (Občina se brani sodelovati v zapuščinskih stvareh.) Just. min. pooblašča predstojništvo viž. dež. sod., da onim občinam, ki bi se branile kakor dosedaj sodelovati pri zapuščinskih razpravah, naznani, da se ima začasno zastran preskrbe smrtovnic in drugih v zmislu u. 28. jun. 1850, dz. 256, prenesenih poslov v onih občinah, ki se zdaj branijo teh uradnih poslovanj, odposlati sodni komisar ali notar. Obenem so ima občina, ki se brani, takoj naznaniti j ust. min. (Uk. 16. jun. 1884, š. 4305 predst. viš. dež. sod. na Dunaju.) Nadzorstvo, da se zapuščinske razprave vrše pravilno. § 32. Pri zbornih sodiščih je pisati o vsaki zapuščinski razpravi dnevnik, ki mora biti tako urejen, da daje vsak čas pregled o stanju razprave in o naredbah, ki jih je ukreniti o njej.1) ‘) Prim. §§ 273, 274 or. § 33. Zakon o opravilnem redu sodnih obla-stev določa,1) katere izkaze o nerešenih zapuščinskih razpravah mora vsako sodišče koncem leta predložiti višemu sodišču. 1) Prim. §§ 394, nasl. or. Drugi del. O zapisu smrtovnice. Naznanilo vseh smrtnih primerov. § 34. Okrajna sodišča morajo skrbeti za to, da zvejo takoj o vseh smrtnih primerih, ki se dogode v njih okraju. Na deželi naj občinski predstojniki sodišču takoj naznanijo vsak smrtni primer, ki se je dogodil v njih občinah.1) >) Prim. § 406, š. 10. or. Statut za kranjsko deželno blaznico (razgl. dežel, odb. za vojvodino Kranjsko 12. jun. 1886, š. 2341, dež. 14. za Kranjsko) določa v § 29, da ima ravnateljstvo sodiščem naznanjati izredne dogodke ter smrtne primere. Zakon o proglasitvi za mrtvega od 16. febr. 1883, dz. 20, glej niže v tem zvezku. C. kr. min. za not. stvari se je z min. za uk in bogočastje pogodilo (domenilo), da se imajo vse iz inozemstva prihajajoče stanovske listine onih avstr, državljanov, katerih pristojnost se po prejšnjem preiskovanju ne da ugotoviti, tor se torej listine ne dajo uporabiti, kakor je določeno zastran razvidnosti, v domači deželi, zoirati m hraniti, in da se naj v ta namen vsako leto razglasi seznam hranjenih listin v uradnih listih za posamezne dežele. O ti odredbi se dajo obvestilo s pristavkom, da s tem nikakor ni rečeno, da ni treba v posameznih primerih obširnih preiskovanj, temveč, da se morajo preiskovanja vršiti, dokler ni dvomiti, da so brezvspešna, in da se naj smrtni listi, če je le količkaj oporo za pojasnitev, vedno izroče sodiščem, katera naj store svojo dolžnost, kakor oblastvo, pristojno za razpravo ter morebitno varstvo in skrbstvo. Sele po natančnem brezuspešnem preiskovanju naj se dotične listino vpošljejo semkaj, da se shranijo. (U. min. notr. stvari 8. jan. 1878, š. 17699.) Ta ukaz se jo naznanil sodnim oblastvom z u. 16. jan. 1878, š. 761, s pristavkom, da naj take listine, ako jih imajo, po viš. dež. sod. vpošljejo just. min. § 35. Svojci in domačini pokojnikovi, kakor tudi druge osebe se morajo strogo vzdržati vsakega samolastnega razpolaganja z zapuščinsko imovino. K e d a j je odrediti zapis smrtovnice. § 36. Kakor dobi okrajno sodišče poročilo o smrti, mora provzročiti zapis smrtovnice po kakem sodnem odposlancu ali po javnem notarju. V važnih primerih se postavita za to lahko tudi dva sodna odposlanca.1) ') Gloj op. k § 31. § 37. Okrajno sodišče sme v svojem okolišu javnega notarja pooblastiti tudi splošno, da opravi zapis vseh smrti, ki se dogode v določenem okraju.1) l) O tem prim. § 184 not. r. 21. maja 1856, ciz. 94, ki je ostal v veljavi vsled čl. II. not. r. 25. jul. 1871. Kako je ravnati pri zapisovanju. § 38. Sodni odposlanec, kateremu se je naročil zapis smrti, se mora napotiti v to svrho kar najhitreje, in če bi bilo nevarno odlagati, takoj v pokojnikovo stanovanje, in ondi, privzemši dva domačina, ali če bi teh ne bilo, dve drugi priči, poizvedovati po onih okolnostih, ki vplivajo na zapuščinsko razpravo, ter ima, ako treba, zapečatiti zapuščino. § 36. 1. Zapuščinska razprava se sme upotiti na podlagi poverila inozemskega stanovskega uradnika o sve-dočbah, ki potrjujejo dotično smrt. 18. nov. 1880, š. 11155, Zb. 8185. § 39. Pri tem je zlasti poizvedovati: 1. o imenu in priimku, stanu ali opravilu, starosti in veri pokojnika; 2. o dnevu in kraju smrti, o zadnjem rednem domovališču zapustnikovem in vseh okolno-stih, ki določajo sodno pristojnost; 3. o imenu in bivališču morda preživšega zakonskega druga, in 4. o imenu, stanu, starosti in bivališču polnoletnih in mladoletnih otrok zapustnikovih. Ako 5. dedno nasledstvo ali varuštvo nad zapustnikovimi otroci spada najbližjim sorodnikom, je poizvedeti njih ime, stan, starost in bivališče, in če je takrat, ko se prvič poizveduje, oporočni dedič že znan, tudi domovališče njegovo. Sodni odposlanec skušaj: 6. poizvedeti najprvo splošno o tem, če je zapuščina znatne vrednosti, če pripadajo k njej, kake nepremičnine in katere, ter če je nemara več dolgov, ki presegajo morda imovino. Ako 7. niso sodišču poslednje zapustnikove naredbe že itak znane, je preiskati prav skrbno, če bi se našla kaka poslednja volja, dedinska pogodba, daritev za slučaj smrti ali ženitna pogodba, ali če je shranjena kje drugje, morda pri kakem sodišču ali javnem notarju. 8. Je poizvedeti, katera varuštva in skrbstva je pokojnik opravljal; če so morda že imenovani za njegove otroke ali dediče varuhi ali skrbniki, in koga misli preživša vdova predlagati za sova-ruha; potem 9. če je imel umrli račune o uradnem denarju, dobival plačo, pokojnino, ustanovo ali preživnino iz javnih blagajn; končno 10. če se niso našli v zapuščini predmeti, ki zahtevajo po pozneje (§§ 90. in 91.) navedenih predpisih posebnega naznanila.1) 0 Glej uradni obrazec smrtovnice. § 40. O navedenih točkah mora sodni odposlanec zaslišati zapustnikove domačine in svojce ter druge osebe, katerim so znane njegove razmere. Če je treba, naj se odprejo in pregledajo tudi zapustnikove omare in shrambe, v katerih bi mogoče bilo shranjeno kako sporočilo poslednje volje ali drugi za zapuščinsko razpravo važni papirji. Pri tem se naj ravna vselej s potrebno obzirnostjo (prizanesljivostjo). Vendar smejo odposlanci, če bi se jim delale kake ovire, uporabiti primerna prisilna sredstva, in sicer tudi brez prejšnjega dovoljenja po sodišču, če bi bilo nevarno odlašati. § 41. Ako se najde kak odprt izrek poslednje volje, ga mora sodni odposlanec takoj razglasiti s tem, da ga prečita v prisotnosti dveh prič in drugih oseb, ki so morda navzoče. Zapečatene izjave poslednje volje se morajo oddati sodišču, da jih odpre in razglasi, če ne opravi zapisa smrti predstojnik sodišča sam. Le takrat, kadar bi se vsebina z razglasitvijo pri sodišču ne mogla izvedeti dovolj zgodaj, je upravičen tudi sodni odposlanec, da te listine takoj sam odpre in razglasi. Pri razglasitvi poslednje volje mora ravnati vselej po predpisu §§ 61—64. § 41. Kadar so notarji sodni komisarji, niso opravičeni razglaševati odprtili pri njih shranjenih oporok; morajo jih izročiti sodišču, da jih razglasi. 31. jan. 1893, š. 976. Zb. 14569. Not. Z. 1893/19. § 42. Ako je zapustnik ustno razodel svojo poslednjo voljo, in če niso že priče napravile kakega zapiska, ki bi o tem dal 'pojasnilo, se mora v smrtovnici navesti ime, stan in bivališče prič. Zapečatenje. § 43. Ako so znani ali dozdevni dediči sposobni svojo imovino sami upravljati, je zapuščinski sklad, ne da bi se zavaroval s sodnim pečatom, prepustiti navadno v hrambi le-teh ali njih upraviteljev, ki imajo pravilno pooblastilo, ali v hrambi oseb, ki jih je zapustnik določil za to. Vendar treba skrbeti tudi v tem primeru, da se po predpisih zavarujejo zapuščinske pristojbine. Ako pa dediči niso zmožni, da bi svojo imovino opravljali sami, ako so odsotni ali popolnoma neznani; ako se je bati, da bodo dolgovi presegali imovino, ali ako druge okolnosti zahtevajo posebno opreznost, tedaj se mora zapuščinski sklad zapečatiti takoj. § 44. Tudi, kadar dovoli sodišče na prošnjo dedinskega upnika, volilojemnika ali nujnega dediča vsled § 812. odz. ločitev zapuščine od imovine dedičeve, se mora zapuščinska imovina zapečatiti takoj. § 45. Kadar je treba zapuščino zapečatiti, mora sodni odposlanec gotovino, zlatnino in srebrnino, dragocenosti, javne in zasebne zadolžnice in kar je drugih važnih listin položiti pri sodišču1); druge zapuščinske spise, premičnine in opravo pa, t) 42. 1. Notar v sodnem komisarstvu ni upravičen zasliševati priče ustne oporoke niti razglasiti jo. 12. dec. 1884, š. 13974, Zb. 10298. 3 (13) kolikor je mogoče in potrebno v zavarovanje udeležencev, previdno zakleniti v eni ali več sobah ali na drugem pripravnem kraju, zapečatiti vrata, shrambe ali omare in jih od vseh strani zavarovati tako, da se brez poškodovanja pečata in brez vidne sile ne more odstraniti ničesar. ') O vlaganju vrednostnih papirjev pri avstro-ogrski banki gl. u. 21. jun. 1893, dz. 103, pri § 193. § 46. Obenem mora sodni odposlanec izročiti nadzorstvo o zapuščinski imovini in hišno gospodarstvo, začasno in dokler sodišče kaj drugega ne ukrene, kakemu zapustnikovemu domačinu ali drugi pripravni osebi. Ti je dati iz zapuščinskega denarja tudi potrebni znesek, da plača pogrebne troške in druge nujne izdatke in da opravlja hišno gospodarstvo, ter ji izročiti one premičnine, ki se po svoji kakovosti ne morejo zakleniti, se lahko pokvarijo, ali so neobhodno potrebne za gospodarstvo ali obratovanje, ali pri katerih se ni bati nikake pogube. § 47. Ako se ve gotovo, kedo bo varuh ali skrbnik dedičev, se smejo po okolnostih tudi vse zapuščinske reči, katerih ni treba položiti pri sodišču, pustiti v njegovi hrambi nezapečatene. § 48. Vendar se morajo nezaklenene premičnine po možnosti vselej popisati. Tudi se mora o denarju, dragocenostih in listinah, ki jih je sodni odposlanec sprejel, napraviti takoj spisek, katerega mora ta podpisati in izročiti dedičem ali oni osebi, kateri se je prepustilo oskrbovanje zapuščine. § 49. Ako so le nekateri dediči nezmožni opravljati svojo imovino, ali če so odsotni, ali če nastopijo te okolnosti le pri nujnih dedičih ali vo-lilojemnikih, se sodišče lahko zadovolji s sodno položbo onega dela za to prikladnih zapuščinskih reči, ki zadostuje za pokritje teh pravic. Tudi ta položba se sme odpustiti, če je v zapuščini nepremičnina, ki je pripravna za zavarovanje. Poročilo o zapisu smrtovnice. § 50. Sodišču je nemudoma poročati o okol-nostih, ki so se pozvedele pri zapisu smrtovnice v zmislu § 39., o odredbah, ki so se ukrenile, in zlasti če se je morda zapečatila imovina in razglasila poslednja volja. Ta poročila, za katera se uporabljajo lahko tiskani, po vzorcu št. 1. urejeni obrazci, morajo svojeročno podpisati sodni odposlanec, dve prisotni priči in one osebe, ki so prevzele zapuščino v nadzorstvo in oskrbo, ki so prejele predujme ali oddale obvezne izjave. Denar, dragocenosti in listine, ki se polože pri sodišču, se morajo navesti, ako se ne izroče s prošnjo, katero ena od prič podpiše, v poročilu o zapisu smrtovnice same, ali v posebnem spisku ali zapisniku, na katerem so podpisane priče. § 51. O zapisu smrtovnice treba poročati tudi tedaj, če je bil pokojnik brez vsake imovine. Zapis smrtovnice se sme opustiti le pri nedo-letnih, ki so bili za časa smrti pod očetovsko oblastjo in ki niso imeli nikake imovine, če roditelji ali drugi udeleženci ne zahtevajo zapisa smrtovnice. § 52. Ako je zapuščina premajhna, da bi se uvedle o nji daljne sodne razprave, naj se to 3* (13) v smrtovnici naznani in, če se ponudi kak drug človek, da bi prevzel vso zapuščino na račun svoje terjatve ali v poplačilo dolgov in troškov, naj se obenem tudi o tem potrebno omeni.1) ') Prim. §§ 72 in 78. Posebne odredbe: a) o uradnih spisih, denarjih in blagajničnih ključih; § 53. Ako je znano ali se domneva, da je imel umrli v svojem stanovanju uradne spise, uradni denar ali ključe javnih blagajn, mora oblastvo, katerega član ali podložnik je bil umrli, poslati takoj poverjenika (komisarja), ki se naj napoti s sodnim odposlancem v zapustnikovo stanovanje, sprejme te uradne stvari in potrdi njih prejem. Ako sodišče ne more odložiti svojih uradnih opravil do komisarjevega prihoda, ali če se dobe uradni spisi, denar ali blagajnični ključi v zapuščini osebe, kjer se ni domnevalo, da so, naj jih sodni odposlanec varno hrani in izroči kakor hitro mogoče pristojnemu oblastvu, pri tem pa se naj vzdrži vsakega preiskovanja v uradnih spisih, ki mu ne pristoji.1) ■) Ako javno oblastvo ali urad ali njega organ pri uradnem poslu vidi ali izve za stvari lastne kakemu zasebniku ali določene za daljni promet, ki pa so iz javnih arhivov, registra tur, knjižnic, muzejev, prirodoznanskih, fizikalnih, zvezdoslovnih, zemljeznanskih kabinetov, iz znanstvenih ali umetniških zbirk, zakladnic, galerij slik 1. t. d., in na katerih je to lastnost takoj spoznati iz njih kakovosti, zunanjih znamenj ali iz drugih okolnosti ter se ne da takoj dokazati, na kak način so poštenim potom prešle v zasebno posest, ima take stvari takoj vzeti v svoje varstvo ter uvesti zakoniti uradni postopek, da pripomore onemu javnemu zavodu do lastnine, katerega so te stvari. (U. 16. dec. 1858, dz. 233.) Ob premembi ravnatelja ali uradnega osebja kake zvezdarne ali enakega zavoda imeti je vse dopise, poročila itd., ki so jih oni o stvari napravljali, za uradne spise, razun, ako je dotični k imel dovoljenje, da jih vzame s sabo. (Rp. min. za uk in bogočastje '26. maja 1859, š. 102 ex 1858). § 54. Ako je bil zapustnik uradnik ravno tistega sodišča, ki mora opraviti zapis smrtovnice, prevzame spise, denar in ključe sodni odposlanec sam, jih popiše in izroči sodišču. § 55. Po predpisih § 53. se je ravnati tudi kadar umre kaka vojaška oseba, katere zapuščino razpravlja civilno sodišče, če se najdejo v zapuščini predmeti, ki se nanašajo na vojaško službo. Tudi se morajo poslati vsi z roko risani načrti ali črteži tozemskih in inozemskih trdnjav ali utrjenih krajev, vse z roko narisane pokrajine in načrti bitek, vse pismene opazke, ročni izpiski, osnutki in projekti, ki se tičejo vojaške službe, višemu vojnemu poveljstvu, da presodi, katere teh reči se smejo izročiti dedičem.1) l) Na mesto viš. vojaškega poveljstva je prišlo c. in kr. drž. vojno ministrstvo. U. 81. maja 1876, š. 6698, in u. 18. jan. 1887, š. 2 uk. priporočata, da naj se predpisi §§ 53 in 65 zap. pat. izpolnjujejo natančno. b) zastran spisov, ki se tičejo dušnega pasti rstva; § 56. Listine in knjige, ki jih zapuste dušni pastirji in duhovniki in ki se tičejo njih uradnih opravil, kakor: krstne, poročne in mrtvaške knjige, zapisniki o cerkvenih stvareh in duhovskih službenih opravilih, cerkvi ali župniji lastne listine, potem zasebni spisi, ki se tičejo duševnih ali disciplinarnih stvari, se morajo ločiti že pri zapisu smrtovnice od zapuščinske imovine, zapisati v posebni spisek in izročiti duhovnemu komisarju, ki je poslan, da jih sprejme in ki naj potrdi njih prejem. Ta komisar se mora poklicati že k prvim poizvedbam v zapustnikovem stanovanju, ali pa se mu morajo izročiti spisi pozneje kakor hitro mogoče. Radi njih imenovanja se naj obračajo sodišča, če je treba na škofovski konzistorij, pri nekatoliških kristijanskih dušnih pastirjih na njih više duhovne, ali morda tudi na politično oblastvo.') Kjer pišejo židovske krstne, poročne ali mrtvaške knjige židovski učitelji veronauka ali občinski člani, mora sodišče tudi ukreniti potrebno, da se te knjige varno shranijo in izroče. ’) Spisi, tičoči se dušnega pastirstvu, se imajo takoj in nemudoma zapisati ter izročiti odposlanemu duhovnemu komisarju; v zapečatbo šene smejo dati nikoli. Tudi pri drugih zapuščinskih stvareh naj se zapečatba izvrši natanko, da je kolikor mogoče malo ovir pri uporabi župnega poslopja, ter treba skrbeti, da se razpečatba pospeši kolikor mogoče. (U. 18. maja 1856, š. 8316, viš. dež. sod. na Ogrskem.) Duhovni komisar, ki se udeleži popisa po kakem duhovniku, pa nima nobene pravice do dijet ali kakega drugega povračila iz zapuščine, temuč zglasi naj se, ker nastopa v interesu prebonde, pri onem zakladu, katerega zastopa. (U. 3. jan. 1856, š. 26852, iz 1. 1855, vsem viš. dež. sod. na Ogrskem.) e) kadar umre kak viši duhovnik; § 57. Kedaj je treba poklicati v nekaterih kronovinah k zapisu smrtovnice pri zapuščinah članov više duhovščine tudi zastopnike državne blagajnice ali javnih zakladov ali odposlance političnih oblastev, določajo posebni predpisi. d) kadar umre javen notar; § 58. Ako umre v kronovinah, kjer je uvedeno notarstvo, poslujoč javni notar, je treba poklicati po predpisu notarskega reda odposlanca notarskega arhiva (notarske zbornice), kateremu se morajo izročiti vse notarstva se tikajoče knjige in spisi z notarskim pečatom vred. Ako ni mogoče poklicati takega odposlanca, mora pa sodni odposlanec skrbeti, da se imenovani predmeti začasno varno shranijo.1) i) Prim. §§ 146, 147 in 148 not. r. e) o predmetih, ki se morajo poslati drugim o b 1 as t v o m; § 59. Ako se v zapuščini najdejo predmeti, katere mora sodišče poslati po predpisu §§ 87., 90. in 91. drugim oblastvom, jih mora sodni odposlanec sprejeti takoj pri zapisu smrtovnice in jih predložiti sodišču, da o njih dalje odredi.1) ') Pri m. op. k § 63. f) kadar umre k e d o v bolnici, k o n turn a č n e m zavodu in oskrbovalnici; § (iO. Po obstoječih posebnih predpisih o zapisu smrti pri osebah, ki umro v javnih oskrbo-valnicah, bolnicah ali kontumačnih zavodih, se treba ravnati tudi v bodoče.1) g 60. 1. Dvd. 3. jun. 1784, zjz. 298, se ne sme uporabljati pri osebah, ki so dobivale iz ubožnega zaklada letno podporo, ne da bi bilo v kakem oskrbovališču preskrb-Ijevane ali dobivale iz njega odmerjene deleže na roko. 30. avg. 1892, š. 10234, Now. III. 241, Zb. 14861. ') Ako kedo umre v bolnici ali oskrbovališču, se mora k zapisu smrtovnice poklicati kak uradnik zavoda, kateri naj označi stvari, ki so last zavoda; te stvari se, ako ni nikakega dvoma, sploh no popišejo, ako pa je kak dvom, se vzamejo v inventar le s to pripombo. (Dvpd. 5. nov. 1835, zjz. 92.1 Stvari v bolnicah umrlih članov se smejo shraniti v zavodu, vendar mora razpravno oblastvo tekom 6 tednov kaj odrediti o njih, sicer se stvari odpošljejo tija, ali če bi to bilo predrago, se poda naznanilo višemu sodišču. (Dvpd. 5. avg. 1829, š. 2422, zjz. — dvd. 18. dec. 1837, š. 30414.). Ako v oskrbovališču umrli zapusti kako imovino, treba preiskati, je-li to že posedoval prod vstopom v zavod, ali si jo je pridobil v času, ko je bival v zavodu, ali si jo prihranil od preskrbnin. V prvem primeru se imajo zavodu povrniti vsi oskrbovalni troški, v drugem primeru le začenši z dnem pridobivanja, v tretjem primeru pa ne more zavod ničesar zahtevati. (Dvd. 3. jun. 1784, zjz. 298, tor 12. jan. 1789, zjz. 951.) Ob smrtnih primerih v zdravstvenpzapornih (kontumacijskih) zavodih ima inventar napraviti zavod, ako je bolnik umrl na kugi ali rumeni mrzlici. — Ako so stvari, kar jih je, malo vredne, se imajo za malo odškodnino uničiti; ako pa so dragoceno, se vkreno vse potrebno za razkužbo, h kateri se pa nikdar ne sme vzeti životnega ter posteljnega perila, ki ga je bolnik rabil v času bolezni. (Dvpd. 30. jun. 1837. u. 13. dec. 1851, dz. 41, 1. 1852.) Namestništvo za Gor. Avstrijo je z o. 12. marca 1883, š. 14176, ex 1882, zastran v gor. avstr, javnih bolnicah umrlih deželanov vseh dežel tostranske drž. polovice in ogrsko krono, ki iz deželnih ali drugih javnih skladov plačujejo oskrbovalne troske za osebe, ki same ne morejo plačevati, določilo med drugim tako: Oskrbništva bolnic nikakor ne smejo z zapuščinskimi stvarmi ubožnih bolnikov, umrlih v dotičnih javnih zavodih razpolagati samovoljno; treba jo torej vedno sporazumno ravnati z dotičnimi sodnimi in razpravnimi oblastmi, katerim troha javiti vsak smrtni primer tor naznaniti oskrbovalne troske, ostale na dolgu, in katerim treba prepustiti zaostale stvari in gotovine. Z zaostalo obleko naj so ravna kakor z drugimi zapuščinskimi stvarmi, razu n ono, v katerih se je pokojnik pokopal ali, katera se jo morala uničiti radi nalezljivih bolezni ali mrčesa. Tretji tlel. O razglasitvi izreka poslednje volje. Razglasitev pismenih izrekov poslednje volje. § 61. Pismene oporoke in kodicili se morajo, kakor hitro ni dvoma o smrti zapustnika, tudi če bi imeli kak zakonit nedostatek, takoj odpreti in razglasiti. Izročiti se morajo predstojniku onega sodišča, katero mora opraviti zapis smrtovnice. Ta predstojnik jih mora, če se niso razglasili že pri zapisu smrtovnice (§ 41.), odpreti, ne da bi se poškodoval pečat, v prisotnosti dveh prič in jih pričam prečitati, ali jih dati kakemu sodnemu uradniku, da jih prečita. Ako je zapustnik zapustil več naredeb poslednje volje, se razglasijo vse, tedaj tudi tiste, o katerih se zdi, da so razveljavljene ali predrugačene.1) ') Predsedniku dotične dežele se imajo takoj poslati uradni prepisi vseh onih oporok, ki vsebujejo nevarna politična načela ali žaljive izreke proti državni upravi ali dež. vladarju (Najv. sklop 28. nov. 1827, razgl. z dvd. 11. febr. 1828, zjz. 222). § 61. 1. Pravilo takojšno razglasitve posl. voljo ne nasprotuje zapustnikovi odredbi, da se mora razglasitev odložiti na čas, ki ga jo določil on. 21. doc. 1887, š. 11624, Zb. 11896. 2. Razglasiti se morajo tudi naredbe poslednje volje, pri katerih so podpisi izrezani. 81. jul. 1888, š. 8999, Zb. 9526; r~ ki so pisano v trgovsko knjigo. 81. julija 1888, š. 8977, Not. Z. 1888/52. § 62. Poslednja volja se razglaša, ne da bi se udeleženci vabili. Vendar jim ni zabranjeno priti k razglasitvi, ne da bi bili zvani. § 63. O razglasitvi poslednje volje se mora spisati zapisnik in v njem obenem navesti: 1. število in datum najdenih naredeb poslednje volje, 2. kedo jih je izročil sodišču, 5. katere priče so bile prisotne, ko so se listine odprle in razglasile, in 4. če so se listine izročile odprte ali zapečatene. 5. Ako bi se zapazila, kadar se odprejo, kaka poškodba pečata ali na listini sami kak izstružek, poprava ali kaj drugega sumljivega, treba opomniti tudi to. Zapisnik morajo sodnik in privzeti priči podpisati. § 64. Na naredbi poslednje volje sami treba označiti dan razglasitve, kakortudi število in datum še drugih, če tudi ne istočasno najdenih oporok in kodicilov in to zaznambo mora sodnik podpisati. Ako se najde poslednja volja potem, ko se je že rešila smrtovnica, treba uvaževati odredbe, ki so predpisane v §§ 75, 76., 80. in 84. Razglasitev ustnih naredeb. § 65. Ako sodišče izve, da je zapustnik svojo poslednjo voljo izrekel ustno, in ako se § 62. 1. Od razglasitve poslednje volje začenja zastaranje pravice, zahtevati dolžni delež ali njega dopolnilo. 23. marca 1876, 6, 142Г>9, Zb. 6070. § 65. 1. Tudi ženske, navedeno za priče ustne naredbe poslednje volje, se morajo zaslišati. 6. jul. 1866, š. 7030, Zb. 11965. je naredil o tem pravilno sestavljen, od vseh prič lastnoročno podpisan zapis, tedaj ga je razglasiti ravno tako kakor pismeno oporoko. Sicer mora sodišče povabiti uradoma vse priče, zaslišati vsako zase, najprvo brez prisege (§ 123.), o njenem imenu in stanu, o njeni starosti, potem o vsebini izreka poslednje volje in o okolnostih, od katerih zavisi njegova veljavnost, kakor tudi o tem, kedaj in kje je zapustnik izrekel poslednjo voljo, ter razglasiti o tem spisan zapisnik. § 66. Ako pa zahteva kaka stranka v zmislu § 586. odz., da se zaslišijo priče, ki so bile privzete k naredbi ustne poslednje volje, pod prisego, mora sodnik povabiti brez prejšnjega pravdnega postopka prosilca, priče, in ako ni nevarno odlagati, ostale stranke, ki so že kaj storile radi dedinske pravice do zapuščine, zapriseči priče in jih zaslišati nato na zapisnik po predpisih pravdnega reda vsako v odsotnosti ostalih o splošnih vprašanjih, o izrečeni poslednji volji in o zgoraj (§ 65.) omenjenih okolnostih. Ako treba, se pričam pri tem lahko prečita zapis, ki se je že na- § 66. 1. Razpravni sodnik no sme vzprejeti dokaza o zapustnikovih izjavah, ki niso naredba poslednje volje, temveč le obljuba med živimi. 18. septembra 1900, š. 12899, Zb. 1121. 2. Dopustno je ponovno zaslišanje oporočnih prič v dopolnitev ali razjasnitev. 28. avgusta 1894, š. 10199, Zb. 15206. 3. Tudi po prisodbi zapuščine se morajo zaslišati priče ustne oporoke, katere so jo izvedele. 17. jun. 1879, š. 5892, Zb. 7515. (15. okt. 1861, š. 6910, Zb. 1401). 4. Tudi ako že teče pravda na priznanje dedinske pravice, se smejo priče zaslišati pod prisego. 5. maja 1868, š. 4260, Zb. 3055. pravil o poslednji volji. Tudi je povabljenim strankam, dovoljeno, da predlagajo pred narokom ali pri njem vprašanja, na katera se mora sodnik, ako se mu zde umestna, ozirati pri zasliševanju prič. Radi zaslišanja tistih prič, ki so pod kakim drugim sodiščem, mora razpravno oblastvo le-to zaprositi. Ako se ni prosilo za zaprisego prič, a je iz vsebine njih izpovedbe razvidno, da so udeležene osebe, za katerih pravice je treba skrbeti uradoma, mora sodišče postaviti, ako bi bilo nevarno odlagati, in če ne more zastopnik omenjenih oseb nastopiti za nje dovolj zgodaj, skrbnika in mu naročiti, da prosi v imenu teh udeležencev, da se priče zaprisežejo. § 07. Na ta način s prisego potrjen ustni izrek poslednje volje ima dokazno moč ne le za one, ki so za to prosili, ali ki so bili sicer povabljeni k zaslišanju, temveč tudi za vse osebe, ki so udeležene pri zapuščini. Vsakemu udeležencu je pa na voljo, izpodbijati v pravem postopku veljavnost pričevanja ali naredbe poslednje volje s tem, da dokaže nedostatke, ki se niso pokazali pri zaslišanju prič, ali nasprotujoče si okolnosti. Shranjevanje listin. § 68. Izvirniki listin o naredbah poslednje volje se morajo strogo hraniti v registraturi, kakor predpisuje opravilni red. Na zahtevanje jih mora § 67. 1. V pravdnem postopku izpodbijana veljavnost ustne naredbe se more dokazati le po oporočnih pričah, zaslišanih v zap. razpravi. 18. marca 1891, š. 2732, Now. IV., 349, Zb. 13661. uradnik registrature pokazati v registraturi ali sodni sobi sodnim uradnikom in strankam, katerim je kaj na tem.1) Od vsake take listine se mora napraviti takoj po razglasitvi poverjen prepis in priložiti razpravnim spisom. 'j Prim. § 285 or. D e d i n s k e pogodbe. § 69. Predpisi §§ 61., 64. in 68. veljajo tudi za dedinske pogodbe zakonskih drugov. Razglasitev sporočil poslednje volje, ki so jih napravili notarji. § 70. Kako mora sodišče ravnati pri razglasitvi sporočila poslednje volje, ki ga je zapisal javen notar, in kje se mora hraniti njega izvirnik, določa notarski red. C'otrtl del. Odredbe sodišča o zapisu smrtovnice in o izreku poslednje volje. § 71. Okrajno Sodišče, ako je obenem razpravno oblastvo, mora po naslednjih določbah samo rešiti smrtovnico, potem ko jo je preje preskusilo in, ako je bilo treba, dopolnilo; v nasprotnem primeru pa jo mora poslati pristojnemu razpravnemu oblastvu, da jo reši. Razpravna ob-lastva morajo zlasti takoj določiti, ako in kaj je treba morda še ukreniti v zavarovanje in oskrbovanje zapuščine, in koga je treba obvestiti. Naredbe: a) kadar ni imovine; § 72. Kadar se pokaže iz smrtovnice, da pokojnik ni zapustil nikake imovine, reši razpravno oblastvo poročilo o smrtovnici tako, da ne bo zapuščinske razprave, ker ni nikake imovine. b) a k o dolgovi prevladujejo; § 73. Ako je zapuščina neznatna in se po okolnostih lahko domneva, da se bodo mogli plačati le najnujnejši zapuščinski dolgovi, mora sodišče zaslišati stranke o kakovosti in vrednosti zapuščine, potem o znesku bolezenskih in pogrebnih troškov in o drugih terjatvah, ki imajo § 72. 1. Zap. razprave ni, ako je zapustnik vso zapuščino za slučaj smrti podaril. 18. junija 1889, š. 7224, Novv. IV. 149; 11. feb. 1868, š. 1184, Zb. 2987. 2. Ako ni gotovo, če je kaj zapuščine, se mora pred uvedbo zap. razprave zapuščina dokazati. 10. okt. 1888, š. 11432, Zb. 12391, (20. apr. 1880, s. 4059, Zb. 9724). 8. Ako se je oglasitev za dediče že sprejela, se mora nadaljevati zap. razprava. 12. februarja 1890, š. 1009, Zb. 13152. 4. Zapustnikovi upniki nimajo pravice rekurza proti končanju zapuščine radi pomanjkanja imovine. 30. aprila 1902. š. 5986, Not. Z. 1902/30. 5. Volilojemnik ni legitimovan k tožbi v korist zapuščini, ki se je končala radi pomanjkanja imovine, ker se ni nihče oglasil za dediča. 4. nov. 1892, š. 12662, Zb. 14444, Not. Z. 1893/30. § 73. 1. Kedor prevzame zapuščino iuro crediti, je ne reprezentuje, zato je treba postaviti za njo skrbnika pri tožbah proti nji. 9. jul. 1895, š. 8469, Zb. 15528. 2. Terjatve, ki bi imele prednost v konkurzu, jo imajo tudi tukaj. 14. apr. 1874, š. 3581, Zb. 5331. 3. Brez privolitve upnikov ni dopustno prepustiti prezadolženo zapuščino kaki drugi osebi proti temu, da bi odpravila upnike z deleži, sorazmernimi z vrednostjo zapuščine. 23. jul. 1901, š. 10678, Zb. 1515. posebno prednostno pravico, in prepustiti s tem povzeto imovino upnikom mesto plačila. V odloku, s katerim se razprava na ta način konča, se morajo pa natančno navesti posamezne terjatve upnikov, za katerih poplačilo se je zapuščina prepustila mesto plačila. § 74. Konkurzni red določa1), kedaj je treba poskrbeti, da se otvori konkurz radi dolgov, ki presegajo zapuščino. ') Ako po smrti dolžnikovi dedič ali zapuščinski skrbnik zahteva, da se otvori konkurz, so ima konkurz takoj otvoriti (§ 62, š. 2 konk. r.) Prim. §§ 72, 37 i 106 hrv. konk. r. od 28. marca 1897. cj obveščanje dedičev;1) § 75. Razun v navedenih slučajih (§§ 72. do 74.) mora sodišče obvestiti dozdevne naslednike (dediče) o pripadu dedščine (nasledstva) kakor je določeno v §§ 115. in 116., in jih pozvati, naj se oglasijo za dediče, da se more vršiti dedinska razprava. § 74. 1. K zapuščini, o kateri se jo otvoril konkurz, se ne sme sprejeti oglasitev za dediča. 17. oktobra 1900, š. 14053, Zb. 1154. 2. Razpravno sodišče ne sme vplivati, da bi se o prezadolženi zapuščini otvoril konkurz, 23. julija. 1901, š. 10678, Zb. 1515. § 75. 1. Oporočnega dediča se ima pozvati, da se priglasi dedičem, tudi ako oporoka, kakor so kaže, ni veljavna. 20. avg. 1869, š. 9238, Zb. 3494; — zakonitega dediča, tudi ako je zapustnik napravil oporoko. 4. marca 1863, š. 1366, Zli. 1669. 2. Ako so opusti obvestitev o pripadu dedščine, je nadaljnji postopek ničen. 12. sept. 1871, š. 11779, Zb. 4261. 3. Razpravno sodišče ima odločati o tem, je li v naredbi poslednje volje postavljen kodo dedičem. 3. sept. 1901, š. 12099, Zb. 1545, Not. Z. 1901/48. Za dozdevne dediče je imeti po tem, kakor nastopi ali zakonito, ali oporočno, ali pogodbeno nasledstvo (podedovanje), one, ki so poklicani k temu ali onemu. ') h. nasljednici. § 76. Ako so dediči polnoletni in sami upravičeni oskrbovati svojo imovino, treba pozvati nje same, da se oglasijo za dediče. Nedoletnim ali oskrbovancem pripale ded-ščine je naznaniti njihovim varuhom ali skrbnikom z naročilom, naj jih oglasijo za dediče. Ako bi jim še ne bili postavljeni varuhi ali skrbniki, treba poskrbeti, da se zakonito postavijo. Ako so varovanci ') ali oskrbovanci pod kakim drugim sodstvom, mora razpravna stopinja naznaniti podedovanje njih pristojnemu sodišču, da se poda oglasilo za dediče, in pojasniti potrebno o vsebini poslednje volje, ki se je morda našla. *) h. malodobnici (pupili). § 76. 1. Priglasiti dedičem otroka, ki je pod očetovsko oblastjo, je oče upravičen, tudi ako ga je bil zapustnik izključil od uprave naklonjeno imovine. 9. jan. 1890, š. 14276, Zb. 13091, (29. sept. 1863, š. 7128, Zb. 1804); — ako je skrbstveno sodišče očetu odvzelo upravo imovine, pa imovinski skrbnik. 27. septembra 1893, š. 11343, Zb. 14839, Not. Z. 1893/45. 2. Varuh se mora pozvati, da se priglasi dedičem za varovanca, tudi ako se jo uprava zapuščine v zmislu oporoko odkazala skrbniku. 9. septembra 1880, š. 10289, Zb. 8087. 3. Ni dopustno, pozvati očeta, da se priglasi dedičem za svoje nerojene otroke. 10. novembra 1891, š. 13341, Zb. 13975. § 77. Razpravno oblastvo mora postaviti uradoma skrbnike za razpravo o zapuščini: 1. nedoletnim ali oskrbovanim dedičem, katerih zakonitim zastopnikom je zastopanje pri razpravi prepovedano, ker je ali njih lastna korist v nasprotju s koristjo njih varovancev, ali ker so koristi varovancev, katere zastopajo, med seboj v nasprotju 271. in 272. odz.).; 2. dozdevnim dedičem ali sodedičem, katerih bivališče ni znano ali tako oddaljeno, da ne morejo pravočasno sami zastopati svojih pravic; 3. še ne rojenemu potomstvu, ki je pozvano neposredno k dednemu nasledstvu po rodbinskem fidejkomisu, ali fidejkomisarski substituciji, kakor tudi sploh po sporočilu poslednje volje. 4. onim ustanovam in javnim zavodom, katerim še ni postavljen zastopnik državnega zaklada, in za toliko časa, dokler oblastvo o tem kaj ne odredi.1) г) Glej službeno navodilo za c. kr. fin. prokurature 9. marca, dz. 41, (§§ 1. in 2., a) pri čl. IV. cp. v IV. zvezku Pravu, zbirke. — Glede posredovanja linan. prokurature § 77. 1. Nerojenim otrokom ni postaviti skrbnika, ako so postavljeni za dediče otroci, kolikor jih bo ob smrti matere. 7. maja, 1872, š. 4769, Zb. 4601. 2. Naredba poslednje volje, da se imajo v dedni delež otrok vračunati prejšnji prejemki očetovi, ne upravičuje postavitve skrbnika za otroke. 16. febr. 1886, š. 1977, Zb. 10940; niti okolnost, dajo oče dolžnik zapuščini, 13. jan. 1888, š. 390, Zb. 12011. 3. Ako pravica dediča, prosto razpolagati z zapuščino ni omejena, tudi ni nikake substitucije. 14. maja 1896, š. 5842, Zb. 15487, Not. Z. 1895/31. 4. Ako si koristi raznih potomcev ne nasprotujejo, jih zastopa lahko isti skrbnik. 7. nov. 1893, s. 13230, Zb. 14899, Not. Z. 1893/52. 4(14) pri volilih in postavitvah za dediču v prid cerkvam, prebendam in cerkvenim ustanovam gl. u. 11. jun. 1902, š. 27. uk. § 78. Za oskrbovanje zapuščin, katerih dediči so popolnoma neznani, ali glede katerih se dediči, čeravno so znani, ne poslužijo svoje de-dinske pravice, dasi so se obvestili, treba postaviti skrbnika, o čemer določajo natančneje §§ 128. in 129. § 79. Razun navedenih in sicer v zakonu imenovanih slučajev (§§ 690., 811., 812. odz.) ne 1. Tudi, kadar so imovina nakloni že obstoječi ustanovi, jo fin. pruk. upravičena to imovino zastopati. 80. okt. 1900, š. 14866, Zb. 1164. 2. Pin. prokuraturi pristoja zastopstvo revnih pri neoporočnem dedovanju po katoliškem duhovniku tudi tedaj, kadar ubožna tretjina ne pripade župnijskemu ubož-nemu zavodu, temveč krajevnemu ubožnemu zakladu. 26. sept. 1900, š. 12770, Zb. 1181. 3. Fin. prok. je upravičena zastopati javne koristi le po naročilu pristojnega upravnega oblastva. 6. dec. 1899, š. 17500, Zb. 1244. 4. Pravica fin. prokurature, zastopati ustanovo, ki so ima ustanoviti, obsega tudi pravico, podati v njenem imenu priglasitev dedičem. 80. decembra 1902, š. 17890, JB. 1903/21; ne pa tudi pravice, upravljati imovino, naklonjeno ustanovi mod zapuščinsko razpravo. 19. fobr. 1891, š. 1926, Now. IV. 339, Zb. 13620. § 79. I. Nenastopljeni zapuščini je treba postaviti skrbnika za pravdo proti nji, dokler sodišče še ni sprejelo priglasitve dedičem. 30. marca 1876, š. 746, Zb. 6083; — dokler zemljiškoknjižnemu sodišču ni znano, da se je priglasitev dedičem sprejela, je vročitev zemljiškoknjižnega odloka skrbniku pravnoveljavna. 6. maja 1874, š. 8674, Zb. 5358; — pravdna dejanja skrbnika po sprejeti priglasitvi dedičem so nična. 17. feb. 1876, š. 1844, Zl). 6037; — vendar je dopustno, postaviti tudi po sprejeti priglasitvi dedičem skrbnika za vročitev tožbe. 11. maja 1881, š. 5330, Zb. 8390. sme sodišče proti njih volji vsiliti skrbnikov niti polnoletnim dedičem, niti varuhom mladoletnih. Uradovanje odsotnim, neznanim ali negotovim dedičem postavljenega skrbnika preneha, čim se za dediča izve in ta pri sodišču ali nastopi sam ali postavi za to kakega pooblaščenca. d) obvestilo izvrševalca oporoke; § 80. Ako je v poslednji volji imenovan izvrševalec oporoke, mu mora sodišče to odredbo zapustnikovo naznaniti. Tudi se mu lahko poveri v zgoraj omenjenih slučajih (§§ 77.—79.) 2. Skrbnik, postavljen toženi ležeči zapuščini oporoko zapustivšega zapustnika, mora zapuščino tako dolgo zastopati, da se postavljeni dedič priglasi dedičem. Ako se v oporoki izključen sorodnik priglasi dedičem na podlagi zakona, to ni razlog za odpust skrbnika. 22. okt. 1895, š. 11826, uk. 1214, Now. III. 415, Zb. 15599. 3. Da se je postavil skrbnik za pravdo, ni treba razglasiti z oklicem. 23. sept. 1880, š. 10135, Zb. 8108; — postavitev skrbnika povodom zaprošene izvršbe treba prepustiti zapuščinskemu sodišču. 6. febr. 1869, š. 1050, Zb. 3280, — skrbnik ima pravico, da se oprosti od kolkov in pristojbin. 9. aprila 1888, š. 3920, Zb. 12667, ne da bi moral zato prositi. 19. dec. 1893, š. 14781. 4. Dopustno je postaviti skrbnika v svrho nujne prodaje, ako si priglasitve dedičev nasprotujejo. 27. febr. 1877, š. 12590, Zb. 6390. 5. Da zastopa zapuščino proti terjatvi dediča kakor upnika, treba postaviti skrbnika. 30. nov. 1886, š. 13971, Zb. 11278. 6. Oporočna postavitev razpravljalca veže dediča. 12. jul. 1876, š. 8158, Zb. 6204. 7. Skrbnik kot zastopnik zapuščinskega sklada je dolžan solidarično s tem plačati lestvično pristojbine. Odi. upr. sod. 18. febr. 1890, š. 543, Budw. 5161. § 80. Glej odi. pri § 164. 4* (14) obenem skrbstvo, ako ga je zmožen in pripravljen prevzeti. e) priprave glede inventure; § 81. Ako se razvidi že iz smrtovnice, da je treba napraviti inventar ali pozvati dediče z oklicem (§§ 92., 128., 131.), je obenem odrediti o tem vse potrebno ob rešitvi smrtovnice. f) obvestilo ob 1 a st v a za odmero pristojbin; § 82. O vsaki smrtovnici in njeni rešitvi se mora obvestiti po veljajočem pristojbinskem zakonu urad, ki je določen za odmero zapuščinskih pristojbin.1) 1) Glej pristojbinske predpise v dodatku. Posebna naznanila: g) glede volil v prid nedoletnim ali oskrbovancem; § 83. Nedoletnim ali oskrbovancem namenjena volila se morajo naznaniti uradoma njih varuhom ali skrbnikom tako kakor določa § 76. Л) glede pobožnih dedščin in volil; § 84. Dedščine in večja volila, ki pripadejo po zakonu ali poslednji volji državnim blagajnam ali javnim zavodom, občini, cerkvi, šoli, ubogim ali kaki pobožni ustanovi, mora sodišče naznaniti takoj državnemu namestniku. Ravno tja je poslati koncem vsakega polu-leta zaznamek vseh takih manjših volil.1) ’) Sodišča se opozarjajo, da imajo vzlic naznanilu dež. polit, oblastvom po § 84. nesp. postop. v zmislu dvd. 18. januarja 1821, zjz. 1780, in § 2, š. 9 služb, navodila za c. kr. finančne prokurature (U. 9. marca 1898, dz. 41) o volilih in postavitvah za dediča v prid cerkvam, pre-bendam ter cerkvenim ustanovam obvestiti finančno prokuraturo, zastopajočo za dediče postavljene pravne osebe. Finančna prokuratura ima pripad javiti oskrbni-štvom cerkvene imovine, ki imajo razpolagati s pripalo imovino in se zlasti sporazumeti z zakonitimi zastopniki za dediče postavljenih pravnih oseb o oddaji ogla-sitve za dediča. — Izjave, s katerimi se kedo odpove pripalim volilom ali dedščinam take vrste, je smatrati za prodajo dela cerkvene ali nadarbene imovine ali imovine cerkvenih zavodov, zato je treba v zmislu § 51 z. 7. maja 1874, dz. 50 in uk. 20. jun. 1800, dz. 162, da jim pritrdijo cerkvena in državna oblastva. Zato se na podlagi takih odpovednih izjav brez dokaza te pritrditve ne more vršiti zapuščinska razprava. (U. 11. jun. 1902, uk. 27.) /) smrti uradnikov, ki so dolžni dajati račune; § 85. Smrt uradnikov ali slug, o katerih je znano, ali se tudi le domneva, da so morali dajati račune o uradnem denarju, mora sodišče naznaniti onemu deželnemu oblastvu, kateremu je bil uradnik podrejen, in če bi to ne bilo znano, deželnemu načelniku. Smrt loterijskega nabiralca (kolektanta) se mora naznaniti loterijskemu ravnateljstvu. Smrt javnega uradnika, ki ni imel zaraču-njavati uradnega denarja, se mora naznaniti oblastvu, kateremu je bil podrejen, le tedaj, če to ni v tistem kraju, kjer je uradnik umrl. k) smrti vojaških oseb; § 8(5. [Civilna sodišča morajo smrt tistih vojaških oseb, katerih zapuščino razpravljajo vojaška sodišča, le naznaniti najbližjemu vojaškemu poveljstvu, če mu to ni že itak znano, in samo, če bi bilo nevarno odlagati, zapuščino zapečatiti in skrbeti, da se shranijo pokojnikove stvari.1]) ') § 13. z. 20. maja 1909, dz. 78. Ako kedo umrje v vojaškem ali po vojaštvu zasedonom poslopju, ima vojaško oblastvo opraviti posmrtni zapis. — Vojaško oblastvo ima opraviti i vsa neodložna uradna opravila nespornega sodstva, tičoča se v § 10. navedenih oseb, ki so v dejanski (aktivni) službi stalne vojske in vojno mornarice, dalje opravila glede oseb izrecno naštetih v navedenem zakonu, nastavljenih ali služečih pri vojaški upravi in v dejanski (aktivni) službi, njih soprog, otrok, ki so pod očetovo oblastjo in glede službujočih oseb, tedaj, ako živijo skupno (v skupnem domačem gospodarstvu) z vojaško osebo, ako se imajo izvršiti v vojaškem ali po vojaštvu zasedenem poslopju, ali ako ni v kraju, kjer je opravilo izgotoviti, nobenega pristojnega sodišča, ki bi odredilo to uradno opravilo. — Pri istih pogojih jo vojaško oblastvo pristojno tudi v postavljenje začasnega zakonitega zastopnika, kadar je nujno potrebno zastopanje nedoletne dece. V vseh označenih primerih je obvestiti pristojno sodišče o odredbah, ki so se ukrenile. — Z. 2.aprila 1885, dz.93.§ 14.: Določila § 13. z. 20. maja 1869, dz. 78, o področju vojaških sodišč, veljajo tudi za deželno hrambo. I) smrti oseb, ki dobivajo prejemke iz javnih b 1 a g a j e n; § 87. Smrt vseh oseb, ki so dobivale iz kateregakoli naslova penzijo, provizijo, pokojnino (mirovnico), preživnino, ustanovnino, prebende, nadarbine, gratifikacije ali podobna zoporedna plačila iz javnih blagajen ali ustanov, ki so pod javnim nadzorstvom, ali iz ubožnih zakladov, se mora naznaniti neposredno onemu oblastvu, pod katerim je dotična blagajna, ustanova ali zaklad in pridejati je obenem plačilno polo ali kako drugo nakazno listino, ali če bi se te ne moglo najti, natančno povedati ime in stan pokojnika, kakovost in znesek dobivanega užitka.1) !) Taka naznanila se imajo, ako so po označenih predpisih sploh utemeljena, vedno poslati onemu obia-stvu, ki ima pravico, dotične prejemke nakazati in ustaviti, torej c. kr. fin. min. le tedaj, ako se tičejo aktivnih uradnikov ali slug fin. min. samega, ki so umrli izven Dunaja, ali za pokojninsko prejemke, ki so nakazani pri ministrskem plačilnem uradu, ker je fin. min. le o teh primerih oblastvo, ki ima nalogo prejemke nakazovati in ustavljati. (U. 27. marca 1881, š. 116 Pr.) Prim. tudi u. 24. sept. 1890, š. 45. uk.: Smrt oseb, ki so prejemale pokojnino in e. iz c. kr. dvornega plačilnega urada, se ima javiti uradu naj v. dvornika. (Dvd. 27. dec. 1831, š. 46525). — Smrt članov penzijskoga društva vojaških kapelnikov c. kr. avstrijske armade imajo razpravna oblastva vodno javiti deželnemu generalnemu poveljstvu. (U. 7. marca 1861, š. 16690). m) smrti vladarskih (cesarskih) vazalov; § 88. O smrti vladarskih vazalov se mora poročati vladarskemu fevdnemu dvoru, ako je imel zapustnik tudi le deloma fevdno zemljišče. n) smrti odvetnikov in notarjev; § 89. Ako umre odvetnik ali javen notar, se mora obvestiti o smrti v prvem slučaju odvetniška zbornica (odvetniški odbor), v drugem notarska zbornica. o) smrti oseb, ki so vživale odlikovanja; § 90. Redovi, častni križi, kolajne in enaki odlikovni znaki se morajo vrniti, ako ne ostanejo po posebnih za to veljajočih predpisih dedičem ali domačinom pokojnika, ali ako niso bili zasebna lastnina zapustnikova.1) Inozemski redovi se morajo poslati neposredno c. kr. ministrstvu za zunanje stvari in cesarski rod, tozemski redovi pa ali neposredno ali po dunajskem namestništvu redovni pisarni. Druga tozemska odlikovanja se morajo poslati v daljno odredbo, ako so vojaška, c. kr. deželnemu vojaškemu oblastvu one kronovine, v kateri je odlikovanec umrl.2) Komorniški ključi in častni znaki c. kr. stol-nikov se morajo vrniti najvišemu dvornemu ko-morništvu.2) Vselej, kadar umre kak c. kr. tajni svetnik, se mora naznaniti to c. kr. ministrstvu za zunanje stvari in cesarski rod.4) •) Po smrti vodnika ladji, se ima častni prapor, ki se mu je bil prisodil, za vedno izpostaviti v občinski dvorani njegovega rojstnega kraja, ako umrli ni določil za shrambo občinske dvorane kake druge avstr, občine. (Ces. p. Iti. apr. 1850, dz."249, § У5.). 8) Ako umrje s to- ali inozemskim redom ali kakim vojaškim častnim znakom odlikovana, iz vojaškega stanu odpuščena osoba, ali ako sc odvzame red ali vojaški častni znak radi kazenskosodne obsodbe, naj je ta oseba častnik ali pa iz moštva, in naj se ima red ali častni znak vrniti ali no, se ima to javiti dotičnemu deželnemu generalnemu poveljstvu takoj zastran poprave protokola, ki se nahaja pri višem armadnem poveljstvu. (U. 12. maja 1859, dz. 85.). Vojaških križcev za zasluge ni treba po smrti posestnikov več vračati c. kr. najv. dvornemu komisarstvu, temuč ostanejo rodbini ali dedičem umrlih, torej imajo dotična oblastva omenjenemu najv. dvornemu uradu samo javiti smrt odlikovancev, ne da bi vrnila križce. (U. 14. jul 1859, š. 9455.) Pravila za vojaško zaslužno svetinjo (kolajno), ki jo je Nj. Veličanstvo ustanovilo z najv. uk. 12. marca 1890, določajo v odstavkih 9 in 10, da ostane vojaška zaslužna svetinja ob smrti posestnika dedičem, dalje da se izgubi v vseh onih primerih, v katerih nastopi izguba drugih častnih znakov radi kazenskosodne obsodbo ter da se ima za slučaj izgube radi kazenskosodne obsodbe vrniti ministrstvu, katoro ima skrbeti za njeno oddajo in raz-vidnostv(U. 19. maja 1890, š. 23. uk.) „Oastni znak za znanost in umetnost“, ki ga je Nj. Veličanstvo ustanovilo z najv. ročnim pismom 18. avg. 1887, se ima na podlagi § 5 določil v pravilih po smrti posestnika vrniti najv. komorništvu Nj. Veličanstva. Sodišča, ki imajo po §§ 59 in 60 nospor. post. dolžnost častne znake umrlih prevzeti ter vrniti, morajo častno znake, ki jih pobere sodni komisar ob zapisu smrtovnice, čim je smrtovnica rešena, poslati neposredno najv. komorništvu ter obenem naznaniti popolnoma ime in dan smrti pokojnika in če mogoče tudi datum odloka, s katerim se jo podelilo odlikovanje. Ako pa sodišče iz katerega-koli vzroka sploh ali vsaj takoj ne bi moglo vposlati častnega znaka, ima tudi to javiti najv. komorništvu. Določba dvd. 3. avg. 1827, zjz. 2296, da imajo odlikovanja, ki si jih je odlikovanec nabavil sam, ostati dedičem, ostane nespremenjena. (U. 21. decembra 1889, š. 1 uk. 1890.) Red Elizabetni, ustanovljen z ročnim pismom 17. sept. 1898 se ima po čl. V. pravil po smrti odlikovančevi s pravili vred vrniti rodovni pisarnici. Kolajne Elizabetne pa ni treba vračati po smrti odlikovanca. (Uk. 1898, s. 228.) Nj. Veličanstvo jo blagovolilo z najvišim odlokom 22. maja 1874 odrediti, da se naj razim reda zlatega runa, vojaškega reda Marije Terezijo in križca z zvezdo, c. kr. redovna odlikovanja in križci za zaslugo, podeljeni ino-zemcem, po smrti odlikovancev no zahtevajo več nazaj, ako so odlikovanci podaniki takih držav, ki sc zastran svojih redov in odlikovanj proti nam ravnajo po istih načelih. Ako pa odlikovanec izgubi svojo odlikovanje vslcd sodne razsodbe, so mora odlikovanje vrniti. Tozemska redovna odlikovanja imajo sodišča vposlati neposredno redovnim pisarnam na Dunaju, zlati in srebrni zaslužni križec s krono ter brez krone neposredno pisarni ces. Franc Jožefovega reda na Dunaju in pri tem so ima paziti, da je treba pri vseh redovnih velikih križcih in redovih 1. r., kakor tudi pri komtur. križcu Franc Jožefovega reda z zvezdo vrniti poleg reda s trakom tudi srebrno rodovno zvezdico, dalje pri vel. križcih kr. ogor. reda sv. Štefana ter ces. avstr. Leopoldovega reda, kakor pri ces. avstr, redu železne krone I. r. tudi zlato redovno verižico (kolano), slednjič pri vseh odlikovanjih, razu n ces. reda z zvezdnim križcem in zaslužnih križcev, tudi pravila. Pri vpošiljatvi se ima redovni pisarni istočasno naznaniti dan smrti redovnega odlikovanca ali imetnika zaslužnega križca, in če je imel ime in priimek, ki je navaden večkrat, ali če se je iz drugih vzrokov bati zamenjave oseb, ako je mogočo tudi datum odloka, s katerim se jo podelilo dotično odlikovanje. Vprašanje: seli sme kak tozemski red z biseri pustiti dedičem, se ima vedno predložiti v razsojo neposredno redovni pisarni. Določba dvd. 8. avgusta 1827, zjz. 2296, vsled katere se imajo odlikovanja, ki jih je dal odlikovanec sam napraviti, pustiti dedičem, se s tem ne spreminja. Sodiščem se zlasti nalaga dolžnost, da takoj po končanem zapisu smrti vpošljejo odlikovanja redovnim pisarnam. (U. 28. maja 1877, š. 5442.). Just. min. je zvedelo, da se tozemski redovi in druga častna znamenja po smrti odlikovanih oseb večkrat sploh ne vračajo ali po posredovanju svojcev umrlih šele zelo pozno. Sodišča se tedaj poživljajo, da se pri slučajih smrti odlikovancev ravnajo po gori omenjenih določbah, kakor tudi, da vztrajajo pri natančni poizvedbi dotičnih okolnosti po organih, ki zapisujejo smrtovnice. (U. 12. febr. 1896. š. 6. uk.) Niže navedena inozemska odlikovanja se ne vračajo po smrti odlikovancev: 1.) Redovi z briljanti (Danska zahteva vrnitev velikih križcev s trakovi, zvezde ostanejo dedičem); 2.) bavarski zaslužni križec: 8.) braziljski, 4.) kitajski; 6.) francoski; 6.) italijanski (razim Anuciatin. reda); vendar je c. in kr. min. za vnanje stvari odredilo, da odpravi nesporazumljenja, da se imajo — vzlic tozadevni določbi kr. ital. vlade — če stvar tako nanese, vrniti sicilska, toskanska, parmezanska in modenska odlikovanja. 7. ) črnogorski se sedaj vrača. (Obj. uk. 15. jul. 1908, uk. 8); 8. ) perzijski; 9.) portugalski; 10.) dostojanstva kr. pruskega kron. reda HI. in IV. r. s spominskim trakom; 11.) dostojanstva kr. pruskega splošnega častnega znaka z rodečim križem ali brez njega ter s spominskim trakom; 12.) rumunski; 13.) ruski; (vendar je pri teh treba smrt naznaniti c. kr. min. za vnanje stvari), rede V. vrste sv. Ju- rija in sv. Ane, ki so jih dobili vojaki med moštvom, vrniti dot. generaln. poveljstvu; 14.) srbski; 15.) španski (razun zlatega runa, kolane reda Karola HI., križca in traku k redu pleni, gospe; 16.) tuniški; 17.) turški. Odlikovanja ces. mehikanskega Guadeloup. reda se tudi ne vračajo, ako se sploh še nahajajo. Redovni patenti inozemskih redov sploh in pravila gori označenih redov se ne vračajo. Inozemske svetinje in častni znaki, ki se ne prištevajo redovom, ostanejo dedičem ali rodbini odlikovancev. Drugi inozemski redovi, ki niso gori navedeni, in ravno tako zraven spadajoča pravila se ne smejo pustiti svojcem umrlih in se ima zastran teh inozemskih redov ter redovnih pravil postopati po določbah §§ 39 š. 10, 59 in 90, alinea 2 ces. pat. 9. avg. 1854, dz. 208. Z ozirom na te določbe se ima pri zapisu smrti kolikor mogoče natančno in popolno pozvedeti, je-li umrli bil sploh ter s kakimi inozemskimi redovi odlikovan; ako so med redovi taki, ki se po gor. seznamu morajo vrniti, jih mora odposlanec sodišča v svojem poročilu o zapisu smrti (po 15. form. š. 1 k § 50 nespornega postopanja,) natančno označiti, odlikovanja in pravila takoj pri zapisu smrti vzeti ter predložiti sodišču, event. naznaniti okolnosti, ki zabranjujejo takojšnjo predložitev. Tudi ruske redove, če tudi jih ni treba zahtevati, mora sodni komisar v poročilu o smrtovnici navesti. Sodišče ima nalogo, nadzirati pobiranje dvomljivih redov in pravil, ter pobrane redove s pravili — pri ruskib rodovih samo naznanilo smrti — neposredno in nemudoma predložiti c. in kr. ministrstvu za vnanje stvari. Pri tem je naznaniti popolno ime in dan smrti odlikovanca, kakor sploh veleva že navedeni u. 23. maja 1877, š. 5442. Ako bi reda, oz. pravil iz ka-terega-koli vzroka ne bilo moči poslati sploh ali vsaj ne v najbližem času, ima sodišče tudi to neposredno naznaniti c. in kr. min. za vnanje stvari. Vsi prejšnji ukazi just. min. tičoči se postopanja z inozemskimi redovi po smrti odlikovancev, zlasti u. 2. jun. 1880, š. 7680 in u. 14. avg. 1881, š. 13670, izgubijo s tem moč in veljavo. (U. 12. okt. 1885, š. 68 uk.) Papeški redovi se naj po smrti odlikovanca ne vračajo. (U. 29. marca 1892, š. 9 uk.). Kr. švedske zlate svetinje ni treba vračati po imo-teljevi smrti. (U. 15. dec. 1892, š. 40 uk.) 60 Cesarski patent od !>. avg. 1854. Zaslužna svetinja vel. vojvodine toskanske preide po pravilih v last odlikovancu ter je po smrti ni treba vračati. (U. 18. okt. 1887, š. 84 uk.) O odlikovanjih malteškega vit. reda velja: One osebe, ki se na lastno prošnjo sprejmejo v red za častne viteze, si smejo na svoje troske preskrbeti redovna odlikovanja; teh odlikovanj torej ni treba vračati. Ako seje pa odlikovanje s častnim velikim križcem zgodilo vsled inicijative reda, in takrat preskrbi dotična odlikovanja rod sam, tedaj red po smrti dotične osebe ne zahteva vračila odlikovanj, toda red vračila tudi ne odbije, ako se odlikovanja ponudijo. Na ta način ravna rod tudi glede podeljenih Donatskih križcev I. in 11. reda. (U. 18. apr. 1893, š. 14 uk.) Svetinje kr. pruskega rdečega orla ni treba po smrti odlikovanca vračati. (U. 11. apr. 1894, š. 14 uk.) Spomin, znaka vel. vojvod, badenske za 1870/7, ter značila kr. wiirttomberškega Olginega reda po smrti imetniku ni vračati. (U. 22. jun. 1894, š. 23. uk.) 3) Nj. Veličanstvo je z najv. odlokom- 4. apr. 1870 dovolilo da se smejo komorniški ključi pustiti zaostali rodbini umrlega ali njenim svojcem. (U. 15. apr. 1870, š. 4348.) Vsako sodišče, kateremu se naznani smrt kakega c. kr. komornika, ima to takoj javiti c. kr. najv. kom. uradu. (U. 10. marca 1885, š. 22. uk.) 4) Natančneje o tem govore: u. 2. fobr. 1858, š. 787, 12. oktobra 1880, š. 15867 in 30. sept. 1884, š. 16026. p) smrti patentalnih invalidov, vojakov, ki so na dopustu in krošnjarjev. § 1)1. Ako umre kak patentalni invalid, vojak, ki je na dopustu ali krošnjar, se mora poslati pa-tentalna listina ali dopustni list najbližjemu vojaškemu poveljstvu, krošnjarski list pa se mora uničiti.1) ‘) Ob smrti vojakov iz moštva, ki so za kratek čas ali stalno na dopustu, rezervistov c. kr. vojske in vojne mornarice, domobrancev in neuvrščenih novincev ima razpravno oblastvo vposlati ligitimacijske listine umrlega, kakor: dopustnico, vojaško ali domobransko prehodnico in narnembnico, predstojniku občine, v kateri je nastopila smrt, ne pa neposredno najbližjemu vojaškemu poveljstvu. — Ob smrti patentalnih invalidov ali onih ki imajo pridrževalne listine, so imajo patentalne ali pridrže-valno listine vposlati onemu nadomestnemu okrajnemu poveljstvu, v katerega okolišu je umrli prebival ali se zadnjič mudil. (U. 18. jul. 1878, .4.7967.) — Ob smrti invalidov vojaške policijske straže se ima patentalna preskrbovalna ali pridrževalna listina invalidov vposlati političnemu deželnemu oblastvu zadnjega iz listino razvidnega kraja, v katerem je bival umrli. (U. 26. januarjal864, š. 678.) Ako umrje kak upravičenec po z. 19. aprila 1872, dz. 60, o podelitvi služb dosluženim podčastnikom, ima razpravno oblastvo najdeni izvirni certilikat vposlati nadomestnemu okrajnemu poveljstvu (brambovski razvidnosti), v katerega okolišu je umrli redno bival, in od tod se ima vse predložiti državnemu vojn. min. (domobr. min.). Ako se pri zapisu smrti sicer ne najde certifikat, toda se drugače izve, da je bil umrli upravičen, se mora njega smrt javiti gori omenj. voj. oblastvu. (Min. u. 12. jul. 1872, dz. 98, odst. IG). Ako umrje rudarski podjetnik, se ima to javiti rudarskemu oblastvu ter mu naznaniti postavljenega skrbnika za rudnik. (§ 189. obč. rud. z.). I »<-ti del. O inventarju in prisego nadomestujoči napovedi imovine. 1. Inventar. Kedaj ga je napraviti. § 92. Inventar o zapuščini se mora napraviti, ako se kedo oglasi pogojno za dediča, ako prosi za njega napravo oseba, ki je po občnem državljanskem zakoniku k temu upravičena, ali ako se zahteva ločitev zapuščine ') od dedičeve imovine (§§ 802., 804., 812. odz.). Uradoma mora sodnik sestaviti inventar, ako se 1. ne ve za dediča ali njegovo bivališče, ako je dedič pod varuštvom ali skrbstvom, ali če se mu zaradi zapuščinske razprave postavi skrbnik, ali če nastopijo take okolnosti tudi le pri enem izmed več sodedičev; 2. ako pripade dedščina ali dedni delež ubogim, kaki ustanovi, občini, cerkvi, javnemu zavodu ali državi; 3. ako je zapustnik naložil dediču, da zapusti dedščino ali nje razmerni del drugim osebam. Končno se mora 4. sestaviti poseben inventar o fidejkomisih in fevdih, kadarkoli pridejo od enega dediča na drugega, brez ozira na razmerja, ki nastopijo pri prostodedni zapustnikovi imovini. г) Obseg zapuščine določa § 531 odz. Določitev sodnih odposlancev za to. § 93. Za napravo inventarja mora sodišče določiti enega, ali v posebno važnih slučajih dva odposlanca, ali jo izročiti kakemu javnemu notarju (§ 29.). Zborna sodišča naj kolikor mogoče ne odpošiljajo lastnih uradnikov izven kraja, kjer § 92. 1. Pogojno priglašeni zakoniti dedič lahko zahteva, da se napravi inventar proti nepogojno priglašenemu oporočnemu dediču. 17. maja 1892, š. 5758, Now. III 229, Zb. 14252. 2. V poslednji volji izrečena prepoved prodaje nima posledice, da bi se moral napraviti uradoma inventar. 12. maja 1868, š. 4774, Zb. 3603; 3. pač pa nesoglasje udeležencev o tem, je-li vsebuje naredim poslednje voljo substitucijo. 9. junija 1891, š. 6898, Zb. 13808. II. O razpravljanju zapuščin. §§ »3—115. 63 so, in naj se poslužujejo pomoči okrajnih sodišč ali kakega v bližini nastavljenega notarja v njih okolišu.1) *) Glej op. pri § 3. in 29. § 94. Ako leži imovina izven okoliša razpravne instance, ali ako je pod drugo realno instanco, se mora razpravno oblastvo obrniti na pristojno sodišče, da izvrši inventuro po svojih lastnih sodnih odposlancih, ali pa postavi za to kakega notarja.1) l) Glej § 117 jn. Vabilo stranek in izvedencev. § 95. Opravi inventure mora inventurni komisar privzeti poleg potrebnih izvedencev vselej za priči dva zapustnikova domačina ali druga verodostojna moža. Znani dediči, ki so navzoči v kraju, kjer se vrši inventura, ali tako blizu, da se povabijo lahko brez odloga; skrbnik zapuščine, ki se je morda postavil, izvrševalec poslednje volje, ako se je imenoval, in upniki, katerim se je morda dovolila ločitev zapuščine od dedičeve imovine, se morajo povabiti uradoma. § 94. 1. Ako stvarno (realno) sodišče zahteva inventuro zemljišč, ki leže v njegovem okolišu, je po razpravnem sodišču napravljenu inventura nična. 29. nov. 1893, š. 13814, Not. Z. 1894/1. 2. O sprejemu cenitve ima odločati stvarno, ne razpravno sodišče. 28. sept. 1897, š. 11976, Zb. 16118. § 95. 1. Nujni dedič so mora povabiti k inventuri in cenitvi zapuščine, ker bi bili sicer nični. 4. dec. 1888, š. 13910, Zb. 12466; 4. dec. 1886, š. 14853, Zb. 11305. 2. Udeleženec, ki je zapisnik brez vgovora podpisal, ne more izpodbijati inventure, kor se k nji nista privzela dva domačina. 31. jul. 1894, š. 9124, Zb. 15190. Kadar pripade kak fevd, fidejkomis ali substitucija, se morajo privzeti razun neposrednega naslednika tudi prisotni bodoči najbližji dediči, cesarski fevdni komisar, fidejkomisni skrbniki in dozdevni dediči prostodedne zapustnikove imovine ali njih zakoniti zastopniki. Ako bi povabljeni ob predpisani uri ne prišli, se lahko izvrši inventar tudi v njih odsotnosti. Vendar se mora inventurni komisar preje prepričati, če so se povabila pravilno dostavila in ima to zaznamiti na inventarju. Oprava inventarja pri zapisu smrtovnice. § 96. Pri manjših zapuščinah se ima inventar sestaviti, ako se mora napraviti uradoma, ali ako prosi za to kak dedič, takoj pri zapisu smrtovnice in predložiti se ima sodišču. Namen inventarju. § 97. Inventar mora obsegati natančen in popoten popis vse premične in nepremične imo- § 97. 1. Po zapustniku za slučaj njegove smrti v korist njegovim dedičem ali pravnim naslednikom zavarovana vsota no tvori zapuščinske imovine. 9. maja 1900, š. 6571, Zb. 998: 6. jul. 1897, š. 8190, Zb. 16076-, (13. avg. 1867, š. 6942, Zb. 5200); — tudi ne, ako je upnik, kateremu je bila polica zastavljena, položil ostanek potegnjene vsoto za zapuščino. 9. jun. 1897, š. 6913, Zb. 16050; — istotako ne, ako se je na nji bremeneči zastavni zapustnikov dolg poplačal iz zapuščine. 9. maja 1900, š. 6571, Zb. 998; — pač pa, ako je zapustnik o zarovalnini v poslednji volji kaj določil. 19. maja 1897, š. 5961, Zb. 16042; 2. V zapuščini zavarovanega najdena polica, glaseča so na imetnika, ozir. na tako polico pripadajoča vsota vine, ki jo je zapustnik posedoval ob času svoje smrti, in jasno pokazati njeno tedanjo vrednost in skupni znesek. Posamezne imovinske sestavine se morajo urediti po razpredelkih in na koncu inventarja se morajo glavne vsote vseh razpredelkov ponoviti in sešteti. V inventarju treba pripomniti, ob katerem času in v čegavi prisotnosti je bil sestavljen. Ravnanje sodnega odposlanca pri napravi inventarja. § i)8. Sodni odposlanci si morajo dobiti o stanju imovine popolno pojasnilo s tem, da pretvori zap. imovino. 26. oktobra 1898, š. 14141, Zb. 355; 19. maja 1897, š. 5961, Zb. 16042. 3. Tudi na doživetje druge osebe v korist zapustniku glaseče se zavarovanje tvori zapuščinsko imovino. 4. julija 1893, š. 7693, Zb. 14754; 9. aprila 1889, š. 4070, Zb. 12669. 4. V inventar treba vzprejeti: po možu svoji soprogi v zaženilo določeno blago. 25. jun. 1865, š. 520, Zb. 2104; pravico zahtevka, da se vrne dota, ako tudi je bilo izgovorjeno, da se ima vrniti neposredno zakonitim dedičem. 25. jan. 1899, š. 757, Zb. 485, Not. Z. 1799/13. 5. V inventar pa ni vzprejeti: predmeta pogodbene daritve za slučaj smrti. 27. jul. 1892, š. 8937, Not. Z. 1892/38; — predmetov, ki jih je zapustnik med živimi podaril soprogi za časa obstoja zakonske imovinske skupnosti. 14.jun. 1892, š. 6817, Zb. 15350, Not. Z. 1896/5; — vrednosti koncesije ali pravice v nadaljevanje dopuščene zapustnikove obrti za dediče. 23. februarja 1897, š. 1829, Zb. 15973; (8. januarja 1895, š. 15633, Zb. 15361.). 6. Upnik ima pravico rekurza proti izločitvi imovinskih delov iz inventarja. 10. jul. 1889, š. 7968. Zb. 12824. 5(15) iščejo zapuščinske spise in dobljene listine, da sami pregledajo zemljišča in premičnine, zaslišijo dediče, sorodnike in domačine, uporabijo javne knjige in sodne spise ter na drug shoden (pripraven) način. Podvizati se morajo, da kar najbrže dokončajo in podajo inventar, vzdržati se morajo pod strogo odgovornostjo vsake samolastne odredbe z zapuščinskimi predmeti in ne smejo, tudi s kupom ne, pridobiti niti najmanjše stvari. Vpis vrednostnih papirjev; § 99. Vrednostni papirji, ki spadajo k zapuščini, se morajo natančno navesti po vrsti, številu, dnevu, kedaj so se izdali, in kaka jim je obrestna mera. Obenem se mora navesti znesek do dneva smrti zaostalih obresti. Take papirje treba navesti v inventarju začasno le z njih imenov-nim zneskom, določitev njih prave vrednosti pa je pridržana razpravi. drugih dolžnih terjatev; § 100. Pri drugih zapustnikovih terjatvah se mora navesti ime dolžnika, dan, katerega se § 98. 1. Sodni odposlanec je upravičen zahtevati, da so shrambe od pro in zagroziti, da se privzame ključavničar, ter poiskati v njih vrednosti. 10. jul. 1888, š. 8298, Zb. 12254. 2. Dopustno jo ukazati osebi, s katero je imel zapustnik račun, da predloži svoje trgovske knjige sodno odposlanemu izvedencu v knjigovodstvu. 16. nov. 1892, š. 13284, Zb. 14464, Not. Z. 1893/10. 3. Ravno tako ravnateljstvu hranilnice, da naznani morebitno vloge zapustnika. 7. jun. 1899, š. 8683, Zb. 635; 20. febr. 1894, š. 1947, Zb. 15029, Not. Z. 1894/20. 4. Gl. o. 1. pri § 2. št. 9. je izdala zadolžnica in k njej spadajočih listin, obrestna mera, znesek glavnice in obresti, ki so zapale do dneva smrti, ter pripomniti, ako je glavnica zavarovana in kako. Ako za kak postavek ni listin, se mora v inventarju pripomniti, na čem temelji, kar se navaja o tej terjatvi. Listine, računi in spisi, ki bi bili važni za udeležence, a se ne nanašajo na posamezne postavke dolga, se morajo kratko označiti koncem inventarja.1) !) Popisati se morajo tudi zaostanki plačilnih in drugih občasnih dobivanj iz javnih blagajn. (Dvd. 4. maja 1813, 25. nov. 1818 in 30. marca 1821. zpz. zv. 40, 46 in 49.). § 101. Premičnine treba navesti ali po njih vrsti, številu, meri in teži, ali popisati posamezno. Večje zaloge ali zbirke stvari iste vrste se popišejo lahko v posebnih spiskih, ki se priklopijo inventarju. nepremičnin; § 102. Vrednost nepremičnin, kolikor jo je treba vedeti za odmero pristojbin, se poizve po predpisu pristojbinskega zakona in vpiše v inventar. § 100. 1. Tudi sporne terjatve proti sodediču se imajo sprejeti v inventar. Razpravno sodišče se pa ne sme vmešavati v spor dedičev o pravnem obstoju terjatev in razprave tudi ne odložiti do rešitve spora. 12. marca 1895, š. 2844, Zb. 15434, Not. Z. 1895/39; 29. avgusta 1893, š. 10184, Zb. 14789, Not. Z. 1893/43. 2. Zapuščinsko sodišče ni upravičeno zavarovati zapuščinske terjatve s pirepovedjo izplačila. 27. okt. 1885, š. 11626, Zb. 11370. 5* (15) Z ozirom na pravice stranek treba sodno cenitev radi razpravljanja zapuščine opraviti le takrat, ako kak dedič za to prosi, ali ako jo sodišče izrecno določi radi izračunanja dolžnega dela ali iz drugih posebnih razlogov. Razun tega slučaja se sme preračunati vrednost nepremičnin v inventarju po zadnji cenitvi, ki se je preje opravila, ali po pogodbi, ki se je sklenila pri zadnji premembi posesti, ali končno po davčnih vpiskih (registrih).1) Listine, ki izkazujejo vrednost nepremičnine, se morajo pridejati inventarju v izvirniku ali poverjenem prepisu, ali pa se morajo vsaj natančno navesti v njem. ’) Pri vsaki zapuščini se mora ustanoviti z inventuro ali s prisego nadomestujočo napovedjo imovine, ali se pri dotičnih nepremičninah nahaja kaka pritiklina (fundus instructus) v zrriislu § 296 odz. (Rp. 12. marca 1859, š. 4191.). * 2 3 4 5 § 102. 1. Za poizvedbo vrednosti hiše zaradi odmere zakladnih pristojbin je brez pomena, ako so stanovanja prazna. 11. dec. 1906, š. 19082, Ö. Z. BI. 1907/2. 2. Sodna cenitev zap. zemljišča na predlog fin. obla-stva, da se izpravi pristojbinska odmera, je dopustna tudi po prisojilu in potem, ko je prešlo zemljišče v drugo roko. 29. apr. 1903, š. 6440, Not. Z. 1903/26 ; 10. dec. 1902, š. 14055, JB. 1903/109. 3. V izračunanje dolžnega deleža se mora izvršiti ocena zap. zemljišč po sodni cenitvi, ne po davčnem znesku. 25. jun. 1886, š. 7356, Not. Z. 1889/36; 11. maja 1877, š. 1227. Zb. 6481. 4. Dediči ne morejo zahtevati, da bi se zaradi vraču nanj a v dolžni delež cenilo zemljišče, katerega je prepustil zapustnik še za življenja osebi, ki je upravičena zahtevati dolžni delež. 7. nov. 1881, š. 12917, Zb. 12431. 5. Ako se dedni udeleženec ne zadovoljuje z že sprejeto drugačno poizvedbo o vrednosti, mora troške cenitve trpeti sam. 20. dec. 1898, š. 17126, Zb. 421; 15. jan. 1895, š. 199, Zb. 15368. § 103. Za cenitev nepremičnin, večjih zbirk knjig, umotvorov ali redkob in drugih premičnin posebne vrednosti je treba dveh zapriseženih izvedencev. Druge premičnine ceni lahko en sam zaprisežen izvedenec, ako ne zahteva kak udeleženec, da se privzame še drug izvedenec, v katerem slučaju mora dotične troške trpeti sam. Zapriseženi cenilci imajo za dobo, ob kateri je zapustnik umrl, točno in vestno označiti navadno vrednost nepremičnin.1) ') Prim. §§ 304, 305, 306 odz. in za izvršilno p o stopanj o izdani red za cenitve nepremičnin 25. julija 1897, dz. 175 (v III. zv. Pravnikove zbirke). Just. min. meni, da ne samo da v bodoče ni več treba vporabljati v nespornem postopku predpisov prejšnjega pravdnega reda o dokazu izvedencev (obvezna dokaz, teorija), temveč, da ima neodvisno od real. ceniln. reda v nespornem postopku za določitev cene veljati načelo svobodne sodnikove ocene (§ 272 cp.). (Rp. 30. junija 1900, š. 11767.) 6 7 8 9 10 6. Poizvedba o vrednosti zap: zemljišč z njih prodajo ni dopustna. 20. avg. 1896, š. 9670, Zb. 15841. 7. Da se dokaže vrednost, je treba pridejati listine le takrat, kadar se vrednost ni dokazala po cenitvi. 28. sept. 1897, š. 11976, Zb. 16118. 8. Gl. o. pri §§ 94. in 95. 9. Le kadar treba določiti vrednost nepremičnin v svrho odmere pristojbin, se ima postopati po izrecnem predpisu g 102. odst. 1. in 114. odst. 3. Z ozirom na pravico udeležencev se sme opraviti cenitev tudi po g 102. odst. 3. ali pa s prisego nadomestujočo napovedjo po § 114. 23. apr. 1903, š. 5686, Not. Z. 1904/14. 10. Ni dopustno po zapriseženih izvedencih opravljeno cenitev preskusiti po drugih izvedencih. 28. febr. 1900, š. 2728, Zb. 915. predmetov, ki so baje tuji ali v posesti drugih oseb; § 104. Baje tuje reči, ki jih je posedoval zapustnik, se morajo vzprejeti v inventar, ni pa treba navesti njih vrednosti niti jih jemati v poštev pri računanju imovine, ako so lastninske pravice drugih oseb jasne. Vselej treba pri tem opomniti, kedo in iz katerega razloga se je oglasil za te stvari. * 2 3 4 5 § 103. 1. Pri cenitvi zemljišč v nespornem postopku treba uvaževati predpise cp. in ir., kakor tudi min. uk. 26. julija 1897, dz. 175. 20. marca 1901, s. 3490, Zb. 1343, Not. Z. 1901/27. § 104. 1. V inventar se ima vzprejeti: zemljišče, ki je bilo v posesti zapustnika, tudi ako je, kakor se vidi, last drugo osebe. 24. marca 1885, š. 2744, Zb. 10489; — v zapuščini našlo zapečateno vrednostne papirje, označeno, da so last druge osebe. 23. sept. 1891, š. 11556, Zb. 13924; — vrednostne papirje, ki jih je zapustnik zaupal drugi osebi, da jih izroči dedičem. 12. febr. 1895, š. 1661, Zb. 15404, Not. Ž 1895/19. 2. V inventar ni vzprejeti na zapustnika glaseče se hranilne knjižice, ki je v rokah druge osebe. 7. marca 1894, š. 2756, Žb. 15054, Not. Z. 1894/19; (31. julija 1894, š. 9124, Zb. 15190.) 3. Dokler ni izkazano, je H naj se hranilna knjižica vzame v inventar, se tudi hranilnici ne sme prepovedati izplačilo. 7. jun. 1899, š. 8683, Zb. 635. 4. Kadar se vzamejo v inventar v rokah drugih oseb nahajajoči se predmeti, treba poizvedeti tudi o posestnih razmerah za časa smrti in kako so prišli predmeti v roke drugih oseb. 17. febr. 1863, š. 1048, Zb. 1656. 5. Spor med dedičem in drugo osebo, je li spada predmet v zapuščino ali je last druge osebe, se mora zavrniti na pravno pot, ne da bi se oflcijozno odkazalo, kedo bodi tožnik. 7. marca 1894, š. 2756, Zb. 15054, Not. Z. 1894/19; 23. sept. 1891, š. 11556, Zb. 13924; (2. sept. 1902, š. 12521, Not. Z. 1903/24.) Tudi stvari, ki so zapustnikova last, a so v rokah tretjih oseb, treba vzprejeti v inventar in navesti pri tem razlog, zakaj jih ima druga oseba. Dolgovi. § 105. Ako je znesek in kakovost zapuščinskih dolgov moč pojasniti brez obširnih razprav in velike dangube (izgube časa), se morajo sprejeti tudi ti v inventar in izračunati zaostanki na obrestih teh dolgov, na dolžnih davkih in drugih zaporednih plačilih do dneva zapustnikove smrti. Pri tem se mora natančno opomniti, na kaj se opirajo navedbe o vsakem posameznem postavku dolga. Dolgovi se morajo poizvedeti pri napravi inventure kolikor mogoče popolno zlasti takrat, ako se inventar napravi že pri zapisu smrtovnice (§ 96.), da se s tem sodišču omogoči končati zapuščinsko razpravo brez nadaljnih poizvedeb. Koncem inventarja se izračuna glavna vsota dolgov in čiste imovine, ki ostane po odračunu dolgov. § 105. 1. Dolg, ki ga priznava večina dedičev, se ima vzprejeti med dolgove, ne glede na vgovor drugih sodedičev. 28. avg. 1883, š. 10150, Zb. 11915; pri tem se ima pa označiti, kateri dediči so to zahtevali in kateri so vgovarjali. 10. januarja 1895, š. 312, Zb. 16372, Not. Z. 1895/10. 2. Z nepreklicno daritvijo za slučaj smrti obljubljena vsota se ima vzeti med dolgove. 1. jun. 1886, š. 6600, Žb. 11952. 3. Terjatve proti zapuščini, ki jih dediči ne priznavajo, se imajo zavrniti na pravno pot, ne da bi se od-kazala vloga tožnika in določil rok tožbi. 5. marca 1896, š. 2730, Zb. 15430, Not. Z. 1895/21; 10. jul. 1894, š. 8100, Zb. 15174, Not. Z. 1894/35. Inventar o trgovski, tovarniški ali obrtniški i m o v i ni. § 100. Ako se nahajajo trgovske, tovarniške ali obrtniške knjige, se mora omeniti njih kakovost v inventarju, potem se morajo knjige z ozirom na dan smrti, ako treba po privzetju zapriseženih izvedencev, skleniti, in sprejeti v inventar stanje imovine, ki se tako pokaže. Ako je bil zapustnik pri kaki trgovini, tovarniškem ali obrtniškem podjetju le družabnik, treba predložiti o njegovem deležu računski sklep in po okolnostih provzročiti, da ga preskusijo zapriseženi izvedenci. Delnice, ki so izdane o deležih pri delniških družbah, treba navesti med vrednostnimi papirji (§ 99.). Inventar po posestnikih duhovskih nada r b i n. § 107. Ako je zapustnik posedoval duhovsko nadarbino, treba k napravi inventarja po posebnih predpisih, zastran tega danih, privzeti duhovskega § 106. 1. Da se izve zapuščina trgovskega družabnika, sme sodišče odrediti likvidacijo družbe in predložitev knjig. 7. jun. 1866, š. 4768, Zb. 2199. 2. Za cenitev kuksa se ima sodnemu odposlanstvu dopustiti vpogled v poslovne knjige rudarske družbe. 21. dec. 1880, š. 14322, Zb. 8217. 3. Zapustniku pripadajoč delež družbene imovine, kakor se pokaže iz računskega zaključka družbe, treba na zahtevanje dedičev zaznamovati, da jo sporen, 8. febr. 1898, š. 2001, Zb. 20. 4. Za vrednost zapustnikovega deleža pri tovarniškem podjetju se sme vzeti mesto knjižne vrednosti tudi po izvedencih izračunana cenilna vrednost. 14. okt. 1896, š. 11791, Zb. 15870. komisarja ali kakega drugega odposlanca državne uprave, odločiti nadarbinsko imovino od umrlemu lastne imovine in popisati vsako v posebnem spisku. Pri tem se mora izračunati s pomočjo ustanovnih listin in nadarbinskega inventarja in, ako treba, po izvedencih ugotoviti znesek, ki ga ima nadar-bina od zapuščine terjati, ali ga le-tej vrniti. Patron se mora o napravi inventarja obvestiti prej in mu je dovoliti, da pride zraven na svoje troške. Kedaj je treba privzeti v nekaterih krono-vinah k napravi inventarja o zapuščini člana više katoliške duhovščine tudi zastopnika državnega zaklada in odposlance političnih oblastev, določajo ondi veljajoči posebni predpisi.1) 4 Nj. Veličanstvo jo zaukazalo vsem deželnim oblastveni: da imajo pri smrtnih slučajih duhovskih probon-darjev takoj potrebna in koristna poslopja na posestvih in zemljiščih, katera so uživali, po izvedencih preiskati natančno, za zidavo novih in popravo poškodovanih poslopij nemudoma izdelati proračun, in znesek troskov za zidavo ali popravo od zapuščine umrlega pridržati še predno se pirisodi dedičem, ali pa zavarovati kakcfr najbolje. — O tem se imajo obvestiti vse podrejene raz-pravne instanco z naročilom: da torej zapuščin umrlih prebendarjev njihovim dedičem ne smejo prisoditi prej, predno ni izplačana ali kar najbolje zavarovana odškodnina, ki se tiče poslopij, katera spadajo k nadarbini. ( Dvd. 30. jul. 1824, š. 2027, zjz. apel. sodiščem razim dalmatinskemu.) — Razun toga ostanejo v veljavi predpisi, ki so v posameznih kronovinah zastran naprave in poprave katol. cerkvenih in nadarbinskih poslopij, dalje zastran dobave cerkvenih priprav pohištva in potrebščin. (Z. 7. maja 1874, dz. GO, § 67.) Inventar o fevdnih ali fidejkomisnih zemljiščih. § 108. Ako je zapustnik užival fidejkomis, treba v fidejkomisnem inventarju popisati ne le imovino, ki se je v resnici našla, temveč tudi omeniti, če obstoje vsa po naredbi poslednje volje fidejkomisnega ustanovnika in po zadnjih starejših inventarjih k fidejkomisu spadajoča zemljišča in premičnine, ali koliko jih vseh manjka. Ako so na fidejkomisnem zemljišču pridelki in druge premičnine, ki spadajo k prostodedni imovini, se mora napraviti o teh poseben inventar. Isti predpisi veljajo tudi za fevde. Podpis in predložitev inventarja. § 109. Inventar morajo podpisati sodni odposlanci, izvedenci, priče in udeleženci, ki so bili pri njegovi sestavi prisotni, in izročiti se mora z vsemi prilogami sodišču, ki ga ima pregledati in shraniti ter dati na zahtevanje vsakomur njega prepis. Zložitev delnih inventarjev v glavni inventar. § 110. Ako se je zapustnikova prostodedna imovina popisovala v več oddelkih, mora zapuščinsko oblastvo zložiti vse te delne inventarje vkupno (sumarno) v en sam inventar, ki obsega vso zapustnikovo imovino. Obrazec št. 11. kaže primer zapuščinskega inventarja. Troški inventarja. § 111. Troške inventarja ima trpeti navadno zapuščinski sklad. § 109. Dokler se zapuščina ni prisodila, se sme inventar, dasi ga je bilo sodišče pravnomočno sprejelo, popraviti. 8. marca 1899, š. 3415, Zb. 542. Not. Z. 1899/30. Troški inventarja o fidejkomisnih, fevdnih in substitucijskih zapuščinah pripadajo onim, na katere po zapustniku preide užitek teh zemljišč. § 112. Inventurnemu komisarju ni dovoljeno izplačati izvedencem pristoječe pristojbine takoj pri sestavi inventarja in brez sodne določbe. On mora temveč plačilo, ki ga izvedenci zahtevajo, zapisati in z morebitnimi pripombami stranek navesti natančno, koliko dni in ur se je za inventuro rabilo, izkazati potne troške in dnevnine, ki pristoje morda njemu samemu, ter zaprositi odločbo sodišča o tem. § 113. Sodišče mora odločiti v odloku o predloženem inventarju tudi o troških in odrediti njih izterjanje in poplačilo. * 2 * 4 § 111. 1. Ako je zapuščina pasivna, mora dedič trpeti troške inventure, ki se je napravila, ker se je priglasil pogojno dedičem. 8. febr. 1905, š. 1248, Uzb. 891. 2. Troške inventarja, napravljenega na zahtevanje nujnega dediča, mora trpeti zapuščinski sklad. 19. avg. 1878, š. 8213, Zb. 5058. 8. Ako se proti oporočnemu dediču, ki je nastopil dedščino brezpogojno, zakoniti dedič priglasi na podlagi zakona pogojno, mora ta založiti troške inventure s pridržkom pravice na povračilo. 17. maja 1892, š. 5758, Now. III. 229; 17. apr. 1888, š. 4610, Zb. 12144; (6. oktobra 1865, š. 8546, Gess. 21.) 4. Inventurne troške že izplačanega volila trpi le-gatar. 22. jan. 1880, š. 434, Zb. 7824; — prodane dedščine kupec. 7. jun. 1887, š. 6492, Zb. 11629; — iz zapuščine prodanega predmeta dediči. 21. okt. 1884, š. 9422, Zb. 10216: — duhovne nadarbinske imovine naslednji uživalec. 12. novembra 1895, š. 13286, Zb. 15615. § 113. 1. Ako fin. oblastvo zaprosi cenitev zapuščine, mora razpravno sodišče pri naložitvi troskov ravnati v zmislu § 53. p risb zak. 4. febr. 1896, š. 1406, Zb. 15710. Pri določitvi izvedencem pristoječega plačila se je treba primerno ozirati na njih trud, znanosti in potrebno porabo časa, kakor tudi na imovinsko stanje zapuščine in razmere stranek. Pri neznatnih zapuščinah ne morejo izvedenci zahtevati nikakega plačila, če je tudi dedič v siromašnih imovinskih razmerah. 2. Prisego nadomestujoča napoved imovine. § 114. Kadar se kedo oglasi brezpogojno za dediča, mora popisati zapuščinsko imovino v vseh njenih sestavinah ravno tako kakor v inventarju in potrditi resničnost navedeb mesto prisege z lastnoročnim podpisom ali sam, ali po pooblaščencu, ki ima za to posebno pooblastilo. To napoved o imovini je vzeti mesto inventarja za podlago zapuščinski razpravi. Kako da se radi odmere pristojbin določi vrednost v napovedi o imovini navedenih predmetov, določajo pristojbinski zakoni.1) *) Prim. op. pri § 102. § 114. 1. Glej pri § 102, o. 1. 2. Vrednost prisego nadomestujoče napovedi imovine lahko vzame svojepraven nujni dedič za podlago pri izračunu dolžnega deleža. 14. decembra 1880, S. 13820, Zb. 8814. 3. Ako se vrednosti, označeni s prisego nadome-stujočo napovedjo, ni vgovarjalo, lin. oblastvo nima pravice, zahtevati sodno cenitev zapuščinskega zemljišča. 29. avg. 1901, š. 12341, Zb. 1543, Not. Z. 1901/49; zlasti ne po prisojilu v svrho naknadne odmere pristojbin. 24. jul. 1894, š. 9027, Zb. 15185, Not. Z. 1894/34. šiofsti clcl. O oglasitvi za dediča. Zahtevanje oglasitve za dediča. § 116. Pri zbornih sodiščih se ima oglasitev za dediča pravilno (§ 4.) podajati pismeno, za kar mora sodišče določiti dediču ali njegovemu zakonitemu zastopniku primeren rok. § 116. Okrajna sodišča morajo dediče ali njih zakonite zastopnike pravilno pozvati k naroku, da se oglasijo za dediče, in jim v pozivnici naročiti, naj prinesejo s seboj dokazila, ki so morda potrebna, da izkažejo svojo dedinsko pravico. Pri naroku se mora zahtevati od vsakega izjava, hoče li nastopiti dedščino in na kak način ali pa se ji hoče odreči. Sodišče mora tiste, ki nimajo prava veščega zastopnika, poučiti o zakonitih posledicah pogojne in brezpogojne oglasitve za dediča in o sklicanju zapuščinskih upnikov, ter vzeti njih izjave ali oglasitve za dediča na zapisnik. Kjer je mogoče, naj sodni uradnik ali tega nadomestujoči javni notar oglasitev za dediča zapiše obenem s smrtovnico. § 115. 1. Fidejkomisni substitucijski dedič se mora po smrti instituta priglasiti dedičem. 9. jan. 1889, š. 137, Now. IV. 102. 2. Ako dedičevi dediči zahtevajo zapuščino, se ima postaviti najprvo zapuščini prvega dediča skrbnik, ki se mora priglasiti dedičem k zapuščini zapustnika. 6. jan. 1881, š. 14745, Zb. 8236. § 116. 1. Kodor so priglasi dedičem na podlagi nične naredbe poslednje volje, ne more le-te izpodbijati. 21. jan. 1903, š. 15235, Not. Z.'l903/19. 2. Nujni dedič, ki se priglasi dedičem na podlagi oporoke, katera prikrajšuje dolžni delež, ni več upravičen § 117. Pa tudi pri okrajnih sodiščih je dediču na prosto dano, da se pismeno oglasi za dediča. Ako so dediči ali njih zakoniti zastopniki predaleč, da bi se mogli zaslišati ustno, prepušča se tudi izprevidu sodišča, da jih da zaslišati o oglasitvi za dediče ali drugih točkah razprave po sodišču njih bivališča, ali pa jih napoti, da imenujejo pooblaščenca v okraju razpravnega oblastva. Ako ob pismenem razpravljanju dediči ali njih zakoniti zastopniki ne stanujejo v kraju, kjer je razpravno oblastvo, imajo na odredbo tega oblastva imenovati ondi pooblaščenca, naj se že razpravlja pri zbornem ali okrajnem sodišču. Čas za premislek. § 118. Dediču se sme dovoliti iz tehtnih razlogov čas za premislek in zato podaljšanje oglasitvi za dediča določenega roka ali preložitev za to odrejenega naroka. Vendar se to ne sme dovoliti za več kakor za eno leto. ziihtovali neobremenjen dolžni delež. 17. okt. 1901, š. 12198, Uzb. 483. 3. Izjave, katere dedič odda tekom razprave v korist drugim osebam, se lahko prekličejo, dokler jih niso le-te sprejele. 13. nov. 1900, š. 11900, uzb. 336, Zb. 1179. 4. Kedor se dedščini sodno odpove, ne more več preklicati odpovedi. 17. junija 1893, š. 6636, Zb. 14731, Not. Z. 1893/41; 26. sept. 1889, S. 9246, Zb. 12924. § 117. 1. V inozemstvu bivajoči delati, katerih bivališče je znano, se morajo obvestiti o pripadu dedščine. Ni dopustno postaviti zanje skrbnika. Priglasitev dedičem, ki jo je oddal morda postavljeni skrbnik, se mora zavrniti. 81. marca 1897, š. 3786, Zb. 16002. П. O razpravljanju zapuščin. §§ 117—Г20. 79 § 119. Ako razlog za podaljšanje roka nastane le pri tem ali onem izmed več dedičev, se morajo drugi sicer tudi preje zaslišati o njih ogla-sitvi za dediča, vendar se proti njih volji ne morejo siliti, da bi oddali svojo izjavo pred pretekom daljšega roka, ki je dovoljen sodediču. Posledice zamujene oglasitve za dediča. § 120. Ako dediči, ki smejo sami upravljati svojo imovino, ne pridejo k naroku, ali se pri naroku, ali v roku, ki je določen za pismeno oglasitev (§ 115), ne oglasijo za dediče, se ima o dedščini razpravljati brez ozira na njih pravice le z onimi, ki so se za dediče oglasili in ona se jim mora prisoditi, ako imajo do nje pravico. Na to se morajo torej dediči izrecno opomniti ali že pri prvem vabilu k naroku ali kadar se zahteva pismena oglasitev, ali, če se to takrat ni potrebno zdelo, v slučaju zamude, pri določitvi novega naroka ali roka. Zastopniki nedoletnih ali takih dedičev, ki so pod skrbstvom, se imajo, ako treba, primorati s primernimi prisilnimi sredstvi, da nastopijo dedščino, ali donesejo za nje odklonitev potrebno odobrilo varstvenega oblastva.1) >) Prim. u. 11. jun. 1902. uk. 27, pri § 84. § 120. 1. Tudi po danem roku, vendar prod pri-sodbo oddana priglasitev dedičem se mora sprejeti. 29. jan. 1895, S. 973, Zb. 15388, Not. Z. 1895/40; 6. novembra 1894, 6. 18208, Zb. 15280, Not. Z. 1894/50; — nadaljno priglasitve dedičem treba sprejeti, tudi ako se je napravil že načrt prisojilne listine, katera se pa dedičem še ni vročila. 25. avg. 1897, š. 10269, Zb. 16095; — vendar ne več po pravnomočnem prisojilu. 27. jun. 1900, š. 8579, Zb. 1071. Kaka mora biti oglasitev za dediča. § 121. Vsak dedič mora izkazati za nastop dedščine oglasitev za dediča z vsemi potrebščinami, navedenimi v §§ 799.in 800 odz. To velja tudi takrat, kadar volilojemniki hočejo, da se smatrajo sorazmerno za dediče, ker so se s poslednjo voljo poklicani ali zakoniti dediči odrekli dedščini (§ 726. odz.). § 121. 1. Sprejeti so mora priglasitev dedičem: a) ex tostamonto: na podlagi oporoke pomanjkljive v obliki. 9. aprila 1895, š. 4418, Zb. 15463, Not. Z. 1895/26; (15. marca, 1888, š. 1691, Not. Z. 1888/7); — nepopolne oporoke. 11. avg. 1870, š. 9364, Zb. 3846; — na podlagi po pričah dotrjene ustne postavitve dedičem, tudi ako se ni našla napravljena, enako sc glaseča pismena oporoka. 4. febr. 1896, š. 1881, Zb. 15708; — na podlagi vzajemne daritve za slučaj smrti neporočenega pogodnika. 5. maja 1885, š. 5003, Zb. 10556. b) ex lege: zakonitega dediča, ki izpodbija oporočno lastnost našle naredbe o poslednji volji. 25. junija 1901, š. 9256, Zb. 1481, Not. Z. 1901/34; — oporočnega dediča. 5. marca 1872, š.2199, Zb.4505; — po bližnjem dednem upravičencu izključenega sorodnika. 21. apr. 1874, š. 4018, Zb. 5346; 26. nov. 1873, š. 11120, Zb. 5152; (24. avg. 1887, š. 9532, Zb. 11721); — po napravljeni oporoki rojenega zakonitega dediča. 23. oktobra 1894, š. 12617, Zb. 15264, Not. Z. 1894/49. 2. Zavrniti se mora priglasitev dedičem: a) ex testamento: na podlagi naro<1 il. avg. 1854. sodišče, mora biti podpis poverjen sodno ali po javnem notarju. Vsako v predpisani obliki sestavljeno oglasitev za dediča mora sodišče sprejeti in shraniti pri zapuščinskih spisih. Dokaz o naslovu 8. Priglasitev dedičem „na podlagi zakona“ brez vsakih dejanskih navodeb treba zavrniti. IG. apr. 1868, š. 3863, Zli. 3035. 9. Ako manjka določno izjave, jeli se nastopi ded-ščina pogojno ali brezpogojno, tedaj jo razprava nična. 11. jun. 1878, š. 5648, Zb. 5005. 10. Dasi so je priglasitev dedičem pravnomočno zavrnila, so lahko prizna dedinska pravica pravnim potom. 24. okt. 1900, š. 11903, Zb. 1160. § 122. L Sprejeti se ima priglasitev za dediča: na podlagi izgubljeno oporoke. 6. oktobra 1885, š. 11779, Zb. 10729; — na podlagi dedinske pogodbo, ki se pa ni predložila. 26. avg. 1879, š. 9504, Zb. 6858; tudi ako se ni dokazal naslov dedinske pravice. 30. okt. 1895, š. 12470, Zb. 15610; — nezakonskega otroka na podlagi zakona k očetovi zapuščini s pridržkom poznejšega dokaza po njem zatrjevane legitimacijo per subsequens matrimonium. 30. okt. 1883, š. 12003, Zb. 10358. 2. Priglasiti se za dediča ni upravičen: dedičev upnik v dedičevem imenu. 24. novembra 1891, š. 13989, Zb. 13998; — dedičev cesijonar, ako dedič vgovarja. 4. sept. 1900, š. 11933, Zb. 1113; — cerkveno predstojništvo v imenu cerkve. 10. nov. 1896, š. 13198, Zb. 15900. 3. Splošno za izjave to vrste glaseče se pooblastilo upravičuje nastopiti dedščino. 19. decembra 1876, š. 14847, Zb. 6322. 4. Glej št. 1. pri § 76. 5. Obenem z nastopom dedščino poda dedič lahko tudi izjavo, da priznava zapustnikov načrt oporoke za del njegovo poslednje volje. 28. apr. 1896, š. 4797, Zb. 15776. 6. O edini priglasitvi za dediča na podlagi dvomljive oporoke sodišče ne smo uvesti postopka po § 125, nosp. post. z zapalostnim erarjom, temveč mora otloijozno odločiti, ali naj se sprejme priglasitev za dediča, ali ne. 30. jul. 1895, š. 9096, Zb. 15549. dedinske pravice se poda lahko tudi kasneje. Ako se pa hočejo doseči v §§ 810. in 819. odz. omenjene sodne odredbe, mora dedič kakor treba izkazati svojo dedinsko pravico, k čemur se mu ima dati potrebno navodilo. § 123. Kedor je po nesumljivih napovedbah, ki so jih dali pri zapisu smrtovnice ali njene dopolnitve svojci in domačini ali druge verodostojne priče, najbližji k dednemu nasledstvu poklicani sorodnik, ali kedor je postavljen za dediča v poslednji volji, ki je napravljena po vsebini in zunanji obliki kakor je predpisano, tega je imeti toliko časa za pravega dediča, dokler temu ne vgovarjajo drugi ali bližji sorodniki ali dokler se ne izpodbija pravoveljavnost oporoke. 7. Sodišče smo zahtevati, da dedič dokaže sorodstvo, ki utemeljuje njegovo dedinsko pravico, tudi ako je priglasitev za dediča pravnomočno sprejelo. 21. aprila 1858, š. 2380, Zb. 546. 8. Sodišče mora oiloijozno odločiti o vprašanju, jo li naredba poslednje voljo oporoka ali kodicil. 3. sept. 1901, š. 12009, Zb. 1545, Not. Z. 1901/48. § 123. 1. Ako se najde drugo, nedatirano izrecilo poslednje volje, so imajo zaslišati najprvo udeleženci prvega, ako smatrajo to še za veljavno. 20. marca 1900, š. 3438, Zb. 934. 2. Po zunanji obliki pravilna oporoka se mora vzeti za podlago razpravi. Sodišču ni treba preskušati veljavnosti postavitve za dediča. 9. jul. 1901, š. 9808, Zb. 1499, Not. Z. 1901/43. 3. Ni dopustno zasliševati priče pismene oporoke v informativne namene. 9. julija 1901, š. 9808, Zb. 1499, Not. Z. 1901/43. 4. Ni dopustno zaslišati na pismeni oporoki le za „priče“ podpisane osebe o tem, ali so vedele, da so one bile oporočne priče. 22. jan. 1884, š. 652, Zb. 9852. 6' (16) Ako se oglasitev za dediča opira na ustno oporoko, ni za izkaz pravnega naslova že ob sebi potreba, da bi se zaprisegle priče, od katerih ima sodišče lastnoročno podpisan zapis oporoke, ali ki so bile zaslišane po predpisu § 65, na zapisnik. § 124. Ako se ima o dedščini razpravljati na podlagi zakona, se prepušča izprevidu sodišča, da zasliši, ako je najbližja ali izključna dedinska pravica dozdevnega dediča dvomljiva, osebe, ki so poklicane k dednemu nasledstvu morda z močnejšo ali enako pravico pred njim ali z njim, in da jih po okolnostih pozove v zmislu § 128. z oklicem. Kako ravnati, kadar si o g 1 a s i tv e za dediča nasprotujejo. § 125. Ako se k isti zapuščini poda več oglasitev za dediča, ki si med seboj nasprotujejo, treba sicer sprejeti vse, toda sodišče mora po § 124. 1. Ako se po oporoki izkljuöeni zakoniti dediči priglase za dediče, sodišče lahko pozove na fin. p rok., da se izjavi v imenu zapalostnega erarju. 28. sept. 1882, š. 11267, Zb. 9108. 2. Dopustno jo poizvedovati uradoma o sorodstvenih razmerah zapustnika, ako priglašeni zakoniti dediči svojega sorodstva ne dokažejo z listinami. 26. jan. 1876, š. 772, Zb. 5999. § 125. 1. Postopek po § 125. ni dopusten, ako so sporno pravice do volil. 28. junija 1905, s. 10029, Not. Z. 1905/29; 28. dec. 1899, š. 18862, Zb. 809, Not. Z. 1900/7; 28. dec. 1899, š. 18704, Zb. 807, Not. Z. 1900/14; 16. jan. 1894, š. 662, Zb. 14986; 11. sept. 1884, š. 10424, Zb. 10Ј56; (18. nov. 1886, š. 13114, Zb. 11263); — tudi ako gre pri tem za isto pravno vprašanje, ki je sporno tudi med zaslišanju stranek odločiti, katera bodi tožnica proti drugi. Obenem mora sodišče ustanoviti primeren rok, v katerem se mora podati tožba, ker bi se sicer zapuščina razpravljala brez ozira na dedinske zahtevke, ki so se zavrnili na pravno pot. dednimi pretendenti. 29. maja 1895, š. 6619, Zb. 15502; — ako je sporna veljavnost kodicila. 4. maja 1897, š. 5422, Zb. 16029; 7. jan. 1897, š. 15351, Zb. 15988; 10. sept 1873, š. 8945, Zl). 5074; (21. avg. 1888, š. 9528, Zb. 12313); — ako se tiče pravice nujnega dediča do dolžnega deleža, tudi ako se zahteva tako, kakor nasprotujoča priglasitev za dediča. 28. dec. 1899, š.18862, Zb. 809, Not. Z. 1900/7; (16. nov. 1899, š. 15982, Zb. 1902/6); — ako si priglasitev za dediča in zapalostna pravica erarja nasprotujeta. 9. jul. 1901, š. 9808, Zb. 1499, Not. Z. 1901/43; 19. januarja 1897, š. 230, Zb. 15942; ako velja vprašanje, je-li morajo logatarji dopustiti, da se jim utrga od volil, ker jo zapuščina premajhna. 23. okt. 1901, s. 14377, Zb. 1599; — ako je med dediči spor: radi vračunan ja prejšnih prejemkov v dedni delež. 9. sept. 1881, š. 11008, Now. IV. 400; radi delitve in odkazila. 7. jul. 1891, š. 8402, Zb. 13854; — ako se je med dediči sporno vprašanje že oflcijozno pravnomočno odločilo. 23. jan. 1900, š. 784, Zb. 857. 2. Med dediči in volilojomniki sporno vprašanje o veljavnosti volila, ozir. o veljavnosti dotične naredbe poslednje voljo ne spada v okvir nespornega postopka. 23. jun. 1905, š. 10029, Not. Z. 1905/29. 3. Terjatve proti zapuščini se morajo zavrniti na pravno pot, ne da bi se določila vloga tožnika ali rok za tožbo. 5. marca 1895, š. 2730, Zb. 15430, Not. Z. 1895/21; 10. jul. 1894, š. 8100. Zb. 15174, Not. Z. 1894, 35. 4. Postopanje po § 125.se mora uvesti še-le takrat, kadar vsi dedni upravičenci, tudi substituti oddajo svoje priglasitve za dediče. 27. januarja 1903, š. 948, Not. Z. 1903/14; — vendar pred prisojilom. 29. sept. 1869, š. 11016, Zb. 3521. 5. Ni dopustno, da bi se zavrnil dedni pretendent na pravno pot, predno se je njegova dedinska pravica oflcijozno preskusila. 10. jun. 1863, š. 4121, Zb. 1747. § 126. Proti pogodbenemu dediču, ki se opira na pogodbo, katera ima vse potrebne oblič-nosti in katere pristnosti se ne vgovarja, mora v 6. Sodniški rok za vložitev tožbe na priznanje de-dinske pravice začenja, ako se je podal rekurz, še-le z vročitvijo pravnomočnega odloka o razdelitvi strankinih vlog. 20. sept. 1887, š. 10628, Zb. 11752; 5. avgusta 1884, š. 8729, Zb. 10120. 7. Ta rok je podaljšljiv. 15. jul. 1878, š. 6414, Zb. 5039; — vendar se naj zavrne prošnja za podaljšanje roka, podana še le, ko je bil rok že potekel. 26. oktobra 1882, s. 11248, Zb. 9152. 8. Ni dopustna postavitev v prejšnji stan proti zamudi tega roka. 17. nov. 1869, š. 12840, Zb. 3571. § 126. 1. Pri razdelitvi tožbonih stranok treba le preskusiti, ali se jo zadostilo obliki o izreku poslednjo volje. O vprašanju, ali naj se oporočne priče pozovejo, nima odločati razpravni sodnik. 10. nov. 1903, š. 15526, J. B. 1904/9. 2. Vloga tožnika se ima podeliti: a) pogodbenemu dediču: iz dedinsko pogodbe, na- pravljene pri sodišču protizakonitemu dediču. 2. jun. 1885, š. 6395, Zb. 10591; protizakonitemu dediču glede prostemu razpolaganju pridržane četrtinke. 16. okt. 1860, š. 12226, Zl). 1208; — v (ledinski pogodili dedičem postavljeni tretji osebi proti dedičem iz poznejše oporoke. 14. jun. 1870. š. 7003, Zb. 3812; 10. dec. 1863, š. 8839, Zb. 1838. b) zakonitemu dediču: proti dediču iz varstveno ne odobrene dedinsko pogodbe nedoletnika. 4. apr. 1866, š. 2759, Zb. 2440; — proti dediču iz ustne oporoke. 16. sept. 1896, š. 10803, Zb. 15852; — proti dediču iz oporoke, ki sicer ni priznana za pristno, ki pa ni sum na in bržkone veljavna. 13. jan. 1093, š. 78, J. B. 1903/51; — proti dediču iz pismeno oporoke, tudi ako so se oporočne priče podpisale le „ kot priče“. 4. apr. 1888, š. 4019, Zb. 12125; 21. maja 1869. š. 5439, Zb. 3419; ali, ako sledi zapustnikovemu podpisu še nekaj besed. 26. jan. 1897, š. 773, Zb. 15952; ali, ako pristavek pri pričinem podpisu ni čitljiv. 8. jun. 1869, š. 6301, Zb. 3433; — proti dediču iz oblikovno pravilne oporoke, če tudi so vgovarja: da izpodbijanje dedinske pravice kakor tožnik nastopiti vsakdo, čegar pravica je oprta le na poslednjo voljo ali na zakonito dedno nasledstvo, proti dediču, iz pravilno napravljenega in glede v oporoki ni postavljen dedič. 28. jun. 1894, š. 7763, Zb. 15169, Not. Z. 1894/83; 30. junija 1890, š. 6470, Zb. 13818; da se je izrekla poslednja volja ustno le s pritrditvijo danega nasveta. 19. septembra 1888, š. 10941, Zb. 12356; da zapustnik ni bil sposoben napraviti oporoke. 29. maja 1895, š. 6619, Zb. 15502; da se niso upoštevali predpisi §§ 579- 581 odz. 3. nov. 1887, š. 12277, Zb. 11818; 14. jul. 1885, š. 8287, Zb. 10637; (80. okt. 1888, š. 12551, Zb. 14.052); -- proti dediču iz notarske oporoke sedemnajstletnika, ako jo v zapisniku potrjeno, da jo zapustnik napravil oporoko brez sile, goljufijo in zmote. 27. okt. 1875, š. 11856, Zb. 5895. c) oporočnemu dediču proti zakonitemu dediču: Ako je pismena oporoka na kosce raztrgana. 24. jul. 1855, š. 6743, Zb. 115; tudi ako jo zopet skupaj zlepljena. 13. marca 1877, š. 2035, Zb. 6405; 5. jan. 1875Ј š. 59, Zb. 5589; — ako je bil zapustnik radi slaboumnosti pod skrbstvom. 31. jul. 1877, š. 4247, Zb. 6528; 24. jan. 1865, š. 311, Zb. 66; ako izpovedbe prič ustne oporoko no soglašajo med seboj. 5. apr. 1864, š. 2376, Zb. 1895; - ako se je pismena oporoka izgubila, dasi oporočno priče piotrdijo nje vsebino. 4. marca 1869, š. 2103, Zb. 8327. 3. Ne zadostuje, da se izpodbija lo pristnost oporoke, temveč treba se je sklicevati na vidne pogreške, ki dajejo povod, da se ima oporoka za nepristno. 8. nov. 1882, š. 11814, Zb. 9172; 4. februarja 1880, š. 1213, Zb. 7840; 6. avg. 1879, š. 8629, Zb. 8654 i. dr. (25. okt. 1876, š. 4744, Zb. 6266; 10. marca 1869, š. 2480, Zb. 3333). 4. Proti dediču iz oporoke, katero je napravil zapustnik, predno je bil dan radi slaboumnosti pod skrbstvo, treba podeliti vlogo tožnika dediču, ki se opira na oporoko, napravljeno za časa skrbstva. 12. nov. 1907, š. 14160, Not. Z. 1908/10. 5. Vlogo tožnika treba podeliti: pri zakonitem nasledstvu dediču iz daljnega rodu proti dedičem iz bližjega rodu. 3. jan. 1899, š. 17870, Zb. pristnosti neizpodbijanega izreka poslednje volje vsakdo, čegar pravice temelje le na zakonitem dednem nasledstvu. Ako si pa oglasitve za dediča oporočnih ali zakonitih dedičev nasprotujejo med seboj, mora sodišče po zaslišanju obeh stranek napotiti k tožbi onega prepirajočih se dedičev, ki bi moral, ako hoče uveljavljati svojo dedinsko pravico, ovreči najprvo močnejši naslov o dedinski pravici svojega nasprotnika. 443, Not. Z. 1809/33; — ako so v oporoki poklicani potomci iz plemenitoga zakona, bližjemu sorodniku, ki ni iz takega zakona, proti oddaljenejšim, ki so iz plemenitega zakona. 25. okt. 1898, š. 14515, Zb. 351; — ako so poklicani dediči po „dodinskem pravu“, posinovljencu, ki v času, ko so je oporoka naredila, šo ni bil sprejet, proti krvnim sorodnikom. 14. apr. 1898, š. 4939, Zb. 116; — v oporoki ne poklicanemu namestnemu dediču postavljenega dediča proti ostalim sodedičem. 8. nov. 1893, š. 13185, Zb. 14901; — na podlagi starejše oporoke priglašenemu dediču proti pretendentu iz poznejše, čeprav se slednja radi „notranjo oblike“ izpodbija. 18. februarja 1890, š. 1535, Zb. 13156; — dediču, ki se sklicuje na to, da seje sodedič dedinski pravici odpovedal, ali da je ni vreden. 27. julija 1892, š. 8989, Zb. 14332, Not. Z. 1892/41; 14. marca 1871, š. 2957, Zb. 4092; — per subsequens matr. legitimovanemu pretendentu proti ostalim v oporoki postavljenim zakonitim dedičem. 24. jun. 1896, š. 7303, Zb. 15814; 16. jan. 1894, š. 235, Zb. 14983. 6. Ako je na strani, kateri se je odkazala vloga toženca, substitucija, treba podeliti vlogo toženca razu n institutu izrecno tudi substitucijskemu skrbniku. 15. marca 1900, š. 3550, Zb. 932. 7. Ako si nasprotujejo dediči iz dveh oporok in zakona, treba podeliti vlogo tožnika dediču iz starejše oporoke proti dediču iz mlajše in zakonitemu dediču proti oporočnemu, ki je prvo pravdo dobil, ter paziti na nadaljevanje prvega spora. 14. avgusta 1895, š. 9819, Zb. 15554. § 127. Ako na pravno pot zavrnena stranka poda tožbo v določenem roku, se mora prenehati z zapuščinsko razpravo dokler se pravda ne konča. Vendar je vsaki stranki na voljo dano prositi, da se zapuščina sodno sekvestrira. Ako prosi za sodno sekvestracijo zapuščine sporna stranka proti drugi, kateri je sodišče že prepustilo oskrbovanje zapuščine, se more sekve-stracija dovoliti le po predpisih sodnega reda.1) ') Prim. §§ 381 sl. ir. Odredbe, kadar dediči niso znani, ali kadar se ne oglase za dediče. § 128. Ako dediči zapuščine sodišču celo niso znani, ali ako se znani dediči, čeprav so bili obveščeni, ne poslužijo svoje dedinske pravice v * 2 3 4 5 6 § 127. 1. Izredna revizija v pravdi radi priznanja dedinske pravice no ovira prisojila. 17. febr. 1885, š. 1G27, Zb. 10433. 2. Uprava zapuščine se ne sme prepustiti dediču, čigar dedinska pravica je sporna. 28. dec. 1894, š. 15342, Zb. 15343, Not. Z. 1895/7; 16. septembra 1894, š. 7840, JB. 1895/143; 27. jun. 1894, š. 7884, Now. IV. 596, Zb. 15166. 3. Tudi pred vložitvijo tožbe radi priznanja dedinske pravice se mora dovoliti sekvestracijo zapuščino. 23. jan. 1895, š. 801, Zb. 15384, Not. Z. 1895/10; 16. maja 1883, š. 5101, Zb. 9435; (27. nov. 1889, š. 13368, Zb. 13021). 4. Sekvestracijo ni več dovoliti, ako se je zamudil rok za vložitev tožbe radi priznanja dedinske pravice. 31. okt. 1893, š. 12889, Zb. 14892. 5. Zahtevek dediča za sekvestracijo po § 127. odst. 1. mora sodišče preskusiti. 1. jul. 1903, š. 9462, JB. 1903/41. 6. Za sekvestracijo po 2. odst. § 127 je treba ve-rovno izkazati pogoje. §j) 381 in 382 ir. 1. jul. Ј903, š. 9462, JB. 1903/41; 17. jan. 1899, š. 639, Zb. 464, Not. Z. 1899/23; — vendar ne, ako se prepusti dediču upirava le dejansko, ne izrecno. 31. oktobra 1893, š. 12856, Zb. 14891, Not. Z. 1894/42. določenem roku, ali če se mudnemu dediču pripali dedni delež ne nastopi v zmislu § 120., mora sodišče postaviti zapuščinskega skrbnika (§78.) in pozvati neznane dediče uradoma z oklicem po obrazcu št. 111. in z opominom, da se morajo v enem letu zglasiti in oglasiti za dediče, ker bi se dedščina sicer razpravljala z onimi, ki so se oglasili za dediče in izkazali svoj naslov dedinske pravice, ter jim prisodila po razmerju njih pravic, nena-stopljeni del pa, ali če bi se nihče ne oglasil za dediča, celo zapuščino, bi pa kakor brezdedno zasegla država. Onim dedičem, ki se oglase morda pozneje, se pridrže njih pravice toliko časa, dokler ne zastarajo.l) ’) Glej obrazec III. k § 128. kasneje. — F. (nesp.) 19. § 129. Zapuščinski skrbnik mora uporabiti, dasiravno se je razglasil oklic, tudi vsa druga sredstva, s katerimi je moč izvedeti za dediče in 7 8 * 10 7. Pred n o se postavi sekvestar, treba zaslišati obe stranki o njegovi osebi. 16. maja 1883, š. 5101, Zb. 9435; 25. apr. 1866, š. 3814, Zb. 2469. § 128. 1. A ko se je sprejela priglasitev dedičem na podlagi daritve za slučaj smrti, ni dopusten postopek po § 128. 26. avg. 1885, š. 9868, Zb. 10670; — istotako ne, ako se po smrti priglašenega dediča le-tega dediči odpovejo nastopljeni dedščini. 26. jan. 1886, š. 698, Zb. 10910. 2. Tudi po smrti nezakonsko rojenega po svoji materi brez otrok umrlega zapustnika je postopati po § 128. 10. jun. 1863, š. 4121, Zb. 1747. 8. Dediču, ki se je na oklic oglasil, se sme dovoliti daljni rok, da izkaže naslov svoje dedinske pravice. 10. nov. 1880, š. 11510, Zb. 8178. 4. Priglasitev za dediča, podana po preteku okli ene dobe, vendar prodno se zapuščinska razprava konča, se mora sprejeti. 14. febr. 1888, š. 1577, Zb. 12050; 6. dec. 1887, s. 18650, Now. III. 50. njih bivališče, in naznaniti uspeh sodišču. Skrbeti mora tudi za upravo in zastopstvo zapuščine, posebno za izterjanje njenih terjatev, in poplačati zapuščinske upnike in volilojemnike, kakor hitro se to lahko varno zgodi. Zapuščinski skrbnik ob sebi ne more podati niti oglasitve za dediča, niti izpodbijati oglasitve za dediča, podane po kom drugem ali naredbe poslednje volje. Ako treba, da se pri sodišču podajo tožbe v korist zapuščinskemu skladu, ali da se sklenejo poravnave, potrebuje skrbnik za to odobrila zapuščinskega obia-stva, ki mora zaslišati po važnosti predmeta ogla-sivše se dediče ali druge udeležence. Predaja (izročitev) brez dednih zapuščin tisku. § 130. Ako vzlic oklicnemu pozivu v določenem roku nihče ne oglasi in ne izkaže dedne § 129. Ako skrbnik ne privoli izplačila po polnoletnih volilojemnikih zahtevanih volil, se morajo le-ti zavrniti na pravdno pot. 19. novembra 1902, š. 15428, GH. 1903/12. § 130. 1. Da se odkaže po sodišču za brezdedno spoznana zapuščina državi v poteg, jo treba izjave finančne prokurature; ni dopustno, da se to izreče uradoma. 20. febr. 1907. š. 1831, Not. Z. 1907/25. 2. Fiskus je upravičen prevzeti brezdedno zapuščino, ni pa k temu obvezan. 30. sept. 1904, š. 12716, JB. 1904/23. 3. Predno se je izrekla zapuščina za zapalo, nima finančna prokuratura nikakega vpliva na zapuščinsko razpravo. 27. jan. 1904, š. 1155, Not. Z. 1904/8. 4. Priglasitev dedičem zapalostnega erarja se mora zavrniti. 8. maja 1894, š. 5640, Zb. 15112, Not. Z. 1894/23; 24. febr. 1892, š. 2272, Zb. 14133, Not. Z. 1892/13. pravice, mora razpravno oblastvo, ne da bi se vršila zapuščinska razprava, zapuščino kakor brezdedno izročiti tisku,1) in naznaniti to o tem pristojnemu oblastvu (§ 155.) Zapuščine brez dedičev more takoj vzeti fiskus, ako je ostal predpisani javni poziv dedičev brezuspešen in je potekel določeni ediktalni rok za oglasitev dedne pravice. Dediči se morejo tudi po prevzetju zapuščine po lisku potegniti za svoje pravice, dokler niso vsled zastaranja ugasnile. Fiskus ima glede plodov prevzetih brez-dednih zapuščin, kakor tudi glede razpolaganja z zapuščinsko imovino vse take pravice kakor pošten posestnik. Ti predpisi veljajo tudi za brezdedno zapuščine, ki pripadejo po zakonu zakladu za invalide. (Dvd. 12. okt. 1835, zjz. 90.) Odredbe, kadar je znan dedič, ni pa znano njegovo bivališče. § 131. Ako je sodišču sicer znana oseba dediča, ni pa znano njegovo bivališče, mu je postaviti skrbnika, kateremu se naj, ako se je nadejati uspeha, določi primeren rok za to, da more odsotnika izslediti in mu naznaniti pripad dedščine. 5. Zapalostni erar jo upravičen uveljavljati pravdnim potom neveljavnost oporoke proti dedičem in volilojem-nikom. 24. nov. 1898, š. 12531, Zb. 386. § 131. 1. Po inozemskem skrbniku neznano kje odsotnega dediča podana priglasitev dedičem se ima zavrniti. 11. apr. 1900, š. 4607, Zb. 965. 2. V inozemstvu bivajoči dediči, katerih bivališče je znano, so morajo obvestiti o pripadli dedščine. Ni dopustno postaviti za nje skrbnika. 31. marca 1897, š. 3786, Zb. 16002. 3. Troške skrbnika za njegov trud mora trpeti oskrbovanec. 13. jun. 1876, š. 6515, Zb. 6180. Ako pa ni pričakovati, da bi se odsotnik izsledil, ali ako ostanejo dotični poskusi brez uspeha, mora sodišče na predlog skrbnika, kateremu se ne sme dovoliti nikako zadržavanje, naznaniti odsotnemu pripad dedščine z oklicem, glasečim se na eno leto po obrazcu št. IV. in s pristavkom, da bo nastopil dedščino v njegovem imenu skrbnik, če bi v imenovanem času ne prišel sam ali ne imenoval pooblaščenca, ter da se bo vršila razprava in čista zapuščina, ki mu pripade, shranila zanj pri sodišču (§ 278 odz), dokler se ne izkaže, da je umrl, ali se proglasil za mrtvega.1) *) F (iiesp.) 20. — Ni potrebno, da bi se (zahtevano) imenovanje takega skrbnika razglasilo z ediktom, kor predpisuje § 132 nesp. post. razglasitev edikta samo za gotove druge primere. Še manj bi bilo upravičeno, vsled imenovanja skrbnika za odsotnika, čigar bivališče je znano, se ravnati po § 131 odst. 2. ter odlašati z zapuščinsko razpravo, kor tu sploh ni podan primer za imenovanje kuratorja po S 131. — Kako je skrbnik v postopku branil koristi odsotnika, ga po možnosti obveščeval o stvarnem položaju tor se ravnal po event. navodilih, treba presoditi pri skrb-stvenosodni presoji njegovih korakov, katera se mora na vsak način vršiti, in sicer ne samo, kadar preneha služba skrbnikova po § 79 nesp. post. vsled neposredne odsot-nikove zahteve ali vsled imenovanja pooblaščenca, temveč tudi, ako se je cela razprava izvršila z njim. — (Ravnanje z zapuščinami, pri katerih so udeleženi odsotniki.) Sodišče naj predvsem po § 40 nespornega post. v dopolnitev smrtovnice skuša zvedeti naslov odsotnika posebno s po-praševanjem pri svojcih zapustnikovih ali z njih posro-dovanjom. Šele ako se tem potom ali na kak drug pripraven način ne da zvedeti bivališče odsotnika, so dani potrebni pogoji za uvedbo postopka po § 131 ces. pat. — Ako se pa s pozvedovanjera, katero je sodišče ukrenilo v dopolnitev smrtovnice, posreči izvedeti naslov odsotnika, je po § 77 ces. pat. dovoljeno, da se izogne nepotrebnim zavlačevanjem, z uradoma postavljenim skrb- nikom napraviti prve potrebne korake, da celo opraviti vso zapuščinsko razpravo, ako odsotnik radi oddaljenosti bivališča ne more pravočasno sam zastopati svojih pravic. — Ali so dani pogoji za imenovanje skrbnika odsotniku, čegar bivališče ni znano, po § 77, š. 2. nesp. post., ima odločiti sodišče po oceni okolnosti, ki pridejo tu v poštev, (kakovost zapuščine, bivališče odsotnika i. t. d.) oziraje so na § 79, odz. 1. Seveda je sodniku dano na prosto voljo, da iz posebnih vzrokov naprosi tudi inozemska oblastva, da po § 7Г) obvestijo dediča, po §§ 116, 117 sprejmejo izreke ali preskrbijo pooblastilo odsotnika. — Pri tem pa ni pozabiti, da v imenovanju skrbnika odsotniku ni podano samo varstvo njegovih pravic, temveč zakonito ukazano skrbstvo za koristi sodedičev, ki mora nastopiti po § 276 odz., ako bi bil pri odsotnosti enega udeleženca drugi oviran v zasledovanju svojih pravic. Radi tega je odlašanje z zapuščinsko razpravo, da bi se mogla vršiti z odsotnim, ki biva daleč, ali z njegovim pooblaščencem samim ter da bi se izognilo razpravi s kuratorjem, dopustno le v izjemnih slučajih. (Obj. uk. 1903, š. 286.) Razglaševanje oklicev. § 13*2. Razglasi, ki se izdavajo vsled §§ 128. in 131, se morajo nabiti pri sodišču in uvrstiti trikrat v liste, ki so določeni za javne razglase v kronovini, po okolnostih pa naj se razglašajo tudi v listih drugih kronovin in celo v inozemstvu. Ako se zgodi istočasno več slučajev take vrste, se izda lahko za več zapuščin samo en razglas. Pristojbine za natis se plačajo iz zapuščine, ali, če se izda razglas samo radi posameznih dednih deležev, iz teh. friiocliiii . Ako je zapuščina iz kakega v §§ 43. in 44. navedenih razlogov še pod sodnim pečatom, se mora vršiti prodaja sodno in izkupilo shraniti ali pa takoj izkazati, kako se je porabilo. Prodaja. § 147. Ako so udeleženi pri zapuščini dediči, za katerih pravice mora sodišče skrbeti uradoma, se mora prodaja vršiti praviloma po javni dražbi. § 148. Prodajo naj opravi po okolnostih (§§ 93. in 94.) ali sodišče samo, ki naj poveri enega ali dva uradnika, ali javnega notarja, ali pa naj naprosi pristojno ali vsaj bližno sodišče. Pri prodaji se mora ravnati po predpisih, ki so v šestem poglavju o prostovoljni cenitvi in prodaji.1) *) Prim. op. pri § 53. Deseti del. O prisodbi zapuščine. Potrebščine za prisodbo: razpravni, izkazi. § 149. Da doseže dedič prisodbo,1) mora kakor treba dokazati ne le svojo dedinsko pravico, ampak tudi izkazati: a) da je plačal zapuščinske pristojbine in b) da je izpolnil po okolnostih vse druge obveznosti, ki mu jih nalaga zakon ali zapustnik. Zato mora sodišče skrbeti, da se brez odlašanja podajo izkazi o tem, da je mogoče, ako ni zadržka, zapuščino prisoditi, v nasprotnem slučaju pa odrediti, da se dopolni, kar še manjka. ') h. uručba. § 149. 1. Izpodbojna tožba ne ovira prisoji la. 8. jan. 1895, š. 130, Zb. 13366, Not. Z. 1895/8; — pač pa prošnja za separatio bonorum. 22. dec. 1891, š. 15208, Zb. 14036. § 150. Za to morajo zborna sodišča dediču naročiti, da donese potrebna izkazila praviloma pismeno, in mu določiti za to primerne roke. § 151. Okrajna sodišča se morajo pri malih in manj težavnih zapuščinah potruditi, da opravijo v enem zapored tekočem zapisniku kolikor mogoče cel zapuščinski posel, namreč smrtovnico, inventuro, oglasitev za dediča, vzajemno priznanje dedinske pravice, izkaz dedičem naloženih obveznosti in po okolnostih delitev dedščine ali končni dedni izkaz in zlasti, kjer nastopajo revni dediči, da ti ne gube čas po nepotrebnem.aj a) 1.) Določba § 161 nesp. post. o načinu, kako se o vseh razpravnih činih napravi eden zapisnik, ki se mora hitro rešiti, se ne uporablja tako natančno in v vsakem zato pripravnem slučaju, kakor bi so to moralo goditi v korist dedičem tor po volji zakonodajalca. — 2.) Dogaja se tudi, da se po odposlancu sodišča večkrat po nepotrebnem ukrene izpopolnitev ali zopetna sestava poročila o smrtnem slučaju, ker ga je občinski predstojnik pomanjkljivo sestavil, in sicer na stanovališču umrlega ter se s tem provzroče večji komisijski troski; da sodni uradniki v oni in isti zapuščinski stvari na mestu smrti opravljajo posamezna razpravna opravila sukcesivno, čeprav bi to lahko opravili skupno z inventuro, kakor tudi, da se več zapisov inventara ali drugih razpravnih opravil v različnih zapuščinskih stvareh na istem komisijskem mestu ne vrši istočasno in ne na tak način, da bi so mogli samo enkratni komisijski troški deliti; da sestavljajo zapise zapuščinskih inventarjev, katere bi lahko napravili občinski predstojniki, v ta namen odposlani sodni uradniki, - da se cenijo nepremičnine tudi v slučajih, ko bi se po § 102 nespornega post. cena lahko določila na drug cenejši način, tor da so k cenitvi malih prebivalnih in gospodarskih poslopij, ki so največkrat malo vredna, kličejo razni stavbni veščaki in s tem zvišajo troški nad vse razmere. — 3.) Glede izročitve zapuščinskih razprav notarjem je v nekaterih okrajih po deželi navada, da se vse zapuščinske razprave, brez izjeme odstopajo notarjem kakor sodnim komisarjem, kar se pa ne strinja z veljajočimi predpisi. Dogaja so nadalje v tem pogledu, da notar pristojbine, ki mu pristojajo v sodnem komisarstvu, od stranok izterja sam brez pred-idoče sodne ustanovitve, da se zapuščinske razprave oddajajo notarjem šele potem, ko je inventuro že izvršil v ta namen odposlani sodni uradnik, kar seveda provzroča višje troske; da se notarjem v razpravnem komisarstvu odkazu-jejo uradna opravila, katera ima opravljati sodišče, ali da take uradne posle opravljajo prostovoljno, da jim pa zato sodišča vendar dosojajo posebno pristojbine, kakor n. pr. razglas sporočil poslednje volje ter sestava načrta za priso-jilno listino (prisojilnico); - da se pri ustanovitvi pristojbin notarjev kakor sodnih komisarjev natančno ne izpolnjujejo veljavni predpisi, posebno pa, da nekatera okrajna sodišča iz neosnovanih vzrokov prisojajo pristojbine tudi za uradne posle, čeprav imovinska vrednost, za katero se opravljajo, ne dosega 100 gld. — Sodiščem se torej strogo nalaga dolžnost, da se ogibljejo navedenih, kakor tudi sploh vseh napak, ki so kažejo pri manjših zapuščinskih razpravah, da se po možnosti pospeši tek razprav in prihranijo strankam vsi ne ravno neobhodno potrebni troski. — Obenem se živo povdarjajo določbe nesp. postopka (§§ 102.J, 1133, 161), ukaz 7. maja 18G0, dz. 120, ter določbo not. reda. 21. maja 1855, dz, 94, ki so ostale v veljavi in zraven spadajoče pristojbinske tarife ter se glede ravnanja pri izročitvi zapuščinskih razprav notarjem opozarja na ozire, ki so izraženi v § 3. nesp. post. in v § 185. not. r. 21. maja 1855, dz. 94. — Končno se naroča, da naj se daje vsa pozornost tudi na delovanje občinskih predstojnikov v zapuščinskih stvareh, kolikor se ima vršiti po u. 28. jun. 1850, dz. 256 ter, da se ima vsaka zloraba, zlasti pa eventuelno pobiranje pristojbin za dotično uradne posle občinskih predstojnikov, nemudoma sem naznaniti z navedbo dotičnih občin, da bo mogoče ukreniti o tem potrebno. (IJ. 21. dec. 1881, š. 9040.) Glej tudi rp. 26. nov. 1904, š. 25601 v Pravnikovi izdaji not. reda. F. nesp. 33 a. § 152. Ako to ni mogoče, naj okrajno sodišče, potem ko je izvršilo potrebne priprave, pozove dediče in stranke, katerih zaslišanje je potrebno, k posebnemu naroku, da opravi ž njimi razpravni izkaz. 108 Cesarski patent ml У. avg. 1854. Pri večjih zapuščinah, ali ako stranke žele, pa lahko tudi okrajno sodišče od njih zahteva pismene izkaze, ali jim dovoli, da jih prinesejo k naroku. Pri zapuščinah kmetskih ljudi naj se ne zahteva pismenih izkazov in naj se dovoli le na izrecno željo stranek, da jih prinesejo. § 153. Kako se sme pripravljanje vseh za prisojilo potrebnih poslov izročiti tudi javnim notarjem, določa § 29. Izkaz o plačilu zapušči n s k i h pristojbin. § 154. Koliko naj vpliva sodišče na odmero pristojbin, ki jih je plačati od zapuščin in v svrho te odmere na poizvedbo imovine in dolgov, določajo posebni predpisi, ki se morajo izpolniti, predno se zapuščina prisodi.1) 1) Prim. določila v dodatku. Zap. oblastva naj sama pri davčnih uradili dobo potrebnih pojasnil, če so pristojbine o kaki zapuščini že odmerjene in poravnano; nadalje imajo po § 149. nesp. post. dediči sami dokazati, da so poravnali zapuščinske pristojbine; po § 72. pristojb. z. 9. fobr. 1850 pa je mogoče zapuščino prisoditi tudi pred poplačilom pristojbin proti popolni varščini; sodiščem se torej prepušča, da dovolijo prisodbo proti varščini pristojbin, ako so to varščino uvidela za popolno. Sicer pa jo treba, da se odmera pristojbin pri davčnih uradnih pospeši, naročiti sodiščem prve instance, da imajo davčnim uradom potrebne podatke in pripomočke kar najhitreje naznanjati, da se jim s tem omogoči odmora: (Up. 8. jun. 1856, š. 12095, viš. dež. sod. v Gradcu in Trstu in 18. fobr. 1857, š. 3673, ostalim, viš. dež. sodiščem). § 154. 1. Tudi že končno odmerjena zakladna pristojbina se tekom razprave lahko poviša. I. aprila 1903, š. 4703, Not. Z. 1903/28. § 155. Od zapuščin, ki pripadejo kakor brez-dedne državi (§ 130.), se morajo izračunati in odbiti, predno se izroče državnemu zakladu, le one pristojbine, ki odpadejo na zaklade, kateri se sploh ne zalagajo iz državnega zaklada ali se zalagajo le deloma. Privolitev upravnega oblastva pri zapuščinah uradnikov, ki so dolžni dajati , račune. § 156. Zapuščine oseb, ki so zaračunjavale z državnim zakladom, se ne smejo prisoditi, dokler ne privoli oblastvo, katerega se to tiče.1) !) Prim. opombe pri § 134, in pri § 107. Izkaz o izpolnitvi poslednje volje. § 157. V oporočnem izkazu mora dedič izkazati točko za točko, kako so se izpolnila naročila, ki jih je zapustnik odredil v oporoki ali kodicilu.1) г) h. zapisu (kodicilu). 2. Ako substitucijska imovina preide na name-stnega dediča, je treba to naznaniti finančnemu oblastvu, da odmeri pristojbino. 28. febr. 1888, š. 2397, Zb. 12077. § 156. 1. Po posestniku duhovske nadarbine se sme prisojilo izdati še-le po plačanih ali zavarovanih vračilih za zgradbe, ki jih je prijavilo nadzorno oblastvo za zgradbe. 19. marca 1902, š. 285, Not. Z. 1903/16. § 157. 1. Prod prisodbo je treba izkazati, da se je oporočno naročilo izpolnilo ali zavarovalo. 10. sept. 1896 š. 10427, Zb. 15849; 22. apr. 1896, š. 4792, Zb. 15775. 2. Oporočni izkaz treba odobriti, dasi se je znesek, ki ga jo določil zapustnik za pogreb in spomenik, izdal le približno. 4. jul. 1893, š. 7969, Zb. 14756, Not. Z. 1893/33. § 158. Substitucije ') in po §§ 707.—709. odz. tem enake naredbe se morajo vpisati v javnih knjigah na zemljišča, ki so tem naredbam podvržena. Ako so predmet takih naredeb ali substitucij glavnice ali druga premakljiva imovina, ki se ima izročiti postavljenemu dediču ali legatarju, se mora to zavarovati s pupilarno varnostjo, ako ni zavarovanje v poslednji volji sami odpuščeno, ali ako se mu udeleženci ne odpovejo pravove-Ijavno. Ti predpisi veljajo tudi o užitku dedščine ali dednega deleža.2) ') h. zamjene. — 2) Ako so za dediče poleg živečih postavljeni še ne rojeni potomci (nascituri), ki oh zapustnikovi smrti niso niti rojeni niti zakonito imeti za rojene, tedaj se ima — ako temu ne nasprotuje izrecna zapustnikova odredba — zapuščina prisoditi zakonitim dedičem ali živetim oporočnim sodedičem z omejitvami v korist še ne rojenim potomcem, kakor so pri substitucijah v zmislu § 707 odz., §§ 158 in 174, od. 2. št. 3. zap. pat. (Rp. 27. dec. 1907, š. 30996, uk. 1908 s. 3.). § 159. Predno ni izkazano, da so plačana ali zavarovana volila, ki so določena ubogim, ustanovam, cerkvam, šolam, duhovnim občinam, § 158. 1. Substitucija se sme zavarovati tudi z zemljiškoknjižno zaznambo naredbe o poslednji volji. 30. maja 1900, š. 7580, Zb. 1025. 2. Legatarju užitka treba zapuščinske predmete izročiti le proti zavarovanju dedičev. 7. marca 1900, š. 8306, Zb. 921. 3. Pridržati se smejo ne pupilarno varni vrednostni papirji, ki so v substitucijski imovini. 8. maja 1894, š. 5642, Zb. 15113, Not. Z. 1894/30. 4. Ako je določena substitucija v prid nedoletnim, so mora zavarovanje substitucijske imovine zahtevati, dasi se je odpustilo v poslednji volji. 6. jul. 1897, š. 8200, Zb. 16077. javnim zavodom ali sicer pobožnim ali občekorist-nim namenom, se zapuščina ne sme prisoditi. Vendar se sme izdati ustanovna listina o takih volilih tudi šele po prisodbi.1) 1) Ako zapustnik dediču izrecno naloži, da ima plačati gotovo število maš, če tudi se ima to izvršiti v poljubnih ali daljših določenih dobah, se ima potrebni znesek po predpisu § 140 z. 0. avg. 1Sf)4 zavarovati pred izvršeno prisodbo zapuščine. (U. 22. doc. 1857, š. 22090 viš. dež. sod. v Trstu). — O nastopanju lin. prokurature ob izterjavanju dedšein in volil v prid katol. cerkvam in cerkv. nadarbinam tor ob osnovi čisto cerkvenih ustanov, glej rp. min. za vero in nauk od 5. dec. 1903, št. 23155 ex 1899, v uk. 1904, s. 42. in slični u. prav. min. od 11. jun. 1902, uk. š. 27. § 160. Ako je volilojemnik (legatar) nedo leten ali oskrbovanec, ali ako njegova oseba še ni gotova, se mora volilo ali sodno položiti ali § 159. 1. Prisojilo, ki se jo izdalo prodno so se pobožna volila zavarovala s pupilarno varnostjo, jo nično. IG. maja 1883, š. 4929, Zb. 9434. 2. Za zavarovanje pobožnih volil, dasi jo njili veljavnost sporna, mora skrbeti razpravno sodišče, dokler, se njih neveljavnost ne ugotovi pravdnim potom. 11. jul. 1901, š. 9832, Zb. 1503, Not. Z. 1901/37. 3. Pravdnim potom je treba odločiti, katera volila je imeti za „pobožna“ v zmislu § 685 odz. ako je to sporno. '26. nov. 1895, š. 13900, Zb. 15629; 29. avg. 1893, š. 10077, Zb. 14788, Now. IV. 529. 4. Za vložitev tožbe na priznanje veljavnosti spornega pobožnega volila sme sodišče določiti prekluziven rok. 28. dec. 1899, š. 18704, Zb. 807, Not. Z. 1900/14. 5. Dedič, ki je zapuščino nastopil pogojno, se ne more siliti, da bi pobožno legate zavaroval bolj kakor z zastavitvijo zapuščinsko imovine. 17. julija 1900, š. 10020, Zb. 1090. 6. Določba § 169. velja le za volila tozemskih volilo-jemnikov. 6. jun. 1900, š. 7219. Zb. 1031, uzb. 272. primerno zavarovati. Legatarju, čigar bivališče ni znano, se mora izvršena sodna položba ali zavarovanje naznaniti z razglasom. § 161. Glede ostalih volil je dovolj, ako se izkaže, da so se volilojemniki o njih sodno ali izvensodno obvestili (§ 817. odz.). Volilojemniki so pa upravičeni zahtevati pred prisodbo in po nji zakonito varščino za tekoča letna plačila in druga volila, katerih izplačilo se še ne more terjati, ker še ni potekel zakoniti rok (685. odz.), ali ker je v poslednji volji pristavljena določba časa ali pogoj. Izkaz o dolžnem deležu1) nujnih dedičev, ki so pod skrbstvom. § 162. Ako je dvomljivo, je-li nedoleten nujni dedič ali nujni dedič, ki je pod skrbstvom, § 160. 1. Sodišče ne sme zahtevati sodne poiožbo nedoletnemu voljenih vrednostnih papirjev, ako je to prepovedano v poslednji volji. 3. novembra 1897, š. 14126, Zb. 16136. § 161. 1. Obvestiti se morajo tudi legatarji, ki so postavljeni v očividno neveljavni ali razveljavljeni naredbi poslednje volje. 7. jul. 1868, š. 6864, Zb. 3093. 2. Oficijozno je treba odločiti o legatarjevi zahtevi, da se zavarujejo zaporedna, rokovna ali pogojna volila. 29. sept. 1859, š. 10893, Zb. 879; — oficijozno zavarovanje drugih volil se ne more zahtevati. 10. jan. 1900, š. 9, Zb. 841. 3. Način zavarovanja se ima prepustiti dediču in so ne more zahtevati sodna položba denarnega volila. 13. febr. 1867, š. 1158, Zb. 2743. 4. Rentno volilo treba zavarovati s sodno poiožbo pokritne glavnice. 14. jun. 1898, š. 8175, Zb. 119. 5. Zemljiškoknjižno zavarovanje volila pri podedovanem zemljišču se sme dovoliti na podlagi oporoke in prisojilne listine brez zapuščinsko oblastvenega potrdila. 29. okt. 1891, s. 12979, Links. 2431). prikrajšan v dolžnem deležu, se mora siliti uradoma na to, da se izkaže dolžni delež tako, kakor določajo §§ 783, —789. odz. *) h. zakoniti delež. Sorazmerno izplačilo volilojemnikov, a k o je zapuščina premajhna. § 163. Ako se morejo izplačati volila le deloma, ker je zapuščina premajhna, mora dedič, ki ima pravno dobroto inventarja, predložiti preračun čiste zapuščinske imovine in sorazmernega odbitka pri vsakem volilu. § 162. 1. Razpravno sodišče ne more izreči zapustnikovih naredob za neveljavne, ker utesnjujejo dolžni delež nedoletnika. 18. jun. 1896, š. 7392, Zb. 15515. 2. Ako udeleženci ne soglašajo v načinu, kako se ima izračunati dolžni delež, treba to odločiti uradoma. 17. jan. 1893, š. 275, Zb. 14552, Not. Z. 1893/42. 3. Ako si nasprotujejo priglasitve dedičem oporočnega vesoljnega dediča in zastopnika nedoletnega nujnega dediča, treba uradoma zahtevati izkaza o dolžnem deležu. 20. avg. 1869, š. 9101, Zb. 3493. 4. Ako se je za nedoletnika podala priglasitev dedičem, razpravno sodišče ne more zahtevati izločitve prostega dolžnega deleža. 16. julija 1901, š. 10213, Zb. 1507, Not. Z. 1901/39. 5. Proti izračunu dolžnega deleža imajo zapuščinski upniki pravico rekurza. 25. aprila 1889, š. 8587, Zb. 12696. 6. Sodišče ne sme odločati uradoma o dopolnitvi ali obrestovan]u dolžnega deleža polnoletnikov. 16. julija 1895, š. 8604,' Zb. 15536, Not. Z. 1895/34; 26. sept. 1894, š. 11558, Zb. 15237, Not. Z. 1894/46. § 163. 1. Odbitki, katere morajo, ako je zapuščina premajhna, trpeti legatarji, se ne morejo oFicijozno ugotoviti. 23. okt. 1901, š. 14377, Zb. 1599 ; 27. febr. 1879, š. 8336, Zb. 7352. 8(18) Sodelovanje izvršitelja oporoke pri izpolnitvi poslednje volje. § 1(>4. Ako je zapustnik imenoval izvršitelja oporoke, morata on in dedič v §§ 157.—161. omenjene izkaze donesti skupaj. Delitev dedščine. § 165. Konec zapuščinske razprave se tudi takrat, kadar nastopajo nedoletni dediči ali dediči, ki so pod skrbstvom, praviloma ne sme odlašati do delitve dedščine. Kjer pa ni nikakih zadržkov, zlasti pri majhnih zapuščinah, ki obstoje v gotovem denarju, terjatvah ali premičninah, se mora dedščina vselej deliti privzemši tudi zakonite zastopnike varovancev ali oskrbovancev.1) 1) Posebno, ako se tiče kmetijskili posestev, bi ne odgovarjalo stališču sodišča, ako bi ne oziraje se na splošne razmere pri delitvi dedščine nasproti vobče nedenarnim in § 164. 1. Izvrševalec oporoke ima pravico rekurza proti sprejemu priglasitve dedičem. 80. dec. 1902, š. 17890, JB. 1903/21; 17. marca 1891, š. 3160, Zb. 13659; — ni pa upravičen izpodbijati oporoko. 18. januarja 1881, š. 312, Zb. 8255. 2. Uprava zapuščine se sme prepustiti dediču, tudi ako je imenovan izvrševalec oporoke. 3Ö. dec. 1861, š. 8214, Zb. 2076; — uprava zapuščine ne spada v delokrog izvrševalca oporoko. 1. maja 1894, š. 5832, Zb. 15108, Not. Z. 1895/9. 3. Izvrševalec oporoko je upravičen izterjevati zapuščinske terjatve le, ako mu je to v poslednji volji naročeno. 3. jul. 1860, s. 6476, Zb. 1156; — po nastopu dedščine pa tudi v tem primeru ni upravičen pričeti pravde za zapuščino. 81. jan. 1884, š. 746, Zb. 9871. 4. Izvrševalec oporoko mora paziti tudi po priso-jilu, da se poslednja volja izvrši. 23. marca 1899, š. 3602, Not. Z. 1901/10. večkrat manj izurjenim prevzemnikom posestva uveljavljalo svoj oblastni vpliv le v to, da se za odkupno glavnico nodoletnega sodediča doseže čezmerno obrestovanje. Tembolj bi bilo z ozirom na označene okolnosti umestno, da bi se pri presoji umestne obrestne mere primerno oziralo na istočasno obrestno mero kumulativnih sirotinskih blagajnic (zdaj 40/0) in naj bližjih drugih hipotečnih kreditnih zavodov, kakor tudi na posebne razmere slučaja; potem bi bilo mogoče, ako okoliščine tako naneso, iti doli do 30/o, ako mora zavarovanec živeti pri onem, ki je gospodarstvo prevzel. To ne velja samo za podelitev hipoteke, ki se izvrši pri delitvi dedščine. Tudi glede že na više obresti naloženih, iz omenjenih dednih delitev izvirajočih hipotek nedoletnih bi se moglo ustreči prošnji stranke z4, znižanje obrestne mere, ako ne nasprotujejo drugi vzroki. Sodišče bi imelo nalogo, da dovoljeno znižanje obrestne mere zaznamuje v sirotinski knjigi. Zemljiškoknjižna izvršitev znižanja obrestne mere bi se lahko vobče opustila, ako so strankam ne zdi važna. Ker se tu gre za ugodnost hi pot. dolžnika posebe v takih slučajih, kjer so dolžniki roditelji ali bratje in sestre nedoletnega hipot. upnika, bilo bi priporočati, da se omogoči zvišanje obrestne mere za slučaj, da preide posestvo na osebo, ki z nedoletnim hipot. upnikom ni v enaki stopinji v rodu, in sicer potom pridržka odpovedi ali podobnih opreznosti. (U. preds. viš. dož. sod. na Dunaju 8. maja 1894, š. 4119, uk. 1894, s. 95.) Delitve ded š čin, kadar kmetska posestva prevzame eden izmed sodedičev. Zakon zahteva, da se pri delitvi dedščine glede odpravnih zneskov, katere imajo prejeti umaknivši se sodediči in katere ima knjižno zavarovati prevzemnik posestva brez izjeme izgovori, da imajo upniki najmanj pravico odpovedi na pol ali čotrt lota, ter da so imajo odpravni zneski od dne zapustnikove smrti daljo obrestovati, in da se morajo tudi to postransko zaveznosti zaznamovati v zemljiški knjigi. Giede odpovedne pravico treba po § 195. nesp. post. potom sprejema primerne določbe v zavezno izjavo dolžnikovo vedno poskrbeti tudi za slučaj, da jo dolžnik v izpolnjevanju svojih obveznosti v zamudi. — Gledo višine obrestovanja so ne dajo postaviti splošna načela. Prav. min. se to zadevno omejuje na izjavo, da se povsem zadovoljuje 8* (18) (strinja) z vodili, ki so razložena v rp. preds. viš. dež. sod. na Dunaju. 8. maja 1894, š. 4119. (Uk. 1894, s. 95). Popolnoma neodvisno od vprašanja o dogovorih, ki se imajo izvršiti potom delitve dedščine ter na njeni podlagi zavarovati, je drugo vprašanje, koliko je dovoljeno, da varstveno sodišče prevzemniku posestva, ki oskrbuje in vzgaja nodolctne sodediče brez računa odpusti obresti odpravnik kapitelov za plačilo oskrbovalnih ter vzgojevalnih troškov. — Za tako odredbo varstvenega sodišča obstoja v določbah §§ 150 in 288 odz. povsem zakonita podstava, ako seveda odpadajoče obresti no presegajo omenjenih troškov. — Toda te odredbe varstvenega sodišča se gibljejo izven pogodbenega prava, ker izvirajo iz varstveno-oblastvonega poslovanja. Nikakor se torej ne more poseči v pravico in dolžnosti varstva in posebno tudi varstvenega sodišča, da skrbi za nedolotnoga (§ 188 odz.), zlasti za njega vzgojo (§ 216 odz.), (torej po § 139 odz.) za življčnje in zdravje varovanca, za njega primerno vzdrževanje ter za primeren pouk, in da sme z ozirom na to dovolitev za prosto uporabo obresti varovančeve imovine vsaki čas preklicati, eventuelno v korist oskrbovancev odrediti še kaj več. Ako bi pa v posebnih slučajih iz kakršnih-koli vzrokov bi(o umestno glede oskrbovanja varovancev pri prevzemniku posestva proti začasnemu odpustu obresti, katere dolguje, napraviti pogodbo, tedaj se mora tak dogovor strogo ločiti od dogovorov sklenenih pri delitvi dedščine in ne more biti predmet vknjižbi kakor oni. Tak dogovor jo seveda dovoljen le z prevzemnikom posestva samim. Tudi se pri tem pod vsemi okoliščinami varstvenemu oblastvu pridrži pravica, takoj razveljaviti pravno razmerje, ako so spremenijo okoliščine, zlasti torej potom, ako prevzemnik posestva ne izpolnjuje svoje dolžnosti v oskrbovanju in vzgoji varovanca, ali ako preide posestvo popolnoma ali deloma v druge roke. V zagotovilu, da se brez računa popuste obresti odpravnih kapi-talov — bodisi, da se je dalo to zagotovilo potom enostranske varstveno-oblastne odredbe, bodisi potom pogodbe — je indirektno podana tudi začasna odpoved drugačni naložbi odpravnih zneskov ter s tem odpovedni pravici nasproti prevzemniku posestva. Ako so so skupno s popustitvijo obresti brez računa pogodili tudi kaki dogo- vori glede odpovedne pravice, se morajo pri tem določiti iste omejitve, katere smo označili za potrebne pri pogodbah za puščanje obresti brez računa. V tem oziru se priporoča, da se ravna kakor je običajno v okolišu viš. dež. sodišča v Gradcu, da sc namreč dovoli pogodbena omejitev odpovedne pravice glede od-pravnih zneskov za nedoletne le s tem pogojem, da dospejo odpravni zneski razun v sicer običajno dogovorjenih slučajih tudi takrat v plačilo, ako varstveno oblastvo odredi, da se imajo ti zneski povrniti. Le-ti splošni oziri ne smejo v varstvenem in skrbstvenem pravu ovirati dogovorov, ki so ozirom na položaj posameznih slučajev potrebni ter zakonito dovoljeni in tudi ne dovoljenja varstvenega in skrbstvenega oblastva za take dogovore. Eventualnost, da se kedo pri naložbi varo-vančevega denarja odpove odpovedni pravici za vso dobo varstva, da pod okoliščinami celo za delj časa, je v § 188. nesp. post. izrecno omenjena. Ako je varnost odpravnih zneskov zakonita, se brez pomisleka lahko privoli, da se ne odpovejo tekom gotovega časa, ki naj so izmeri in določi z ozirom na koristi varovančevo. V zmislu § 236. odz. treba razsoditi, ako jo mogoče prevzemniku posestva za njegovo osebo, če tudi potom pogodbe dovoliti kake časovne omejitve odpovedne pravico in katere. Iz istih ozirov, ki so predsedništvo viš. dež. sodišča na Dunaju pripravili do tega, da v u. 8. maja 1894, š. 4119. zagovarja uporabo zmerne obrestne mere za odpravne kapitale, se bo, ako okolnosti tako naneso, zdelo za' odpravljene sodediče celo koristno, ako se skupni dolžnik potom omejitve odpovedne pravice obvaruje nevarnosti gospodarskega poloma in se s tem odpravljene sodediče varuje colo mogoče popolne ali delne izgube njih terjatev. — Z uporabo § 220. odz., ki dovoljuje, da se načne kapital, ako ne zadostujejo obresti, da se založijo troski, ki so potrebni za trajno vzdrževanje nedoletnika, se da končno pri zelo mali odpravni glavnici celo opravičiti, ako so s prevzemnikom posestva, ako da njegova osebnost zato potrebnih jamstev, sklenejo primerni dogovori z zagotovilom, da se mu zagotovi plačilo iz glavnico, ki jo dolguje. V tem oziru pridejo po položaju specijelnih razmer v poštev: sklepanje in zavarovanje pogodeb o dosmrtnih prihodkih za varovance, nezmožne kaj pridobiti in sicer za dobo njihove nezmožnosti, zagotovilo takozvane hoje na dom, to je, da sme v slučaju bolezni ter v času, ko ni dela, biti nekaj časa na posestvu prevzemnika, slednjič prepustitev malenkostnih delov dedščine dolžniku za vzgojevanje. (Iz u. 12. sept. 1890, š. 10090, š. 42 uk.) § 166. Pri večjih in zamotanih zapuščinah, v katere vstopajo nedoletniki ali oskrbovanci ali sami, ali s polnoletniki, se ima dedščina deliti, kakor okolnosti dopuščajo, pred prisodbo ali po nji in odobriti razdelitev po razpravnem oblastvu, ali jo je po okolnostih (§ 27.) sporočiti varstvenemu oblastvu, da jo odobri. § 167. Pri preračunu čiste zapuščine v svrho delitve dedščine se mora določiti najprvo zapuščinska imovina po inventarju, potem po stanju, kakoršna je bila na dan zapustnikove smrti, potem treba izkazati, za koliko se je pozneje pomnožila ali zmanjšala in koliko znašajo dolgovi in bremena. Pri prodanih zemljiščih in premičninah se ima vzeti v račun prodajna cena. Vrednost neprodanih zemljišč in premičnin, ki pripadejo več dedičem po razmerju njih dednih deležev, se sme izračunati po inventarju, če tudi bi se mu bila vzela za podlago kaka o drugi priliki opravljena cenitev, kupna cena pri prejšnji izpremembi posesti, ali račun po davčnih vpisnikih (registrih). § 165. 1. Delitev dedščine se mora izkazati tudi takrat, kadar stopijo nedoletni reprezentanti na mesto umrlega svojepravnega dediča, kateremu je bila dedščina že pripala. 27. sept. 1906, š. 16085, uzb. 1037. § 167. 1. Troske sedmine ni šteti med zapuščinske dolgove. 14. marca 1898, š. 8047, Zb. 14638, Not.Z. 1898/18. Ako pa se naj v izkazu o dolžnih deležih ali v načrtu o delitvi dedščine posamezni predmeti ne odkažejo sorazmerno vsakemu dediču, treba določiti vrednost zemljišč s sodno cenitvijo, h kateri se morajo povabiti udeleženci, ako se zdi to potrebno v korist varovancem ali oskrbovancem, ali ako zahteva kak drug sodedič. § 168. Na koncu izkaza se morajo določno napovedati deli čiste dedinske imovine, kar je je bilo ob času, ko se je račun sklenil. Potem se mora preračunati velikost dednega deleža vsakega oskrbovanca in zaznamovati predmete, ki se odkažejo vsakemu udeležencu ali samemu ali skupaj z drugimi. Varstveno ali skrbstveno oblastvo naj z ozirom na korist oskrbovancev presodi, je-li se naj izvrši obenem delitev v naravi. Tudi se morajo pri vsaki delitvi dedščine strogo izpolnjevati predpisi, ki utesnjujejo delivost nepremičnin. Obrazec št. VI. daje primer razdelbne listine. § 169. Potrjena izvirna listina o razdelbi se mora shraniti pri sodišču, strankam pa se ima na njih prošnjo izročiti v poverjenem prepisu. § 170. Ako pri zapuščini nastopajo le polnoletni dediči, ki se morejo sami zastopati, jim je na voljo, če hočejo dedščino razdeliti sodno ali izvensodno, pred prisojilom ali po njem. § 170. 1. Ako so se zapuščinski predmeti pri priso-jilu odkazali le provizorično, je sodna delitev dedščine dopustna tudi po prisojilu. 20. novembra 1883, š. 13466, Zb. 10360. 2. Sodna delitev dedščine po prisojilu ni dopustna, ako prosi za njo le on sodedič. 18. nov. 1885, š. 13356. Zb. 10796. § 171. Ako oni prosijo, da bi sodišče ded-ščino delilo, treba na to prošnjo odrediti narok, pri katerem naj se izvrši z dediči, če se morejo z lepa zediniti, delitev in sestavi o njej natančen zapisnik. Ako dediči k naroku prinesejo že popolnoma izgotovljeno listino o razdelbi in potrdijo, da je po njih volji, naj pristavi sodišče listini potrdilo o tej pred sodiščem dani izjavi in shrani listino pri zapuščinskih spisih. Končni izkaz. § 172. Ako je zapustnik zapustil samo enega dediča, in je ta nedoleten ali pod skrbstvom, tedaj treba pred prisojilom ali po njem z varuhom ali skrbnikom mesto delitve dedščine sestaviti končni izkaz o čisti zapuščini po obrazcu št. Vil., ki se mora sodno preskusiti in potrditi, in ki ima biti temelj bodočim varstvenim ali skrbstvenim računom. § 173. Po predpisih §§ 165. in sl. o delitvi dedščine in končnem izkazu o stanju čiste zapuščine se treba ravnati, kolikor so po svoji kakovosti uporabni, tudi takrat, kadar so pri zapuščini udeleženi kakor dediči ubogi, kaka ustanova, občina, cerkev, kak javen zavod ali državen zaklad, § 171. 1. Лко vsi dediči o delitvi niso edini, jili treba zavrniti na pravno pot. 27. maja 1862, š. 3054, Zb. 3620; 26. febr. 1856, š. 1050, Zb. 164. 2. Izjava, ki so jo dediči oddali o sporazumni delitvi dedščine na zapisnik, ima moč sodne poravnavo. 16. maja 1888, š. 4744, Zb. 12189. 8. No more se oficijozno odločati, kak pomen ima v poslednji volji določena vrednost prolegata. 2. jun. 1874, š. 5615, Zb. 6382. ali kadar se gre za fevde, fidejkomise in substi-tucijske dedščine. Prisojilna odredba (prisojilo).1) § 174. Čim je dedič zadostno izkazal svojo dedinsko pravico in izpolnil vse naložene mu dolžnosti, se mu mora dedščina prisoditi, masa, ako se je zapečatila, odpečatiti in izreči, da je zapuščinska razprava končana. V prisojilni odredbi se mora zlasti navesti: 1. ime in priimek zapustnika in dan njegove smrti; 2. ime in priimek dediča, pravni naslov do dedščine, način oglasitve za dediča, in ako je več dedičev, razmerje, po katerem so dedščine deležni, sklicevaje se na delitev dedščine, ki se je morda izvršila že pred prisodbo. Iz prisojila mora biti razvidno 3. ali je zapuščina dediču pripala kakor prosta lastnina, ali ga glede vžitka ali razpolaganja s tvarino utesnjujejo obstoječe fidejkomisne, fevdne ali substitucijske vezi. Pri substitucijah2) in tem enakih naredbah (§ 158.) treba imenovati zlasti določno substituta, kateremu se naj izroči § 174. 1. V prisojilni listini se ima poočititi volilo užitka. 28. doc. 1880, S. 13926, Zb. 8223; — in dovoliti njega vknjižba uradoma. 21. maja 1895, š. 6246, Zb. 16492, Not. Z. 1895/29. 2. Prisodba je opravljena z vročitvijo prisojilne listine (prisojila). 10. jul. 1891, š. 6925, Not. Z. 1891/28. se 3. Prisojilo, ki še ni vknjiženo, ne upravičuje sodedičev k tožbi na delitev. 2. februarja 1901, š. 17459, Zb. 1301. imovina, kadar nastopi slučaj substitucije, ako je že znan. 4. Ako je dedič nedoleten ali pod skrbstvom, se mora to izrecno omeniti. Obrazec št. Vlil. daje vzgled prisojilne listine.3) ’) h. naredba uručbena. — a) h. zamjena. — 3) F. nesp. 39. § 175. Po končani razpravi se mora pri sodišču pridržati smrtovnica, izrek poslednje volje, oglasitev za dediča, inventar ali napoved imovine, delitev dedščine, končni izkaz in sploh vse vloge in izjave stranek, ki ustanavljajo pravice in dolžnosti, udeležencem pa se ima na njih prošnjo dovoliti, da jih pregledajo in dati jim je prepise. Pobotnice o plačanih stroških bolezni in pogreba ter zapuščinskih dolgovih in druge listine, ki sodišču niso potrebne, se vrnejo lastniku. 4. Prisojilo, a katero se je zapuščina prisodila rojenim in nerojenim otrokom, se sme s privolitvijo skrbnika nerojenih na podlagi dokaza, da žena ni sposobna roditi, spremeniti na korist rojenih otrok. 10. avg. 1897, š. 9667, Zb. 16092. 5. Kadar je prisojilo postalo pravnomočno, ni dopustno izpodbijanje njegovih zapuščinsko oblastvenih od-redeb. 9. okt. 1907, š. 8887. GH. 1907/6. 6. Izpodbijanje pravnomočnega priaojila ni dopustno v nespornem postopku. 28. avg. 1888, š. 9946, Zb. 12325. 7. Ako se dedni udeleženci niso obvestili, prisojilo za nje ne more stopiti v moč. 10. septembra 1891, š, 9699, Zb. 13898. 8. Osebe, ki sp se razprave udeležile, nimajo pravice tožiti na priznanje neveljavnosti pravnomočne priso-jilno listine radi neprave uporabe zakona. 26. marca 1885, š. 2651, Zb. 10496; 23. maja 1872, š. 13001, Zb. 4611 ; (3. maja 1876, š. 2056, Zb. 6125). Izročitev imovine dedičev, ki so n e dole t n i ali pod skrbstvom. § 170. Ako je dedič nedoleten ali pod skrbstvom, mora razpravno oblastvo, ako je obenem varstveno ali skrbstveno oblastvo, skrbeti za to, da se pripiše dediču prisojena imovina, če se hrani pri sodišču, v depozitnem uradu '), če je pa predmet javnih knjig, da se prepiše na nedoletnika ali oskrbovanca. Ako pa razpravna stopinja ni obenem varstveno ali skrbstveno oblastvo, mora obvestiti pristojno sodišče o prisodbi in mu poslati predmete, ki so sposobni za hrambo. ]) h. ured ostavni. Vpis p r i s o j i 1 n e odredbe v javne knjige. § 177. Za vpis prisojila v javne knjige, da se prenese lastnina v njih vpisanih k zapuščini spadajočih zemljišč, ali na nepremičninah bremenečih terjatev, sme dedič prositi le pri razpravnem oblastvu, ki mora vpis dovoliti, 'če je prisojno pravomočno, a če je nepremičnina pod drugim sodnim oblastvom, prositi le-to za izvršitev.1) ‘) Z. 23. maja 1883, dz. 82, ki jo deloma spremenilo določila §§ 74 in 76 obč. zomljiško-knjižnoga zakona, določa: § 2. Zemljiškoknjižne vpise, katerim so se podloge v teku ostalinske (zapuščinske) razprave ustanovile tako, kakor je za vknjižbo potreba, naj ostalinsko sodišče, ako ni obstoječim zakonitim n uredbam ustrezajoče prošnje udele- § 175. 1. Dedičev upnik je upravičen radi izvršbe zahtevati prepise iz zapuščinskih spisov. 2. sept. 1890, š. 9990, Now. IV. 801; — ne pa dedičev pravdni nasprotnik v s vrh o pravde. 1. febr. 1870, š. 1157, Zb. 3698. žencev, izproži uradoma, potem ko je prisodba pravno moč zadobila, ako ima sodišče listine za dovoljenje vpisa potrebne pred seboj, kolikor to listine niso izdatki odločil ostalinskega sodišča. — Z uradnimi naredbami naj se, ako ni nasprotujočega izrecila udeležencev, čaka do iztečaja šestih tednov, potem ko jo prisodba zadobila pravno moč. — Prepise listin, potrebne za listinsko zbirko in za pri-znambo oblastvu za izmero pristojbin, naj stranka za časa položi pred ostalinsko sodišče, drugače jih treba uradoma napraviti, za kar se pobira dvakrat toliko pristojbine, kolikor je določeno za uradno poverjene prepise. — Stranki, katera predlaga listine ali njih prepise, da se izvedejo zgornja določila, naj se, ako zahteva, potrdi prejem. — Лко se zemljiška knjiga, v katero naj se vpisuje, no piše pri ostalinskem sodišču, naj ono zaprosi pristojno zemljiškoknjižno sodišče, da izvrši vpis. § 3. Ako pride zemljiškoknjižnemu sodišču vsled kake ostalinske razprave uradno na znanje, da se je opustila vknjižba kake stvarno pravice, ki je v podlogo dolžnosti zemljiškega davka, ali če katastralno oblastvo prosi zemljiškoknjižno sodišče, naj naredi, da se izvrši opuščena vknjižba take pravice, naj sodišče obotavljajoči se stranki, zaslišavši jo, določi rok, do katerega ima urediti stanje zemljiške knjige, ali pa v slučaju kakih nasprotujočih ovir, izkazati se, kaj je storila, da se odstranijo te ovire. — Prestop tega roka, katerega doteklost naj se uradno nadzira, kaznuje se z 1 do 50 gld. avstr, veljave globe, katero se naprej zapreti in poviša, ako se prestop ponovi. Postopa naj se po določilih o postopku v nepravdnih stvareh. — Vloge, zapisniki, priloge, rubrike, kolikor zadevajo samo uporabo zgornjih določil, so proste kolka, če nimajo za predmet prošnje kake stranke, da se jej dovoli zemljiškoknjižni vpis. (Kolki in pristojbine v post. po z. 23. maja 1883, dz. 82. 1.) Ako ostalinsko sodišče po § 2 omenjenega zakona uradoma provzroči zemljiškoknjižne vpise, se od stranek ne smejo zahtevati kolki; vsi udeleženci so obvestijo s koleka prostimi rubrikami. — 2.) Zakon, o katerem je govor, se ne dotika vprašanja, ali so mora za vpis po § 2, ki so izvrši uradoma vpisnina plačati po t. p. 45, H, lit. a z. 13. dec. 1802, dz. 89. — Pogoj ura- dnemu vpi.su ni, da bi so morala vpisnina plačati naprej. — Temveč tudi v slučajih, ko ta pristojbina brez izvanredne doklade ne znaša več kakor 4 gld. ni pomisleka, da sodišče opusti pobiranje kolkovnih pristojbin za take uradne vpise, katero pobiranje je v § 6 C, b, zakona 13. dec. 1862 predpisano samo tedaj, kadar se pre-poda kaka zemljiškoknjižna prošnja, ter da se omeji na to, da naznani dotični knjižni odlok pristojnemu finančnemu oblastvu v neposrednji predpis Vs0/« pristojbine z doklado vred. — 3.) Kolkovna prostost, določena v § 3, odst. 4. zak. 23. maja 1883, dz. 82 no obsega tudi vlog in prilog, katere stranke vlagajo pri postopku, ki je vravnan v § 2. t. z. in ki so tiče provzročitve knjižnih vpisov. Te vlogo in priloge imajo ravno tako kolkovno dolžnost, kakor prošnje s prilogami za dovolitev knjižnega vpisa, ki so se po § 3 naved. z. vložile na zahtevo sodišča. Vloge, s katerimi se prosi za podaljšanje roka za napravo zemljiškoknjižnega reda v zmislu § 3. zak. 23. maja 1883, dz. 82, in njih priloge pa uživajo vendar pristojbinsko prostost, določeno v odst. 4. t. z. (U. 22. jun. 1898, š. 33870, pril. k uk. š. 12.) Лко so stranke zadovoljne, da so podatki zapuščinskih razprav vknjižijo, pa same nečejo preskrbeti dotičnih prepisov, lahko sodišču za prepise izroče toliko kolkov po 1 K, kolikor pol papirja je za te prepise treba. (Rp. 17. jan. 1906, š. 26600/4, uk. s. 21.). — tflej tudi pri-pomnje pri tem zakonu v V. zvezku Pravnikove zbirke, II. del. s. 294. V zakonu zaradi vknjižbe omenjenih pravic ni razlike med lastninsko pravico in drugimi zemljiškoknjižnimi pravicami na nepremičninah. Tudi razveljavljenje zemljiškoknjižnih pravic, ki se izraža z vknjižbo izbrisa, se more vknjižiti uradoma. — Zato se more na podlagi prisojila in drugih ugotovitev, ki so se zgodile tekom razprave po listinah tor odredob in odlokov izdanih od zapuščinskega sodišča, n. pr. potrdil, izdanih po § 178. nesp. post., nadalje na podlagi listin, potrjenih od zapuščinskega oblastva, predno se je prisodila zapuščina (delitve dedščin, kupne in menjalne pogodbe, prodajni spisi), vpisati oziroma izbrisati lastninska pravica, pa tudi zastavne pravice, služnosti, pravice preži-vitka ter realna (stvarna) bremena, ako so dani pogoji za vknjižbo, da se je dotična pravica pridobila, omejila, predela ali da je prestala. — Po zakonu so srne v tom oziru delovati dotle, dokler je dosti varno, da bi ne nastale, kake zamotanosti (komplikacije). — Glede omejitev v načelu izraženem v obče v tj 2., ni dajati navodila, ki bi zadostovalo za vse slučaje, in se mora odločitev v posameznem slučaju prepustiti previdnosti sodnikovi, ki razsodi, kakor kažejo podane razmere. — Ob preteklem roku označenem v § 2. z., ki so mora nadzirati uradoma, ima razpravni sodnik z ozirom na § 94. zz. preudariti, s kakimi pogoji bi mogel udeležencem dovoliti one vknjižbe, katere bi so z ozirom na snremembo stvarnih pravic na zemljiškoknjižnih nepremičninah, ki sejo zgodila vslod zapuščinsko razprave izven zemljiške knjige, morale vpisati v zemljiško knjigo, ako bi udeleženci sami prosili zanjo; moral se bo torej prepričati, prodno pro-vzroči vknjižbo uradoma, so-li označeni pogoji že izpolnjeni, in zlasti, če je stranka priložila vse listine, ki so v gornji namen potrebne ali, ako se gre samo za izdatke razpravnega oblastva, se-li v sodnih spisih nahajajo potrebni osnutki (referati). — V oblikovnem oziru ni, kakor so nekateri mislili, treba s strankami sestavljati zapisnika, v katerem se ugotavlja, da so zahtevani pogoji dani. — Razpravno sodišče ima samo v spisih jasno označiti, kaj je v svoji presoji našlo, da potem, ako misli, da so dani pogoji za uradno vknjižbo v smislu § 2. z., izda na zemljiškoknjižno sodišče primerno rekvizicijo ali, ako se zemljiška knjiga vodi pri zapuščinskem sodišču, neposredno sestavi knjižni odlok. — V zadnjem slučaju je umestno, da Se zabeležek (uradna pripomnja), sestavljen za spise, vpiše v vložni zapisnik, da se pri izvršitvi vknjižbe izpolnjuje določba § 8. navodila k zz. glede „prä-sentatum-a,“ kakor brezpogojno zahteva načelo v § 93. zz. določeno za rešitev zemljiškoknjižnih prošenj, da so morajo take prošnje soditi po času, v katerem so se podale. — Potrebno je, da razpravni sodnik že v začetku zapuščinske razprave ter tekom nje pazi na svojo novo nalogo, ki mu jo daje z. 23. maja 1883, dz. 82. in ima pred očmi, da so se s tem določbe §§ 177 in 178 nesp. post., kakor tudi one u. 24. okt. 1858, š. 18636, deloma spremenile toliko, da sedaj nadomešča v njih vladajoče načelo, ki je pozneje v obče prešlo v § 76. zz., pod gotovimi okolnostmi načelo oficijoznega postopka. Ako ob preteku roka določenega v drugem odst. § 2. zemljiškoknjižne novele niso dani pogoji za uradno vknjižbo, tedaj odpade za zapuščinskega sodnika dolžnost, da bi mesto stranke uradoma nastopal in s tem direktno deloval proti opasnosti za zemljiškoknjižni promet. — Od tedaj volja napram svojepravnim strankam oiicijozni sodni vpliv samo še toliko, kolikor je želeti in dopuščati v korist soglasju zemljiške knjige z zemljiškodavčnim katastrom. — Vpisi, ki se tičejo samo hipotečne ali druge stvarne obremenitve oziroma razbremenitve zemljiškoknjižnih teles, odkupnih, prodajnih in rabokupnih pravic, kakor omejitev v razpolaganju, ne pridejo v tem poslednjem oziru v poštev. Tedaj se ravna samo o vpisih za knjižno izvedbo sprememb v posesti, katere mora ka-tastraino oblastvo imeti v razvidnosti radi obdačenja zemljišč po predpisu z. 23. maja 1883, dz. 83. ter po izvršilnem predpisu fin. min. 11. jun. 1883, dz. 91. Tu so torej vknjižbe neomejene lastninske pravice ali drugih z ozirom na davčno dolžnost prosti lastnini enakih pravnih razmer, kakor nastanejo pri fidejkomisih, fidejkomisnem postavljanju namestnega dediča ali pa pri ženitnih pogodbah, delitvah dedščine in drugih pogodbah. Skrbi zato, da se take vknjižbe, ako jih zapuščinski sodnik po § 2. zemljiškoknjižne novelo uradoma ni mogel provzročiti, ne zavlačujejo dalje, kakor je neob-hodno potrebno, nima po § 3 večkrat omenjenega zakona več zapuščinsko temveč zemljiškoknjižno sodišče. Zapuščinsko sodišče prepusti torej to zemljiškoknjižnemu sodišču, ako pristojnost za razpravo ni z zemljiškoknjižnim sodstvom združena v istem sodišču. — Prva dolžnost sodišča v tem oziru je, da zasliši mudno stranko. — Kaj naj se odredi v vsakem posameznem slučaju, ima skrbno presoditi zemljiškoknjižni sodnik. — Zemljiškoknjižno sodišče se v drugem, v § 3. zakona določenem slučaju poziva tudi po naznanilih in zaprosilih, ki jih pošiljajo v zmislu zak. 23. maja 1883 dz. 88, § 43 po davčnem uradu v to poklicani organi (zemlje- merski uradniki), ki imajo v razvidnosti zemljiškodavčni kataster, da se devolucijski spisi, ki še niso vknjiženi, vknjižijo naknadno. — V tem oziru je vseeno, ali se je sprememba posesti, katero je treba vknjižiti, zgodila vsled smrti ali pa vsled prometa med živimi; istotako ni odločilno, ali so je pridobitni čin zgodil pred veljavnostjo z. 23. maja 1883, dz. 82 in 83,. ali po njej. Revizije po občinah, katero imajo po § 24. z. 23. maja. 1883, dz. 83 ter po izvršitvenih določbah izdanih k §§ 18—24 t. z. v n. fin. min. 11. jun. 1883, dz. 91. izvršiti zemljemerski uradniki v občasnili presledkih, morejo imeti vspeh z medsebojno pomočjo. — Postopek, ki ga sodišče uvede na priobčilo oziroma na zaprosilo katastrskega oblastva, ako je pri presoji predpisani v § 43. z. 23. maja 1883, dz. 83, našlo, da se gre za zamujeni zemljiškoknjižni predlog, je isto, kakor v prej omenjenem slučaju, v katerem je oficijozna razprava radi neporabnosti § 2. z. 23. maja 1888, dz. 82, provzročila vporabo § 3. t. z. Лко zemljiškoknjižni sodnik vsled presoje po zaslišanju stranke uvidi, da se tudi § 8. no da uporabiti, ima v zmislu § 44. z. o razvidnosti katastra, dz. 83. to naznaniti davčnemu uradu. — V takem slučaju ostane, kor so mora davek na vsak način terjati od dejanskega posestnika, začasno glede posestnika že obstoječo nesoglasje zemljiške knjige, ki se vpiše v katastrskih izdelkih. Načelo glede soglasja obeh oblastv. naprav izraženo v § 11. zakona o razvidnosti se pa v zmislu § 44, odst. 3. t. z. upošteva vsaj na ta način, da se v katastrskem izdelku jasno označi ime onega, ki je v zemljiški knjigi vpisan posestnik (lastnik). — Zemljiškoknjižno sodišče se ima nato ozirati pri sestavi odgovora na poročilo zemljemerskih uradnikov. — Sploh je treba vedno imeti pred očmi soglasje, v katerem so nahaja zakon 23. maja 1883, dz. 82. z istočasno izdanim zakonom o razvidnosti zemljiškodavčnega katastra. —- Sodiščem se nikakor ne brani, da se, kjer je potrebno in koristno, služijo sodelovanja poklicani h zastopnikov stranek, ker se čestokrat dogodi, da je treba postaviti skrbnika. Kadar so c. kr. notarji razpravni komisarji, lahko zemljiškoknjižnemu sodišču najuspešneje pomorejo pri izvrševanju njegove naloge. (Iz u. 25. apr. 1884, s. 4407.) (O vpogledu v katastrske izdelke po sodiščih in o naznanilu katastrskih podatkov sodiščem v nesp. post.) Pritožba nekega okrajnega sodišča radi odreke vpogleda in pismenega poročila katastrskih piodatkov nekoga davčnega urada je dala just. min. povod, da je izdalo sporazumno s fin. min. 1. sept. 1903, š. 20462 na pristojno pred-sedništvo viš. dež. sodišča ukaz te vsebine. Rekvizicije za katastrske izpise naj se izdajajo le izjemoma, ker si sodišča zažeijene podatke navadno lahko preskrbijo kratkim potom. — Fin. min. je odredilo, da naj davčni uradi za-doste zahtevku sodišča, ki mora izrecno poudariti, da želi brezplačnega poročila katarstrskih podatkov, da pa ima tedaj, kadar se pojavijo v temeljeni dvomi glede brezplačnosti, davčni urad k poročilu pripomniti, da v tej stvari poroča ol> enem dež. lin. oblastvu, ki bo o dvomljivem slučaju odločilo sporazumno z viš. dež. sodiščem. (Obv. v uk. 1903, s. 245.) § 178. Tistim, katerim ne pripadajo v javnih knjigah vpisane nepremičnine ali na teh bremeneče terjatve iz zapuščine, ker so dediči, ampak ker.so volilojemniki, ali ker so se jim med razpravo prodale, mora dati razpravno oblastvo na njih prošnjo potrdilo, da se lahko vpišejo v javnih knjigah za lastnike. Po predpisu §§ 177. in 178. § 177. 1. Pri voljenem zemljišču ni dopustna vknjižba lastninske pravice za dediča. 29. novembra 1879, š. 18997, Zb. 6303. 2. Vknjižba lastninske pravice za dediča ni dopustna brez istočasne vknjižbe legatarm voljenega užitka. 21. jun. 1882, š. 5782, Zb. 9027. 3. Predmet zemljiškoknjižnih vknjižeb, ki jih treba izvršiti po § 2. zak. 23. maja 1883, dz. 82, niso le stvarne pravice, tvoreče podlago za zemljiški davek, temveč so stvarne pravice sploh. Plss. 8. apr. 1896, š. 3577, Zb. 15759, Jk 134. § 178. 1. Potrdilo za vknjižbo lastninske pravice se sme legatarju dati še-le po prisojilu. 9. maja 1905, š. 7402, Not. Z.'1905/23; 8. aprila 1884,' š. 3817, Žb. 9981; 10. okt. 1876, š. 6643, Zb. 6255. 2. Na podlagi kodicila, najdenega po prisojilu, se le-gatarju ne more dati potrdila, 3. septembra 1902, š. 11173, Not. Z. 1903/18. 3. Potrdilo treba legatarju dati tudi, ako so pričakuje, da bodo zakoniti dediči oporoko izpodbijali. 17. marca 1896, š. 2961, Zb. 15750. 9(19) se treba ravnati tudi tedaj, ako je razpravno obla-stvo v deželi, kjer ni deželne deske, mestne ali zemljiške knjige ali drugih javnih knjig te vrste, ako so v dedščini take nepremičnine ali na njih bremeneče terjatve, katerih lastnina se more pridobiti po zakonih dežele, v kateri leže, le z vpisom v javne knjige. Ako pa leže nepremičnine v deželah, kjer veljajo za pridobitev stvarnih pravic drugi predpisi, se morajo razpravna obla-stva in udeleženci ravnati po pravilih, ki veljajo o tem.1) •) Predpisi o javnih knjigah ter o vpisih vanje so nahajajo v V. zv. Pravnikove zbirko. — I'. nesp. 40, 30. Kako treba postopati, kadar se pozneje najde kaka zapuščinska imovina. § 179. Ako se po gotovi prisodbi najde preje neznana zapuščinska imovina, se morajo opra- 4. Potrdilo treba dati le zaradi prenosa v zemljiški knjigi že vpisanih terjatev, ne tudi ob ustanovitvi novih. 23. jan. 1895, š. 802, Zb. 15385, Not. Z. 1895/13. 5. Glede zemljišča, ki se je iz zapuščine zdražilo na prostovoljni dražbi, mora potrdilo dati stvarna stopinja, ne zapuščinsko oblastvo. 5. julija 1893, š. 7942, Zb. 14780, Not. Z. 1893/80. 6. Legatarjev upnik ni upravičen, zahtevati potrdilo. 2. maja 1878, š. 5810, Zb. 6949. 7. Brez zapuščinsko-oblastvenega potrdila ni pri voljenem zemljišču dopustna niti vknjižila niti pred-znamba lastninske pravice. 19. maja 1869, š. 5526, Zb. 3417. § 179. 1. Ako se je zapuščina prvotno prisodila iure crediti, je treba glede novo najdene imovine priglasitve dedičem in prisojila. 8. febr. 1870, š. 1357, Zb. 3702. 2. Separatio bonorum je dopustna tudi glede novo najdene imovine. 29. maja 1900, š. 7690, Zb. 1021. viti o tem dodatno potrebna uradna dejanja, in je treba zlasti ukreniti, da se plačajo ali varujejo zakonite pristojbine. Vnovične oglasitve za dediča in vnovične prisodbe pri tem ni treba. Kako treba postopati, kadar se pozneje najde izrek poslednje volje. § 180. Ako se najde potem, ko se je ded-ščina že prisodila, izrek poslednje volje, se ga mora predložiti oblastvu, ki je opravilo razpravo, in to ga naj razglasi in shrani pri spisih; tudi treba dati od njega udeležencem na njih prošnjo prepise (§§ 62., 64., 68). Vnovične zapuščinske razprave ni treba. Osebe, ki bi utegnile pridobiti iz razglašene poslednje volje kake pravice in bi pri nje razglasitvi ne bile prisotne, se imajo o tem obvestiti, in prosto jim je, da po rednem potu uveljavijo svoje pravice proti posestniku dedščine. 3. Glede z nova najdene imovine se lahko priglasijo dedičem tudi oni, ki so bili od opravljene razprave izključeni v zmislu § 120. 4. februarja 11)02, š. 1076, Not. Z. 1900/21. § 180. 1. Tudi ako so jo zapuščina kot brozdedna prepustila državi, treba postopati po g 180., če so najde izrecilo poslednjo volje. 30. marca 1898, š. 3869, Zb. 85. 2. Priče ustne oporoke, ki so navedo po prisojilu, mora zaslišati zapuščinsko oblastvo. 17. jun. 1879, š. 5892, Zb. 7515. 3. Zapuščinske razprave ni, tudi kadar se izkaže, da je oporoka, ki se je vzela za podlago prisoj ilu, nična. 26. maja 1898, š. 6409, Zb. 200. Uzb. 1. 9' (19) Tretje poglavje. O postopku v varstvenih in skrbstvenih stvareh. Splošne določbe. § 181. Postopek v varstvenih in skrbstvenih stvareh se določuje v tem poglavju le toliko, kolikor ni o tem potrebnih predpisov že v državljanskem zakoniku.1) *) Ti predpisi se nahajajo v 4. poglavju prvega dela (§§ 187—288) odz. in v zakonih ter odredbah k temu izdanih. O pristojnosti v varstvenih in skrbstvenih stvareh prim. §§ 109 nasl. jn. v IV. zv. Pravnikove zbirke. (O skrbi z a o s e b n e raz m er e n e d ole t n i ko v.) Večkrat izražene željo in opomini so dali just. min. povod, da opozarja podrejena sodišča na to, da so po določbah odz. njih skrbstvo za nedoletne ne sme omejiti samo na imovinske razmere, temveč da je njih dolžnost v mejah, določenih v 3. in 4. poglavju I.dela odz., se brigati tudi za osebne razmere nedoletnikov. — Potrebna občasna revizija sirotinske knjige dajo povod in priliko za poizvedbo o izobraževanju ter vzgoji nedoletnikov. To dajo tudi druga, posebno kazenskosodna opravila. Zato imajo kazenska sodišča in kazenskosodni upravitelji civilna sodišča obvestiti o dotičnih dejstvih, ki so jih opazili. — V takem varstvenem oskrbovanju morejo sodišča v zmislu § 178. odz. zlasti tudi nedoletnika, katerega nravnemu razvoju preti v njegovem okrožju nevarnost, izročiti drugi rodbini, ki sodišču popolno jamči za dobro § 181. 1. Očetu se smo odvzeti zakonsko doto in izročiti drugam, tudi ako se no odvzame očetovska oblast, 11. sept. 1902, š. 10G06, Not. Z. 1902/40. — Oče potem nima več pravice, da bi otroku določil bivališče in občeval z njim brez sodnega dovoljenja. 11. decembra 1902, š. 16708. Not. Z. 1903/3. vzgojo. Ako za to ni prilike, se da preteče zanemarjenje nedoletnih preprečiti s tem, da se izroče v poboljševal-nico za mlade ljudi. (§ 16. z. 24. maja 1885, dz. 90). Sodiščem dajo splošne odredbo nesp. post. moč, da zakonite zastopnike opomnijo, da naj stavijo predlog, potreben po cit. § 16. — Končno se pri tej priliki sodiščem naroča znova, da se natančno ravnajo po veljavnih predpisih o ločitvi mladih kaznjencev od drugih. (Iz u. 10. novembra 1893, š. 19462, uk. 31.) (Delovanje sodišč za varstvo otrok.) Po § 177 odz. imajo očetje, ki zanemarjajo oskrbovanje in vzgojo svojih otrok, izgubiti očetovsko oblast in po § 178. odz. ima sodišče okolnostim primerno odrediti proti zlorabi očetovske oblasti, s katero se žalijo otrokove pravice, ali proti zanemarjanju dolžnosti, ki so v zvezi z očetovsko oblastjo. Sodišče more torej radi krivega ravnanja z otroci ter pretečega zanemarjenja tudi prisoditi, da oče izgubi svojo oblast ter odrediti, da so oskrba otrok prepusti drugi rodbini ali pa vzgojevalnici ali poboljševal-nici. Veljavne izvrševalne predpravice v prid zakonito vtemeljenim oskrbovalnim zahtevkom dovoljujejo tudi, da se s strogim in odločnim ravnanjem okrivičeni roditelji pritegnejo k plačilu oskrbovalnih troskov, s čimer se prepreči, da bi sodno odredbo imeli za gmotno olajšavo ali oprostitev nadležne dolžnosti. —- Zaradi poizvedeb v tem pogledu morajo kazenska sodišča spise o hudem ravnanju z otroci ali njih zanemarjenju in zlasti tudi spise, iz katerih je razvidno zapeljavanje otrok k beračenju ali njih uporaba zanj, vsakikrat izročiti pristojnemu varstvenemu in skrbstvenemu sodišču. — V tem oziru se opozarjajo sodišča znova na ukaz just. ministrstva. 10. nov. 1893, uk. 31. (U. 3. decembra 1899, uk. 49.) I. Vspehi popraševanja o delovanju sodišč za resnično varstvo otrok proti grdemu ravnanju in pretečemu zanemarjenju dajejo just. min. povod, da sodišča opozarja na napotila v ukazu just. min. z dne 10. nov. 1893, uk. 31. in 3. dec. 1899, uk. š. 49. Ako je v otrokov prid treba kaj nujno ukreniti, ne sme kazensko sodišče odlagali poročila skrbstvenemu oblastvu do konca kazenskega postopka, temveč mora nemudoma stvarni položaj sporočiti temu sodišču ter mu tako dati priliko, da odredi potrebno, zlasti da začasno skrbi za varstvo in oskrbo otroka. II. Sodiščem se naroča, da če mogoče, obveste razna zasebna dobrodelna društva o vseh slučajih, v katerih se z otroci grdo ravna, zlasti tudi da se poslužujejo njih pomoči, kadar izbirajo sposobnega redziika. III. Ako sojo ugotovilo, da se je doma kaznovalo več, ko je dopustno ali, da so je sicer kako zlorabljala vzgojevalna oblast ali, da so jo otrok zanemarjal, da pa je ostal v dosedanji oskrbi, tedaj mora sodišče paziti na nadaljno vedenje roditeljev ali rednikov ter se ima v to svrho zlasti služiti pomoči policije in če se zdi umestno tudi pomoči zasebnih dobrodelnih društev. IV. Predsedstva viših dež. sodišč naj poizvedo za taka društva in zavode v posameznih deželah, na.j o njih napravijo spisek in ga prijavijo vsem sodiščem. Kjer še ni takih društev, zlasti v večjih mestih, bi bilo želeti, da se ustanove, jako hvalevredno bi bilo, ako bi uradniki sodišč in državnih pravdništev, če treba, sami spodbujali k temu. (Iz u. 11. maja 1901, uk. š. 18. vsem sodiščem in državnim pravdništvom.) — Sodišča delujejo v tem pogledu odločneje, obzirnejo in z večjo pomočjo. — V nekaterih točkah pa bi bil še nadaljni razvoj tega delovanja pogoj bolj vspešnemu zakonitemu varstvu. O prilikah se opaža naziranjc, ki po mnenju just. min. ni pravo, da so sme radi grdega ravnanja z otroci očetovska oblast vzeti le s pogoji, označenimi v §§ 414 in 416 kz. Vendar nikakor ni izključeno, da se more po § 178. odz. tudi takrat odtegniti očetovska oblast, če se to smatra za „okolnostim primerno odredbo“, kadar kaz. postopek ni imel vspeha, ali če se ni niti uvedel. Iz primerjanj §§ 177 in 178 odz. se ne da sklepati, da se more očetovska oblast z razsodilom odreči samo, kadar se oskrbovanje in vzgoja zanemarjata popolno, da so pa radi zlorabe očetovske oblasti dovoljene samo drugo manj dalekosežne odredbe. Zadošča slučaj, da je dokazana težka poškodba na otroku, katere kaznovanje pa kazensko sodišče no more izreči radi zastaranja ali iz kazenskopravdnih vzrokov, ali da roditelji niso zanemarjali svojim razmeram primernega oskrbovanja in vzgoje, da pa svojo zakonito oblast zlorabljajo v to, da otroka napeljujejo k nenravnemu življenju. V takih slučajih je najbližje in neob- hodno potrebno sredstvo, da se otrok odtegne po § 178. odz. očetovski oblasti in tako obvaruje prod nevarnostmi, ki mu preto vsled njene zlorabe. — Ako se pa v kakem primeru ne vidi potrebno ali primerno, da bi se odtegnila očetovska oblast, določa § 178 odz., da jo mogoče se omejiti na manj dalekosežno odredbo. Zlasti je dovoljeno, da so na podlagi te zakonite določbo očetu odtegne skrbstvo o otroku samem ali njegovi imovini, da so otrok očetu vzame ter da v oskrbo drugi rodbini ali pa v kak zavod ali otroško zavetišče. Potem oče nima več pravice, da bi brez privoljenja od sodišča določil otrokovo bivališče ter otroka zahteval od zavoda ali društva nazaj. Podobno se sme ukreniti proti nezakonski materi po § 169. odz. in proti zakonski materi po § 218 odz. Ako se izkaže potreba, otroka odvzeti roditeljem ter ga izročiti drugam v oskrbo, so mora to vselej odrediti s formelnim sklepom v zmislu § 178. odz. — Sodišče ima skrbeti, da se otroci po sodnih organih ali drugače odvzamejo roditeljem tor rednikom pripomoči do vseh potrebnih izkazih (Iz u. 10. apr. 1902, š. 7493 predsedništvu viš. dež. sod. na Dunaju, v uk. 1902, s. 96). — Posebno važno je, da skrbstvena sodišča pozvejo, kadar jo dete izpod 14 let zakrivilo kak pregrešek ali prestopek, ali ako je policijsko oblastvo samo po § 273 k. z. kaj odredilo. Vsled razp. min. za notr. stvari od 20. jul. 1904, š. 24752 so imajo skrbstvena sodišča vselej obveščati o takih odredbah. — Zborna sodišča in kaznilnice imajo skrbstvena sodišča obvestiti najkasneje 1 mesec prej predno se radi hudodelstva ali pregreška obsojeni mladostnik izpusti iz kazni. To velja tudi o mladostnikih, ki so izpuste iz kake po-boljševalnice. Skrbstvena sodišča morajo o takih prilikah zaslišati mladostnikovega zastopnika, kaj naj se ukrene, da se mladostniku pomore vsaj v prvi dobi in da se obvaruje novih zagreškov. (Iz u. 23. jul. 1904, uk. 13.) • Kadar so nedorasli izpod 14 lot obdolženci ali obtoženci, naj k glavni in vzklicni razpravi navadno no hodijo brez zakonitega zastopnika, ki naj se torej redovito vabi k razpravi. (Iz u. 23. maja 1906, uk. 9. o pravni pomoči nedoraslim in mladoletnim v sodnem kaz. postopku). Kazenska izvršitev za nedorasle in mladostne v jetnišnicah zbornih in okrajnih sodišč ter v kaznilnicah je posebno urejena z u. 30. sept. 1905, uk. 15. Kazenski postopek pred posebnimi kazenskimi senati za mladostne, oziroma pred posebnimi varstvenimi sodniki se je odredil z u. 21. okt. 1908, uk. 18. Ukaz pravos. ministra 4. sept. 1908, dz. 192.0 obveščanju občinskih predstojnikov o civilnosodnih odredbah, ki jih je beležiti v imenikih volilcev: Da se obč. predstojnikom olajša tekoče popravljanje imenikov .... so nalagajo sodiščem v naslednjem označene sodne odredbo, ki so naperjene proti avstrijskemu državljanu v starosti več nego 24 let, naznanjati predstojniku občine, v kateri ima ta oseba svoje bivališče. Občinskim predstojnikom je poročati naslednje odredbe: I. Podaljšanje očetovske oblasti ali varstva, stav-Ijenje pod skrbnika in razveljavo vsake take odredbe; 2. razglasitev konkurza, nadalje v primerih trgovskega konkurza podelitev zopetne usposobljenosti prezadolžencu glede pravic, oznamenjenih v § 246 konk. reda, 25. dec. 1868, dz. 1 iz 1. 1869.), v drugih primerih konec konkurza; — 3. odvzetje očetovsko oblasti in razveljavo te odredbe. V poročilu občinskemu predstojniku bodi: datum, številka in predmet sodne odredbe ter ime in priimek, opravilo in bivališče osebe, katere se tiče .odredba. — V obvestilu občinskega predstojnika o odvzetju očetovske oblasti jo navesti tudi rojstveno dneve otrok, ki pridejo pod tuje varstvo. Ako izstopijo ti otroci (če jo več otrok, zadnji otrok) pozneje iz varstva iz drugih razlogov, ne zaradi tega, ker so dosegli doletnost, jo poročati občinskemu predstojniku tudi o tem, da jo nehalo varstvo, sklieuje se na odredbo o odvzetju očetovske oblasti. (Kako se prevzame in vodi varstvo.) I. Predvsem naj se sodišča potrudijo, da vzbudijo v prebivalstvu prepričanje, da upravlja varuh uradni posel (§ 204 odz.) ter da s tem, da varstvo prevzame in ga zakonito vrši, izpolnjuje svojo dolžnosti napram človeški družbi tor dolžnost ljubezni do bližnjega, da si tedaj vesten varuh pridobi zaslug za občino, državo in človeško družbo sploh. Pri neopravičenih poskusih, odkloniti varstvo, se imajo sicer presoditi natančno vsi zakoniti izgovori (§§ 193 do 195. odz.); obenem pa naj se sodišče potrudi, da obotav-Ijalca pregovori s primernimi vgovori in zlasti s tem, da povdarja pomen varstva iz stališča človekoljubja in socijalnih koristi, da bi se potem, če se odklonitev varstva zavrne za neopravičeno, za varovanca ozlovoljen ne brigal. — Gledati se ima na to, da se varovanca preskrbi resnično in vspošno varstvo, kakor ga zahteva zakon. II. Potrebno je, da sodišča pazijo, da se tam, kjer še to ni v navadi, ta splošna dolžnost prevzemanja varstev razdeli sorazmornojo. To naj se obenem skuša doseči s tem, da se sestavljajo imeniki za varuhe sposobnih mož. III. Sodišča morajo paziti tudi na to, da se zaradi varstva in vzgoje varovancev zavzamejo skupni verski in stanovski ter strokovni in gospodarstveni sloji. IV. Priporoča so zlasti pri nezakonskih otrocih, da se pozove mati, da naj predlaga, kodo bodi varuh. — Pri imenovanju sovaruha po § 211. odz. je tak predlog obvezen; skušnje sodišč pa uče, da jo tako predlaganje tudi sicer umestno. V. Sodišča naj po okolnostih skušajo, da odpravijo ovire za redno opravljanje varstvenih poslov s tem, da delegirajo drugo varstveno sodišče (§ 31 jn.) ali vsaj s tem, da izročijo drugam nadzorstvo in skrbstvo za varovanca (§ 111. ju.) ter postavijo drugega varuha (§§ 194, 254 odz.). — Ob uradnih pregledih treba paziti, da so navedeni predpisi izpolnjujejo. (Iz. u. 16. jan. 1902, uk. 4.) Olajšave v občevanju varuhov s sodišči (— posebne poštnine proste dopisnice —) dajo u. 9. marca 1906, uk. 7. Zaradi otroškega varstva so se 1. 1906 osnovala občinska sirotinska svetovalstva. Predsedstvo višega dež. Sodišča v Gradcu je tedaj poslalo podrejenim sodiščem tudi v slovenskem jeziku „Navodilo za opravila članov občinskega sirotinskega svetovalstva (sirotinskih svetnikov) in zaupnikov (sirotinskih skrbnikov).“ To sveto-valstvo je pomožen ustroj za opravila, ki pristoje varstvenemu sodišču, osobito za nadzor osebnih razmer varovancev. Vsak sirotinski svetnik ima za vsakega v nadzor mu odkazanih varovancev poseben list (karto), ki ga z pooblastitvijo varstvenega sodišča, napisano na njem, poverja za varovančev obisk. Svetnik ima o nadzorstvu poročati letno, ako treba, pa tudi med letom. V zaščito bedni in zapuščeni deci in mladini, ki je v vzgoji zanemarjena ali se je bati, da se zanemari, so se skoro v vsakem okrajnosodnom okraju osnovala društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, za katerili prospoh so imajo največ truditi sodni predstojniki. Više dež. sodišče v Gradcu je v tem pogledu izdalo razpise od 27. nov. 1907 Preš. 16755/7, 16783/7 in 17033/7. 2/5 2/5 . 3/6 Na sodelovanje sodišč in šolskih oblastov za otroško skrbstvo in varstvo, ki so ima vršiti po novem šolskem in poučnem redu za narodne in meščanske šole, opozarja ukaz prav. min. 18. okt. 1905, uk. 19. (O pridržavanju mladih ljudi v poboljševalni ca h.) Osebe, ki še niso prestopile osemnajstega leta, se smejo oddati v poboljševalnice za mlade poboljševance in dokler še ni poskrbljeno za ustanovitev poboljševalnic, v posebne oddelke prisilnih delavnic, ki so določeni izključno za sprejem mladih poboljševancev, ali v zasebne poboljševalnice za mlade ljudi, ki imajo zato državno dovoljenje; to se more zgoditi v sledečih slučajih : 1.) na podlagi sodnega razsodila o dovolitvi zadrževanja v poboljševalnim, 2.) na podlagi odredbe varnostnega oblastva, 3.) razven navedenih slučajev pridrževanja mladih v poboljševalnim more to tudi na predlog zakonitega zastopnika (tudi zakonskega očeta) za vzgojno odredbo v zmislu § 16. odst. 2., z. 24. maja 1885, dz. 90. odrediti varstveno in skrbstveno oblastvo. To vzgojno sredstvo se lahko vpo-rabi tudi pri otrocih pod desetimi leti, kolikor je pio pravilih javnih in zasebnih poboljševalnic, ki se pri izvršitvi vpoštevajo, mogoče sprejemati otroke v tej starosti. O sprejemu v poboljševalnico v teh slučajih no odloča politična deželna komisija, ker so tu ne ravna o oddaji v poboljševalnico, ki jo je odredilo kazensko sodišče ali varnostno oblastvo, temveč za vzgojno odredbo, ki spada v zasebno pravo. Za izvršitev je pristojno varstveno in skrbstveno sodišče, kateremu ako treba, pomorejo varnostna oblastva. Pred izvršitveno odredbo se ima varstveno in skrbstveno sodišče sporazumeti zaradi sprejema poboljševanca z deželnim odborom, pod kateri spada dotični zavod ali s predstojnikom zasebno poboljševalnico. Pri tem so mora zlasti tudi ugotoviti, kako da naj se pokrijejo troski za pridrževanjo. Take odredbe so dajo izvršiti navadno samo takrat, kadar ima tioške poravnati zakoniti zastopnik mladoletnika ali osebe, ki ga morajo vzdrževati, ako se dobi pokritje v lastni imovini mladoletnika ali če jih prevzamejo zveze, poklicane za preskrbo siromakov, oziroma, če se morajo poravnati vsletl zakonitih predpisov. — Koliko časa mora trajati pridrževanje v poboljševalnim, določa skrbstveno oblastvo, morda v mejah, označenih v pravilih zavoda, ako so se pri oddaji nodolotnega priznala. (U, 7. maja 1903, uk. 14.) Izvajanje v u. 7. maja 1903, uk. 14 se jo pri oni točki napačno razumevalo, ki se tiče oddaje mladih ljudi v poboljšavalnice vsled odredbe varstvenega in skrbstvenega sodišča. Omenjeni pomisleki izgvibe veljavo iz leteh nagibov: V zmislu z. 94. maja 1885 dz. 90, ločita se pridrže-vanjo mladostnih na podlagi sodne razsoje in na podlagi odredbe varnostnega oblastva, torej odredba pridrževanja iz javno varnostnih razlogov in oddaja mladostnih v po-boljševalnice kakor vzgojno sredstvo. Kakor ob vporabi drugih vzgojnih sredstev, je zato pred vsem merodajno mnenje in presoja zakonitega zastopnika. Radi odločilnega upliva, ki ga ima taka odredba, je treba vodno pritrditve po skrbstvenem oblastvu. Sodišče posreduje pri tem kakor skrbstveno oblastvo, uporabljajoč potrebna sredstva, predpisana v veljavnem privatnem pravu v §§ 178 in 217 odz., z namenom, da se prepreči ali da se odstrani preteče zanemarjenje varovančevo. Navedena odredba jo le izvajala, da je za oddajo v poboljšovalnico, ki se ima zgoditi iz vzgpjevalnih razlogov, pristojno sodišče, o nasprotnih drugih slučajih pridrževanja pa da je za izvršitev pristojna politična deželna komisija. — Seveda ni treba posredovanja sodnih organov ali uporabe prisilnih sredstev, da se nedoletnik spravi v zavod, ako to provzroči njegov zakoniti zastopnik sam. (Iz. uk. 31. oktobra 1903, š. 21076 v uk. 1903, s 256.) (Dopolnjevanje krstnih in rojstnih knjig.) Ker včasih v tozemstvu rojene osebo sploh niso vpisane v krstne ali rojstne knjige, se sodiščem naroča, da, čim pri kaki priliki, zlasti pri poizvedovanju rojstnih podatkov o varovancih opazijo kako tako nepopolnost knjig, to nemudoma javijo politič. okraju, oblastvu prve stopinje, ki potem, ko je izvršilo potrebno poizvedbe, preskrbi dotični sklep polit, deželnega oblastva o izpopolnitvi knjig. (Dvd. 5. apr. 1844, zjz. š. 799). Ni treba naročati zakonitemu zastopniku nevpisanega varovanca, da bi sam skrbel za izpolnitev matrike. (U. 1. februarja 1900, uk. 5.) (Izdaja ubožnih spričeval.) Za varovance in oskrbovance sme izdati to spričevalo tudi varstveno in skrbstveno oblastvo. (§ 65. cp.) Proti odrčki spričevala po varstvenem in skrbstvenem oblastvu so dovoljeni pravni pomočki, dopustni v postopku v stvareh nespornega sodstva. (U. 26. maja 1897, uk. 130, § 20.) Osebam, ki so v varstvu ali skrbstvu, se sme pravica revnih dovoliti le tedaj, ako se v zmislu cp. morejo prištevali revnim oni sami in pa tudi oni njih svojci, katerih zakonita dolžnost je za nje skrbeti ali jih vzdrževati. Ako sodni uradnik varstvenega ali skrbstvenega sodišča, ki je poročevalec v varstvenih ali skrbstvenih stvareh dotičnoga varovanca, more iz svojega znanja zadevnih razmer potrditi, da so imovinske razmere oseb. ki pridejo v poštev pri oprostitvi pristojbin, ubožne v zmislu § 63. cp., smo varstveno in skrbstveno oblastvo tudi brez prilaganja izpolnjeno vpraševalne pole o dotičnih imovinskih razmerah izdati spričevalo, kakor ga omenja § 65, odst. 4. cp. Posebno določbo tar. post. 75 p. z. 9. fobr. 1850, dz. 50. in fin. u. 21. nov. 1892, dz. 202 se ne uporabljajo več. (U. 28. doc. 1897, dz. 306, § 9. odst. 3.) § 182. Ako kedo napravi redovno obljubo, ki provzroči po zakonu izgubo proste uprave z imovino, mora sodišče postaviti skrbnika za ono imovino, o kateri ni ničesar ukrenil med živimi. § 183. Ako inozemec zapusti 'nedoletnega otroka v avstrijski državi, mu mora sodišče postaviti varuha za toliko časa, dokler pristojno inozemsko oblastvo ne ukrene kaj drugega.1) § 183. 1. § 183. velja le za nodoletne otroke ino-zomcev, ki imajo tudi svojo redno bivališče v inozemstvu. Ako ima oče svoje bivališče v tozemstvu, izvršuje tuzemsko sodišče vso varstvene in skrbstvene posle. 28. jan. 1890, št. 899, Now. III. 133; (7. maja 1889, š. 5475, Zb. 12727.) 2. Ako imajo v tozemstvu bivajoči otroci inozemca v inozemstvu varuha, morajo tozemska sodišča odkloniti varstveno- in skrbslveno-oblastvone odredbe. 29. apr. 1902, š. 6112, Not. Z. 1902/24. III. O postopku v 'varstv. stvareh. §§ 182-183. 141 1) Avstrijska sodišča imajo v zmislu §§ 183 in 219 pat. 9. avg. 1854, dz. 208 dolžnost, v avstrijski državi nahajajočim se nedoletnim otrokom inozemcem, in pa tu bivajočim polnoletnim inozemcem, ako nastane potreba postaviti varuha oziroma skrbnika dotle, dokler pristojno inozemsko oblastvo no odredi kaj drugega, ne glede na to, kako se v tuji državi godi z avstr, podaniki. (Iz u. 10. okt. 18ti0, š. 14939 viš. dež. sod. na Dunaju.) a) (Anglija.) Povodom posebnega slučaja je o. in kr. ministrstvo za vnanje stvari poizvedelo za določbe angleškega prava, ki se tičejo mednarodnih vprašanj varstva in skrbstva. — Na stavljena vprašanja je bil sledeči odgovor v neki notici Foreign Offize: 1.) Angleški tribunali imajo zakonito oblast, postavljati varuhe nedoletnim angl. podanikom, ki bivajo v 3. Ako inozemsko oblastvo ustavi svoje varstveno-ali skrbstveno-oblastne posle glede inozemskega v Avstriji bivajočega varovanca ali oskrbovanca, jih mora takoj prevzeti po jn. pristojno sodišče v zmislu § 183, ne da bi poizvedovalo preje o pooblastitvi tujega sodišča. Za to tudi ni treba delegovanja (izjava najviš. sod. v uk. 1900, str. 254). 4. Nodolotni inozemki, ki z možitvijo pridobi avstrijsko državljanstvo, tozemsko sodišče nima postaviti varuha. 31. dec. 1878, š. 14538, Zb. 7267. 5. Po § 183 postavljeno varuštvo se opravlja po avstrijskem zakonu, ako državne pogodbe no določajo ničesar drugega. 15. jun. 1898, š. 8148, uzb. 2, Zb. 224. 6. Tozemsko sodišče ni upravičeno, da bi odobrilo prodajo inozemskim nedoletnikom lastnih tozemskih zemljišč. 4. jan. 1870, š. 14725, Zb. 3642. 7. Postavitev začasnega skrbnika umobolnemu ino-zemcu, ki je le mimogrede v tozemstvu, ne vtesnjuje njegove dejanske zmožnosti, temveč jo jo imeti le za skrbstvo v zmislu §§ 21. in 269. odz. Tudi ni treba za njo odločbe zbornega sodišča v zmislu § 109 jn. (Mnenje najviš. sod. 12. jul. 1898, š. 288 praes., uk. 1898 str. 194.) a,) K § 183. Ako se tozemec, ki je pod skrbstvom izseli in pridobi tuje državljanstvo, je le sodišče njegove nove domovine pristojno, da prekliče skrbstvo. 12. jan. 1886, š. 86. Zb. 10892. inozemstvu, toda to svojo pravico vrše le tedaj, ako imajo nodoletniki v Angliji kaj lastnine, ali če je sicer kak vzrok za tako imenovanje. — 2.) Angleški tribunal ima pravico, da imenuje varuha po svojem mnenju, oziraje se na koristi nedoletnika. Ako ni posebnih povodov, pa no odstavi varuha, ki ga je oče postavil v oporoki. — 3.) Kjer je nedoletnikom v prid, postavijo angleški tribunali varuhe tudi tujim nedoletnikom, ki bivajo trajno ali začasno v Angliji. V takih slučajih so običajno no izvrši začasno imenovanje, ker tribunal lahko vsak čas varuha, če treba, odpusti iz službe. — 4.) Tribunal ima isto di-skrecijonarno oblast pri postavljanju varuha inozemskim ali angleškim nedoletnikom. — G.) Določbo za pravno varstvo blaznih so v bistvu iste, četudi se v njih nahajajo gotove oblikovne razlike. Varuhi blaznih so takozvani „komitees“. — 6.) Vselej, kadar poseduje angleški nedoletnik ali blaznik v Angliji kako zemljišče, ukrene tribunal, ako se obrne nanj, korake, ki so običajni pri postavljanju varuha ali „komitees-а“. Ni sicer absolutnega pravila, da se morajo samo taki angl. podaniki izbrati za to mesto, ki rodno bivajo v sodnem okolišu dotičnega sodišča, toda naravno je, da imajo prednost ono osebe, ki trajno bivajo v kraju, kjer bodo opravljali svoj posel in jih vedno lahko nadzoruje tribunal. (U. 24. okt. 1874, š. 14380.) Angleška vlada se je za posamezni slučaj izrekla, da so z ozirom na zakone veljavno v Angliji glede ne-imovitih blaznih ne smatra upravičeno, da na kak način skrbi za hrano v tuzemstvu na duhu obolele, revno, samsko Angležinje ali za nje vrnitev v domovino. (V. 12.apr. 1869, š. 4260, viš. dež. sod. na Dunaju.) (Rusija.) Splošne naredbe (§§ 21, 33 in 293 odz., §§ 183 in 210 nesp. post. ter u. 10. okt. 1860, š. 14939), po katerih se ima tu bivajočim inozemcem, ako treba skrbstva, za toliko časa postaviti skrbnik, da pristojno inozemsko oblastvo ne ukrene kaj drugega, veljajo tudi za ruske podanike. (Jz u. 7. okt. 1887, uk. 32, vsem sodiščem.) (Srbija.) Ako zapusti pripadnik avstro-ogrsko monarhije v Srbiji ali pripadnik knježevine (sedaj kraljevine) Srbije v Avstriji ali Ogrski nedoletnega otroka ali ako nastopi pri pripadniku avstro-ogrske monarhije, bivajočem v Srbiji, ali pri pripadniku Srbije, bivajočem v Avstriji ali Ogrski, potreba, da se postavi skrbnik, ima pristojno III. O postopku v varstv. stvareh. § 184. 143 lokalno oblaatvo sporazumno s konzularnim zastopnikom uradnega okraja ali, če ga ni, z najbližjim konzularnim zastopnikom postaviti varuha ali skrbnika za toliko časa, da pristojno domovinsko oblastvo ne ukrene kaj drugega. (Pogodba 6. maja 1881, dz. 89, za 1. 1882, čl. VHI.) (Švica.) Po čl. 88, švicarskega zveznega zakona 25. jun. 1891, glede civilnopravnih razmer naseljencev in prebivalcev, se ima v Švici za inozemca odrejeno varstvo na zahtevo oddati inozemskemu pristojnemu domovinskemu oblastvu, ako velja isto v inozemski državi. (Uk. 1892, s. 148.) Predpisi o pristojnosti v varstvenih in skrbstvenih stvareh inozemcev, nahajajoči se v §' 183. nesp. post. in v drugih predpisih, kakor tudi določila v državnih pogodbah o zapuščinstvu, varstvu in skrbstvu, ostanejo po jn. v veljavnosti. (Jn. čl. Vlil. š. 8.) § 184. Ako se kedo radi umobolnosti ali zapravljivosti postavi pod skrbstvo, ali ako se podaljša očetovska oblast ali varuštvo preko zakonite dobe; mora sodišče v onih kronovinah, kjer je uveden notarijat, poleg tega, da izda predpisani razglas,1) o tem posebej obvestiti javnega notarja, v čigar okraju se je slučaj pripetil. Ј) Vsebina dotičnoga razglasa ima biti: L) Imenovanje sodišča; 2.) ime, priimek, posel in bivališče varovanca; ako treba tudi njegova starost; 3.) podatek, če se tu ravna za nadaljevanje očetovske oblasti ali varstva ter eventuelno čas, katerega ima to dalje trajati, potem, ako so je odredilo skrbstvo, če se je to zgodilo radi blaznosti ali slaboumnosti ali radi zapravljanja; 4.) ime, priimek, posel in bivališče zakonitega zastopnika; 6.) dan sodno odredbe, (Iz. u. 14. dec. 1885, uk. 83.) Sodiščem prve inštance se znova naroča, da se imajo vedno natančno ravnati po navedenom ukazu. (Iz u 15. dec. 1896, š. 25370, uk. 43.) Just. min. naroča sodiščem prvo stopinje, da insor-cijo skrbstvenih ediktov preskrbe kar najhitreje ter prosi predpostavljena predsedništva, da tudi v tem pogledu nadzorujejo. (U. 25. maja 1896, š. 10617, uk. 15.) Glede kumulacije razglasov glej § 214 su. Zdravniško vodstvo zasebne blaznice ima tekom 24 ur naznaniti zbornemu sodišču prvo stopinje, v katerega okolišu leži zavod, da je sprejelo bolnika ter prositi za potrdilo tega sprejema. Tega naznanila samo tedaj ni treba, če ni dvoma, da se bolnik nahaja še v očetovski oblasti. Ako doseže tak bolnik tekom svojega bivanja v zavodu 24. leto, je to treba naznaniti gori omenjenemu sodnemu dvoru z natančnejšimi podatki o bolnikovih osebnih razmerah. Isto se mora zgoditi, ako nastopijo okolnosti, katerih posledica je sprememba v osebi zakonitega zastopnika, ako za te okolnosti že itak ni moralo zvedeti varstveno in skrbstveno oblastvo. (U. min. za notr. stvari 14. maja 1874, dz. 71, § 9.) O izpustitvi ozdravljenih bolnikov, ki so nahajajo v skrbstvu, mora zavod obvestili dotično sodišče, (ondi §§ 9 in 12). Tudi javne blaznice morajo poročilu predpisana v §§ 9 in 12 pošiljati sodnim oblastveni označenim ravno tam. (§ 22.) Ako se rudniškemu podjetniku postavi skrbnik, ima pristojno sodišče to javiti rudniškemu oblastvu ter naznaniti ime postavljenega oskrbnika. (Rud. z. 251. maja 1854, dz. 146, § 189.) Z ozirom na dolžnost naloženo notarjem v § 116, e) not. r., da morajo voditi ravno tam omenjeni seznam, sme posebna v § 184, ces. pat. 9. avg. 1854, dz. 208, predpisana obvestitev notarja, v katerega okolišu so je slučaj zgodil odpasti, tedaj, kadar se v časnik, določen za uradne objave, uvrsti razglas, ki razglaša omejitev dejansko zmožnosti. (U. 6. sept. 1888, dz. 39.) Sodiščem se naroča, da izvršijo preiskavo o skrbstvu radi zapravljivosti kar najhitreje ter torej pospešijo odločbo. (Iz u. 2. marca 1886, uk. 7.) § 185. Vse razprave v varstvenih in skrbstvenih stvareh, bodisi da se opirajo na pismene vloge ali ustno prošnjo stranek, ali pa se začno uradoma, se pred sodiščem praviloma opravljajo ustno. Izprevidu sodišča se prepušča, da zasliši v važnih in dvomljivih slučajih, predno ugodi varuhovim ali skrbnikovim predlogom, tudi prisotne bližje oskrbovančeve sorodnike in njega samega, ako more presojati o svoji stvari.1) ') Pri razpravah radi postavljanja skrbnika ubogim, blaznim ali slaboumnim se imajo potni troški in dijete sodnih odposlancev, troški za pot in hrano tor pristojbine izvedencev, končno troški za potrebno uvrstitev razglasov v časnikih poravnati iz državne blagajne. Toda sodišča imajo dolžnost, da. potne troske ter one za hrano, kakor tudi pristojbine odmerijo natančno in vestno. (U. lin. min. 8. fobr. 1853, dz. 110.) Zaradi oprostitve pristojbin ubogih, ki se nahajajo v varstvu ali skrbstvu, gl. § 65. cp., u. 23. maja 1897, uk. 130, ter u. 28. dec. 1897, dz. 806, § 9, pri § 181, nesp. post. § 18(5. V §§ 207. in 208. odz. predpisano si-rotinsko knjigo treba voditi po obrazcu št. IX.1) in pri vpisovanju se je sklicevati rta izkaze, na katere se opirajo vpisi. Predstojnik sodišča mora skrbeti za to, da se izpolnijo razpredeiki vselej takoj, kadar se opravilo pripeti in ne še-le koncem leta ali sploh pozneje. ’) Sedaj po F. 31. k opravilnemu redu. Odobritev pogodeb nedoletnikov: a) sploh; § 187. Odloki, s katerimi se odobrujejo opravila ali pogodbe, ki so se sklenile v imenu ne- § 185. 1. Preiskovanje dušnega stanja po zdravnikih ima voditi sodni komisar in pridejati svoje lastno mnenje. 5. apr. 1893, š. 3922, Zb. 14660, Not. Z. 1893/30. 2. Troske poizvedeli o predlogu na podaljšanje va-ruštva treba plačati iz varovančeve imovine, tudi ako se je predlog zavrnil. 28 jan. 1890, š. 728, Zb. 13134. 3. Troske po skrbstvenem sodišču odrejenega preiskovanja dušnega stanja treba izterjati iz imovino preiskovanca. 30. jul. 1907, š. 9543, ÖZB1. 1907/10; — predlagatelj jih tudi tedaj nima trpeti, ako so je stavljenje pod skrbstvo odreklo. 10. apr. 1906, š. 5764, JB1. 1906/26; 3. maja 1905, š. 7164, JB1. 1906/13). 10 (20) doletnikov, se morajo osnovati pri zbornih kakor tudi pri okrajnih sodiščih vselej pismeno. Razlogi, ki so odločili sodnika za odobrenje, se morajo pristaviti osnutku odloka, tudi če se ne zdi potrebno, da bi se razglasili strankam. § 188. Pogodbe, s katerimi se razpolaga z imovino in dohodki nedoletnika, se morajo omejiti, ako se to lahko zgodi brez očitne škode, na varstveno dobo, zlasti se glavnic ne sme nalagati brez pogoja odpovedi za dalj časa kakor nedoletnost traja, niti sklepati za dalj časa družbenih, najemnih in zakupnih pogodeb. Vendar pa mora sodišče dovoliti tudi dalj časa tekoča plačila in celo dosmrtno preživnino iz varovančeve imovine in odobriti o tem sklenjene pogodbe, ako je to očividno v korist ne-doletniku.1) Zakupovanje večjih posestev ali gospodarstev se sme vršiti praviloma le z javno dražbo. ’) Glede odprave dedičev-varovancev pri prevzetju kmetijskih posestev po sodiščih glej u. 12. dec. 1896, uk. 42. pri § 165. § 187. 1. Poravnava radi preživljanja nezakonskega otroka se sme odobriti brez pridržka morebitnih bodočih otrokovih pravic. 1. jul, 1880, š. 7760, Zb. 8037; — ravno tako tudi poravnava, da se otročji zahtevek odpravi popolno. 6. marca 1901, št. 2203, Zb. 1319, Not. Z. 1091/20. 2. Poravnava o odpravi nezakonskega otroka se sme odobriti le po uradnih poizvedbah o imovinskih in pri-dobninskih razmerah udeležencev. 19. febr. 1896, š. 2160, Zb. 15413. 3. Ni dovoliti, da bi se začela očividno brezvspešna pravda. 10. jan. 1900, š. 520, Zb. 844. 4. Druge osebe nimajo pravice rekurza proti odobritvi ali zabranitvi kakega opravila. 19. maja 1885, s. 5795, Zb. 10577; — tudi ne otrokova mati proti odobritvi poravnave med varuhom in nezakonskim očetom. 12. maja 1896, š. 5438, Zb. 15786. § 189. Za najme z navadno odpovedjo, ter za dajanje v zakup posameznih manj vrednih delov posestva in to za obroke, ki so v deželi navadni, sme sodišče za vsak primer posebej varuhu splošno podeliti dovoljenje, ne da bi mu bilo treba predložiti najemno ali zakupno pogodbo. Zadolžnice in druge pismene pogodbe za varovance, katerih varuhi niso izkušeni v pravnih poslih, mora zlasti pri okrajnih sodiščih sodnik sam osnovati in po zaslišanju varuha in drugih udeležencev odobriti. Razun tega slučaja naj varuh predloži sodišču v odobritev popolen osnutek zadolžnice ali pogodbe, katero mora sodišče natančno preskusiti in, ako treba, po zaslišanju udeležencev izpraviti. Po odobrenju osnutka treba provzročiti odpravek pogodbe ali zadolžnice, izvirnik pa shraniti pri razpravnih spisih, ako ni pripraven, da bi se položil v depozitnem uradu. Dano odobrenje se potrjuje z uradnim po-svedočilom, ki se mora napisati na izvirno listino samo. b) Glede privolitve za ženitev. § 190. Sodišče ne sme dovoliti ženitve ne-doletnika, dokler ne dobi povoljnega pojasnila o imovini in dohodkih, kakor tudi o osebnih lastnostih in razmerah bodočega zakonskega druga, dokler ne povabi nedoletnika samega in se ne prepriča po njegovi lastni izjavi, izrečeni v od- § 189. 1. Potrdilo danega skrbstveno-ohlaatvenega odobrila na pogodbeni listini se ne sme odreči radi tega, ker je oskrbovanec med tem umrl. 2. dec. 1891, š. 14244, Zb. 14014; 14. jan. 1890, š. 333, Zb. 13106. 10' (20) sotnosti varuha in bodočega zakonskega druga, da je njegov prosti, dobro premišljeni sklep, stopiti v ta zakon. Ako je varovanec od sodnega kraja preveč oddaljen, se lahko zaprosi kako njemu bližje sodišče, da ga o tem zasliši. Dovolitve za ženitev se ne sme dati, dokler ni izgotovljena ženitna pogodba in dokler niso udeleženci edini o pogojih, katere je sodišče določilo v korist varovanca.') *) če stopi varovanec brez dovoljenja varstvenega oblastva v zakon ter je deželno sodišče to zakonsko oviro uradoma preiskalo in z naknadno podeljenim dovoljenjem odstranilo, .... se določa: a) da nima samo varuh, temveč tudi varstveno oblastvo pravico izpodbijati v zmislu §§ 94 in 96 odz. veljavnost brez njegovega dovoljenja sklene-nega zakona nedolotnikov, da pa se b) o postopku, po katerem se jo v takih slučajih treba voditi v obče, no more dati nobenega naročila, temveč se mora prepustiti previdnosti in razumnosti sodnikovi, kako da je treba v posameznem slučaju ravnati. Sploh naj se varstvo toliko časa ne poslužuje svoje pravice izpodbijati zakon, dokler se strinja s koristjo varovanca. Sicer c) v slučajih, ko varstveno oblastvo zakon naknadno dovoli, ni potreba zopetne svečane izjave pred dušnim pastirjem in dvema zaupnima pričama, kakor določa § 88 odz. torej d) tudi ni treba zopetnega blagoslova. (Dvd. 22. septembra 1821, zjz. 1802.) § 191. Odlok, s katerim se nedoletniku dovoli, da sklene ženitev, mora obsegati razun imena in priimka ženina in neveste tudi ime va- § 190. 1. Ženitni pogodbi jo odreči odobritev, ako se dota ni zavarovala, le tedaj, kadar se je dota dala iz imovine nedoletne neveste. 23. novembra 1892, š. 13480, Now. III. 258. 2. Ni odobriti dedinske pogodbe mod ženinom in nevesto, v kateri se odreja flidi o čotrtinki pridržani v prosto razpolaganje. 27. sept. 1860, š. 11445, Zb. 1199. ruha ali varuhinje in sovaruha ter izrecno omeniti, da so ti dovoljenje dali ali odrekli. Ako prva stopinja proti volji varuha dovoli zakon, ali ako nadsodišče dovoli od prve stopinje odbito ženitev, mora imeti odlok tudi pristavek, da se sme ženitev skleniti še-le tedaj, kadar bo s sodnim potrdilom brezdvomno izkazano, da je zadobil odlok pravno moč. Ako je varovanec ali njegov bodoči zakonski drug vojak, ki se ne more poročiti brez dovoljenja svojega predstojnika, tedaj se ima odloku pristaviti izrecni pridržek, da se ženitev ne sme skleniti preje, dokler se ne dobi dovoljenje vojaškega oblastva.1) 1) Vojn. z. 11. apr. 1889, dz. 41, g 50.: Ni dopuščeno nikomur oženiti se, predno kedo stopi v dobo naborni stavi podvrženo in dokler ne izstopi iz tretjega letnega razreda. Izimljejo so tisti, ki so bili izbrisani ob naboru ali ki v tretjem letnem razredu niso bili potrjeni. — Ob okolnosti h vrednih posebnega ozira, sme komu minister za deželno bran ali deželno oblastvo, kateremu se ta stvar proizroči, izimno dovoliti, da se oženi, ali to dovoljenje ne ustanavlja mu nikakih ugodnosti v izpolnjevanju vojne dolžnosti. — Kedor prestopi gori navedeno prepoved ter se oženi, se kaznuje z globo od 30—300 gld. — Sokrivca take nedovoljene ženitve zadeva ista denarna kazen in razim tega se ravna proti njemu po službenih predpisih, ako je v javni službi. § 61.: Brez dovoljenja vojaškega oblastva se ne smejo ženiti: a) Dejansko služeče osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne hrambe; — b) neuvrščeni novinci voj-stva (vojnega pomorstva) in deželne hrambe;— c) stalni dopustniki izmed liniji služnih, razven onih, ki so v zadnjih treh mesecih svoje službene dolžnosti v liniji, in onih, ki so na dopustu na podlagi § 32, II. odst. ali pa iz rodbinskih ozirov (§ 34, predzadnji odstavek); — d) častniki, ki so v pokojni stalež premeščeni, s probeležbo za lokalne službe; — e) osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne hrambe, ki so sprejete v kako preskrbovalnico za onemogle vojake (v kako invalidnico). Ko bi kedo prelomil to prepoved, se uporabljajo : a) Na dejansko služeče vojaško osebe vojaški kazenski zakoni in predpisi; na b) nedejansko služeče takšne osebo kazenska določila § 50. S sokrivci se ravna na isti način. — Vse osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne hrambe, ki niso tu imenovane, — z neuvrščenimi in nedejansko služečimi nadomestnimi rezervisti vred — ne potrebujejo za ženitev dovoljenja od vojaškega oblastva. § 192. Ako se mora napraviti o pravnem poslu nedoletnika notarski spis, mora sodišče zakonitega zastopnika preskrbeti s potrebnim poverilnim pismom. c) glede nalaganja glavnic. § 193. Varuh in sodišče sta odgovorna, da se gotovina varovanca, kolikor se je ne potrebuje, po predpisu § 230. odz. kakor hitro mogoče naloži plodonosno. Da se najde za to prilika, se ponudijo lahko posojila z naznanilom, ki naj se § 193. 1. Ako se je varovančev denar naložil na nezadostno hipoteko, je varstveno sodišče odgovorno za to. 11. dec. 1894, š. 14515, Zb. 15322; — poleg tega tudi varuh, ki je naložbo predlagal. 19. dec. 1889, š. 12989, Zb. 9705. 2. Skrbnik odsotnika je odgovoren, ako zastarajo kuponi sodno hranjenih papirjev. 31. marca 1880, š. 3300, Zb. 7909. 3. Tudi oče se lahko prisili, da pri sodišču položi hranilne knjižice otrok, ki so pod njegovo očetovsko oblastjo. 19. fobr. 1901, š. 2266, Zb. 1295, Not. Z. 1901/15. 4. Državni papirji, ki jih je kupil v zmislu čl. XI. in XII. z. 28. maja 1882, dz. 56 poštno-hranilni urad, so smejo pustiti v njegovi hrambi, tudi ako so last nedo-letnikov. 25. jun. 1902, s. 8738, GH. 1903/15, GZ. 1903/45. nabije pri sodišču, in ako treba uvrsti tudi v novine. O načinu nalaganja glavnic se ima vselej zaslišati varuh. Ako se naložitev na dovoljen način prepusti varuhu, mu mora sodišče naročiti, da se v primernem roku izkaže, da je izpolnil sodno naredbo.1) ‘) Bisere, druge dragocenosti in dolžna pisma, kakor tudi vso važne listine hrani sodišče (§ 22fl odz.). Na prošnjo udeležencev in s privolitvijo pristojnega sodišča se morejo vrednostni papirji, ki bi se morali po splošnih zakonskih določilih spraviti piri oblastvih ali sodnih položnih uradih, naložiti v svrho hrambe ali uprave pri avstro-ogrski banki s kavtelami, ki jih določi sodišče ter s pogoji, ki jih je določila banka za opravila take vrste. (01. 71. odst. II. pravil avstro-ogrske banke potrjenih z z. 21. maja 1887, dz. 51, oziroma s ces. odr. 29. sept. 1899, dz. 176.) § 194. Zakonito dopuščeni načini, kako je plodonosno nalagati denar nedoletnikov, so: 1. Nakup nepremičnin; 2. posojila zasebnikom proti zakonitemu varstvu na nepremičninah;1) 3. nakup avstrijskih državnih ali tem zakonito enakih javnih zadolžnic;2) 4. nakup zastavnih listov gališkega stanovskega kreditnega zavoda;3) 5. vloge pri avstrijskih hranilnicah, ki obstoje z javnim dovoljenjem, in pri Monte civico commerciale v Trstu, pri čemer pa vloge za po- § 194. I. Ogrski državni papirji so ne morejo uporabiti za naložbo pupilarnega imetja. 13. jun. 1894, š. 7138, Zb. 15148, Not. Z. 1894/29. 2. Vsote, ki jih hrani sodišče le mimogrede, treba plodonosno naložiti v hranilnico. 24. junija 1888, š. 8708, Zb. 12279. sameznega varovanca v nobenem primeru ne smejo presegati 500 gl. konv. denarja;4) 6. z nalaganjem v skupnih sirotinskih blagajnah,'1) ki so urejene po posebnih zakonskih določbah. ') Prim. § 1374 od/.. 2) Avstrijsko državne zadolžnice so one o splošnem dolgu avstro-ogrsko države in pa tudi one o državnem dolgu v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. — K splošnemu dolgu avstro-ogrske države spadajo: 1.) obligacije (obvoznice) za skupni državni dolg, ki ga je v papirju in kovanem denarju ustanovil zakon 20. jun. 1868, dz. 66 in ki se efektivno obrestuje s 4'2°/0, katerega pa jo z. 16. febr. 1903, dz. 37, večjidels premenil v obligacije, ki so davka prosto obrestujejo s 40/0 glaseč se na kronsko veljavo; — 2.) zadolžnice 4% avstrijskega posojila državne loterijo od 4. marca 1854; — 3.) zadolžnice 6 "/o n ega avstrijskega posojila državno loterije od 15. marca 1860; — 4.) premijski (nagradni) listi brezobrestnega avstrijskega premijskega posojila z dne 11. febr. 1864; 5.) zastavne listine državnih domen c. kr. priv. splošnega avstrijskega, zavoda za zemljiški kredit (Bodenkreditanstalt). K državnemu dolgu v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel spadajo: 1.) zadolžnice 4”/„nega državnega rentnega posojila v zlatu; — 2.) 40/0na renta v kronski veljavi. — 3.) SV/Zoiia davka prosta investicijska renta; — 4.) železniške državne zadolžnice; 5.) v državne zadolžnice pre-pečatene železniške akcije (delnice); 6.) železniške prioritetne obligacije, katerih izplačevanje jo prevzela država in sicer: Železniške državno zadolžnice, ki jih je država izdala povodom pridobitve železnice cesarice Elizabete, železnice ces. Fran Jožefa, prodarlsko železnico ter železnice Plzen Prizen (Kometov) na podlagi z. 23. dec. 1881, dz. 141, 8. apr. 1884, dz. 51, ter 8. jun. 1884, dz. 91, — delnice ces. Elizabetne železnice, ki so v zmislu § 12 v dogovoru 24. dec. 1880 in 28. jan. 1881, dz. 141 potom kolkovanja spremenjeno v državne zadolžnice; prijoritetne obligacije omenjenih že- leznic, katerih izplačilo je prevzela država. (Razgl. fin. min. 13. jun. 1887, uk. fin. min. 25.); — 4:,/4”/otne železniške državne zadolžnice izdane na podlagi z. 8. apr. 1884, dz. 51, povodom odkupa c. kr. priv. železnice cesarjeviča Rudolfa, kakor tudi 4°/0-ne prijoritetno obligacije to železnico, katerih plačilo je prevzela država; na podlagi z. 25. nov. 1891, dz. 1G4, s prepečatbo v državne zadolžnice spremenjene delnice in priorijototno obligacijo — izplačilo jo prevzela država c. kr. priv. gališko Karol-Ludvikovo železnice (razgl. fin. min. 13. jun. 1893, š. 3729, uk. fin. min. 28); 4°/,,no prijoritetno posojilo serija II. po 11 mil. mark, katerega plačilo je prevzela država na podlagi z. 27. dec. 1893, dz. 199 povodom pridobitve železnic avstr, družbe za lokalne železnice, kakor tudi 3°/0no prijoritetno posojilo iste družbe znašajoče 70 mil. kron; — od države na podlagivz. 27. dec. 1893, dz. 10, povodom kupa lokalne železnice černovice-Novosielica v plačilo prevzeto prijoritetno posojilo akcijske (delniške) družbe bulcovinskih lokalnih železnic za 5,000.000 kron (razgl. fin. min. 31. maja 1894, š. 2673, uk. fin. min. 22); — od države na podlagi z. 28. julija 1892, dz. 119, ob odkupu lokalne železnice Bisenerz-Vordernberg v plačilo prevzete 4 in 637 odz. dovoljeni meri se sme dovoliti le tedaj, ako je za vzdrževanje fidejkomisa neobhodno potrebna. — To dovoljenje sme po zaslišanju skrbnikov fidejkomisa in vseh znanih pričakovalcev dati najviši sodni in kasacijski dvor (z. 13. jun. 1868, dz. 61, § 3). § 234. Ako je fidejkomisni posestnik umrl, ne da bi se poslužil sodnega dovoljenja, zadolžiti fidejkomis, predno je torej izdal o prejetem denarju zadolžnico v pravilni obliki z zastavo fidejkomisa, ali predno je fidejkomisne glavnice v re- § 233. 1. Fidejkomis se sme do tretjine zadolžiti, tudi ako jo zadolžitev prepovedana v ustanovni listini. 24. maja 1870, š. 5954, Zb. 3797. 2. Zadolžitev do tretjine ni brezpogojna pravica fidejkomisnega posestnika in odobriti se sme le, ako jo za to zadostnih razlogov. 10. jul. 1895, š. 8324, JB. 1865/40. snici potegnil v depozitnem uradu, tedaj se ima dovoljenje, obremeniti fidejkomis, za ugaslo, in umrlemu fidejkomisnemu posestniku podeljena pravica ne preide niti na njegove prostolastne dediče, niti na fidejkomisnega naslednika. § 235. Prošnji za sodno dovoljenje, zastaviti fidejkomis, se mora pridejati natančen po navodilih §§ 636. in 637. odz. urejen račun fidejko-misne tretjine. § 23(i. Ako sestoji fidejkomis iz več posestev ali glavnic, tedaj se ima fidejkomisna tretjina izračunati od vsakega posestva ali glavnice posebej. § 237. Vrednost fidejkomisa se mora pri računu tretjine izkazati po nalašč za to opravljeni sodni cenitvi. Vendar se prepušča izprevidu sodnikovemu, da vzame po zaslišanju fidejkomisnega skrbnika in najbližjih pričakovalcev za podlago dovoljenju nadaljne zadolžitve cenitev, ki se je že po predpisih opravila pri vknjižbi starejših fidejkomisnih dolgov. § 238. Pri sodni cenitvi, ki naj bo temelj fidejkomisni tretjini, imajo izvedence predlagati fidejkomisni posestnik, potem skrbnik in najbližji pričakovale!, a sodišče jih ima imenovati po predpisih za sporne stvari. Fidejkomisni posestnik, skrbnik in pričakovale! smejo priti k cenitvi in opomniti vse, kar more služiti k pravi presoji fidejkomisne vrednosti. V to svrho jim mora sodišče naznaniti čas, kedaj se ima cenitev vršiti. Ako so nepremičnine pod realnim sodstvom kakega drugega oblastva, tedaj treba prošnjo za cenitev podati fidejkomisni stopinji, ki jo odpravi realni stopinji, katero obvesti o imenu in bivališču skrbnika in najbližjih pričakovalcev. § 23!). O proračunu, ki ga je fidejkomisni posestnik predložil o fidejkomisni tretjini in o dolgeh, sodišče po svojem previdu lahko zasliši skrbnika in najbliže pričakovalce. § 240. Preračun dolgov mora jasno kazati, koliko znašajo na fidejkomisnem posestvu bremeneči dolgovi, ki jih je napravil sedanji posestnik, njegovi predniki ali ustanovnik fidejkomisa sam, skupaj z ustanovami, bremenečimi na fidejkomisu, katere je le-ta odredil, ali druga volila, in koliko tretjine fidejkomisne vrednosti je po odbitku te vsote še neobremenjene. Dosmrtne pokojnine in druga za nedoločen čas ali za vedno odrejena zaporedna plačila se preračunajo v glavnico po pet od sto. Vsak dolg se določi s tistim zneskom, s katerim bi se lahko poravnal o času, ko se je vložila prošnja za obremenitev. Ako je torej plačilo opraviti z državnimi zadolžnicami ali v kaki drugi vrednosti, kakor se je posestvo cenilo, se izračuna dolg po zadnjem borznem kurzu. § 241. Odlok, s katerim se zastava fidejkomisa dovoli, mora imenovati znesek dolga kakor tudi letnih povračil v določenih vsotah, in ako je več fidejkomisnih posestev, določiti vsoto, ki se sme zavarovati na vsakem posestvu. Odlok treba vročiti skrbniku in najbližjim pričakovalcem tudi tedaj, kadar se niso zaslišali o prošnji fidejkomisnega posestnika. § 242. Pravna razmerja fidejkomisnega posestnika proti njegovim upnikom se ne presojajo po predpisih, kako se polagoma fidejkomisni dolgovi plačujejo, ampak po vsebini zadolžnic, katere je izdal on sam ali njegovi predniki, in po splošnih pravnih načelih. Ni mu zabranjeno, plačati z novimi zajmi (posojili), ako po fidejkomisu ni še zavezan, da plača dolg. § 243. Dolgov, ki so zavarovani le za dobo življenja posestnika na plodovih fidejkomisnega posestva, ni jemati v poštev pri preračunu fidej-komisne tretjine. Ako bi pa ti dolgovi ovirali obrestovanje in predpisano zaporedno plačevanje fidejkomisnega dolga, se sme fidejkomis le toliko zastaviti, kolikor se da varščina za predpisano povračevanje fidejkomisnega dolga in plačevanje obresti. Tudi se morajo letna plačila, kadar se potegne tretjina denarnega fidejkomisa, zavarovati z zastavno pravico na obrestih ostalih dveh tretjin. § 244. Fidejkomisni posestnik se ne more dovoljene zastavitve fidejkomisa posluževati več, ako se je po času, ko je za njo prosil, na fidejkomis ali njegove pridelke zavaroval kak nov dolg. V tem slučaju mora vnovič prositi, da mu sodišče dovoli, osnovati hipoteko na fidejkomisu. § 245. Dovoljenje, zastaviti fidejkomis, se ne more vpisati v javne knjige nikdar samo ob sebi, temveč vknjižiti se more le z ozirom na določeno terjatev in obenem z zadolžnico. § 246. Prošnja za vknjižbo fidejkomisnega dolga se ima vselej podati pri fidejkomisni stopinji, katera jo mora poslati oblastvu deželne deske ali zemljiške knjige, ako ne vodi o tem posestvu sama zemljiške knjige. IV. O skrbi za fldejkomise. §§ 243-250. 187 Razdolžitev. § 247. Fidejkomisna stopinja in skrbnik morata paziti na to, da se fidejkomisni dolg vračuje v določenih rokovih. § 248. Posestnik zastavljenega ali v glavnici zmanjšanega fidejkomisa mora sodišču koncem vsakega leta podati natančen izkaz o poplačilu v tem letu zapalih vračil. V njem se ima navesti najprvo ves fidejkomisni dolg po fidejkomisnem inventarju in izpiskih iz javnih ali depozitnih knjig; potem treba po odredbah, ki jih je sodišče izdalo ob zastavitvi fidejkomisa ali ko se je potegnil denar, izračunati znesek vseh vračil, od-palih na preteklo leto. Ako je fidejkomisni posestnik na posamezne dolgove plačal več, kakor je bil napram fidejkomisu zavezan plačati za preteklo leto, tedaj si sme zaračuniti prebitek v prid pri drugih dolgovih, ali za naslednja leta. Vselej pa se morajo vračila računiti po prvotnem znesku vseh na fidejkomisu zavarovanih in še ne popolnoma plačanih terjatev, in ne po vsoti, ki še preostaja o času, ko se predloži izkaz. § 249. Fidejkomisni posestnik mora opravljena plačila izkazati s položnimi listi ali pobotnicami, in ako so se plačale v javnih knjigah vknjižene terjatve, izkazati, da so se izbrisale. Fidejkomisni posestnik in skrbnik morata izkaz podpisati, ali pa mora skrbnik, ako izkaza ne spozna za pravega, pridejati o tem svojo določno izjavo. § 250. Preživnine in druga na čas življenja določenih oseb omejena, od časa do časa ponav- 188 Cesarski patent; od 9. avg. 1854. Ijajoča se plačila ne spadajo k bremenom, katerih se mora fidejkomis z vračili polagoma oprostiti. Fidejkomisni posestnik tudi ni zavezan polagoma oprostiti fidejkomis takih zaporednih plačil, katere je fidejkomisni ustanovnik sam za vedno odredil. Pač pa se morajo drugi, na fidejkomisnem posestvu bremeneči dolgovi, katere je napravil fidejkomisni ustanovnik, ravno tako z vračili polagoma plačati kakor oni, za katere je fidejkomisni posestnik fidejkomis s sodno dovolitvijo zastavil. § 261. Sodišče mora uradoma paziti na to, da se predloži predpisani letni izkaz o fidejko-misnih razbremenitvah (§ 248). Predloženi izkaz mora natančno preskusiti, primerjati ga s prilogami in fidejkomisnimi spisi in, ako treba, odrediti, da se popravi ali dopolni. Ako nastane o znesku dolga fidejkomisnega posestnika na zaostalih razbremenitvah prepir, kateri se ne more zlepa poravnati, tedaj se ima prepir zavrniti na pravno pot. Vendar mora sodišče odrediti, da se sporni znesek zavaruje, in za zavarovanje, ako treba, z zakonitimi prisilnimi sredstvi (§ 254.) skrbeti uradoma. § 252. Podaljšanje rokov za poplačanje fi-dejkomisnih dolgov ali zopetno dvignenje že plačanih vračil (§ 639. odz.) se ima dovoliti le iz tehtnih razlogov in po zaslišanju skrbnika in najbližjih pričakovalcev (§ 229.). Tudi ako ti dovoljenje odrečejo, je sodišču vendar prepuščeno, odpustiti fidejkomisnemu posestniku iz posebno važnih razlogov vračilo za določeno dobo popolnoma ali deloma, in brezpogojno ali proti zvi- šanju plačil v naslednjih letih, ali mu dovoliti, da zopet dvigne že plačana vračila proti temu, da tako potegnene zneske razbremeni posebej. § 253. Ako skrbnik zve, da se obresti od fidejkomisnih dolgov ali na fidejkomisu bremeneči davki dalj časa ne plačajo, mora to sodišču naznaniti. Fidejkomisno oblastvo mora v tem slučaju, kakor tudi, ako zve na drug način o daljših zaostankih na obrestih ali davkih, fidej-komisnega posestnika uradoma siliti, da plača zaostanke. § 254. Proti fidejkomisnim posestnikom, ki ne izpolnijo ponovnih sodnih odredeb o plačilu fidejkomisnih dolgov ali zaostankov na obrestih ali davkih, se odredi uradoma sekvestracija in imenuje sekvestrom, ako je le mogoče, najbližji pričakovalec, ki ni iz rodu fidejkomisnega posestnika samega, ali pa skrbnik. Tudi takemu fidejkomisnemu posestniku, kateri z brezmerno rabo gozdov ali na drug način s slabo upravo izpostavlja snov fidejkomisnega posestva bistvenim škodam ali nevarnostim, se lahko, ako se dokaže to z mnenjem izvedencev ali z drugimi v pravdnem redu utemeljenimi do- § 254. 1. Pri določitvi naroka o prošnji, naj so pre-živitek odkaže iz sekvestrovanih dohodkov, je brez moči pripomba, da se bodo izostali upniki smatrali pritrjujočimi. 11. apr. 1878, š. 3813, Zb. 7756. 2. Glede dohodkov iz fidejkomisnih zemljišč je dopustna prisilna uprava, dasi se je uvedla že sekvestracija po § 254, in izvršiti se ima tako, da se postavljenemu sekvestru naroči uradno, naj se pri sekvestraciji ozira na zahtevajočemu upniku dovoljeno prisilno upravo. 21. jun. 1905, š. 10064, uzb. 908. kazi, odvzame uprava in izroči sekvestru za vedno ali za primerno dobo.1) ') Glej §§ 511 in 630 odz. Fidejkomisni zapisniki. § 255. O vsakem fidejkomisu mora poročevalec pisati poseben zapisnik. V njem se imajo zaznamovati naredbe ustanovnika o dednem nasledstvu v fidejkomisu, prvotne sestavine fidejkomisa in spremembe, ki so se z njimi zgodile, imena fidej-komisnih posestnikov, skrbnikov in najbližjih pri-čakovalcev, fidejkomisni dolgovi, za le-teh poplačilo določeni rokovi, v resnici opravljena plačila in vse odredbe sodišča o fidejkomisu. Poleg tega mora sodišče pisati temu zapisniku enako glasečo se glavno knjigo o vseh fidej-komisih. Vsak poročevalec mora paziti, da se njemu odkazani fidejkomisni posli natančno vpisujejo v glavno knjigo. Viši nadzor nad f i d e j k o m i s n i m i oblastmi. § 256. Viša sodišča in najviši sodni dvor morajo natančno paziti, da fidejkomisna oblastva izpolnjujejo svoje dolžnosti, in izdajati okolnostim primerne odredbe, kadar zapazijo kako zanemarjenje ali prestopek veljajočih predpisov. Peto poglavje. O posinovitvi ali pohčeritvi, pozakonitvi in izpustu iz očetovske oblasti. Adopcija (posinovitev ali pohčeritev). § 257. Posinovitev ali pohčeritev l) se sme zgoditi le po pismenem ali sodnem dogovoru med posinoviteljem3) ali pohčeriteljem3) in posinov-Ijencem4) ali pohčerjenko5) ali njih zakonitim zastopnikom. Ako je posinovljenec ali pohčerjenka nedo-letna, je treba dovoljenja zakonskega očeta, ali če tega ni, dovoljenja matere, varuha in zbornega sodišča prve stopinje, ki je pristojno po določbah sodnega pravilnika. Polnoleten posinovljenec ali pohčerjenka morata v posinovitev ali pohčeritev sama privoliti in, ako je njih zakonski oče živ, dokazati tudi njegovo dovoljenje. h. ’) oboje: posinjenje, posiniti, pokćeriti, — 2) po-očim. — 3) pomajka. — 4) posinak. — Г|) pokćerka. § 258. Kadar je treba sodnega dovoljenja, da se vzame dete za svoje, se ima prošnja podati pri varstvenem sodišču, katero mora izvršiti potrebne poizvedbe o rodbinskih razmerah in starosti posinovitelja ali pohčeritelja in posinovljenca ali pohčerjenke in jih, ako bi ono ne bilo pristojno zborno sodišče prve stopinje, jih ima predložiti v odločbo le-temu z listino, ki so jo ude- § 258. 1. Posinovitelju se ne sme naložiti, da izkaže, da je brez otrok, temveč se mora o tem poizvedovali uradoma. 21. jul. 1871, š. 7328, Zb. 4206. leženci napravili o posinovitvi ali pohčeritvi, ali z zapisnikom, ki se je o tem spisal, in pridejati temu svoje mnenje.1) ') Prim. § 109. jn. v IV. zvezku Pravnikove zbirke. § 259. [V ostalih slučajih morajo stranke prošnjo za potrditev poslati neposredno pristojnemu zbornemu sodišču prve stopinje.] •) ') Predrugačeno s § 113. jn., odst. 1., ki določa: Kolikor mora pri posinovitvi ali pohčeritvi ali pri pozako-nitvi nezakonskih otrok sodelovali sodišče, tedaj je, ako je za osebo, ki jo jo posinoviti ali pohčeriti ali pa pozakoniti, že postavljen varuh ali skrbnik, pristojno za to varstveno ali skrbstveno oblastvo, sicer pa tisto okrajno sodišče, pri katerem ima posinovitelj (pohčeritelj), posinoviteljica (po-hčeriteljica) ali oče nezakonskega otroka, ki ga je pozakoniti, občo podsodnost v spornih stvareh . . . § 260. Ako zborno sodišče prve stopinje posinovitve ali pohčeritve ne potrdi, je dopustna proti temu pritožba na više sodišče. § 261. Ako naj posinoviteljem ali pohče-riteljem lastno plemstvo in njih grbi preidejo na dete, katero žele vzeti za svoje, sme zborno sodišče prošnjo, da se dete vzame za svoje, ako se mu že sama na sebi ne zdi primerna, da bi jo potrdilo, takoj odreči. Ako pa zborno sodišče posinovitev ali pa pohčeritev potrdi, se mora prošnja za prenos plemstva in grba po višem sodišču priobčiti namestništvu in z mnenjem namestništva predložiti pravosodnemu ministru, ki mora po dogovoru z ministrom za notranje stvari izprositi vladarsko (cesarsko) odločilo. § 262. Potrjeno posinovitev ali pohčeritev vpiše zborno sodišče v sodni zapisnik, vzame po udeležencih o tem narejene listine v sodno hrambo in obvesti o potrjeni posinovitvi ali pohčeritvi posinovitelja ali pohčeritelja, posinoviteljico ali pohčeriteljico kakor tudi posinovljenca ali po-hčerjenko ali njih zastopnika neposredno, ali pa po sodišču, pri katerem so podali prošnjo.1) 1) (Posinovitev (pohčeritev) avstrijskih državljanov po ogrskih državljanih.) Pravica posinovitve na Ogrskem ni urejena, razim v onih okoliših, v katerih še sedaj velja avstrijski občni državljanski zakonik. Sicer velja običajno pravo. Po tem ni — kakor je razvidno iz nekega pojasnila kr. ogr. just. min. — aktivna zmožnost posinovitve omejena na osebe, ki nimajo svojih zakonskih otrok; tudi ni potrebno, da so posinovitelji (pohčeritelji) ali po-sinoviteljice (pohčeriteljice) dopolnili 60. leto; brezpogojno pa se zahteva, da je posinovljenec (pohčerjenka) vsaj za 16 let mlajši od posinovitelja (pohčeriteljice). Nezakonske otroke more posinoviti (pohčeriti) njih oče. Ime se lahko spremeni na ta način, da dobi posinovljenec (pohčerjenka) samo rodbinsko ime posinovitelja (pohčeritelja), lahko se pa tudi določi, da mora posinovljenec (pohčerjenka) imeti ime posinovitelja (pohčeritelja) ali rodovinski priimek posinoviteljice (pohčeriteljice) [ako sta posinovitelja (pohčeritelja) zakonska, se more govoriti samo o imenu posinovitelja (pohčeritelja)] in obenem obdrži svoje prejšnje rodbinsko ime. Posinovitev (pohčeritev) avstrijskega državljana po ogrskih državljanih se z veljavnostjo za Ogrsko more izvršiti izven Ogrske ter pred drugimi kakor ogrskimi oblastvi, toda pogodba glede posinovitve (pohčeritve) se mora predložiti v potrditev kr. ogr. justičnemu ministrstvu. To dovoljenje seda, v kolikor predpisujejo domovinski zakoni inozemskega (-e) posinovljenca (pohčerjenko) dovoljenje varstvenega oblastva, le tedaj, ako pristojno inozemsko varstveno oblastvo da dovoljenje za posinovitev (pohčeritev). Kadar imajo posinovitelji (pohčeritelji) svoje stalno bivališče na Ogrskem v ozemlju (okolišu), v katerem velja (se uporablja) še zdaj avstr. obč. državljanski zakonik (poleg okolišev, ki imajo v pravnih stvareh samoupravo, n. pr. Hrvatska, samo še nekdanja sedmograška deželna mesta in prejšnja vojaška granica), treba aktivno zmožnost za posinovitev (pohčeritev) presoditi po določbah občnega avstr, državljanskega zakonika, in se izvrši posi- 13 (23) novitev (pohčerjtev) v zmislu določeb tega zakonika. (Obj. v uk. just. min. 1895, s. 208.) Pozakonitev po vladarjevi milosti. § 2(i3. Roditelji nezakonskega otroka prosijo lahko za njega pozakonitev po vladarjevi milosti le z otrokovim dovoljenjem, ali ako je nedoleten, z dovoljenjem varstvenega sodišča, katero mora pred dovolitvijo zaslišati varuha.1) ') Glej § 118 jn. pri § 259. § 2(i4. Prošnjo treba po različnosti slučajev, kakor pri posinovitvi ali pohčeritvi, tako kakor določa § 258. ali § 259. predložiti pristojnemu zbornemu sodišču prve stopinje, ki jo predloži po višem sodišču, katero mora pristaviti svojo izjavo, pravosodnemu ministru, ta pa mora sporočiti o tem mnenje vladarju, ako ni proti ugoditvi prošnje nikakih pomislekov. § 2(>5. Vladarsko odločilo se sporoči strankam po sodišču in ima pravno moč od dneva, katerega se je izdalo; obenem mora sodišče provzro-čiti njega zaznambo v rojstni knjigi.1) ') Vis. dež. sod. se naroča, da zaukaže podrejenim sodiščem, da naj spremembe in pristavke v maticah, ki se zgode vsled njihovih kompetentnih odlokov, v bodoče § 264. 1. Prošnje za logitimatio per rescriptum treba predložili brez izjeme pravosodnemu ministrstvu, više dež. sod. ne sme odreči predložitve, ker ni pogojev § 162. odz. 18. febr. 1883, š. 1524, Zb. 9302. K čl. XVI. jn. 1. Dedič umrlega nezakonskega otroka sme zahtevati, da se ugotovi očetovstvo. 8. maja 1900, š. 6309, Zb. 994. 2. Zapalostni erar nima pravice rekurza proti po-zakonitvi zapustnika por subsequens matrimonium. 16. avg. 1900, š. 11140, Zb. 1105. pošiljajo natančno formulirane neposredno političnemu deželnemu oblastvu, ki potem tudi po ordinarijatu stori nadalnje odredbe. (U. 6. decembra 1859, š. 19317, vsem višim sodiščem.) Člen XVI. jn.: Očetovstvo nezakonskega otroka zastran njegove pozakonitve vsled pozneje sklenjenega zakona (§ 161. o. d. z.) je po smrti domnevnega očeta ugotoviti po določilih cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. š. 208.) Isto velja, kadar je ugotoviti poznejšo odpravo ali nekrivno nevednost zakonskega zadržka, da se doseže pozakonitev v zakonu rojenega otroka (§ 160. o. d. z.). § 113. odst. 2. jn.: Kadar je po smrti očeta ugotoviti odpravo ali nekrivo nevednost zakonskega zadržka (§ 160 odz.) ali pa očetovstvo otroku, rojenemu zunaj zakona, da se ta pozakoni vsled poznejšega zakona (§ 161 odz.), tedaj je, ako je za osebo, ki jo je pozakoniti, že postavljen varuh ali skrbnik, pristojno za to varstveno ali skrbstveno oblastvo, sicer pa tisto okrajno sodišče, pri katerem ima oseba, ki jo je pozakoniti, občo podsodnost v spornih stvareh. Izpust iz očetovske oblasti. § 2()(i. O izpustu otroka iz očetovske oblasti mora dati oče v slučajih, kjer je treba po § 174. odz. sodne odobritve, svojo izjavo pri sodišču, pod katerega sodstvom je. Ako sodišče spozna, da je oprostitev od očetovske oblasti nedoletniku koristna in brez nevarnosti zlorabe, jo mora sodno odobriti, in iz- § 266. 1. Tudi proti vgovoru očeta sme sodišče izreči izpust iz očetovske oblasti. 14. julija 1869, š. 7673, Zb. 3469. 2. Skrbnik nedoletnika, čigar očetu seje odvzela pravica upravljati imovino, ima pravico rekurza proti izpustu oskrbovanca iz očetovske oblasti. 26. januarja 1869, š. 528, Zb. 3260. Glej o. 1. pri § 217. 13* (23) dati o tem nedoletniku uradno listino. Od časa, ko se ta listina vroči otroku, dobi on glede svoje osebe in svoje imovine pravice polnoletnika.1) (Dovolitev opravljanja obrti.) Na podlagi §§ 4, 13, 14, 15, 17 in 18 obrtnega reda 20. dec. 1859, dz. 127 (sedaj §§ 2, 11, 12, 18 in 18 z. 16. marca 1883, dz. 39) se mora, predno se izda obrtni list o javljenem opravljanju proste obrti, kakor tudi, predno se nesvoje-pravnim osebam podeli koncesija za obrt, pri administrativnem obiastvu, ki je k temu poklicano, začasno dokazati, da so v to privolili zakoniti zastopniki in pristojno oblastvo ter se torej s tem, da se nedoletnemu na podlagi te privolitve njegovega zakonitega zastopnika (in) oziroma varstvenega oblastva dovoli osebno opravljanje proste ali koncesijonirane obrti, njega v zmislu § 252 odz. obenem proglasi za polnoletnega. — Ker izgubi s tem predpis dvd. 19. febr. 1833 svojo veljavo, se viš. dež. sod. poživlja, da na to opozori podrejena sodišča z naročilom, da o takih slučajih pri podelitvi varstveno- ali skrbstveno-oblastve-nega dovoljenja ravnajo z ozirom na pogoje, na katerih temelji polnoletnost, (§§ 174 in 252 odz.), posebno previdno ter dajo zlasti za nedoletne pred dovršenim dvajsetim letom to dovoljenje po predpisu dvd. 15. jun. 1835, zjz. 38, le potem, ko so se natančno prepričali o njih primernih lastnostih in le iz posebnega ozira vrednih vzrokov. (U. 19. marca 1860, š. 2712.) Obvestilni ukaz 4. septembra 1908, dz. 192. radi podaljšanja očetovske oblasti ali varuštva. Glej opazke § 181. Šesto poglavje. O prostovoljni cenitvi in dražbi. § 267. Vsakemu je prosto, da dä svojo lastnino sodno ceniti, kakor tudi na javni dražbi prodati. § 267. 1. Solastnik skupne stvari da lahko sodno ceniti le svoj delež. 23. nov. 1864, š. 8835, Zb. 2023. 2. Ako so dediči obsojeni, da imajo zapuščinsko nepremičnino prodati, da se uresniči po zapustniku odre- Natančneje določbe o pristojnosti: a) za cenitev; § 268. Cenitev nepremičnin se lahko zaprosi le pri stvarni stopinji, pristojni po določbah sodnega pravilnika, cenitev premičnin pri vsakem okrajnem sodišču, v katerega okraju leže.1) ') Glej § 117 jn. v IV. zvezku Pravnikove zbirke. b) za dražbo. § 269. Prostovoljno dražbo nepremičnine treba zaprositi pri stvarni stopinji, pri čemer mora prodajalec dokazati svojo prosto lastninsko pravico, dražbo terjatve, ki ni obremenjena z nikako zastavno pravico, pa pri okrajnem sodišču, v čigar okraju se nahaja upnik. Dražba na nepremičninah zavarovanih terjatev se lahko zaprosi pri stvarni stopinji kakor tudi pri okrajnem sodišču, v čigar okraju upnik stanuje. * 2 3 jena ustanova, treba prodajo opraviti po predpisih nesp. postopka. 15. febr. 1882, š. 697, Zb. 8883. 3. Dražbo hiše, ki se proda vsled odredbe političnega oblastva, ker je nevarnost, da se zruši, treba opraviti izvršilnim potom. 4. febr. 1891, š. 1190, Zb. 13591. Glej tudi o. pri § 277. § 269. 1. Prostovoljna dražba nepremičnine se ima dovoliti le knjižnemu lastniku. 6. decembra 1892, š. 14224, Zb. 14509, Not. Z. 1893/2. 2. Sodišče ni upravičeno, da vpliva na izvršitev pravice za prodajo blaga, podeljene prodajalcu po čl. 343. trg. z. 17. jan. 1899. š. 683, Not. Z. 1899/20; 14. julija 1885, š. 8138, R. 727. 3. Dražbeni pogoji za dražbo, ki se je s sodbo dopustila zaradi razločitve skupnega zemljišča, se imajo preskusiti in ugotoviti po predpisih nesp. post., ne izvrš. reda. 18. jun. 1903, š. 8982, uzb. 717. Glej odločbo pri § 8 v redu za javne dražbe v dodatku II. Druge premičnine prodaja na dražbi sodišče le takrat, ako spadajo v zapuščino, še ne prisojeno v fidejkomis ali v imovino nedoletnika ali varovanca. Razun teh slučajev se mora njih prostovoljna dražba zaprositi pri političnem oblastvu po posebnih predpisih o tem veljajočih.1) ]) Ker se kosi svetega križa in relikvije ne morejo ceniti in prodati, se ne dovoli njih prodaja na dražbi ali izven nje, kakor tudi njih zasega v slučajih konkurza in zapuščin in izročitev nekatolikom, kadar so dediči, zato se morajo v vseli teh slučajih, ako se v takozvanih re-likvijarijih nahajajo kosi svetega križa ali relikvije, vpričo komisarja katoliškega konsistorija, ako se ta nahaja v kraju, sicer pa vpričo katoliškega krajnega dušnega pastirja, kosi svetega križa ali relikvije ločiti od okova, in, čo se uvidi, da to ni mogoče, oddati z okovom vred (skupno z okovom) konsistoriju ali dušnemu pastirju. Kako naj dušni pastirji pri tem ravnajo in kaj naj ukrenejo s prevzeto svetinjo, ima določiti ordinarijat. (Dvd. 25. nov. 1826, zjz. 2234.) — Ako se nahaja v zapuščini blago vzelo iz prometa, ki ga je zapustnik prejemal, kakor je predpisano in ki je natančno zaznamovano z bolelo, je smejo dediči rabiti brez posebnega dovoljenja. Ako pa nameravajo dediči to blago prodati ali odstopiti, velja, čo je blago novo in nerabljeno, splošna določba, ki pravi, da se iz prometa vzeto blago ne sme odstopiti brez posebnega zato danega dovoljenja. (§ 261 carinskega in drž. monopolnega reda 11. jul. 1835.) Isto velja za stvari drž. monopola (§ 428 istotam). — Predpise o prodaji radiciranih ali prodatnih obrti obsegata dvd. 20. febr. 1795, š. 219 in 7. jan. 1825, zjz. 2063. Tobak in iz prometa vzeto blago se sme prodajati le z dovoljenjem finančnega oblastva ter vpričo finančnega uradnika in v prodajnem razglasu se mora izrecno pripomniti, da sme to kupec dobiti samo za lastno uporabo. (§§ 259, 261, 384, 428 carin, in drž. mon. r.) — Pohujšljive ali nenravne slike, ki se dobe v zapuščinah, risbe in umetnine ali s takimi slikarijami ali risbami okrašene stvari, se no smejo nikdar prodajati javno. (Min. u. 2(i. apr. 1868, dz. 78.) Orožje in municija se smeta kupcem izročiti šele potem, ko se izkažejo, da imajo pravico do njih posesti. (Min. rp. 20. avg. 1857, dz. 159.) — Oprava po notarjih in občinskih predstojnikih. § 270. V onih kronovinah, kjer je uveden notarski red, se po določbah tega reda oprava cenitve in dražbe premičnih kakor tudi nepremičnih stvari lahko izroča javnemu notarju.1) Za cenitev in dražbo premičnih stvari se lahko rabijo tudi občinski predstojniki. ') Prim. not. reda § 183. Cenitev in dražba državnih zemljišč. § 271. Upravna oblastva lahko cenijo in na dražbi prodajajo državi lastna zemljišča. Način oprave: § 272. Pri prostovoljni cenitvi in dražbi se treba ravnati glede načina nje oprave, ako ni določena tukaj nikaka izjema, po določbah pravdnega reda in po predpisih dražbenega reda.1) § 272. 1. Pri cenitvi zemljišč v nesp. post. se treba ravnati po predpisih op. in ir. in pa uk. min. 25. jul. 1897, dz. 175. 20. marca 1901, š. 3490, Zb. 1343, Not. Z. 1901/27. 2. V nesp. post. ni dopustna preskušnja cenitve, ki so jo opravili zapriseženi izvedenci po drugih izvedencih. 28. febr. 1900, š. 2728, Zb. 915. 3. Pri cenitvi zemljišč zaradi razlastitve za napravo cest se ni ravnati po predpisih nes. post. o prostovoljni cenitvi, temveč po zak. 18. febr. 1898, dz. 80. ti. maja 1902, s. 6528, Not. Z. 1908/36. Ul. o. pr. § 2G9 š. 3. ’) Glej §§ 140—144. ir. ter za izvršilni postopek izdani cenilni red 25. jul. 1897, dz. 175. v III. zvezku Pravnikove zbirke; dalje uk. 80. jun. 1900, š. 11767 pri § 103. posebno cenitve; § 273. Za opravo prostovoljnih cenitev potrebne izvedence mora sodišče izvoliti uradoma ne glede na predlog stranek.1) 1) Primeri § 103. § 274. Cenitve, ki se opravijo na prošnjo lastnika, nimajo nikake moči proti drugi osebi, ki ni bila o tem obveščena poprej. dražbe. § 275. Prostovoljna dražba se na zahtevanje lastnika lahko dovoli tudi brez poprejšnje cenitve, vselej pa mora lastnik izklicno ceno povedati točno. § 276. Za prostovoljne dražbe treba odrediti, ako udeleženci ne določijo ničesar drugega, le en dražben narok in ni sprejeti nikakega po-nudka pod izklicno ceno.1) V odloku, s katerim se odredi dražba, treba vselej tudi izraziti, kaj se ima zgoditi z izkupilom. ’) Premičnin se ne sme prodajati na javni dražbi ob dnevih, ob katerih so dražbe v zastavljalnicah. (Dvd. 18. jan. 1792, zjz. 239.) Posebne previdnosti pri dražbi nepremičnin. § 277. Pri dražbi nepremičnin mora sodišče paziti zlasti na to, da se prodajni pogoji izrazijo § 275. 1. Pri prostovoljni dražbi nedoletniku lastnega zemljišča se morajo dražbeni pogoji odobriti varstveno-oblastno; izklicna cena se ne sme določiti pod cenilno vrednostjo. 30. dec. 1907, š. 15704, JB. 1908/23. določno in jasno, in da se ne predlaga nikakih nedopustnih ali neveljavnih pogodeb. V oklicu se mora označiti ime prodajalca, predmet dražbe in izklicna cena ter izrecno opomniti, da se vrši dražba vsled prostovoljne lastnikove prošnje, zato da se pridržuje na zemljišču zavarovanim upnikom njih zastavna pravica brez ozira na prodajno ceno. V spornih stvareh predpisanega obvestila in opomina zastavnih upnikov ni pri prostovoljnih dražbah. § 278. Lastniku je na voljo, da si pridrži odobritev prodaje za nek določen čas, kar se pa mora v oklicu izraziti. Ako se pridržka ni izgovorilo, se zemljišče domakne najboljšemu ponudniku, ali, ako je prišel le en kupec, temu, vendar ne pod izklicno ceno, in kup je imeti za nepreklicno sklenen. O izvršeni prodaji mora sodišče izdati kupcu in prodajalcu potrebno uradno listino. § 277. 1. Dražbenih pogojev ni ustanoviti na način, kakor je določen pri izvršbi. 20. decembra 1887, š. 12033, Zb. 12534; 23. dec. 1884, š. 14115, K. 119; — temveč sporna pravna vprašanja se rešijo uradoma in ni jih zavračati na tožbeno pot. 28. dec. 1900, š. 17186, Zb. 1219; 12. maja 1899, š. 7139, uzb. 201, Zb. 611. 2. Zastavne in tudi vse druge stvarne pravice treba pustiti neizpremenjene. 17. aprila 1901, š. 4930, Zb. 1377, Not. Z. 1901/24. 3. Pri dražbi skupnega zemljišča v razdružitev skupnosti (§ 352 ir.) treba uporabiti poleg §§ 273—280 nesp. post. predpise izvrš. reda. 17. apr. 1901, š. 4930, Zb. 1377, Not. Z. 1901/24. § 278. Določeb §§ 156, 183, 237 ir. in čl. XXVI. uv. z. k ir. ter § 72 zz. ni uporabljati pri prostovoljnih dražbah. 3. maja 1899, š. 4839, uzb. 137, Zb. 602. Odredba z dražbenim izkupilom. § 279. Ako sodišče ni odredilo drugače (§ 276.), ima sodni komisar izkupilo, ki se je pri dražbi doseglo, položiti pri sodišču takoj, najpozneje pa v treh dneh po končani dražbi. Troški cenitve in dražbe. § 280. Troške, ki narastejo vsled cenitve in dražbe, posebno pristojbine izvedencev in morebitne dnevnine in potne troške sodnega odposlanca mora ta zaznamovati ') in jih predložiti po predpisih §§ 112. in 113. sodišču, da jih določi. ') Predpise o odstotku za siromake glej niže v tej knjigi. Sedmo poglavje. O sodnih spričevalih sploh, o potrjevanju prepisov in poverjanju listin. Sodna spričevala sploh. § 281. O dejstvih, katera so pri sodišču po spisih znana, se imajo strankam na njih prošnjo izdajati uradna spričevala, ki jih rabijo v svojih pravnih stvareh. § 282. Spričevala o zakonu, veljajočem v avstrijski državi, izdaja minister za pravosodje tistim, ki jih rabijo za iskanje ali obrambo svojih pravic v inozemstvu. V spričevalih te vrste treba sedaj veljajoči zakon določno označiti in navesti njega bistveno vsebino z njegovimi lastnimi besedami, vendar se treba izogniti vsaki razlagi ali vporabi zakona na določen pravni slučaj.1) ') Po poročilu c. kr. min. za vnanje stvari, izdanem že 4. sept. 1863, ne dajo kr. v e 1 i k o b r i tanska vlada ni-kakih avtentičnih pojasnil o pravu veljavnem v Veliki Britaniji. Po tem naznanilu je edina možna pot, da se doseže prima facie verjetno pojasnilo o kakem pravnem vprašanju, ta, da se vprašata za pravno mnenje dva pri kr. velikobritanskih sodnih dvorih poverjena ter v praksi delujoča odvetnika. Z višjo avtentičnostjo izdano spričevalo o obstoječem pravu se ne more dobiti po veliko-britatiskih sodnih običajih (oblikah) in pri pravnih virih, ki so v Veliki Britaniji kodificirani le deloma. Državnozborski sklep 17. maja 1861, Victoria 25 in 23, Cbaptor 63, je sicer pooblastil k. velikobritansko vlado, da sklene z vladami vnanjih držav konvencije za medsebojno dobivanje pravnih potrdil; toda mod avstro-ogrsko monarhijo in Veliko Britanijo ni bilo mogoče skleniti take konvencije, tako, da mora še sedaj veljati za pravilo gori omenjeno naznanilo od 4. sept. 1863. (Iz u. 16. febr. 1888, uk. 10.) — Belgijsko prav. ministrstvo jo izreklo, da ni piristojno odločevati o civilnopravnih vprašanjih in da more le na prošnjo stran ek izreči, da imajo posamezno zakonite določbe, katere se mu imenujejo, v Belgiji pravno moč. Po mnenju belgijskega just. min. bi bilo torej želeti, ko bi vnanja oblastva opustila navado zahtevati od stranek taka potrdila, in ko bi oblastva, da so strankam prihrani čas in nepotrebni troški, lo-to takoj opozorila na stvarni položaj. (Iz u. 18. jan, 1882, š. 863.) Potrjevanje (v i d i m o v a n j e) prepisov. § 283. Da sodno ali nesodno narejeni prepisi listin soglašajo s predloženim izvirnikom, sme potrditi za to določeni uradnik brez posebnega dovoljenja sodišča.1) ‘) O pristojnosti za poverjanje prepisov glej 8 121 jn. v IV. zv, Pravnikove zbirke. § 284. Prepis, ki se naj za pravilnega potrdi, se mora kar najskrbneje primerjati z izvirnikom. Oba morata kolikor mogoče natančno soglašati celo v pravopisu, v ločilih, okrajšavah in v vrsti pismenk. Ako so v izvirniku mesta predrugačena, prečrtana, uvrštena ali pripisana na okrajku, je treba to označiti v prepisu, ali temu priloženem uradnem spričevalu. V poslednjem treba naznaniti tudi pri strganih ali po svoji zunanji obliki očividno sumljivih listinah, to njih kakovost. Uradno spričevalo mora navesti, jeli listina, od katere se je napravil prepis, izvirna, ali je samo poverjen prepis in kako je kolekovana; nadalje mora označiti kraj, kjer se nahaja predloženi izvirnik, ali ime stranke, ki ga je predložila, in dan, katerega se je prepis potrdil; uradnik ga mora podpisati in pritisniti nanj uradni pečat. Poverjanje (legalizovanje). § 285. Poverjanje pristnosti spisa ali podpisa na izvirni listini se mora zaprositi vselej ustno ali pismeno pri sodišču samem. Sodišče mora prosilca osebno zaslišati na zapisnik, ako prizna spis ali podpis na listini za svoj. Ako oseba izdatelja listine sodnim uradnikom ni znana, se mora sodišče, privzemši dve popolnoma verodostojni priči, zagotoviti o tem, da je dotičnik tisti, za katerega se izdaja. Spričevalo se ima napisati v obliki, ki je predpisana za druge uradne listine, na listini sami, ki je predložena zaradi po-veritve. Ako sodnik ne ume jezika, v katerem je izdana listina, tedaj se ima k poveritvi privzeti tolmač, ki sodišču pove bistveno vsebino spisa.1) ') O pristojnosti za poverjanje podpisov glej § 121 jn. v IV. zv. Pravnikove zbirke. Glej z. 4. junija 1882, dz. 67, z določili o nepotrebnosti poverjanja nekih podpisov na zemljiškoknjižnih listinah in o polakšicah dokaza istosti kake osebe ob po-verjanju podpisov in drugih pismenih posvedočevaujih pri § 55. not. reda v VI. zvezku in pri § 31. zz. v V. zv. Pravnikove zbirke. — Z u. 15. jun. 1882, š. 8998, so se vsa vis. dež. sod. pozvala, da o pozore podrejena sodišča in notarske zbornice na novosti, uvedene z omenjenim zakonom, ter da poudarjajo, da je predpogoj za dovoljene olajšave dokaza istovetnosti (istosti) oseb, katerih podpis se ima poveriti, skrbno in vestno ravnanje pri presoji prilog in okolnosti, ki nas prepričajo o istovetnosti (istosti). — Pravosodno ministrstvo je sodišča opetovano opozorilo, da naj strankam kar so da olajšujejo poverjanje podpisov, in sicer posebno z rp. 15. febr. 1872, š. 1992, 15. maja 1873, š. 249, ter z. u. 24. maja 1897 š. 10077, uk. 17. § 286. Listinam sodišč prve stopinje, ki se naj rabijo v inozemstvu, se ima na prošnjo stranek pristaviti potrebna poveritev viših oblastev.1) ') Listine, legalizovane pri sodiščih prve instance ali pri notarjih in notarskih zbornicah, morajo predsedniki viš. dež. sod. dalje poveriti ter se morajo kakor je predpisano predložiti j ust. min., ki jih potem kratkim potom vpošlje min. za vnanje stvari. Samo poveritev pristnosti podpisov, ki so jih opravili predsedniki viš. dež. sod. na Dunaju, dalje dež. in trgovskega sodišča isto tam, ni treba dalje predlagati just. min.; torej se po njih legalizovane listine smejo v poslati kar neposredno min. za vnanje stvari. (U. 13. febr. 1854, dz. 40.) — Vselej, kadar je za poveritev podpisa kakega notarja poklicano predsed-ništvo viš. dež. sod., je notarju prosto, da se zateče neposredno k predsedništvu viš. dež. sod., katero bo, ako poseduje podpise imena in odtise pečata, katere mu treba predložiti po §§ 16 in 122 not. r., lahko ugodilo prošnji tudi brez posredovanja notarske zbornice, event. javilo dane ovire. Predsedništvo viš. dež. sod. ima presoditi, ako jo treba v Posameznih slučajih posredovanja notarske zbornice v odstranitev eventualnih zaprek. (U. 25. nov. 1884, š. 18664.) Prim. opazke pri § 8. Poverjanje prevodov. § 287. Soglašanje prevoda z izvirnikom mora izpričati sodno zaprisežen tolmač.1) 'j Obojestranski generalni konzuli, konzuli, podkon-zuli in konzularni agentje morejo opraviti prevod in legalizacijo listin vsake vrste, ki izhajajo od oblastev ali od funkcijonarjev njih dežele, in taki prevodi naj imajo v deželi, v kateri imajo svoj sedež, isto moč in veljavo, kakor če bi jih opravili zapriseženi tolmači dežele. (Državna pogodba med Avstrijo in Francijo 11. dec. 1866, dz. 167, čl. 9.) Ista določba velja za Združeno države v Ameriki (Kk. 11. julija 1870, dz. 116, za 1. 1871, čl. IX.), za Portugalsko (Kk. 9. jan. 1873, dz. 135, za 1. 1874, čl. IX.), za Srbijo (drž. pog. 6. maja 1881, dz. 87, za 1. 1882, čl. IX.), in za Italijo (Kk. 16. maja 1874, dz. 96, za 1. 1875, čl. XI.). § 288. Kako in na katerih krajih je nastavljati stalno zavezane tolmače, določajo posebni predpisi. V posameznih slučajih, v katerih ne more nihče od stalno zavezanih tolmačev preskrbeti prevoda, mora sodišče prve stopinje prevajalca imenovati in ga zapriseči.1) •) Veličanstvo jo radi prevajanja v tujih jezikih izdanih listin, ki se potrebujejo pri sodnih opravilih, blagovolilo odrediti lo-to .... 2.) Pri deželnih sodiščih ali pri kolegijalnih sodiščih prve instance glavnih mest v provincah ali gouvornementih in če treba tudi pri kolegijalnih sodiščih drugih večjih mest, naj se za prevode iz onih tujih jezikov, v katerih se večkrat izdajajo listine, trajno s prisego zaveže potrebno število tolmačev, kolikor se to še ni zgodilo. Tolmači naj se pred vsem izvolijo izmed odvetnikov in notarjev in prizivna sodišča jih imenujejo. Vsako apelacijsko sodišče naj po dovprašanju podrejenih deželnih in kolegijalnih sodišč določi število teh tolmačev, naj si jih da predlagati od sodišč prve inštance, pri katerih se imajo zavezati ter naj se skuša na vse načine prepričati o znanju in nravnem dobrem vedenju predlaganih. (Dvd. 22. decembra 1885, zjz. 109.) V. u. 12. jun. 1897, š. 12697, uk. 24. je prav. min. opozorilo, da se imajo tolmači imenovati le v zmislu navedenega dvorn. dekreta. § 289. Na koncu prevoda mora tolmač sklicevaje se na svojo prisego izpričati, da prevod popolnoma soglaša z izvirnikom, pripomniti leto in dan izgotovljenega prevoda in potrditi to spričevalo s svojim podpisom in pečatom. Ako se naj rabi listina izven kraja, v katerem ima tolmač svoje stanovališče, mora sodišče, pri katerem je zavezan, poveriti njegov podpis s pristavkom, da je za tolmača sodno zaprisežen.1) *) K. ogrsko ministrstvo jo, pozivajoč se na §§ 7. in 91. ogr. notarskega reda (Zak. <51. XXXV: 1874) sporočilo, da se ogrski notarji lahko pooblaste za prevajanje in posvedočevanje o pravilnosti takih prevodov, katere po-svedočbo se imajo po § 105 og. not. r. smatrati za javne listine. — Iz tega izhaja, da se imajo po ogrskem pravu posvedočbe prevodov, izhajajoče od zato pooblaščenih ogrskili notarjev, smatrati za javne listine, ki torej ne potrebujejo nadaljncga overovljanja, kakor je to določeno v § 2. not. r. 25. jul. 1871, za kraljevine in dežele zastopane v drž. zboru glede onih posvedočeb, ki jih izdajo po §§ 12, 62 in 78 avstr. not. r. v to poklicani notarji. Z ozirom na "vzajemnost, ki velja v tem pogledu med deželami zastopanimi v drž. zboru in deželami ogrske krone, torej ne potrebujejo niti avstrijske notarske posvedočbe te vrste prod ogrskimi sodišči ni kak ega nadaljncga overovljanja, niti nasprotno dotične ogrske posvedočbe za uporabo pred avstrijskimi sodišči. Prav. ministrstvo naznanja v prilogi na Ogerskem izdani odredbi in pa prevod gori navedenih §§ og. not. r., da se o tem obveste podrejena sodišča in notarske zbornice. (Iz u. 6. avg. 1877, š. 10546.) Okrožnica kr. ogr. j u s t. min. 17. jul. 1877, St. 17621 predsednikom sodnih dvorov in vodstvom okrajnih sodišč. Prvi odstavek § 31, u. 22. oktobra 1873, št. 32942 o zapriseženih kr. sodnih tolmačih razveljavljam in odrejam tako: § 1. Ako se je prevod sestavil za vporabo v avstrijskih deželah in provincah, se mora klavzula za ove-fovljanje prevoda koncem prevoda sestaviti na sledeči način: (Opr. št. tolmačeva.) „Sklicujoč se na svojo prisego, storjeno pred kr. sodnim dvorom..............potrjujem, da se ta prevod popolnoma (povsem) strinja z gornjim v . . . . jeziku sestavljenim izvirnim besedilom.“ Datum............. (L. S.) N. N. 1. r. zapriseženi kr. sodni (eventuelno okrajnega sodišča) tolmač. § 2. V tem slučaju legalizuje tolmačev podpis sodni dvor (eventuelno okrajno sodišče), pri katerem on posluje, s pripombo, da je dotičnik za tolmača sodno zaprisežen. § 3. Za legalizovanje podpisa tolmačevega se more prositi v prošnji, ki se je vložila pri sodišču in katero jo sestavila stranka ali pa v zapisniku sestavljenem po ustni prošnji stranek, ki so se javile pri sodišču. § 4. Listine, ki se morajo opremiti s klavzulo o legalizovanju, se morajo predložiti in rešiti izven navadnega reda. Okrožni ukaz kr. ogr. just. min. 17. julija. 1877, št. 17621 notarskim zbornicam......ukazujem, da imajo kr. notarji vselej, kadar je pričakovati, da se od njih preskrbljeni prevodi rabijo pri c. kr. avstrijskih sodiščih, potrditi v klavzuli sami, sklicujoč se na dovoljenje dano od kr. just. min., da je prevod pravilen. Na pismenih potrdilih tako vsebine ni treba, da dotični predsednik sodišča legalizuje podpis kr. notarja. Izpisek iz čl. XXXV. z. 1. 1874, o kr. javnih notarjih na Ogrskem. § 7. Imenovanje za notarja daje pravico sestavljati notarske listine samo v ogrskem (mažarskem) jeziku; dovoljenje za njih sestavljanje v kakem drugem jeziku more dati justični minister istočasno z imenovanjem ali pozneje, toda samo tedaj, ako dotični notar posebno dokaže popolno znanje tega jezika. § 91. Notar sme v onih jezikih, za katere je dobil pravico v imenovalnem dekretu ali pozneje, sestavljati prevode in izdajati posvedočbe o pravilnosti prevoda. Prevod jo treba napisati na izvirno listino ali pa k tej listini prišiti zrniselno vporabljajoö določilu § 60. Notar ima koncem prevoda potrditi, da se ta strinja z izvirnim besedilom in to posvedočbo lastnoročno podpisati, pripisati kraj in čas poveritve in pritisniti uradni pečat. § 290. Stalno zapriseženi tolmači morajo strankam prevode, katere zahtevajo, proti plačilu preskrbovati tudi brez posebnega sodnega naročila. Če se prevoditelj in stranka ne pogodita, določi pristojbine sodišče. § 291. Sodišča so upravičena, da od stalno zapriseženih tolmačev, ako treba tudi brezplačno tirjajo prevode, ki jih rabijo pri uradnih poslih. § 292. Prevode tolmača, ki je pri sodišču zaprisežno zavezan, mora imeti to kakor tudi druga sodišča in oblastva za prave. Vendar se mora stranki, ki trdi, da prevod ni pravilen, dopustiti, da dokaže svojo trditev z dvema ali več izvedenci po predpisih pravdnega reda. Sestavljanje listin o pravnih poslih. § 293. Kedaj mora sodno oblastvo v krajih, kjer ni javnih notarjev, sestavljati tudi listine o pravnih poslih, določajo posebni predpisi.1) ]) Primeri § 587 odz. in § 189 tega zakona. 14 (24) Obrazec št. I. (§ 50 zapuščinskega patenta), kakor se rabi sedaj in ga je pravosodno ministrstvo potrdilo z razpisom 16. prosinca 1901, š. 24632. Uradni obrazec (F.) 4. v nespornih stvareh. Smrtovnica. 1. Ime in priimek zapustnika: 2. Opravilo: 3. Starost: 4. Vera: 5. Družinski stan; samski, oženjen, vdovski, sodno ločen: 6. Domovinstvo, državljanstvo: 7. Redno domovališče; stanovanje: (Pri osebah, ki so v varstvu ali skrbstvu, treba navesti sodišče, katero je umrlemu postavilo varuha ali skrbnika, ali pri katerem teče ta postavitev; dekret o postavitvi se ima priložiti.) 8. Dan in kraj smrti: 9. Zapustnikov zakonski drug: 10. Ime in priimek, stan, starost in bivališče polnoletnih otrok in polnoletnih potomcev, stopivših na mesto že umrlih otrok: 11. Ime in priimek, starost, opravilo in bivališče nedoletnih otrok in nedoletnih potomcev že umrlih otrok; ali pričakuje ostala vdova morda rojstvo otroka; ali nastopa za nedoletne otroke že zakonit zastopnik, ali kedo se za to službo nasvetuje, zlasti ali hoče vdova umrlega prevzeti varstvo, in kedo se nasvetuje za sovaruha. 12. Ime in priimek, stan, starost in bivališče ostalih najbližjih sorodnikov in oporočnih dedičev: 13. Ali |e kaj oporoke, kodicila, dedinske pogodbe, daritve ali ženitnega pisma, in kje so te listine: 14. Ali, od katerega sodišča in komu je bil umrli postavljen za varuha ali skrbnika in kje je dekret o postavitvi: 15. Ali je umrli vodil račun o uradnih denarjih, ali dobival prejemke iz kake javne blagajnice ali iz kakega javnemu nadzoru podvrženega zaklada: 16. Ali so v zapuščini predmeti, zastran katerih je treba kakega posebnega naznanila, in kaj se je ukrenilo ž njimi: 17. Ali je kaj imovine, iz česa obstoji ista približno (hranilne knjižice tudi z imenom zavoda in s številko), v čigavih rokah je in kaj se je ukrenilo v njeno zavarovanje; ali, pri katerem zavodu in komu v prid se je bil zapustnik zavaroval za primer smrti: Kraj in čas zapisa za mrličem: Podpis prič in stranek: Podpis sodnega odposlanca: Obrazec št. II. k § 110 se dobiva pri vsakem sodiščiu kakor del uradnega obrazca (F.) 39 v nespornih stvareh. Obrazec št. HI. k § 128, obrazec št. IV. k § 131 in obrazce št. V. k § 133 zap. patenta so sedaj uradni obrazci (F.) št. 19, 20 in 21 v nespornih stvareh. Obrazec št. VI. k g 168 zap. pat. Delilna (razdeibna) listina o zapuščini Ivana N. m- loge A I m o v i n ti, i Glasom inventarja A obstoja zapuščina v « V. gotovini 1400 — v zadolžnicah skupaj 0pomnja: obresti od teh se izkažejo v varstvenem računu. Obleka in druge stvari v skupni vrednosti 600 K, ki so so glasom družbenega za- 13000 B Pisnika B prodale za 824 Skupaj . . . K temu pride še vračunjajoči se postavek hčere Terezije, ki je glasom ženitnega 15224 C pisma C prejela doto 3000 D B F G H, J Dolgovi: Sklad znaša torej Od tega se mora odšteti: Terjatev Ivana N. plačana glasom pobotnice D z vsoto . 400 K — v. bolniški stroški, plačani glasom pobotnice E z vsoto . 300 K — v. hišna najemnina, plačana glasom pobotnice F z vsoto . 200 K — v. pogrebni troški po izk. G. . 100 K — v. glasom potrdil H in J plačane 18224 pristojbine v znesku . . . 824 K — v. 1324 ostane torej dedščine . . . kateri čisti sklad se ima na enake dele razdeliti med štiri dediče. Nedoletni sin Fran dobi torej 4226 K — v. nedoletni sin Josip .... 4225 K — v. polnoletna hči Ana . . . 4225 K — v. polnoletna hči Terezija . . 4225 K — v. 16900 skupaj 16900 K — v. 16900 K obrazcu VI. Razdelba. Dobi namreč 01 sKiipnesa zneska Fran N. Josip N. Ana N. Terezija N. omož. K. K V. K V. K v. K V. K 'v. Na obligaciji (zadolžnici) ddo ... po 5°/0 od 4000 1000 1000 1000 1000 . Na obligacijah ddo. ... od 9000 3000 3000 3000 Na prejeti doti 3000 3000 . V gotovini . . . 900 225 225 225 225 ! . Kar je gornjih 16900 . 4225 . 1 4225 . 4225 1 . 1 4225 1 . To povečujemo z našimi podpisi: V L. dne . . septembra 18 . . N. N. varuh nedoletnih dedičev N. N. Ana N. Terezija K. Razdelba zapuščine Janeza N. se za nedoletna sinova Frana N. in Josipa N. odobruje nadvarstveno. V L. dne . . septembra 18 . . (L. 8.) P. R. c. kr. okrajni sodnik. Obrazec št. VII. k § 172. zap. patenta. Končni izkaz o zapuščini Antona N., ki je zamrl dne K [oje A v N. I m <> v' i ii si : Glasom inventarja A obstoja zapuščina v gotovini V vrednostnih papirjih (zadolžnicah) . . . . Opiomba: Obresti teh zadolžnic se izkažejo v varstvenem računu. Obleka in druge stvari v cenilni vrednosti GOO K, ki so se prodale glasom dražben. zapisnika B za , . Skupaj l > < > 1 g; o v i : Od teh se mora odšteti: a) terjatev Karola N. plačana glasom pobotnico C z vsoto.............. 400 K — v. b) bolniški troski glasom plačanega računa D v znesku................ 300 K - - v. c) hišna najemnina glasom pobotnice E v znesku....................... 200 K — v. d) pogrebni troski glasom plačanega računa F v znesku................100 K — v. e) glasom potrdila G plačane pristojbino v znesku....................... 324 K —v. Ostaja torej čiste zapuščine . . Ta čista zapuščina nedoletnega Frana N. je glasom depio/.itnega izpiska H shranjena v depozitnem uradu c. kr..........in sicer gotovina v znesku....................... 900 K — v. zadolžnice in sicer z dne . . v znesku 6000 K — v. z dne . . v znesku............. 5000 K — v. z dne . . v znesku............. 2000 K — v. Skupaj 13900 K — v. V svedočbo moj podpis N. N. dne . . septembra 19 . . Ivan N. K v. 14001 - 13000 - 824 j — 13900 varuh nedoletnemu Franu N. brazec st. VIII. k § 174. zap. pat. je sedaj uradni obr. (F.) 89. v nespornih stvareh. Obrazec št. IX. k § 186. zap. pat. je sedaj Premenjen po obrazcu k opravilnem redu št. 31., pa pri sodiščih ni v rabi v slovenskem jeziku. Dodatek. I. Navodilo občinskim predstojnikom o izročenih jim uradnih opravilih sodišč. Ukaz pravosodnega ministra od 28. junija 1850, d z. 256 , za Avstrijo nad in pod Anižo, Solnograško, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Gorico in Gradiško z Istro, Trst, Tirolsko in Predarlsko, Češko, Moravsko, Gorenje in Dolenje Šležko. § 1. V občinam izročeni delokrog spada tudi oskrba naslednjih sodnih uradovanj: A. V zapuščinskih stvareh. § 2. Občinski predstojnik naj poizve vse v njegovi občini dogodivše se smrtne slučaje in naznanilo o njih poda pristojnemu okrajnemu sodišču. Tako naznanilo pa se ima opustiti, kadar brez imovine umre nedoletno dete, ki je bilo v oskrbi očetovi ali materni.1) ‘) Glej cesarski patent 9. avgusta 1804, § 61. § 3. Vselej, kadar okrajni sodnik v zapis smrtovnice ne odredi katerega svojih uradnikov ali pa notarja, naj to uradovanje opravi občinski predstojnik po obsegu zaprosila, ki ga je okrajni sodnik stavil splošno ali za poseben slučaj.1) h Glej cesarski patent 9. avg. 1854, § 31. in opazke pri njem. § 4. Ob zapisu smrtovnice naj se občinski predstojnik ali občinski odbornik, ki ga on določi, poda v pokojnikovo stanovanje ter naj po I. Navodilo predstojnikom. §Jj l-(i. 215 privzetju dveh domačinov ali, če jih ni, dveh sve-dokov, opravi poizvedbe, razvidne iz obrazca') za smrtovnico št. 1. ]) Sedaj velja obrazec, ki je natisnen k § 50. zapuščinskega patenta. § 5. Občinski odposlanec nima napraviti za-pečatbe, če je zapuščina v rokah dozdevnih polnoletnih, za lastno imovinsko upravo upravičenih dedičev, ali zakonitega zastopnika nedoletnih ali drugih dedičev pod skrbstvom, ali pa takih polnoletnih oseb, katerim jo je zapustnik izročil sam ter sicer radi tega ni nikakega pomisleka, zapuščina pa se ima zapečatiti v nasprotnem slučaju, posebno, če se za zapuščino nihče ne briga, ali kadar je nevarnost, da se kaj ne zataji ali ne raznese. § (». Ob zapečatbi naj občinski odposlanec denar, če ga je kaj, dragotine, obligacije, listine (pisma) in druge papirje ali vrednote, ki bi jih megli odstraniti, dokler okrajni sodnik ne odredi drugače, ali vzame v svoje stanovanje, ali pa proti potrdilnici shrani pri občinskem predstojniku ali kakem drugem poštenjaku. Druge premičnine se shranijo, če dopušča njih kakovost, in če niso potrebne niti v gospodinjstvu niti v gospodarskem ali obrtnem obratu, v varno shrambo ali v eno ali v več na vseh straneh dobro zaprtih stanic, ter na vseh vratih, vodečih do njih, se ima napraviti občinski pečat tako, da ne more nihče vanje, ne da bi odstranil pečat. Občinski odposlanec mora ključe vzeti s sabo, ter nadzor nad zaprtimi shrambami in pa nad nezaprtimi zapuščinskimi predmeti izročiti naj- bližjemu sosedu ali sicer sposobnemu človeku, dokler sodišče česa ne ukrene. § 7. Občinski odposlanec naj potem natanko izpolni razpredete, ki so v tiskanem obrazcu smrtovnice ter naj smrtovnico podpiše s privzetimi osebami vred. Kedor izmed privzetih oseb ne zna pisati, naj se podkriža, kak svedok pa naj pripiše njegovo ime. § 8. Kadar se dobi kaka naredba poslednje volje, darilna pogodba, dedna ali ženitna pogodba, po katerih treba poizvedovati vselej, ali kadar so svedoki ustno napravljeno naredbo o poslednji volji napisali na papir, tedaj mora sodni odposlanec take listine priložiti smrtovnici, ne da bi jih odprl. Občinski odposlanec pa sme naredbo poslednje volje razglasiti, ako dozdevni dedič ali domačini zahtevajo, da se precej razglasi. Odposlanec pa mora paziti, da se ob odpretju ne poškodujejo pečati. Taka razglasitev se mora v smrtovnici omeniti. Kadar o ustnem izreku poslednje volje ni nikakega zapiska, treba navesti ime, značaj in bivališče svedokov. § 9. Redovi, kolajne (svetine) ali drugi znaki za zasluge, nakazila za sprejem plačila, pokojnine, nadarbine ali drugačne podelitve, potni listi, iz-kazila o dopustu, dekreti o varstvu ali skrbstvu, ki bi se našli v zapuščini, se morajo smrtovnici priklopiti.') ’) Glej §§ 90 in 91 zap. pat. in opomnje pri njih. § 10. Kadar umrje kak uradnik, notar (be-ležnik), duhovnik ali dušni pastir kakršnekoli vere, in če so v njegovi zapuščini denarji iz javnih blagajn, uradni ali notarski spisi, državni ali cerkveni predmeti, tedaj ima občinski odposlanec denarje in papirje, ki imajo kako vrednost ali važnost, spraviti na varno (§ 6), če treba napraviti zapečatbo in takoj prijaviti naznanilo okrajnemu sodišču, ne da bi zapisal smrtovnico. § 11. Ako umrje človek vojaške podsod-nosti, tedaj občinski predstojnik redno nima storiti drugega, kakor smrt naznaniti najbližjemu vojaškemu poveljstvu, in, če bi bilo treba, zapečatiti zapuščino ali pa začasno shraniti pokojnikove stvari.1) 'J Glej opomnje pri § 86. zap. pat. § 12. Občinski predstojnik mora popolnoma zgotovljeno smrtovnico poslati okrajnemu sodišču in se ravnati po morebitnih kasnejših sodnih naročilih. § 13. Kadar nastopajo nedoletni, blazni, odsotni ali sicer za imovinsko upravljanje nesposobni dediči, ali kadar polnoletni dediči ob zapisu smrtovnice prosijo, da naj se zapuščina takoj inventira, in če le-ta tudi ni obsežna, naj občinski odposlanec, ne da bi čaka! sodnega naročila, natanko zapiše stan imovine in dolga o zapuščini, naj da premičnine ceniti zapriseženemu izvedencu, naj ta spisek podpiše s privzetimi strankami, svedoki in izvedencem vred in ga priklopi smrtovnici z listinami, ki bi utegnile biti dokaz imovinskemu stanju. § 14. V stan imovine ni vpisati samo vseh oblek in opravnih kosov, gospodarskih predmetov, obrtnih potrebščin, zalog in enako, temuč vpisati treba tudi gotovino, dragotine, terjatve, obligacije in pravice, v star\ dolgov pa vse znane zapustnikove dolgove z navedbo upnikovega imena, stanu in bivališča. Občinski predstojnik pa se nima baviti s cenitvijo nepremičnih posestev, temuč naj nepremičnine, če so, v inventuri le navede. Ravnotako naj občinski predstojnik ravna, če ga okrajno sodišče pozove posebej, da naj inventuro obavi. Obrazec št. II. vsebuje vzorec zapuščinske inventure. § 15. Kadar občinski predstojnik ali njegov odposlanec na zaprosbo okrajnega sodnika opravlja dražbo premičnin, se ima držati v dražbenem (prodajnem) redu ') od 15. julija 1786, št. 565. predpisanih obličnosti ter ima o vsem postopanju pisati natančen zapisnik po obrazcu št. III. Koncem zapisnika naj se zabeležijo troški, za katere naj se prilože dotične pobotnice in drugačna izkazila ter vsi spisi naj se potem s čistim izkupilom vred brez predložnega poročila pošljejo okrajnemu sodniku. •j Ta dražbeni red glej za tem ukazom. § 16. Ako bi se ob uradovanju, navedenem v §§ 4—15., pokazale težave, katerih bi občinski predstojnik ne mogel odpraviti, ali, če bi sicer nastale nepričakovane ovire ali pomisleki, naj občinski predstojnik preneha v izročenem mu uradovanju in naj brez odloga to naznani okrajnemu sodniku, kateri mora takoj nadaljnje odrediti. B. V varstvenih in skrbstvenih stvareh. § 17. Dolžnost občinskega predstojnika je dalje, da dotičnim osebam vroči po okrajnem sodniku doposlane varstvene in skrbstvene dekrete, da le-te s podanjem roke vzame v obljubo zaradi njihovih v dekretu izraženih dolžnosti, da storitev obljube na dekretu potrdi in da po obrazcu št. IV o tem sestavljeni zapisnik vpošlje okrajnemu sodišču.1) ’) Občinskim predstojnikom naj se za uradovanja, preizročena jim v zapuščinskih, varstvenih aii skrbstvenih stvareh za primere, v katerih smejo sodni uradniki zahtevati dnino in potniuo, prizna hranščina po 2 gold. konv. kova (4 K 20 h) na dan, katere likvidacija in izplačilo se ima opraviti po splošnih predpisih, veljavnih za troske v nespornem sodstvu. (Rp. prav. ministra 22. junija 1852, š. 8089.) C. Ob vročbah. § 18. Občinski predstojnik ima dalje skrbeti za vročbo') tistih sodnih rešitev in povabil, ki jih v civilnem in kazenskem postopku od sodišča dobi z vročilno polo ter ima v to nastaviti zanesljivega človeka. ') Določila o teh vročbah imajo §§ 860 in naslednji opravilnega reda, ki so za občinske vročevalce natisnjeni tudi v posebni knjižici. § 17. Nesporni postopek jo to odredbo razveljavil. Usr. 80. dec. 1899, š. 10.412, Budw. 13582. Vendar se po tej odredbi ravna še večina sodišč in občin ter je pravosodno ministrstvo izpravljen obrazec št. IV potrdilo z razpisom 15. jan. 1901, š. 24532. Obrazec št. II. k § 14. Inventar ki se je danes na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem sestavil o zapuščini dne 10. julija 1009 zamrlega Janeza Kastelic-a, posestnika v Kandiji št. 16. Imovina: Gotovina: V zapuščini najdena gotovina v znesku . . se je pustila dedičem vnadaljno gospodarjenje. Vrednostni papirji: Srečka ljubljanskega mesta št. 12468, kiilero je zapustnik volil svojemu nedoletnemu vnuku Antonu Šimcu, se je začasno izročila županu Zorcu v hrambo...................... Obleka In perilo: 1 dolga suknja 10 K — v. 1 vrlina suknja 12 K 50 v. 1 ovčji kožuh 30 K v. 1 star jopič - K 50 v. 2 hlače 10 K — v. 3 telovniki 3 K — v. 2 para škorenj 10 K - v. 1 klobuk, 1 čepica 3 K — v. 6 srajc 6 K — v. 6 nogavic 2 K — v. 1 volnen jopič 1 K — v. Hišna oprava: 1 postelj iz trdega lesa, z 1 žimnico, 1 slam- nico, 8 blazinami in 2 odejama 50 K — v. 1 omara za obleko iz trdega lesa 15 K — v. 1 velika omara iz mehkega lesa 10 K — v. 1 miza in 4 stoli, vse iz trdega lesa 16 K — v. kuhinjska oprava 20 K — v. Gospodarski predmeti: 1 rujava, petletna krava . . . 160 K - v. 1 siva, šestletna krava .... 120 K — v. 10 kokoši, 3 race, 2 gosi 25 K — v. 5 A/vina cvička 1.1906 s sodom vred 180 K - v. 10 h! belega metliškega vina 1. 1907 s sodom vrod 280 Iv — v. 30 stotov sena 120 K — v. K 57 I 18 100 87 - Št. 1 in 2 Nepremičnine: к Hiša št. Iti z vrtom v Kandiji. Po izpovedbi vdove se je baje pred par leti sod. cenila v neki izvršbi. Travnik v delu „pod bosto“, ki meri 1 ar 87 m'i, zapustnik ga je kupil leta 1890 za 660 K, travnik v istem delu, v velikosti 5 arov 92 m2, tudi tega je zapustnik kupil leta 1890 za 1600 K. Dotično kupne pogodbe se prilagajo pod 1) in 2). _______________ Vsota oenilne vrednosti premičnin . . 1240 Št. 3 Št. 4 10 1 >ol ft'ovi: Glasom zemljiškoknjižnega Izpisa pod 3) je na zapustnikovi hiši zastavopravno vknji-žena terjatev Antona Gačnik-a, peka v Rudolfovem iz zadolžnice 3. decembra 1892 v znesku.................................... s 50/0 obrestmi vred. Od te vsoto ni plačati nobenih zaostalih obresti. Zapustnikova vdova izkaže s pobotnicami pod 4) —10) bolniške in pogrebne stroške skupaj Vsota zapuščinskih dolgov . . Cenilec Peter Rezelj zahteva conilnino 6 K. 2000 300 2300 - Kandija pri Rudolfovem 28. julija 1909. t Ana Kastelic podpisal Matija Klepec priča. Fran Kastelic. Josip Kušljan občinski svetnik. Peter Rezelj cenilec. Srečka ljubljanskega mesta št. 12438 ä 100 K je v moji hrambi. Josip Zorec župan. Obrazec št. III. k § 15. Dražbeni zapisnik, sestavljen dne 13. avgusta 1009 pred občinskim svetnikom Josipom Kušljanom vsled dopisa c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem od 2. avgusta 1909 op. št. A 204/9. 2 Predmet si •p -o 5 £ o > K v. .äj ▻ 3 •p a ” o % o. Opomba Glasom inventarja št. 1. 1 dolga suknja . 1 vrhnja suknja 1 ovčji kožuh 1 star jopič . . 2 hlače .... 3 telovniki . . 2 para škorenj . 1 klobuk, 1 čepica G srajc .... 6 nogavic . . . I volnen jopič . G h/ vina cvička leta 190G s sodom vred . 10 h/ belega metliškega vina leta 1907 s sodom vred 10|-12 50 30|-- 50 10 3 10 3 6 2 1 180 280 12-15 — 40 j — 4'50 IG^O 4 — 8-3 -1 50 20o|- 810|- se ni mogel prodati 627 50 ki je Izklicevalec zahteva za svoj trud pri dražbi, trajala 2 uri, znesek 12 K. Izkupilo se je v zmislu dopisa c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem, z dne 2. avgusta 1909, izročilo udovi proti pobotnici št. 2. V Kandiji pri Rudolfovem 13. avgusta 1909. Josip Kušljan obč. svetnik. Peter Rozolj, cenilec. Fran Kastelic, varuh nedoletnega Antona Šimca in sodedič. Obrazci st. IV. k g 17, sedaj F. 63. Občinskemu predstojništvu v (na)................. z zaprosilom, da po vsebini niže pripravljenega zapisnika ..............zaobljubi, storitev obljube potrdi na pri- dejanem dekretu, dekret izroči in sestavljen zapisnik v pošlje semkaj. C. kr. okrajno sodišče............odd. . . Zapisnik o obljubovanju zapisan pred občinskim predstojništvom .... dne . . . . Zglasil se je gospod................in izjavlja, da sprejme po c. kr. okrajnem sodišču..........izročeno mu službo varuha — sovaruha — skrbnika detetu........po pokojnem.........., ki je je rodila izven zakona...... Isti stori obljubo s podenjem roke tor prevzame po c. kr. okrajnem sodišču o postavitvi za to službo vposlani dekret, na katerem se je potrdilo, da jo storil obljubo. Podpisi: C. kr. okrajnemu sodišču .... nazaj. Občinsko predstojništvo . . . ., dne .... II. Red za javne dražbe. Dražbeni red, omenjen v § 272 zakona o postopku v nespornih stvareh je dražbeni red od 15. julija 1786, št. 565 zjz., znova objavljen z dekretom dvorske pisarne od 14. septembra 1815, št. 101. zpz. § 1. Brez oblastvenega dovoljenja se ne sme javno dražbati ničesar. Za sodne dražbe je tako oblastvo sodišče; za druge je pa politično obiastvo. § 2. Ob sodnih dražbah, ki jih provzroče sporne stvari ali konkurzi, se mora najnatančneje ravnati po sodnem in konkurznem redu. Dražba se mora najprej razglasiti (oklicati) v novinah ali razglasilnih listih, ali pa, kakor je razglašanje sicer v navadi, ter občinstvu se morajo naznaniti dražbeni predmeti, njih vrste in tudi kraj, dan in ura dražbe. § 3. Če so stvari mnogo vredne, treba njih bistveno kakovost kratko opisati. Za nepremičnine treba objaviti, kje se pred dražbo lahko ogledajo dotične listine. § 4. Ob takih primerih treba oglas opraviti vselej v času, ki je za stvar primeren. § 5. O premičninah, knjigah, različnem vinu, sodih in enakih dražbi namenjenih stvareh, ki sestoje iz več kosov, se ima napraviti zaznamek, ki naj ima dva razpredela, enega za cenilni, drugega za prodajni znesek. Vsak kos imej svojo številko, da se preprečijo kake zmešnjave. Ta zaznamek naj se objavi občinstvu, in dražba naj se po vrsti številk. Ko bi se katere po vrsti dražbane številke ne prodale takoj, tedaj se morajo izklicati še enkrat tisti dan koncem dražbanja, ali pa prihodnji takoj ob početku. § 0. Pri vsakem dražbanju mora biti oblastveni komisar (odposlanec), če policijsko oblastvo ni posebej dovolilo, da komisarja ni treba. § 7. Komisarjeva dolžnost je, da opozarja na vse, kar se ob dražbanju dogaja. Njegova skrb je torej, da se s kupci občuje dostojno, da se navzočim na zahtevanje z umestno pazljivostjo izkaže blago, ki je v dražbi, in da se voljno daje potrebno razjasnilo; da med izklicevalcem in kupcem ne nastane kako tajno sporazumljenje, niti kaka pristranost; da se kosi večje vrednosti ne dražbajo o nepravem času, temuč, da se, kolikor je to moč brez pretrganja vrste po številkah, ravna po številu kupcev, in da se vse proda po kolikor moč najvišji ceni. Izklicevalcu tudi nima dovoliti, niti, da bi s kupci samovoljno sklepal kup, niti da bi jih prehiteval; tudi ima med kupci preprečiti vse prepire. Končno naj sploh pazi, da ide vse v redu in da se izpolnjuje vse, kar je tu predpisano. § 8. Ako se dražbajo nepremična zemljišča, pravice, svoboščine, dohodki, podjetja, dobave itd. ali v prodajo ali v zakup, mora komisar ali sam § 8. Prostovoljna javna dražba nepremičnin (zemljišč), ki se izvrši brez sodnega sodelovanja, ni veljavna. 2. julija 1908, Rv VJ 246/8, Slovenski Pravnik 1908/801. pisati ali paziti, da se pred njim piše pravilen in natančen dražbeni zapisnik, kateri je treba z vsemi prilogami pridejati poročilu, ki ga je napraviti. § 9. V ta zapisnik treba vpisati dražbi določene predmete, one, ki se zglase za kupce ali zakupnike, in pogoje, s katerimi se ima skleniti prodaja ali zakup. § 10. V tem zapisniku treba tudi zabeležiti zaporedno poviševanje dražbanj, posebno pa najviši ponudek in najboljši ponudnik mora zapisnik podpisati sam. § 11. Pri dražbah ima izklicavati pooblaščen izklicevalec; izklicevalec mora biti poštenjak in mora od oblastva imeti pravilno pravico za izklicevanje, oblastvo ga tudi mora vzeti v prisego in dolžnost. Na izklicevalčevo ravnanje se mora paziti natanko; takoj bi se moral odstaviti od službe in moralo bi se izreči, da za izklicevanje ni več sposoben, če bi se pregrešil proti le-tem predpisom. § 12. Izklicevalec dobiva za vsak cel dan 3 gold. (6 K 30 h) za vsakega pol dne ali za še krajši čas 1 gold. 30 kr. (3 K 15 h). Razun tega plačila ne sme terjati ničesar z nikakim izgovorom. § 13. Ob izklicevanju se izklicevalec nima ravnati po nobenih osebnih ozirih, ne sme niti skušati, da bi komu kaj naklonil zaradi posebne nagnjenosti ali drugih namenov, niti ne sme kakemu navzočemu braniti, da bi ponudil kolikor hoče. Prepovedano je tudi, da bi si izklicevalec kupil kateri od kosov, ki so v dražbi, ni na svoje ni na drugo ime, ali da bi si jih prilastil drugače. § 14. Ob izklicu se mora dražbeni kos pokazati, imenovati, ter povedati mu je določno ceno. Pri stvareh večje vrednosti, kakor nakitu, biserih in drugih dragotinah, naj se kupcem da nekaj minut v prevdarek. Ako bi se ne dobil noben kupec, naj se pa, da bi se dražbanje ne zatezalo, izklicani kos začasno dene na stran, da se nadaljuje izklicavanje drugih kosov. § 15. Enako se mora postopati ob izklicu nepremičnih ali takih stvari, kakor so se navajale v § 8., ker jih pa ni moč pokazati, se morajo vsaj označiti razločno. § 16. Kadar se po izklicu za izdražbani kos dajejo ponudbe, mora izklicevalec znesek določno ponavljati trikrat z navadnim pristavkom: prvič, drugič in tretjič. Ta trikratna ponovitev naj se ne vrši s preveliko naglico, in bodi posebno zadnjikrat po nekoliko daljšem prestanku, tudi se z najboljšim ponudnikom skleniti ne sme, dokler ni zadnji klic končan popolno. Po zadnjem klicu potrdi izklicevalec skleneni kup po vdarcu z lesenim kladivom. § 17. Vsaka nova ponudba, ki se je podala med prvim in popolno končanim tretjim klicem, se mora vedno ponavljati in izklicevati, kakor je povedano v prejšnjem paragrafu. § 18. Pri javni dražbi ni dopustna nobena prednostna in nobena utežna pravica. Sleherni, ki sme dražbano blago posedovati, lahko med izklicevanjem ponudi kolikokrat in kolikor hoče. Pač pa ne sme nikdo dražbene stvari grajati, so-ponudnike v ponudkih strašiti, ali kakorkoli ovirati, da bi kedo oddal više ponudke. § 19. Razen v slučajih, označenih v sodnem redu, se ne sme oddati ničesar pod cenitvijo ali pod določenim izklicnim zneskom, ako tega ni posebej naročilo oblastvo, ali dovolil lastnik dra-žbanega blaga. § 20. Vse, kar se na dražbi kupi, se mora plačati takoj v gotovini, prodanega blaga se pred plačilom v gotovini ne sme izročiti nikomur. Če bi bilo pa zaradi jako visoke kupnine ali drugih važnih okolnosti s kupcem treba kake posebne uravnave o načinu in času plačila ali zavarovanja, se pa s potrebno opreznostjo lahko ukrene, kar je treba. § 21. Kadar je ob kupu ali zakupu pogojena kaka osebna kakovost najboljšega ponudnika, se mora ta ponudnik ali pooblaščenec, ki se je zglasil v njegovem imenu, izkazati s tem, da vloži pismeno pooblastilo. § 22. Da se preprečijo vse zmote, mora kupec premične stvari, in pa dragotine, pohišje in vse druge premičnine, ko je bil položil kupnino, takoj prevzeti in spraviti z dražbališča. III. Odstotek za uboge ob prostovoljnih dražbah. Po dvor. dekretu od 25. aprila 1812, zjz. 987, dekretu dvor. pisarne od 24. marca 1837, zjz. 187, minist, ukazu od 20. avgusta 1855, dz. 146. in drugih predpisih znaša odstotek za uboge ob prostovoljnih dražbah: za mesto Dunaj in za kraje, spadajoče k dunajskemu ubožnemu okraju, po 2u/0, v Avstriji nad Anižo in pod Anižo, v Čehih, v Galiciji in Moravski, na Pri- Odstotek za uboge. 1. O zahtevku na plačilo odstotka za ubogo niso pristojna sodišča. 12. marca 1895, š. 2836, Zb. 15433. 2. Odmoriti odstotek za uboge imajo politična obla-stva. Rus. 9. dec. 1886, š. 3287, Budw. 8291. 3. Za plačilo odstotka za uboge je odgovoren prodajalec. 30. avg. 1887, š. 9939, Zb. 11725. 4. Advokat ne jamči za plačilo odstotka za ubogo pri dražbi, ki jo je zaprosil za svojega pooblaščenca. 30. junija 1870, š. 7484, Zb. 3824. 5. Plačilna dolžnost ni navezana na okolnost, da se je dražba dovolila pravnoveljavno, niti na to, da se je ravnalo po predpisih dražbenega reda. Rus. 18. maja 1893, š. 1749, Budw. 7271. 6. Odstotka za uboge ni plačevati: o otujitvah (prodajah) po ofertu. Rus. 7. maja 1880, š. 862, Budvv. 776; — o dražbah neoddajnih posestev po železnicah. Rus. 26. aprila 1893, š. 1490, Budw. 7228; — o javnili dražbah imetnikov zastavljalnic. Rus. 9. nov. 1893, š. 3694, Budw. 7505. 7. Odstotek za uboge treba tudi odmeriti: če je bil kupec solastnik. Rus. 19. jun. 1885, š. 1680, Budw. 2622; če si je prodajalec pridržal odobritev pomnikov in se je kupna nagodba izgotovila še lo kasneje. Rus. 20. marca 1885, š. 756, Budw. 2464. 8. Odstotek od dražbe v gozdu stoječih dreves pripade občini, v kateri je bila dražba. Rus. 12. okt. 1887, š. 778, Bud.w. 3696. morskem, Š1 e z k e m, Solnograškem, Štajerskem in Tirolskem s Predarlskim 1% od izkupila, ki se ima oddati krajevnemu ali skupnemu ubožnemu zakladu. Posebni predpisi o tem so: za Avstrijo pod Anižo razen Dunaja v zakonu 13. okt. 1893, dež. 53; za Kranjsko v deželnem z. 28. avg. 1883, dež. 17, § 31, št. 3; za Moravsko in Šlezijo v ukazu 6. okt 1889, uk. 57; za Češko v ukazu 25. nov. 1889, uk. 58; za Tirolsko v ukazu 16. novembra 1864, š. 10085; za Solnograško v ukazu 4. dec. 1873, š. 14574. IV. Zakon od 20. februarja 1883, dz. 20., kako postopati, da se kedo za mrtvega proglasi in da se smrt dokaže. Proglašenje1) za mrtvega. § 1. Da se za mrtvega proglasi človek, kateri se pogreša,2) pristojnoH) je prve stopinje sodišče, v katerega okolišu je pogrešani imel svoje poslednje stanovališče,4) ali če tega ni imel, svoje poslednje bivališče. *) T. proglasitev. — 2) Izvirnik: oinos Abwesenden (Vermissten), [odsotnika, noizvestnika (pogrešanca)]. -3) Ti predpisi so še veljavni (81. VIII. odst. 7. jn.). — 4) T. dornovališče. §1.1. Pristojnost o proglasitvi za mrtvega ni troba, da bi bila ista, kakor za zapuščinsko razpravo. 18. jun. 188$), š. 6904, Zb. 12789. 2. Ta zakon so no more uporabljati za inozemce, ki svojega domovališča niso imeli v Avstriji. 29. maja 1901, š. 7817, Zb. 1434; (7. aprila 1899, š. 5121, Zb. 1684.). IV. Zakon od 20. februarja 1883. §§ 1-5. 231 § 2. V kolikor se v tem zakonu ne ustanavlja drugače, naj se o postopku, ko se je zaprosilo, da naj se kedo proglasi za mrtvega, uporabljajo splošne naredbe o sodnem postopku v pravnih zadevah razen pravd.1) ’) to je: o sodnem postopku v nespornih stvareh. § 3. Vse dejanske razmere merodajne sodni presoji raziščejo naj se z uradno preiskavo. Glede tega, kako uporabljati dokazila in kako ocenjati dokaze, sodišča ne vežejo zakonita pravila. Stranka, katera je zaprosila, da naj se kedo za mrtvega proglasi, in druge osebe se smejo, ako treba, tudi pod prisego zaslišati. § 4. Ako se je bati, da bi se ugotovitev dejanskih stvari, katere utegnejo uplivne biti na dosego proglasitve za mrtvega, z daljšim odlašanjem ne onemogočila ali izdatno otežila, sme se ta ugotovitev zahtevati, predno se je še zaprosilo proglašenje za mrtvega, pri tistem okrajnem sodišču, v katerega okolišu je poizvedeti, česar je za ugotovitev potreba. § 5. Prošnja, da naj se kedo proglasi za mrtvega, sme se upoložiti leto dni predno poteče rok, določen v § 24 odz. § 2. 1. Tudi v tem postopku so podeljuje pravica revnih. 16. dec. 1890, š. 12729, Zb. 13516. 8 3. 1. Sodišče ima dejanske pogoje za domnevo smrti poizvedovati uradoma tudi preko dokazil, navedenih v prošnji. 5. okt. 1887, š. 10326, Zb. 11764. § 5. 1. Skrbnik pogrešanca ni pooblaščen, da bi predlagal, da naj se pogrešan ec proglasi za mrtvega. 5. maja 1892, š. 5206, Zb. 14238. Če se pa hoče doseči, da naj se za mrtvega proglasi pogrešanec, kateri je bil v hudi smrtni nevarnosti, se sme zaprositi, da naj se za mrtvega proglasi, takoj po dogodku, v katerem je bilo življenje pogrešanca v nevarnosti. Odločba, ki izreka proglašenje za mrtvega, ne more se nikakor storiti, predno poteče rok, določen v § 24 odz. § 6. Če se zaprosi, da naj se kedo za mrtvega proglasi, naj sodišče postavi skrbnika, da zastopa pogrešanca v postopku, da se proglasi za mrtvega. Skrbnik ima sosebno dolžnost, storiti kar je primerno, da bi se našel pogrešanec. § 7. Ako se sodišču zdi dovolj dokazano vse, česar je zakonito potreba, da se kedo proglasi za mrtvega, tako da je moči začeti nadaljni postopek, tedaj naj z izrokom,1) v katerem je povedati bistvene okolnosti posameznega slučaja, poživlja, da naj se sodišču ali skrbniku poroči, kar se ve o pogrešancu. Ob enem je oglasiti, da se bode o prošnji, da naj se kedo za mrtvega proglasi, izdala odločba, ko preteče leto dni. A ta rok naj se v slučaju, oznamenjenem v § 5, odstavku 2 raztegne do tega, da poteče rok od treh let, določen v § 24, št. 3 odz. Izrok') naj se nabije na sodni deski in trikrat uvrsti v časnik, ki je namenjen uradnim razglasom. Sodišče more tudi ukazati, da se izrok') § 7. 1. Izjave pogrešanca, da so hoče umoriti in deli njegove obleke, najdeni v vodi, izkazujejo tako bližnjo smrtno nevarnost, ki zadostuje k početku nadaljnega postopka. 14. dec. 1898, s. 16899, Zb. 1226. v drugih časnikih objavi, ter da se tako objavljenje izroka1) ponavlja. Dan, katerega mine izročni rok, se ima povedati v vsakem slučaju v izroku1) in določiti tako, da mora potem, ko se je izrok1) v tretje uvrstil v uradni časnik, preteči najmenj leto dni. T. oklicom (ediktom). — F. 142 v nosp. stvareh. § 8. Ko poteče rok, določen v izroku, odloči sodišče, na vnovično zaprosbo, o zahtevi, da naj se kedo za mrtvega proglasi. Ako se proglašenje za mrtvega izreče, povedati je tudi dan dozdevne smrti. Ako se da po zvršenih poizvedbah določiti dan, za katerega je misliti, da je smrtni dan, oziroma, da ga pogrešanec ni preživel, naj se ta dan, razen tega pa tisti dan oznameni za dozdevni dan smrti, katerega je nastopil konec roka, ki mora poteči, da se po § 24 odz. more smrt za dozdevno smatrati v dotičnem slučaju.1) l) F. 144. v nosp. stvareh. § 9. Ako je pogrešani človek zapustil zakonskega druga, sme ta, če se nahajajo potrebščine, določene v grajanskem') pravu, zahtevati, da se proglašenju za mrtvega pridene tudi izrecilo, da velja zakon za razvezan. Sodišče naj v tem slučaju s skrbnikom vred postavi tudi zagovornika zakonske vezi. V odločbi, katera proglaša koga za mrtvega, razsoditi je tudi o zahtevi, da naj zakon (ženitev) velja za razvezan. Ostali zakonski drug sme tudi pozneje, ko se je pogrešani že proglasil za mrtvega, zahtevati izrecilo, da naj zakon velja za razvezan. Sodišče naj se o tem ravna po določilih tega zakona, ter v odločbi naj, ako privoli v zahtevo, izreče samo to, da naj zakon velja za razvezan. Zagovornik naj se v obeh slučajih proti odločbi na prvi stopinji, ki ima v sebi izrecilo, da naj zakon za razvezan velja, poprime utečaja (rekurza). Isto velja, če se je nasproti odločbi prve stopinje tako izreklo stoprav na drugi stopinji. ') državljanskem (civilnem). Dokazovanje smrti. § 10. Ako ni moči smrti pogrešanca dokazati z javnimi listinami, more se pri sodišču v § 1 oznamenjenem podati dokaz smrti ter zadobiti izrecilo, da ta stvar velja za dokazano. Na postopek se uporabljajo določila §§ 2, 3 in 4. Ako se sodišču zaprosba, da naj se smrt dokaže, vidi primerna, da je moči započeti na-daljšnji postopek, naj izda izrok, na katerega se uporabljajo določila § 7 s to izpremeno, da je § 10. 1. Izrek, da je zakon razvezan, ker so je pogrešani zakonski drug proglasil za mrtvega, se no more izpodbijati temeljem § 10. 16. jul. 1901, š. 10809, Zb. 1509. 2. Dokazovanje o smrti inozemca, umrlega ob njegovom bivališču v tozemstvu se smo vršiti pred tozem-skim sodiščem. 7. aprila 1899, š. 5121, Zb. 1684. Glej o 2. pri § 1. 8. Predlog za pričetek postopka v dokaz smrti so ne sme odkloniti, ker da ni pričakovati uspeha. 23. maja 1900, s. 7217, Zb. 1016. 4. Proti izreku, da dokaz smrti ni uspel, je dopusten rekurz tudi po preteku rekurznega roka. 13. jan. 1885, š. 1781, Zb. 10373. V. Amortizacija izgubljenih listin. §§ 10-12. 235 izročni rok ustanoviti, kakor se vzvidi sodišču, vendar ne na krajši čas nego na tri mesece. Istodobno, ko izda izrok, naj sodišče postavi skrbnika (§ 6).1) Dokazi morejo se vzprejemati prej, nego preteče izročni rok. Pred odločbo naj sodišče stranke zasliši o tem, kar je podalo dokazovanje. Ako se dosodi, da je dokaz smrti doprinesen, tedaj se ima v razloki povedati dan, za katerega je dokazano, da je dan smrti, oziroma, da ga po-grešanec ni preživel; v poslednjem slučaju naj ta dan velja za dan smrti. ‘) F. 143 v nesp. stvareh. Vkupna določila. § 11. Ta zakon pride v moč z dnem razglasitve, in zakonska določila, katera zdaj veljajo, izgube svojo moč, kolikor uravnavajo njegove predmete drugače. Določila tega zakona uporabljajo se tudi v tistih slučajih proglašenja za mrtvega ali dokazovanja smrti, kateri že teko pred sodiščem. $ 12. Zvršitev tega zakona se naroča ministru pravosodja. V. Amortizacija izgubljenih listin. 1. Predmet amortizovanja. Kedor je izgubil kako listino, je upravičen, da natančno opisavši jo pri sodišču zahteva, da se njenega imetnika pozove, naj jo gotovo priglasi, ker bi se sicer o tej listini iz- reklo, da nima moči (§ 201 gal., § 200 tir. in § 191 it. sodn. reda).1) Glej § 1428 odz. (zadolžnice). Predmet amortizovanja so tudi: izdatki notarskih spisov (not. red § 93); privilegijske listine (§§ 22 in 31 izvršil, predpisa k privilegijsk. zakonu z dne 15. avg. 1852, dz. 184); blagajniška prejemna potrdila o varščini položeni za kako rokovno (perijodno) tiskovino, (razgl. fin. ministerstva 16. jul. 1863, dz. 67, § 7); nakazila rudniških deležev (§ 87 izvrš. predpisa 25. sept. 1854 k rudarsk. zak. 23. maja 1854, dz. 146); javne zadolžnice (obligacije), v zmislu dvd. 4. marca 1784 zjz. 254. Amortizovati se ne morejo: 1. Taloni, t. j. nakaznice obrestnih kuponov, ki se imajo na novo izdati (zak. 2. julija 1868) dz. 88. § 1); 2. po Avstro-ogrski banki izdani bankovci (čl. 88 s zak. 21. maja 1887, dz. 51 razglašenih statutov); 3. vložne knjižice z zak. 28. maja 1882, dz. 56, uvedenih poštnih hranilnic, o katerih predpisuje čl. 14. omenjenega zak. posebni postopek, čigar izvršitev je dana poštnim hranilničnim uradom, ki imajo tedaj tudi izreči, da izgubljena vložna knjiga nima moči, ter izdati novo knjigo. 1) Ti predpisi so ostali v veljavi, ker jih ep. ne ureja (čl. I. cp.). — O obnovitvi listin glej § 317 op. — O amor-tizovanju ogrskih vrednotnic glej objavo v uk. 1885, s. 28. Dopustna ni amortizacija loterijskih listkov (9. maja 1906, š. 7195, R. 190, uzb. 895.), pač pa je dopustna amortizacija sreček ob loterijah za dobrodelne namene. (Obj. uk. 1891 s. 181.) 2. Podsodnost amortizacije. § 115. jn.: Zastran amortizacije državnih zadolžnic in njim enako vpoštevanih kreditnih papirjev imajo se predlagati pri tistem zbornem sodišču prve stopinje, v katerega uradnem sedežu se vodijo dotične kreditne knjige. — Za amortizacijo izgubljenih menic in pa listin, katerih amortizacija se mora po zakonitem predpisu ravnati po členu 73. meničnega reda, je pristojno trgovinsko sodišče (trgovinski senat okrožnega ali deželnega sodišča) plačilnega kraja. — Podsodnost za uvedbo in dovolitev amortizacije vseh drugih listin se ima presojati po posebnih, o tem izdanih določilih. — Ako ni drugega predpisa, je za amortizacijski postopek in dovolitev amortizacije pristojno tisto okrajno sodišče, pri katerem ima za amortizacijo proseča stranka v času prošnje svojo občo podsodnost v spornih stvareh.-’) Čl. 305. trgov, zak.: Če so se izgubile nakaznice in obveznice, ki so jih izdali trgovci o dajatvah denarja ali količini nadomestilnih stvari ali vrednostnih papirjev, ne da bi bila zaveza o njih k dajatvi odvisna od kake nasprotne dajatve, in ki se glase na ukaz, imajo se glede amortizacije uporabiti v členu 73. meničnega reda naznačena določila. 2) Razsodila k to m predpisom glej pri §§ 116 jn. v IV. zv. Pravnikove zbirke; tam so tudi navedeni kraji, v katerih se vodijo kreditne knjige. Ravno tako se uporabljajo določila čl. 73. meničn. reda pri amortizaciji skladovnih listov (zakon 28. maja 1889, dz. 64, § 39). Z. 3. maja 1868, dz. 36, § 1.: Vrednostni papirji, ki sojih izdali akcijske ali komanditne akcijske družbe, društva, zavodi in podjetja, ki so ustanovljeni z državnim dovoljenjem in so pod državnim nadzorstvom, se imajo amortizovati izključno pri tistem deželnem ali okrožnem sodišču, v katerega okrožju se nahaja sedež družbe, društva, zavoda ali podjetja, oziroma njih naselbine, ki je samostojno izdala vrednostni papir, ki se ima amortizovati. — Takimi vrednostnimi papirji smatrajo se vzlasti akcije, interimna nakazila zastavni listi, zadolžnice ali parcijali. vsebujoči dele posojila, dividende in obrestna nakazila (kuponi), hranilne knjižice, depotna nakazila, potežna nakazila, blagajniške nakaznice, čeki ter enaki prometu namenjeni papirji.:i) § 2. Za amortizacijo vrednostnih papirjev, izdanih po drugih korporacijah, posameznih osebah ali občinah, je, bodisi da se glase na prinesca bodisi da so jim pridejani na prinesca se glaseči obrestni kuponi, izključno pristojno tisto deželno ali okrožno sodišče, v čigar okolišu leži izdani kraj vrednostnega papirja, ki se ima amortizovati, ako je pa v njem več izdajnih krajev, kraj, ki je imenovan prvi. Isto velja o vrednostnih papirjih označene vrste tudi tedaj, ako so se pozneje vinkulovali ali zapisali na določna imena. Amortizacije po avstro-ogrski banki izdanih akcij in zastavnih listov ter k le-tem spadajočih 3) O razsodilih glej op. 2. V. Amortizacija izgubljenih listin. § 2. 289 dividendnih, oziroma obrestnih kuponov se morajo zaprositi pri c. kr. deželnem sodišču na Dunaju. Pri amortizovanju nakaznic (čl. 78) se ima postopati po predpisih, ki veljajo na njih plačilnem kraju glede amortizovanja menic. — Za amortizacijo vseh ostalih po Avstro-ogrski banki ali kakem njenem zavodu na kakem avstrijskem mestu (Platz) izdanih listin je pristojno izključno c. kr. deželno sodišče na Dunaju, za amortizacijo po njenih zavodih v deželah ogrske krone izdanih listin pa izključno kr. trgovsko in menično sodišče v Budimpešti. Imenovana sodišča postopajo tedaj po predpisih, veljavnih v dotičnem delu avstro-ogrske monarhije za amortizacijo državnih papirjev. — Predno se uvede amortizo-valni postopek in izda končno amortizavajoče razsodilo, imajo imenovana sodišča pri Avstro-ogrski banki izprositi izjavo o tem, so li pravi znaki listin, ki se naj amortizujejo — kakor jih je navedel prosilec za amortizacijo, — oziroma izjavo o njih zaostanku. (Čl. 99. statutov Avstro-ogrske banke, spremenjenih z zak. 21. maja 1887, dz. 51; ces. uk. 21. sept. 1899, dz. 176, 4. del, čl. I). Amortizacija izgubljenih akcij, interimnih nakazil, zadolžnic (obligacij) ter drugih listin c. kr. privilegovanega avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt ali njegovih podružnic se mora zaprositi pri trgovinskem sodišču na Dunaju (§ 77. statutov 15. maja 1880). Za amortizacijo po Niže-avstrij. eskomptnem društvu izdanih akcij, kuponov, interimnih nakaznic in drugih listin se mora zaprositi ravno tako pri trgovinskem sodišču na Dunaju (§ 95. stat. 29. okt. 1881). Izgubljene akcije in kuponi c. kr. privilego-vanega prvega Donavskega parobrodnega društva se morajo, da se potem za nje dobe druge akcije ali kuponi, na zakoniti način amortizovati pri c. kr. niže-avstrijskem merkantilnem in meničnem sodišču (sedaj trgovinsko sodišče na Dunaju) (§ 7. statutov, dvd. 5. avg. 1846, zjz. 977). -Če se izgubi obligacija, ki je zastavljena v vojaško ženitno varščino, so merodajni splošni predpisi o amortizaciji, vendar se mora zato, da se izda namesto amortizovane nova rentna obligacija, razun amortizavajočega razsodila podati tudi pola o plačevanju obresti, sicer pa se vrši postopek analogno kakor pri prepisih (razgl. fin. min. 25. sept. 1883, dz. 154, § 11). Če izgubi stranka, ki je položila obligacijo zemljiške razbremenitve za vojaško ženitno varščino, dotično položnico, mora izposlovati le-te amortizacijo pri tistem sodnem dvoru prve stopinje, na čigar uradnem sedežu je blagajnica zemljiško-odveznega zaklada, ki je izdala položnico (razgl. fin. min. 25. sept. 1883, dz. 155, § 8). 3. Postopek ob am ortizo vanju, a) Splošna pravila. Kedo je upravičen k amort. predlogu, glej prvi odstavek v poglavju 1. (predmet amorti-zovanju). O tej prošnji ima sodnik zaslišati tistega, ki ima jamčiti za to, za kar obvezuje listina, in če le-ta proti temu ne more navesti nikakoršnih utemeljenih pomislekov, mora sodnik povabiti tiste, ki imajo morda listino v rokah, da naj se v enem letu zglase, ter jim naložiti, da listino tekom tega roka gotovo doneso, ker se bode sicer smatrala za nično in jim izdajatelj ne bode na njo več odgovoren (§ 202, gal. ozir. 200 tir. in 191 obč. sodnega reda).4) To povabilo se ima, kakor vsako drugo javno povabilo, razglasiti, in če je rok potekel brezvspešno, se ima listina izreči za nično (§ 203 ozir. 202 in 193 ravnotam).5) Rok, ki se ima v oklicu odrediti, znaša navadno eno leto 6 tednov in 3 dni (dvd. 15. marca 1784, zjz. 262), izjemoma pri hranilnih knjižicah 6 mesecev (dvd. 26. sept. 1844, zjz. 832, § 17), nadalje pri menicah in pri vseh trgovinskih papirjih, ki glase na ukaz, 45 dni j (čl. 73. men. reda in čl. 305 trg. zak ). Ta rok teče od dne oklica, pri menicah in trgovinskih papirjih pa, ki v tem času še niso dospeli, od prvega dne potem, ko je menica zapadla v plačilo (ravnotam). 4) V sled oklica za amortizacijo podano prijavo listinskega imetnika, da ima listino, treba prosilcu za amortizovanje samo naznaniti. 3. oktobra 1893, š. 11648, Zb. 14849. !‘) 1. Dolžnik se lahko oprosti svojih dolžnosti iz vrednotnice, če jo izplača prinesen, dokler se ni po pričetem amortizovalnem postopku izrekla resnična amortizacija vrednotnice. 12. dec. 1876. š. 10144, Zb. 6311. 2. Imetnik vrednotnice nima po njenem končanem amortizovanju nikake pravice proti obvezancu iz vrednotnico. 10. jul. 1866, š. 8774, Zb. 2541. 8. Ako je hranilnica proti imetniku hranilne knjižice, ko jo je podal za dvig na njej hranjenega denarja, zamolčala, da o tej knjižici teče amortizo vanj e, je zakrivila oškodovanje in mora odškodovati pravega imetnika, ki je bil oškodovan s tem, da se je knjižica amortizovala in denar izplačal prosilcu za amortizacijo. 31. januarja 1872, š. 13491, Zb. 4462. 16 (26) Oklic se ima uvrstiti trikrat v novine; ta trikratna uvrstitev pa tudi zadostuje in ima sodnik po lastnem prevdarku odrediti, se bode li oklic uvrstil v tri neposredno drugo za drugo izišle novine, ali pa naj se po primernih kratkih presledkih odtisne v njih vnovič (dvd. 3. avgusta 1822, zjz. 1885, in 7. dec. 1835, zjz. 101). Z oklicem, ki se po preteku oklicnega roka sname, postopati se ima po § 373. or. b) Postopek za državne papirje. Za noben državni papir, ki se glasi na pri-nesca in na neki gotovi plačilni rok, ter za kupone takih papirjev ne morejo amortizacije ovirati plačila, ker se smatra pravim lastnikom vsakedo, kedor jih prinese. Da se pa vendar lastniku, ki se v plačilni dobi ne more izkazati s takim papirjem, pripomore do pristoječega mu plačila, se lahko še nadalje izgotove amortizovalni oklici, toda le na ta način, da zakonita amortizacija učinkuje še-le po 1 letu 6 tednih in 3 dneh od pravega plačilnega dne obligacije, srečke ali kupona naprej ali, če bi se bilo za izdatek tega oklica zaprosilo še-le po takem plačilnem dnevu, od dne tega izdatka. Sicer pa se imajo taki papirji, če se blagajni predlože pred pretekom zgorajšnjega roka, izplačati prinescu brez zadržka (pat. 28. marca 1803, zjz. 599).fi) “) 1. Ob amortizovanju kuponske polo toče rok za vsak kupon posebej od njegove dospelosti. 23. febr. 1897, s. 2036, Zb. 16974. 2. Rok za amortizovanje zasebnih zadolžnic, ki imajo kupone, teče, če so bile zas. zadolžnice ob amorti-zovalnom oklicu žo dospele (izžrebano), od oklicnega dno; rok za one kupone pa, ki dospo šole po dnevu amorti- Rok 1 leta 6 tednov in 3 dni velja tudi za delne hipotečne nakaznice na solino Gmunden za blagajniške nakaznice izvzemši bančne nakaznice, ter za izžrebovne zastavne liste. Pri onih na prinesca se glasečih državnih papirjih, kateri bodisi da nimajo nikakega roka, kedaj da se ima glavnica vrniti, bodisi da so njih plačilni rokovi odgodeni na negotov čas, nastopi zakoniti učinek amortizovalnih oklicev še-le po 3 letih, računajoč od dneva, katerega dospe v plačilo zadnji obrestnih kuponov, ki so bili izdani z obligacijo, in se imajo torej izdati novi kuponi, ali — če bi se bilo za izdajo oklica zaprosilo še-le po tem dnevu dospelosti in se obligacija še ne bi bila prinesla k blagajnici, da se vzdignejo zovalnega oklica, pa teče od dneva, ki je po dospelostnem (zapadnem) dnevu kupona. 12. marca 1889, š. 2637, Now. IV 114, 4. jul. 1888, š. 7999, Zb. 12248, (1. jul. 1884, š. 7778, Zb. 10097). 3. Delnice in kuponi podržavljeno železnice, katerih ni več izplačevati, ker so se premenjali za zadolžnice državnih železnic, imajo amortizovalni rok 1 leta 6 tednov in 8 dni, ki počne s plačilnim rokom na njih mesto stopivših državnih zadolžnic. 5. jun. 1895, š. 6949, Zb. 15607; (18. jul. 1889, š. 8095, Zb. 12840). 4. Pomotno določilo amortizovalnega roka v oklicu ne ovira končne amortizacije po preteku zakonitega roka. 23. dec. 1884, S. 14293, Zb. 10314. 5. V teku amortiz. postopka se more izvršba na javno državno zadolžnico vršiti samo z rubežem po pro-beležbi pri blagajni državnih dolgov. 12. sept. 1867, š. 7774, Zb. 2849. 6. Ako so se v teku amortizovanja vrednotnic s kuponi izplačali med tem dospeli kuponi, treba ustaviti amortiz. postopek radi teh kuponov. 21. maja 1902, š. 7030, uzb. 557. 16* (26) novi kuponi — po 3 letih od dneva tega izdatka (pat. 15. avg. 1817, zjz. 1361).7) Pri obligacijah loterijskega posojila leta 1860 znaša amortizovalni rok, če se ima amortizovati obligacija, katera do 1. maja 1890 še ni bila izžrebana, ravno tako 3 leta računajoč od dneva dospelosti zadnjega kupona, ki je bil izdan z obligacijo (razgl. fin. min. 17. sept. 1869, št. 11184). Pri državnih papirjih, ki se glase na gotova imena, velja vedno brez razločka navadni oklicni rok 1 leta 6 tednov in 3 dnij (pat. 23. jul. 1819, zjz. 1582). Isto velja pri državnih papirjih, glasečih se na prinesca često vinkulovanih, t. j. če se je njih zaveznost v kako gotovo svrho uradno omejila v korist gotovi fizični ali moralni osebi (dvd. 10. febr. 1838, št. 18188). Predno se amortizovalni postopek uvede, oziroma pred izdanjem oklica, se ima pri vseh vrstah državnih papirjev povprašati c. kr. ravnateljstvo državnega dolga, če dotični kreditni papir (obligacija, srečka, kupon) v kreditnih knjigah še obstoji pod naznačenimi znaki. Da se državni zaklad obvaruje škode, ki bi jo mogel trpeti vsled tega, da državna blagajnica kaki stranki zamenjevalnim potom izda za obligacije glaseče se na prinesca, katere se amorti-zujejo, vsled pripisa ali odpisa druge obligacije z enakim zneskom, ter nato tudi predlagatelju 7) Pri izžrebovnem zastavnem listu brez njemu spadajočih kuponov (plašč) jo amortizovalni rok 3 lota po dospelosti zadnjega kupona; če bi se bil pa izžrebal, 1 leto 6 tednov in 3 dni po dnevu dospelosti. 11. jul. 1893, š. 7963, Zb. 14761. amortizacije proti temu, da predloži amortizujoče razsodilo, izda eno obligacijo, mora se na prošnjo c. kr. fin. ministrstva deželnemu sodišču na Dunaju dati napotilo, da v bodoče obvesti blagajnice državnega dolga o tem, da je dovolilo uvedenje amortizovanja na prinesca se glasečih državnih papirjev ravno tako, kakor se ima po veljavnih predpisih to zgoditi, kadar se dovoli uvedenje amortizovanja na ime se glasečih in vinkulovanih obligacij (razpis pravosodnega min. 27. okt. 1858, št. 19246, deželnemu nadsod. na Dunaju).8) Pri državnih papirjih, ki se glase na prinesca, mora se to povprašanje ponoviti tudi po preteku oklicnega roka, predno se izreče amor-tizovalno razsodilo (razpis pravos. min. 9. dec. 1854, št. 23929, deželnemu nadsodišču na Dunaju). To ponovno povpraševanje se ima naznaniti tudi c. kr. blagajnici državnega dolga ter ima učinek, da ona potem več ne pripusti nobene spremembe s papirjem (razpis fin. min. 28. maja 1950, št. 1067). Uvedba amortizacije, kakor tudi sama amortizacija se ima naznaniti c. kr. ravnateljstvu državnega dolga, s sklicem na datum in številko poročila o spredej navedenih povpraševanjih ter z navedbo imena predlagatelja amortizacije (dopis c. kr. ravnateljstva drž. dolga 8. maja 1867, št. 2216). a) 1. Končno amortizovanja kuponov kake železnice ni dopustno, dokler železnica brez svoje krivde ne more povedati, če so se dotični kuponi že izplačali. 27. maja 1885, š. 6080, Zb. 10682. 2. Ob uvedbi amortizovanja za kak zasebni žreb ni poleg povprašanja pri plačilnici treba še zaslišbo z vrednotnico zavezane osebe. 19. febr. 1890, š. 1321, Zb. 13164. Ravnateljstvu državnega dolga je bilo z razpisom fin. min. z dne 26. svečana 1860, dz. 53, preizročeno: Vse odredbe, ki se ukrenejo na zahtevo stranek vsled ukradenih državnih kreditnih vrednostnih papirjev (efektov); nalog zaradi izgo-tovitve novega državnega kreditnega efekta namesto amortizovanega; nalog zaradi izplačanja amortizovanega v plačilo dospelega državnega kreditnega efekta; dajanje pojasnil, ki jih oblasti ali stranke zahtevajo v kteremkoli oziru; vse odredbe, ki so potrebne vsled sodne prepovedi na državne zadolžnice (obveznice). Glede zamenjave na prinesca se glasečih državnih zadolžnic, ki so v amortizovalnem postopku ali invigilaciji, odrejuje razp. fin. min. z dne 11. avg. 1871, št. 1414 tako: Fin. min. je po zaslišanju pravos. min. sklenilo ukreniti, da takoj prenehaj pravilo, da se za-dolžni naslovi, glaseči se na prinesca, za katere je v kreditni knjigi predbeležena uvedba amortizacije ali invigilacija, ne zamenjavajo, da se pa taki zadolžni naslovi, ki dospo potom zamenjave, kakor tudi tisti, za katere se še-le potem zahteva predbeležba o uvedbi amortizacije ali invigilacije, ko so že dospeli v zamenjevalno blagajnico, nimajo več izdavati strankam, marveč se morajo poplačati (razdolžiti) takoj. Nadaljne odredbe tega razpisa tičejo se le dotičnega notranjega poslovanja blagajnice za državne dolgove. Ta razpis fin. ministrstva se je z razpisom pravos. min. 18. avg. 1871, št. 9381, naznanil deželnemu sodišču na Dunaju s pristavkom, da je to sodišče vzlic temu razpisu zavezano obvestiti o uvedbi amortizacije tudi pri papirjih, ki se glase na prinesca, blagajnico in pa ravnateljstvo državnega dolga. c) Postopek zastran državnih papirjev, ki se štejejo enake javnim papirjem. Zaradi postopka in sicer zlasti zaradi rokov pri papirjih, ki se glase na prinesca, potem radi predhodnih vpraševanj, če dotični papir še obstoja, se štejejo državnim papirjem enake: a) Stanovske obveznice; povprašati se ima deželni odbor dotične kronovine. b) Obveznice Dunajskega višega dvornega urada; povprašati se ima Dunajski magistrat. c) Obveznice zemljiške odveze; povprašati se ima ravnateljstvo dotičnega zemljiškoodveznega zaklada (dopis fin. min. 20. okt. 1856, št. 48619). O roku za amortizacijo obveznic zemljiškega razbremenila (odveze), katerim so dodani na prinesca se glaseči kuponi, določuje zakon 3. maja 1868, dz. 35: § 1. Z obveznicami zemljiškega razbremenila kake izmed kronovin in dežela v državnem zboru zastopanih, katerim so dodani na prinesca se glaseči kuponi, ravna se glede amortizacijskega roka kakor z državnimi papirji, ki se glase na prinesca. § 2. Razsodila, izišla, predno je ta zakon stopil v moč, s katerimi so se take zemljiško-razbremenilne obveznice izrekle amortizovanimi, ostanejo nespremenjena. — Amortizacijski rok, ki se je odredil v že izgotovljenih oklicih, na katere še ni amortizavajočega razsodila, dobi moč vendar še le po preteku dobe, ki jo zahteva § 1. d) Položnice o službenih varščinah, katere so se dale v državnih zadolžnicah (dopis ravnateljstva drž. dolga 6. aprila 1862, št. 1165). d) Postopek pri amortizovanju vrednostnih papirjev, ki so jih izdali privatniki. Zakon 3. maja 1868, dz. 36, določa: §§ 1. in 2. glej zgoraj v poglavju 2 (pod-sodnost). § 3. Glede rokov in postopka pri amortizovanju v §§ 1. in 2. naznačenih vrednostnih papirjev se imajo slično uporabiti predpisi, ki veljajo za amortizacijo državnih papirjev podobne vrste; pri tem se ima s takimi papirji, katerim so dodani na prinesca se glaseči kuponi, celo takrat, ko se glase na gotova imena, glede na amortizacijski rok ravnati kakor z vrednostnimi papirji, ki se glase na prinesca. § 4. Predstoječi zakon nič ne spreminja niti zakonitih predpisov, ki veljajo za amortizacijo menic, niti določeb, ki se nahajajo v posebnih državnih dovolitvah, v posebnih Statutih, ki jih ni nič predrugačil ukaz 26. sept. 1857, dz. 180, niti v trgovinskem zakoniku o pristojnosti trgovinskega sodišča ali kake druge podsodnosti za amortizacijo trgovskih nakaznic in obveznic ter posameznih vrst vrednostnih papirjev, kakor tudi o postavljenih izjemnih rokovih in pogojih amortizacije. § 5. Razsodila, ki so izšla še predno je ta zakon stopil v moč in s katerimi se je vrednostni papir izrekel amortizovanim, ostanejo nespremenjena. Amortizacijski rok, ki se je odredil v že izgotovljenih oklicih, katerim še ni sledilo amor-tizavajoče razsodilo, stopi v moč vendar še le po preteku dobe, ki jo zahtevata §§ 3 in 4; v takih primerljajih ima pravico nadaljevati amor-tizovalni postopek izključno sodni dvor, katerega izrekata §§ 1 in 2 pristojnim. e) Amortizovanje menic. Čl. 73. meničn. reda: Sodišče, pri katerem se je predložila prošnja za amortizacijo menice, ima nato izdati oklic s pozivom na imetelja menice, naj jo predloži sodišču, v oklicu določiti rok na 45 dni in ustanoviti njegov pričetek, če menica še ni dotekla, s prvim dnem po dospelosti menice. Potem, ko se je uvedel amortizo-valni postopek in je menica dotekla, zahteva lastnik lahko od akceptanta plačilo, če do menične amortizacije da varščino. Če ne da take varščine, je upravičen le zahtevati, da se po ak-ceptu dolžna vsota vpoloži pri sodišču. f) Amortizacija skladovnih listov. O tem določuje § 39 zak. 28. aprila 1889, dz. 64, ki govedi o ustanovitvi in obratu javnih skladovnic ter o skladovnih listih, katere one izdajajo: Če se je izgubil skladovni list ali kateri njegovih dveh delov, uporabljajo se glede amortizacije zmiselno določila člena 73. meničn. reda tako, da se ima o dovoljenem uvedenju amor-tizovalnega postopka obvestiti skladovnično podjetje. — Pri posestnih listih se ima določiti pričetek amortizovalnega roka, če skladovna doba (§ 33) še ni potekla s prvim dnem po preteku skladovne dobe. Kadar gre za amortizacijo posestnega lista ali za amortizacijo obeh delov skladovnega lista, lahko sodišče dovoli potem, ko se je uvedel amortizovalni postopek ter predno se je izreklo amortizavajoče razsodilo, da sme tisti, ki prosi za amortizacijo, prejeti blago, proti temu, da da popolno varščino za morebitne zahteve drugih ljudi. Če se nihče te pravice poslužil ni, lahko zahteva potem, ko se je amortizacija izvedla, tisti, v čigar prid se je izrekla, da mu skladovno podjetje na njegove stroške izda nov posestni list, odnosno oba dela skladovnega lista. — Ob amortizaciji v zmislu § 20. prenešenega (indosovanega) »varanta,« sodišče lahko dovoli potem, ko se je uvedel amortizovalni postopek ter predno se je izreklo amortizavajoče razsodilo, da sme tisti, ki prosi za amortizacijo, proti temu, da dä popolno varščino za morebitne zahteve drugih ljudi, prevzeti zastavno vsoto s pripadki vred, kakor tudi, da sme storiti vse, kar mu je v zmislu tega zakona potrebno, da varuje svoje pravice in izterja svojo terjatev. 4. Dovolitev prepovedi v zvezi z amor-t i z o v a 1 n i m postopkom. Le-ta je mogoča v zmislu patentov 28. marca 1803, št. 599 in z dne 15. avg. 1817, št. 1361 z jz., ter zakona z dne 3. maja 1868, dz. 36, samo pri tistih javnih in privatnih vrednostnih papirjih, ki se glase na gotova imena.9) n) Z dovolitvijo uvedenja amortizacije na gotova imena se glasečih, kakor tudi sicer na prinesca izstavljenih, vendar vinkulovanih obveznic se sme prepoved dovoliti, 5. Postopek z izgubljenimi taloni. O tem določuje zakon 2. jul. 1868, dz. 88, s katerim se je preklicala dopustnost amortizo-vanja talonov, sledeče: § 1. Taloni (nakaznice na obrestne kupone, ki se imajo na novo izstaviti) niso predmet amor-tizovanja; vgasnitev talona se doseže bodisi a) z amortizovanjem vrednostnega papirja, h kateremu spada, bodisi b) z zaznambo na tem vrednostnem papirju. § 2. Z amortizovanjem vrednostnega papirja vgasne moč k le-temu spadajočega talona v tre-notku, ko dospe na blagajnico, ki je pristojna, da izdaje nove kupone, obvestilo, da se je uvedlo amortizovanje vrednostnega papirja, če se le niso novi kuponi pred tem trenotkom že izdali. — Če se vrednostni papir glasi na prinesca, nimajo se novi kuponi, dokler ni blagajnici došlo obvestilo o končni amortizaciji vrednostnega papirja, izdavati več na prinesca talona, marveč na prinesca vrednostnega papirja, h kateremu je spadal talon, ter se ima izročitev zaznamovati na vrednostnem papirju. Če se pa glasi vrednostni papir na neko gotovo ime, ali je vinkulovan, ali je obvestilo o končni amortizaciji vrednostnega papirja že hla- da se ne smejo prepisati ali da se ne smejo izplačati obresti ali glavnica takšnih obvoznic, lo takrat, če in kolikor jo prosilec za amortizacijo to izrecno zaprosil; kajti prošnja, da se uvede sodna amortizacija kake listino, nikakor se ne vsebuje prošnje za dovolitev prepovedi, sodniška odločba se pa mora omejiti na zahtevek stranek (razp. pra-vosod. min. 18. febr. 1858, š. 2826, dunajskemu deželnemu nadsodišču). gajnici dospelo, ima se vršiti izdaja novih kuponov še-le ob enem z izdajo vrednostnega papirja. § 3. Ako so se k vrednostnemu papirju, ki se glasi na prinesca, izdali novi kuponi v zmislu §-a 2. potem, ko je dospelo blagajnici obvestilo o uvedenju amortizacije, in predno jej je dospelo obvestilo o končni amortizaciji vrednostnega papirja, postane vsled te izdaje kuponov dosedanji amortizovalni postopek brezvspešen; vendar se uvede lahko nov amortizovalni postopek, v katerem se ima amortizovalni rok določiti z ozirom na dan dospelosti zadnjega izdanih novih kuponov. § 4. Z zaznambo vgasne talonova moč s tem, da se pri blagajnici, ki je pristojna za izdavanje novih kuponov, doseže z izkazilom vrednostnega papirja, h kateremu spada talon, na tem vrednostnem papirju in v kreditni knjigi zaznamba, da se bodo v prihodnje kuponi izdali samo proti temu, da se omenjeni vrednostni papir pokaže vnovič. — Ako se je zaznamba napravila, vgasne talonova pravna moč že v trenotku, ko se je pri blagajnici na označeni način zaprosilo za njen pripisek. — Naprava zaznambe se sme odreči le takrat, če se je v času, ko se papir pokaže, že izvršila izdaja novih kuponov, ali če je dospelo že blagajnici obvestilo o uvedenju amortizacije vrednostnega papirja; vzrok odreke se ima predlagatelju papirja naznaniti. § 5. Če je talonova moč ugasnila vsled zaznambe, ki se je dosegla po § 4, se ne izdajajo novi kuponi več prinescu talona, marveč prinescu vred- nostnega papirja, h kateremu je spadal talon; v takem primerljaju zaznamuje blagajnica na predloženem vrednostnem papirju izdajo novih kuponov in izbriše ob enem zaznambo. § (». Na zaznambo, pripisano vrednostnemu papirju po § 4, se pri njegovi bodoči amortizaciji sploh ni več ozirati ter ona ne nasprotuje posledicam, ki so združene z uvedenjem amortizacije ali s končno veljavnim amortizovanjem vrednostnega papirja. § 7. Že končno veljavno izišla razsodila o samostalnem amortizovanju talonov ostanejo nedotaknjena; tekoče razprave o takih amortizo-vanjih se imajo takoj opustiti. § 8. Ta zakon zadobi moč z dnevom razglasitve (11. julija 1868). 6. Amortizovanje zastavnih listov, t. j. pismenih potrdil, ki jih izstavljajo imetniki zastavarske obrti (posojevalnic na zastave) o sklenitvi zastavarskega posla (u. min. za trgov., notranje stvari, fin. in pravos. 24. aprila 1885, dz. 49 o izvrševanju (obratu) zastavarske obrti). § 10. Če se izgubi zastavni list (zastavnica), mora stranka navedši svoje ime in bivališče, in sicer takoj ustno ali pismeno imetniku obrti naznaniti in izkazati, da je izgubo prijavila tudi varnostnemu oblastvu. Izgubitelj mora naznačiti, kedaj je bil vložil zastavo, ter dobo in znesek posojila (zajma), katero je prejel, in zastavo natančno opisati. — Ako se vjemajo opisi z založeno za- stavo in naznačeni podatki zastavnega lista z za-stavarjevimi knjigami, se zabeleži izguba zastavnega lista v knjigah in izda spričevalo o zaznambi (zabeležni list). — Na podlagi tega spričevala se zastava lahko prevzdigne (odkupi). Ako izvirni zastavni list v teku enega leta od dne, ko se je naznanila izguba, ne pride na dan, sme se proti temu, da se povrne spričevalo o zaznambi ter poravna posojilni znesek z obrestmi in pripadki vred, zastava izročiti, če ni morda vsled tega, da se ni podaljšala (odkupila), zapadla in se prodala. — Če je zastava zapadla in se po zakonitih predpisih prodala, se more vzdigniti le morebitni presežek (prebitek) izkupila, v kolikor ni le-ta v zmislu določil §-a 4, odst. 5, zak. 23. marca 1885, dz. 48, zapadel v korist krajevnim revežem. Pred pretekom enega leta sme se zastava ali iz izkupička morda dobljeni prebitek samo tedaj izročiti, če se obenem preodda izvirni zastavni list in spričevalo o zaznambi (zabeležni list). § 11. Po preteku 14 dni od dneva plačilne dobe (zapadlosti), sme posestnik zabeležnega lista — vrnivši le-tega — zastavo, če se še ni prodala, izkupiti (rešiti), ako razun tega položi pri zasta-varju v gotovini cenilno vrednost zastave v varščino za morebitne zahtevke imetnika zastavnice proti zastavarju. — Ta varščina se mu brez povračila obresti zopet izroči, če tekom 1 leta, računajoč od dneva, ko se je izdal zabeležni list, ne pride zastavnica na dan. § 12. Vsaki stranki, ki je izgubila zastavnice in ne more vstreči temu, kar je po §§ 10. in 11. potrebno v dosego zabeležnega lista, ali ki izgubi že izdani jej zabeležni list, je na voljo dano, da zakonitim potom izprosi razvredbo (amortizacijo) izgubljene zastavnice ali zabeležnega lista. — Prositelj za amortizacijo ima, čim je bil zastavar sodno obveščen o uvedeni amortizaciji, s podaljšanjem zaprečiti, da mu zastava ne zapade in se ne proda. Ako ni podaljšal zastavne pogodbe, ima potem, ko se je že izprosila pravo-krepna amortizacija zastavnega ali pa zabeležnega lista, samo še pravico do presežka izkupila, ako bi ga od prodane zastave kaj bilo. 7. Amortizacija starih hipotečnih terjatev. Prispod. §§ 118—121 obč. zemlj. zak. 25. jul. 1871, dz. 95, v zv. V. te zbirke. Ukaz ministrov za pravos. in finance od 24. okt. 1897, dz. 251, o ravnanju s prostovoljnimi zastavami (zastavo-dajami) ali odstopi (cesijami) glede terjatev, ki pristoje komu zoper državni zaklad in so plačne pri državnih blagajnicah. § 1. Kadar kedo pri državni blagajnici plačno terjatev, ki mu pristoji zoper erar, popolnoma ali deloma odstopi ali prostovoljno zastavi drugemu, tedaj je obvestiti o tem s predložbo izkaza po listini tisto oblastvo, ki je poklicano nakazati plačilo. § 2. Oblastvo mora preskusiti predana pomagala in, v kolikor ni odstop ali zastava neizvedljiva ali se po veljajočih zakonih ne pokaže nedopustno, naložiti blagajnici izvršitev, obve- stivši o tem stranke. V primerljaju zavrnitve naznaniti se imajo strankam vzroki. § 3. Kadar dospo erarju istega dne glede iste terjatve razun v § 1. označenih obvestil sodne prepovedi, tedaj mora, v kolikor so predznamki na vrsti plačila, nakazujoče oblastvo odrediti po pristojni finančni prokuraturi sodno položbo v zmislu §-a 1425. odz. To se sme opustiti samo tedaj, kadar zahtevajo udeleženci, da se ima dati plačilo izkazanemu skupnemu pooblaščencu proti njegovi pobotnici. § 4. Določila §§ 1—3 se vporabljajo tudi glede državnih zadolžnic, ki se glase na ime ali so z vinkulacijo odmenjene določenemu namenu in glede dolžnih pisem, ki jih je prevzela država v plačilo. V teh primerljajih posluje kot nakazujoče oblastvo c. kr. ravnateljstvo državnega dolga. V to, da se opravi prepis, dovoljena neposredna predaja takih zadolžnic pri blagajnici državnih dolgov na Dunaju ali pri zunanjih izpla-čevalnicah, se s tem ne spreminja. § 5. Ta ukaz zadobi moč s 1. januarjem 1898. VI. Razpravljanje z zapuščinami inozemcev. (§ 23. zap. patenta.) Amerika, a) Argentinija in Uruguay (La-Plata države). Razprave o zapuščinah v teh državah umrlih inozemcev opravljajo pristojna krajna sodišča, pred katerimi imajo dediči po zakonih dežele z listinami izkazati svoje dedinsko pravice, da jim sodišče prisodi zapuščino. Pri tem pa ptuja poslaništva in konzulati ne smejo posredovati uradoma. — Avstrijci, ki mislijo uveljavljati dedinske pravice po rojaku, umrlem v teh dr- zavali, naj torej najprej ondi postavijo zastopnika, če pa tega ne morejo, naj c. in kr. konzulatom v Buenos Aires ali Montevideo vpošljejo odprto, na druge prenosno pooblastilo, da jim le-ti dobe zastopnika. — Razim tega treba vposlati listine za dedinske pravice ter vse listine, i pooblastilo in dokazilne listine mora poveriti konzul argentinski, oziroma konzul uruguayske republike. (Iz rp. 29. okt. 1875, 5. 13980.) b) Brazilija si lasti sodstvo tudi o premičnih zapuščinah inozemcev, brez razločka, je li inozemec imel v Braziliji stalno bivališče ali ne. c) Mexiko. — Ako bi vsled smrti človeka nepremičnine, ki jih je posedoval v ozemlju ene ali druge stranok pogodnic, po deželnih zakonih prešle na podanika ali državljana drugo stranke, ki bi jih, ker je tujec, posedovati ne smel, tedaj se nasledniku daje primeren rok, da jih proda, ter da kupnino prevzame brez vsake odbojne pravice [odbitka]. (Iz pogodbe med Avstrijo in Mexiko, 30. jul. 1842, zjz. 626, öl. X.) d) Severna Amerika. — Podaniki in državljani Avstrije in Severno Amerike smejo s svojo imovino, ki jo imajo v ozemlju druge, razpolagati, kakor domačini, ter njih reprezentanti imajo ravnotako pravice in nimajo plačevati drugih davščin in taks, kakor bi jih imeli tuzemci v enakem primeru, če bi bilo pa sporno, kateremu pripada zapuščina, za katero je več zahte-valcev, tedaj imajo o tem odločati sodna oblastva in zakoni dežele, v kateri se imovina nahaja. (Iz trgov, in plovstvone pogodbe 27. avg. 1829, zjz. 2505, č.XI.) Po öl. XI. pozvane pogodbe naj zapuščinsko razpravo po državljanih obeh držav opravljajo sodna oblastva in po zakonih deželo, v kateri se imovina nahaja, pa bodi imovina kakršna koli. (Iz rp. 6. oktobra 1858, š. 19492 viš. dež. sod. na Dunaju.) ') — Ako bi naslednik dobljenih nepremičnin po ') 1. O premični v Avstriji ležeči imovini, ki je bila pripala Amerikancu, je po njegovi smrti razpravljati pri nas. 11. aprila 1901, š. 1715, Zb. 1368. 2. Za ukrepe po § 179.zap. pat. jo tozemsko zap.sodišče upravičeno tudi tedaj, kadar se še-le po prisojilu najdena imovina nahaja v Severni Ameriki. 6. dec. 1899, s. 17479, Zb. 786. 17 (27) zakonih dežele, v kateri leže, ne bil sposoben za njih posest, naj se mu da rok dveh let, ki se po danili razmerah lahko podaljša, da jih proda in da dotično kupnino dobi brez vseh drugih davščin, kakor onih, ki bi jih morali plačati domačini. (Lz čl. II. adicionalne konvencije 8. maja 1848, dz. 17П za 1850.) — O sestavi in-po-verjenju listin za uporabo v Združenih drž. sov. Amerike in o predpisih tamošnjega prava o dispozicijskih pravicah zakonskih žen glej rp. 22. sept. 1896, š. 9148, uk. 1896, str. 205. Anglija z. Irsko. O premični zapuščini tamošnjega državljana treba razpravljati, kakor o zapuščini vsakega tuzemca, samo ob presoji zakonitega dednega nasledstva je, kadar pokojnik ni imel rednega bivališča v tuzemstvu, uporabljati zakone njegovega bivališča, kolikor jili udeleženci dokažejo, (U. 26. jun. 1856, dz. 115, odst. 8.) Belgija. Tu ni razpravljanja o zapuščini, kakor po avstr, zakonih, sodna oblastva posredujejo le, če nastanejo spori in ako so podajo tožbe. V tem oziru torej belgij. zakoni ne pripoznavajo reciprocitete. — Vsled tega se ima tudi o tu ležeči premični zapuščini belgijskega podanika razpravljati, kakor o zapuščini avstrijskega podanika. Po čl. I. državne pogodbe od 9. jun. 1839, zjz. 870, pa morejo Belgijci v naši državi biti dediči po avstr, zakonih ravno-tako, kakor Avstrijci. (Iz rp. 24. marca 1860, š. 3809.) Dittiska odloča o zapuščini inozemcev po njih bivališču; kadar jo inozemec kakorkoli pokazal, da ima Dansko za stalno domovino, se ima tudi o njegovi zapuščini razpravljati po danskih zakonih. V nasprotnem slučaju odrede danska sodišča le to, kar jo treba za ohranitev zapuščine, končno razdelbo pa prepuščajo oblastveni pokojnikovo domovine. O tem imajo odločati dotična sodišča sama. Enako se imajo vesti tuzemska sodišča glede zapuščin danskih podanikov. (Iz rp. 18. nov. 1859, š. 15697, viš. dež. sod. na Dunaju.) 8. O zapuščini v Avstriji zamrlega in do smrti tu bivajočega državljana Sev. Ameriko se ima razpravljati brez ozira na oporoko, ki je po zakonih njegove domovine veljavna, po naših pa ni. Obveščati ni niti v tej oporoki navedenih oporočnili izvrševalcev. 21. fobr. 1894, š. 1982, Zb. 15036. Francija. Državna pogodba med Avstrijo in Francijo 11. dec. 18GG, dz. 168, o postopanju z zapuščinami obojestranskih podanikov. čl. 1. je enak 1—8 odst. čl. I. enakega dogovora za Srbijo niže v tem odstavku. čl. 2. je enak čl. II. za Srbijo. čl. 3. je enak čl. III. za Srbijo z naslednjimi razlikami : V uvodu in odst. 1.: Krajna oblastva nimajo smrti podanika konzularnim oblastvom javljati v 24. urah, ampak „takoj“; k snemanju obojestranskih pečatov ima vabeče oblastvo čakati pozvano oblastvo 48 ur. V odst. 2. ni določila o pristojbini za prisotstvo. Odst. 3. in 4. tega člena sta enaka v obojnih dogovorih, samo, da ima odst. 4. dostavek: ter, ako treba zavarovati davek za dodščino ali prenosnino, ki jo je treba plačati po deželnih zakonih. Zadnji odstavek pod št. 4. je enak 3. Odstavku 6. št. za Srbijo. Dogovor s Francijo nima določil, kakor so v l.odst. št. 5. za Srbijo. — Določila v čl. 3. št. 5. so enaka onim v čl. III. št. 6. za Srbijo. čl. 4. enak čl. VI, čl. 5. pa enak čl. IV. za Srbijo. čl. G. je enak čl. 15. za Italijo (glej niže pod to besedo I). čl. 7. Ta konvencija naj stopi v veljavo ob enem s trgovinsko pogodbo, ki sta jo danes sklenili obe stranki pogodnici ter naj tudi enako dolgo traja. Z ukazom 28. jul. 1888, uk. 36 so se sodiščem naznanili konzularni uradi za kronovine, zastopane v drž. zboru. Za Štajersko je franc, poslaništvo na Dunaju, za Koroško, Kranjsko in Primorje je v Trstu. Grška. Addicionalni (dodatni) člen k trgovinski in plovstveni pogodbi mod Avstrijo in Grško od 4. marca 1835, dodan 12. jun. 1856 dz. 1G9, določa, da se zapuščinska razprava in razsodilo vseh spornih dedinskih pravic o premičnih zapuščinah podanikov drugostranske države prepušča sodiščem tiste države, čigar podanik je pokojnik bil, pa naj je v kraju smrti bival stalno ali le začasno. Sodišča one obeh držav, v katere ozemlju se nahaja premična zapuščina, naj torej: 1. svoje odredbe omeje na hrambo in upravo zapuščine, kakor določajo zakoni njih države, ob napravi in snemanju sodnega pečata, in pa ob popisu inventarja, privzamejo za pričo uradovanju konzularnega odposlanca tiste države, katere podanik je pokojnik bil, ako more konz. odposlanec vsled bližine svojega bivališča sodelovati pri tem uradovanju; 2. kolikor deželni zakoni dopuščajo, zavarujejo zahtevke tistih dedičev ali legatarjev, ki so pravi podaniki države ali v njenem ozemlju bivajoči tujci, dokler o teh zahtevkih končno ne razsodijo oblastva ono države, katere podanik je pokojnik bil; v razsojo o pravnem obstoju teh zahtevkov pa se nimajo podajati, temuč jih imajo zavračati v upravo in razsojo sodiščem države, kateri je pokojnik bil podanik, ki je edina pristojna v to; 3. po predpisih deželnih zakonov razsodijo o terjatvah, ki jih stavijo lastni podaniki ali v državnem ozemlju bivajoči tujci iz kakega drugega zasebnopravnega naslova, kakor pa iz naslova dedinske pravice ali legata ter po istih zakonih skrbe, da se tem zahtevkom ugodi. Premično zapuščino je po plačilu in zavarovanju zahtevkov, ki jih stavijo v državnem ozemlju bivajoči dediči, legatarji in upniki, oziroma njen ostanek po odbitku dela, ki je potreben za pokritje teh zahtevkov, poslati pristojnemu obiastvu pokojnika po najbližjem konzulatu ali poslaništvu one države, kateri je pokojnik pripadal. Ta konvencija velja sedaj tudi ob smrti takih grških državljanov, ki so bili domačini jonskih otokov. (Iz u. 21. sept. 1882, dz. 138.) Italija.2) Razpravljanje o zapuščini italijanskega državljana določa konzularna konvencija od 15. maja 1874, dz. 96 za 1875. tako: čl. 12. Kadar podložnik katerega visokih pogodnikov umrje v ozemlju drugega, naj krajna oblastva to precej 2) O pravici obojestranskih državljanov razpolagati z blagom, ležečim v ozemlju druge pogodnice in pridobiti si jo tudi po sporočilu poslednjo volje in zakonitem dednem nasledstvu, glej tudi dogovor med obema državama od 11. febr. 1906, dz. 46. poroöö glavnemu konzulu, konzulu, podkonzulu ali konzulskemu opravniku, ki je najbližji tistemu kraju, kjer je umrl dotični podložnik. Le-ti pa naj enako poročilo pošljejo krajnim oblastvom, kadar bi oni prej zvedeli za to. — Glavni konzuli, konzuli, podkonzuli ali konzulski opravniki, le-ti zadnji pa samo če so pokojnikovega naroda, imajo pravico opraviti naslednje uradne posle enega za drugim: 1. Bodi uradoma bodi na zaprosbo udeleženih stranek zapečatiti vse stvari, pohištvo in pisma (papirje) pokojnika, naznanivši prej krajnemu oblastvu, ki, če mu deželni zakoni tako velevajo, utegne udeležiti so tega dela in tudi pritisniti svoj pečat. — če bi le-to za smrt zvedelo prej, bode ono, v kolikor je po deželnih zakonih dolžno zapečatiti zapuščino, konzulsko oblastvo povabilo na vkupno zvršitev tega dela. — Ce bi se mu zdelo neogibno potrebno, da zapuščino pri tej priči zapečati, bode krajno oblastvo, ako se to uradno dejanje ne da opraviti vkupno spričo daljave ali iz drugih vzrokov, imelo pravico, zapečatiti jo med tem brez sodelovanja konzulskega oblastva in vice-versa, proti temu, da se reč naznani tistemu oblastvu, ki se dela ni udeležilo, in kateremu bode na voljo, svoj pečat pritisniti križem na poprejšnji. — Pečati krajnega oblastva in nasprotno oni konzulskega oblastva smejo se snemati samo s sodelovanjem krajnega, oziroma konzulskega oblastva. — Če bi pa na povabilo, katero konzulsko oblastvo krajnemu ali vice-versa krajno oblastvo konzulskemu pošlje, da bi se udeležilo snemanja obojestranskih pečatov, povabljeno oblastvo osem in štirideset ur po prejetem naznanilu ne prišlo, sme drugo oblastvo rečeno uradovanje opraviti samo. 2. Narejati popis ali inventar vseh premakljivih stvari in reči pokojnika vpričo krajnega oblastva, če se le-to, prejemši naznaijilo, hoče udeležiti tega uradovanja. — Krajno oblastvo pristavi svoj podpis na zapisnike vpričo njega narejene, ne sme pa zahtevati pristojbine za svoje uradno sodelovanje. 3. Odrejati prodajo na javni dražbi vseh tistih k zapuščini spadajočih premakljivih reči, katere se rade izpridijo, ali katere je težko hraniti. — Konzulsko oblastvo naznani to prej krajnemu oblastvu, zato da se reči razprodajo v predpisanih formah in po oblastvu, ki je vsled deželnih zakonov v to pristojno. — Kjer ima krajno oblastvo to prodajo opraviti, jo dolžno povabiti konzulsko oblastvo k temu uradovanju. 4. Shraniti na varnem mestu popisane reči in vrednote, iznosok poterjanih terjatev in dohodke pobranih rent. Te reči naj se dajo shraniti v soglasju s krajnim oblastvom, ki je klicano k prej naštetim uradovanjem, — kadar so podložniki te dežele ali tretje države udeleženi pri zapuščini ab intestato ali na podlagi oporoke in kolikor gre za zavarovanje dodinskega davka ali prenosnine, dolžne po deželskih zakonih. 6. Akp so krajna oblastva po deželskih zakonih ustanovila rok, v katerem se morajo rojaki in državljani iz kake druge države, stanujoči v deželi, kjer je kedo umrl, oglasiti s svojimi pravicami na ostalino, tedaj bode konzulsko oblastvo do iztoka te dobe in tudi po izteku, dokler še teče pravda o teh pravicah, katero imajo razsoditi deželska sodišča, storila samo to, da reči zavaruje in z njimi naredi, kar ne brani rečenim osebam, davuve-Ijavijo svoje pravice pred pristojnim sodiščem. — Ge bi vrednosti zapuščine ne zadostile za popolno izplačilo dolgov, imajo konzulska oblastva po deželnih zakonih, precej vsa k zapuščini spadajoča dokazna uisraa, reči ali vrednosti izročiti, kakor gre sodnemu oblastvu ali pa upnikom konkurzne mase, pri čemer je delo konzulskega oblastva, zastopati nepričujoče nedoletne in v lastno zastopanje nezmožne dediče in volilojemnike (legatarje) svojega naroda. 6. Upravljati ali sami, ali po čioveku, ki ga oni postavijo na svojo odgovornost, in tudi likvidirati premakljivi del zapuščine in sicer tako, da krajno oblastvo ni upravičeno se vtikati v te naredbe, pod pridržkom utesnitve stoječe v št. 5 tega člena za ondukajšnje slučaje, in držeč se načela, da so konzulski službovniki dolžni zdrževati se odločbe zastran vseh iskovin, ki jih zahtevajo udeležene stranke, ter prepustiti jo pristojnemu sodišču, to je sodišču dežele, v vseh slučajih, kjer se isko-vina ne opira na ime dedne pravice ali pa volila. Po izrečeni sodbi zastran vseh gori omenjenih zahtev, ki so pridržane odločbi deželnih sodišč, ali po ustanovitvi za njih izplačilo potrebnega zneska, in po dani primerni varščini, naj se vsa premakljiva zapuščina, kolikor ni v zavezi pod imenom varščine (kavcije), po snetih pečatih krajnega oblastva, izroči konzulskemu oblastvu, da ž njo dalje razpolaga. čl. 13. Kadar avstrijski ali ogrski državljan v Italiji, ali italijanski podložnik na ozemlju avstro-ogrske monarhije umrje v takem kraju, kjer ni nobenega konzulskega oblastva, naj pristojno krajno oblastvo, držeč se deželnega zakonodavstva, reči popiše in ostalino likvidira in to v kolikor je mogoče kratki dobi na znanje da dotičnemu poročništvu ali poslaništvu, ali pa konzulstvu ali podkon-zulstvu, ki so najbližji tistemu kraju, kjer je kedo kaj zapustil z oporoko ali brez oporoke. — Od tega trenotka pa, kakor bode tistemu kraju najbližji konzulski služ-bovnik ali sam prišel, ali koga na dotično mesto poslal, naj krajno oblastvo svoj postopek primerno uravna po določilih v členu 12 pričujočega dogovora. čl. 14. Kadar je podložnik enega izmed visokih po-godnikov udeležen pri ostalini (zapuščini), ki se nameri v okolišu drugega, bodi po podložniku iste dežele, bodi [io domačem ali tudi kakem drugem inozemou, imajo krajna oblastva o tej ostalini poročiti najbližjemu konzulskemu oblastvu. Čl. 16. Vrednostni predmeti in reči pomornikov ali popotnikov iz ene izmed držav pogodnic, kateri so umrli na ladiji drugo teh držav, naj se brž, kakor ladija dospe v pristanišče, izroče oblastvu pokojnikove dežele. Nemčija. 1. jan. 1900 sta v nemški državi stopila v moč novi državljanski zakonik in novi zakon v stvareh prostovoljnega sodstva, s čimer so ob moč vsi razpisi in ukazi pravosodnega ministrstva, ki so tičejo ravnanja nemških oblastev z avstrijskimi zapuščinami, razim onih dogovorov s posameznimi nemškimi zveznimi državami, ki jih je imeti za državne pogodbe v zmislu čl. 56 uvodnega zak. k nemškemu državljanskemu zakoniku. Pač pa izreka § 25. pozv. uvodnega zakona načelo, da naj se ino-zemec podeduje po zakonih države, kateri pripada ob času svoje smrti. Od tedaj je pravos. ministrstvo lo v posameznih primerih dajalo sodiščem pouke, pojasnujoče sedanji pravni položaj, kar bo razvidno iz navodil pri posameznih nemških državah, kjer se bodo pozvali tudi prej veljavni predpisi. Veliko vojvodstvo Badensko je z dogovorom ddo. Karlsruhe 10. aprila 1862 in ddo. Dunaj 25. aprila 1862 (obj. vnanjega min. 26. aprila 1862, dz. 27) sklenilo z našo državo enake pogoje, kakor so zgoraj razvidni za kraljevino drško. Dogovor ostane v moči proti šestmesečni odpovedi, dopustni obom stranem. C. kr. avstrijska vlada je dalje pristopila k dogovoru, ki so ga sklenile vlado bavarska, virtemberška in badenska zaradi posvedočenja rojstva in smrti na Bodenskem jezeru in je min. za notranje stvari to naznanilo z rp. 7. jan. 1880, š. 19010, [iravos. min. pa z rp. 15. jan. 1880, š. 558. Bavarska je z Avstrijo sklenila konvencijo dne 18. marca 1829, v kateri imata čl. 24 in 29 določila o zapuščinah Bavarcev umrlih v obmejnih krajih Avstrije. Bavarska, Pruska in Saksonska so dalje z Avstrijo napravile dogovor, razglašen z min. rp. 18. aprila 1862, dz. 28, katerega čl. IV. ima določila o uravnavi razmer za uradnike in uslužbenec pri skupnih carinskih uradih.3) Kneževina Lippe-Detmold je z Avstrijo uredila zapuščinske stvari enako, kakor je razvidno zgoraj za Grško. (Ministrska objava 6. jan. 1859, dz. 17.) Prusija. Obstoječim medsobnim razmeram bi ne nasprotovalo, če bi so v tuzemstvu ležeča premičnina pruskega državljana, ki je bival v tuzemstvu, izročila pruskim sodiščem. (Rp. 28. marca 1903 okraju, sodišču Notranjega mesta I na Dunaju.) Saksonska. Dogovor za skupne carinske urade glej pod Bavarska. Uravnava zapuščine po uslužbencih sakson. železnic prepušča se saksonskim sodiščem. Zadnja pogodba od 5. maja 1884 dz. 112, čl. XVII. Premična zapuščina obojestranskih državljanov je prosta dedinskih davščin. (U. min. prav. in financ 7. marca 1881, dz. 17.) Za Würtomberg in drugo nemško države velja pričetkom za Nemčijo navedeno vodilo. :i) Zapuščinska razprava o premičninah v tuzemstvu umrlega bavarskega državljana pristoja sedaj bavarskim oblastvom. Nasprotno govoreči rp. prav. min. od 7. aprila 1874, š. 2797 ni več upravičen. 12. maja 1903, š. 7054, uzb. 701. Nizozemsko. Pravosodno ministrstvo hoče ob vsakem slučaju posebej odločiti, kako je ravnati s premično zapuščino v tuzemstvu umrlih Nizozemcov, ker sta oboji zakonodajstvi glede premičnih zapuščin načelno različni. (Nota prav. min. 5. jun. 1858, š. 8984.) Norveška. Tu pokojnikovo bivališče odločuje razpravljanje o njegovi premični zapuščini; enako imajo postopati avstrijska sodišča o premični zapuščini Norvežanov. Po dekr. just. dvora 10. dec. 1847, zjz. 1104 imajo sodišča smrt tu bivajočih Norvežanov po višem deželnem sodišču naznaniti pravos. ministrstvu. (Rp. 7. marca 1883, š. 2457.) Perzija. Zapuščina drugostranskega podanika se ima popolno izročiti konzularnemu upravniku njegovega naroda, da z njo razpolaga po zakonih in običajih njegove domovine. (Iz pog. 17. maja 1857, dz. 74 za 1858, član 11.) Portugalska. Kozivencija za konzulske in zapuščinsko stvari od 9. jan. 1873, dz. 135 za 1874, jo glede zapuščin slična niže razvidni konvenciji za Srbijo z naslednjimi razlikami: Cl. X. je enak čl. 1. odst. 1. in 2. ter öl. II. za Srbijo. Čl. XI. je po vsebini enak čl. III. za Srbijo s pre-membami, ki jih ima državna pogodba med Francijo in Avstrijo, v čl. 3. in z dostavkom, da treba, če moč, inventi-rane stvari in vrednosti položiti in ugotovljene terjatve shraniti v konzularskem poslopju, in pa, da more konzu-latsko oblastvo izročiti zapuščino ali njen izkupiček zakonitim dedičem ali njih pooblaščencem še le potem, ko so se poplačali vsi dolgovi, ki jih je morda pokojnik napravil v deželi. čl. XII. in XIII. sta enaka čl. VI. in IV. srbske pogodbe. öl. XIV. je po vsebini enak čl. 6. za Francijo, oziroma čl. 15. za Italijo. Rusija. Trgovinska in plovstvcna pogodba med A vstrijsko-Ogrskim in Rusijo od 16. febr. 1906, dz. 46. določa v čl. 22, št. 2: Ako je na Avstrijskem ali Ogrskem po kakem ruskem državljanu ali na Ruskem po avstrijskem ali ogrskem državljanu ostalo zapuščinsko imetje v kraju, kjer jo kak generalni konzul, konzul, podkonzul ali konzulski agent ali, če jih ni, kak diplomatični agent domače države pokojnikove po bližini svojega uradnega sedeža v stanu udeležiti se naredeb, ki so potrebne za inventuro premično zapuščino in za njeno zavarovanje, bodo pristojna oblastva ta uradna dejanja opravila v porazumu s konzulskim ali diplomatičnim opravnikom; pri tem bo ta diplomatični opravnik s pečatom konzulata ali porodništva križal po imenovanem krajnem oblastvu nadete pečate in porazumno z njim pazil na vse varnostne naredbe v interesu dedičev. Oblastva dežele, v kateri je zapuščinsko imetje, se bodo ravnala, kar se tiče zavarovalnih naredeb in likvidacijo zapuščine, po zakonu, ki urejuje dedno nasledstvo njihovih državljanov. — Vse tožbo ali reklamacije zoper dedščino spadajo, ako ne slone na naslovu dedne pravice ali volila, v pristojnost oblastev dežele, v kateri je zapuščinsko imetje, in sicer v dobi šestih mesecev od dneva zadnjega razglasa, izdanega po krajevnem oblastvu, oziroma od dneva razglasitve dedščine ali v dobi osmih mesecev od dneva smrti, ako krajno oblastvo ni izdalo razglasa. Po preteku te dobe se bo dalo to, kar ostane od premičnega dela dedščine, na razpolaganje konzulu države, kateri pripada pokojnik, po odbitku stroškov, dolgov ali davkov, ki jih je plačati v deželi. Za tožbo ali reklamacije z ozirom na ta del zapuščine bodo pristojna sodišča dežele, kateri pripada pokojnik. - Konzul bode dal krajnim oblastvom pobotnico, čim je vzel v posest ostajajoči del dedščine, in sicer v svoji konzulski lastnosti in ne da bi bilo za ta namen treba pooblastila upravičenca ali občega ali posebnega pooblastila njegove vlade. — Od časa naprej, ko bo konzul izdal pobotnico o ostalem delu dedščino, mu ni treba o tem dajati odgovora nobenemu drugemu nego svoji vladi. Nepremični del zapuščine jo povsem podvržen zakonu kraja, v katerem je, in vsaka tožba glede tega dela zapuščine spada edino v pristojnost krajnih sodišč. — Ako je krajno zakonodajstvo ovira zoper to, da preide nepremični del zapuščine na enega ali več dedičev, se dovoli na obeh straneh interesentom odlog, ki zadošča, da se zapuščinske nepremičnino prodajo, kakor so zdi najugodneje. — Da se zagotovi izvršitev spredaj stoječih določil, bodo skrbela krajna oblastva, da se primeri smrti dotičnih državljanov vsakikrat brez odloga naznanijo imenovanim diplomatičnim ali konzulskim opravnikorn. Ukaz k temu dogovoru od 10. marca 1906, uk. 8. določa: 1. Kadar je ruski državljan umrl v tozemstvu, treba rus. konzularnemu oblastvu, praviloma obenem z naznanilom smrti, vposlati mrtvaški list, ki ga treba priskrbeti uradoma in pristojbin prosto, in prepis smrtovnice. Ob enem je treba priložiti pokojnikov ruski potni list; ter pripomniti je, ako se tak list ni našel. 2. Rusk. konzul, oblastvu se imajo poslati v tozemstvu dobljene zadnjovoljske naredbe ruskega podanika v poverjenem prepisu, če jih je treba zaradi razpravljanja o tozemskih nepremičninah, v drugih primerih pa v izvirniku. Temu oblastvu so ima poslati prepis inventarja, ako se je napisal. 8. Premično zapuščino, shranjeno po tozemskem sodišču, je po končanem predpisanem postopku (§ 137 in nasl. ces. pat. 9. avg. 1898 dz. 208) propodati rusk. konzul, oblastvu. O upravi z zapuščino se mora sestaviti izkaz, ki pojasnjuje zvršene premembe in kaže zadnje stanje zapuščine. Navesti treba zapuščinsko predmete, ki jih bo propodati. Izkaz se mora izgotovili dvojno. Prvi odpravek se ima prepodati konzul, oblastvu, na drugem odpravku pa naj rus. konzul, oblastvo potrdi sprejem. 4. Sodišča na Dunaju dajo ondotnemu rusk. generalnemu konzulatu neposredno opisana obvestila in zapuščino rusk, podanikov. Tako imajo storiti tudi druga sodišča, v katerih okolišu jo kako rusk. konz. oblastvo, Preposlanih spisov ni treba poverjati po viših stopinjah, ker so rusk. konz. oblastva pooblaščena, da poverjajo podpise deželnih oblastev, s katerimi občujejo. 6. Druga sodišča imajo predpisana obvestila in pri-dejane spise, vse pravilno poverjeno, navadno predložiti pravosodn. ministrstvu potom nadstojnega viš. dež. sodišča, če je pa misliti, da se bo rusk. konz. oblastvo radi bližino uradnega sedeža udeležilo pri inventarjonju in zavarovanju zapuščine in ako je obve.ščenje nujno, tedaj naj se sodišča dogovore o tem. — Z zapuščinami, ki jih je prepodati rusk. konz. oblastveni, morajo sodišča ravnati po predpisih rp. 23. marca 1883, š. 4234. 6. V občevanju z ruskimi konz. oblastvi velja rp. 12. nov. 1861, š. 10396, po katerem se imajo vsem sodnim odpravkom, ki niso v nemškem jeziku, pridejati nemški prevodi. U. 13. febr. 1887, uk. 7 se razveljavlja. Za odmero pristojbin o premičnih zapuščinah ruskih državljanov ostane veljaven u. fin. min. 7. julija 1889, fin. uk. 21, objavljen z u. 27. jul. 1889, uk. 42. U. 27. jul. 1889, uk. 42, določa, da je o premični zapuščini v avstr, deželah umrlega rusk. podanika plačevati prenosnino o imovini po splošnih predpisih pristoj-binskih zakonov. Rp. 23. marca 1883, š. 4234 odreja, da imajo sodišča, kadar jim je just. ministrstvu odpravljati denar, vrednotnice ali druge stvari v vrednosti nad 1000 K ali pa predmete sicer manjše vrednosti toda precejšnega obsega ali v večjem številu za oddajo v inozemstvo, predložilnemu poročilu pridojati dotična pojasnilna poročila, spremne dopise in druge uradne spise kakor doslej po predpisanem potu in pa konsignacijo denarja, vrednotnicin drugih stvari, ki so namenjene za inozemstvo, v dveh odpravkih, od katerih je eden za zunanje oblastvo, drugi pa za sprejemno potrdilo; toda denar, vrednotnico in druge stvari morajo sodišča začasno pridržati ter odposlati jih še le potem just. ministrstvu, ozir. naslovniku, ki ga določi to ministrstvo, kadar just. min. sporoči, da odposlanju ni zadržka. — V dotičnem predložilnem poročilu se mora vselej omeniti, da so dotične stvari začasno ostale pri sodišču v zmislu tega razpisa. Siam. Kadar umrje državljan avstrijskoogrsko države ali kraljevino siamske v ozemlju one ali druge stranek pogodnic, naj se njegova zapuščina izroči izvrševalcu njegove poslednje volje, ali,vče ga ni, rodbini ali trgovskemu sodeležniku pokojnika. (Je pokojnik nima ni sorodnikov ni trgovskih sodeležnikov, naj se njegova zapuščina v državah obeh pogodbenih oblasti, kolikor dopuščajo zakoni dežele, izroči hrambi dotičnih konzularnih uradnikov, da z njo odrede, kakor je po zakonih in običajih njih dežele v navadi. (Nagodba 8. maja 1871, d z. 8. za 1873, čl. XV.) VI. Razpravljanje z zapuščinami inozemrev. 2G9 Srbija. Državni dogovor 6. maja 1881, dz. 1882/89. čl. I. Podložniki visokih stranek pogodnic smejo razpolagati z oporoko, volilom, daritvijo ali drugače z vso imovino, katero imajo v ozemlju obojestranskih držav. — Oni so takisto, kakor rojaki ali domačini, sposobni prevzeti imovino v deželi bivajočo, katera bi jim pripadla po daritvi, volilu, oporoki ali tudi po zakonitem nasledju v dedino, ter se rečeni dediči, volilojemniki ali obdarjenci ne morejo siliti, da bi plačali drugo ali večjo davščino od dedine ali presnemščino, nego je v takih slučajih naložena domačim državljanom (rojakom). — Oni imajo pravico dati si zapisati svoja naročila poslednje volje po konzulskih oblastnikih svoje države. — V slučaju, kjer ostalina sestoji vsa ali po nekem delu iz nepremičnin, katerih ta, komur pripadajo po veljajočih pogodbah, ne bi bil sposoben pridobiti, postavi se z obeh strani udeležencem okolnostim slučaja primerjen rok, da jim bode moči z največjo koristjo prodati te nepremičnine. — Ako ta rok brezvspešno izteče, bodo sodišča nepremičnino v prid udeležencem prodala na javni dražbi. čl. II. Nasledje glede nepremičnin uravnujejo zakoni tiste dežele, v kateri nepremičnine leže, in razsoje-vanje vseh iskovin in prepirov tičočih se nepremične ostaline pristoji samo in izključno sodiščem te dežele. — Glede premične imovine, katera za podložnikom ene izmed stranek pogodnic ostane v ozemlju druge stranke, bodi, da je o času svoje smrti bil ondi naseljen stalno ali je samo prehodno tam bival, ali tudi, da je kje drugej umrl, sodijo in odločajo vse zahtevke iz dednega prava ali iz volila sodišča ali druga pristojna oblastva tiste dežele, katere pripadnik je bil pokojnik, — in sicer po zakonih lete dežele. čl. III. Ako podložnik izmed stranek pogodnic umrje v ozemlju druge, imajo pomostna oblastva neposrednje in najpozneje 24 ur po tem, ko zvedo za smrt, to priobčiti glavnemu konzulu, konzulu, vice-konzulu ali konzulskemu opravniku (agentul, kateri je najbližji tistemu kraju, kjer se je smrt prigodila. A le ti naj takisto s svoje strani po-mestnim oblastvom priznanijo, kadar oni najpred za smrt zvedo. — Glavni konzuli, konzuli, vice-konzuli ali konzulski opravniki naroda pokojnikovega imajo pravico, postopno (eno za drugim) opraviti naslednja dola: 1. Udariti pečat, bodi uradoma, bodi na prošnjo udeleženih stranek, na vse stvari, premičnine in papirje pokojnikove, priznanivši to pomestnemu (krajnemu) obla-stvu, katero sme temu delu, ako deželni zakoni tako pišejo, prisostvovati ter tudi svojo pečate pritisniti. Ako je pa pomestno oblastvo poprej zvedelo za smrt, bode ono, kolikor je po deželnih zakonih dolžno ostalino zapečatiti, povabilo konzulsko oblastvo, naj pride soudeležit so tega dela. — Kjer bi se zdelo neogibno potrebno precej zapečatiti ostalino, a bi se to delo zaradi daljave krajev ali iz katerega drugega vzroka ne dalo ukupno opraviti, tedaj ima pomestno oblastvo pravico, udariti svoje pečate med tem brez sodelovanja konzulskega oblastva in narobe. —- V teh dveh slučajih pošlje se priobčilo v 24 urah oblastvu, katero se stvari ni poprijelo, ter mu bodo na voljo, pozneje svoj pečat križema udariti na uže udarjene pečate. Pečati pomestnega oblastva in odnosno pečati konzulskega oblastva smejo se snemati samo pri sodelovanju pomestnega, odnosno konzulskega oblastva. Ako bi vendar na povabilo k snemanju obojestranskih pečatov, katero pošlje konzulsko pomestnemu oblastvu ali narobe, povabljeno oblastvo ne prišlo v 24 urah — in če mu je uradni sedež zunaj uradnega okoliša vabečega oblastva, v treh dnevih, računajoč od časa, ko je prejelo priznanilo, bodo pa drugo oblastvo se smelo samo lotiti tega dela. 2. Napraviti popis vseh nepremičnin in stvari pokojnikovih vpričo pomestnega oblastva, ako bi se le-temu po prejetem priznanilu vzvidelo potrebno prisostvovati pri tem delu. Pomestno oblastvo pristavi na zapisnike narejene vpričo njega svoj podpis, no da bi moglo za to svojo uradno prisostvo zahtevati kake pristojbine. 3. Ukazati prodajo na javni dražbi tistih premičnih stvari iz ostaline, ki bi se utegnile izpriditi ali katere je težava hraniti. Konzulsko oblastvo priznani le-to pomestnemu oblastvu, da prodajo po propisanih oblikali zvrši oblastvo, ki je po deželnih zakonih v to pristojno kjer bi se konzulsko oblastvo te stvari no poprijelo ter bi pomestno oblastvo imelo prodajo zvršiti, naj le to oblastvo pošlje konzulskemu povabilo, da pri dražbi prisostvuje. 4. Shraniti na varnem mestu popisane stvari in vrednosti, hraniti dohodke iz iskovin ali terjatev obrnjenih v denar in iz potegnjenih rent. Ta shranitev naj se zgodi v dogovoru s pomestnim oblastvom, katero je bilo dolžno sodelovati pri poprejšnjih uradovanjih, ako bi po razpisanem sklicu podložniki dotične deželo ali tretje države nastali deležniki ostalino, bodi na temelju zakonitega na-sledja v dodino, bodi na temelju oporoke. 6. Pomestno oblastvo bode najpozneje v enem tednu računajoč od dne, katerega je sestavljen popis (inventar), — ako deželni zakoni velevajo ustanoviti rok, — postavilo rok, v katerem utegnejo domači državljani in pripadniki tretje države, kateri stanujejo v deželi, kjer jo rečeni človek umrl, so oglasiti s svojimi pravicami do ostaline. Ta rok naj ne preseza treh mesecev. — Ako je pomestno oblastvo postavilo tak rok, konzulsko oblastvo, dokler ta rok no izteče, ne stori drugega, nego da se poprime tistih zavarovalnih in upravnih odredeb, ki no morejo biti v škodo pravicam, za katere so omenjene osebe potegnejo prod pristojnim sodiščem. Pri tem postopku ostane ono tudi po iztočaju roka, dokler še teče kaka pravda zastran teh pravic, o katerih imajo soditi sodišča dežele. — Ako bi vrednosti ostalino ne zalegle za popolno poplačilo vseh iskovin ali terjatev, naj konzulska oblastva kakor ukazujejo deželni zakoni brez odloga vse listine, stvari in vrednote, spadajoče k ostalini, izroče, kakor pristojnost nanese, ali sodnemu oblastvu ali upraviteljem konkurzne maso; konzulskemu oblastvu pa ostane naloga zastopati nepriču-joče, nedoletne ali sicer nesposobne dediče in volilojemnike. 6. Upravljati ali likvidovati premični del ostaline, bodi noposrednje ali po osebi, ki jo postavijo v to pod svojo odgovornostjo ter pomestno oblastvo nima pravice v te naredbe vtikati se, vendar pod pridržkom utesnil ustanovljenih v št. 5 tega člena za slučaje ondukaj naštete in držeč se načela ali pravila, da naj konzulski oblastniki ne odločajo o iskovinah, ki jih udeležene stranke vzdignejo, prepuščajoč to pristojnemu sodišču, to je sodišču dežele v vseh slučajih, kjer se iskovina ne opira na dedinsko pravo ali na volilo. — Po tem, ko bo izrečena sodba o zgori omenjenih deželnim sodiščem v odločbo pridržanih iskovinah ali ko bo ustanovljena vsota potrebna v njih poplačilo in dana primerna varnost, naj se vsa premična ostalina, kolikor ne služi v zavarovanje tistih dedičev in volilojemnikov, ki so pripadniki države, v kateri biva ostalina, ali pa ondukaj prebivajoči tujci, v nadaljšnji razpolog izroči konzulskemu obiastvu potem, ko se snamejo pečati, ki jih je bilo na-njo udarilo pomestno oblastvo. čl. IV. Kadar umrje avstrijski ali ogrski državljan v Srbiji ali srbski državljan v katerem ozemlju avstro-ogrske monarhije na takem mestu, kjer ni konzulskega oblastva njegovega naroda, naj pristojno pomestno oblastvo držeč se deželnega zakonodavstva, popiše stvari in likvidira ostalino (člen III, š. 3), ter ima dolžnost, v kar najkrajšem roku poslati naznanilo poslaništvu ali konzulskemu obiastvu, katero je najbližje mestu, kjer se je pričel zapuščinski postopek. — Od trenotka, ko se kraju, kjer seje pričel zapuščinski postopek, najbližji konzulski oblastnik stvari poprime osebno ali posredstveno po namestniku, naj pomestno oblastvo svoj postopek uravna po določilih včlena III. pričujočega dogovora. Cl. V. V Avstriji ali na Ogrskem zapuščena premična imovina srbskega državljana ne bode na Avstro-Ogrskem in narobe v Srbiji zapuščena premična imovina avstrijskega ali ogrskega državljana no bode na Srbskem podvržena iz naslova smrti, dedinskega nasledja ali de-dinske izročbe nikakršni pristojbini. öl. VI. Kadar je podložnik ene izmed stranek po-godnic udeležen pri ostalini, odprti v ozemlju druge stranke, hodi [io svojem rojaku, bodi po domačem človeku, bodi po podložniku tretje države, naj pomestna oblastva ne-mudno priznanijo najbližjemu konzulskemu obiastvu o pripadli ostaline. čl. VIL Vrednote in dinge stvari od mornarjev ali potnikov pripadajočih eni izmed stranek pogodnic, ki so umrli na ladji druge stranke, naj se oddado konzulu dotičnoga naroda, da bodo izročene domovinskemu obiastvu pokojnika. Cl. Vlil. Kadar podložnik avstro-ogrske monarhije v Srbiji ali podložnik kneževine srbske v Avstriji ali na Ogrskem zapusti nedoletnega otroka ali kadar se pri podložniku avstro-ogrske monarhije bivajočem v Srbiji ali pri državljanu srbskem bivajočem v Avstriji ali na Ogrskem primeri potreba postaviti mu skrbnika (kura-torja), naj pristojno pomestno oblastvo dovprašavši glavnega konzula, konzula, vicekonzula ali konzulskega oprav- nika postavi varha ali skrbnika dotlej, dokler pristojno domovinsko oblastvo drugače no ukrene. Cl. IX. Listine, ki jih sodišča stranek pogodnic izdajo v grajanskem (civilnem) postopku ali v kazenskih rečeh, ne potrebujejo legalizacijo (poveritve podpisov). Te listine bodo zapečatene s pečatom sodišča, katero jih izdaje. — Listine, ki jih izdajo beležniki (notarji), sodni zvrševaleiv in drugi sodni oblastniki, morajo biti legalizirane. — Šteje se, da je listina legalizirana, če nosi podpis in uradni pečat kakega sodišča tiste države, kjer biva uradni sedež oblastnika, kateri je listino izdal. — Listine zasebnikov, ki jih je sodišče legaliziralo, ne potrebujejo nadaljšnje legalizacije. čl. X. Stranki pogodnici zavezujeta se, da si bosta vzajemno pošiljali v njunih državnih ozemljih narejene grajanskostanovne listine (rojstvene liste, poročne liste, smrtne liste,) ki se tičejo podložnikov druge stranke, če se misli, da so te listine potrebne v službeno porabo, ter jih pristojno oblastvo zahteva. — Grajansko-stanovne listine, ki jih pristojno oblastvo v uradno porabo zahteva, izdajö in pošiljajo se vsakega troška prosto. — Ako bi so pa tako listino zahtevale zasebniku v prid, bodo se samo tedaj narejale in pošiljale zastonj, kadar pojde za ubožno osebo ter bode ubožnost njena potrjena po pristojnem pomestnom oblastvu. čl. XI. Stranki pogodnici bosta državne in duhovne oblastnike, kateri pišejo vpisnike grajanskega stanu, primorali, naj v Srbiji poslaništvu Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva in na Avstro-Ogrskem poslaništvu Njegove Visosti kneza srbskega vsakih šest mesecev priobčijo prav legalizirano izpiske ali potrdnico o slučajih rojstva, ženitve in smrti, ki se tičejo podložnikov druge stranke pogodnice. Priobčilo se opravi brez odloga troskov prosto po načinu, kakor je navada v deželi. Ti izpiski in potrdili listi bodo obsegali vse važno, v izpisniku vzprijete podatke in kolikor bode moči, tudi kraj, kjer je dotična oseba rojena in kjer stanuje. — Izpiskom in potrdnicam, izdanim v drugem jeziku in ne v latinskem ali nemškem, bodo se pridajali prevodi v enem izmed teh dveh jezikov ali pa v francoskem jeziku, ki morajo biti potrjeni po pristojnem oblastvu. 18 (28) čl. XII. Pričujoči dogovor pride v moč tri mesece po izmenji pritrdil ter ostane veljaven deset let počenil od tega dneva. — Ko bi nobena izmed stranok pogodnic dvanajst mesecev pred iztečajem tega razdobja, ne naznanila drugi svoje namere, storiti konec temu dogovoru, ostane le-ta dogovor v moči dotle, dokler ne poteče leto dni po tistem dnevu, katerega ga bode odpovedala ena ali druga stranka pogodnica. Španija. Kadar v Španiji umrje ondi naseljeni ali le potujoči tujec, zapise inventuro krajevno oblastvo s konzulatom dotične države, in skrbi za shrambo zapuščino, dokler so no oglasi kak dedič; v tem slučaju in ob oporočnih zapuščinah se sodišča brigajo le za reklamacije, ki jih podajo upniki ali, ki izhajajo iz drugih v Španiji sklenonih obveznosti, ali, ki se tičejo španskih podanikov. Prav tako naj se ravnajo avstrijska sodišča, tor naj zapuščinsko razpravo in odločbo spornih dedin-skih zahtev prepuščajo španskim sodiščom. (Rp. 16. dec. 1864, š. 8071, viš. dež. sodišču na Dunaju.) Švcdija. Ondi se s premično zapuščino tujcev postopa slično, kakor v Španiji. Po dvpd. 10. dec. 1847, zjz. 1104 imajo sodišča vsako smrt švedskih podanikov po do-tičnem višem dežel, sodišču javiti prav. ministrstvu. (U. 8. nov. 1892, uk. 85.) Švica. S predpisi zveznega zakona od 25. jun. 1891, o civilnopravdnih razmerah naseljencev, so dotedanji razpisi in ukazi prav. ministrstva, tikajoči se postopanja z zapuščinami avstr, državljanov v posameznih kantonih Švice odpravljeni, kolikor so ozirajo na avstrijske državljane, ki so imeli svoje zadnjo domovališčo v Švici. (IT. 22. sept. 1892, uk. 80.) Od prej navedenega zveznega zakona določata: čl. 22., da se dedinsko nasledstvo ravna po pravu zadnjega pokojnikovega domovališča, da pa pokojnik z zadnjevoljsko naredbo ali dedinsko pogodbo dedinsko nasledstvo lahko podvrže pravu svojega domovinskega kantona; čl. 23. pa, da se razprava o zapuščini otvori vselej za vso imovino na zadnjem domovališču pokojnika.1) ') Sodišče, kjer je imel v Avstriji umrli Švicar svoje zadnje domovališče, je pristojno za razpravljanje njegove zapuščine. 28. okt. 1902, š. 14501, NZ. 1903/17. Tunis. Trgovinska pogodbamed Avstrijoin Tunisom od 17. febr. 1856, dz. 91 za 1857 določa v čl. XVII., da so avstr, konzul ali njegovi odposlanci upravičeni, da zapuščino v tuzemskem ozemlju umrlega avstr, podanika sprejmejo v korist dediču ali onemu, ki jo v to upravičen, ne da bi se kako oblastvo smelo vmešavati v stvar. Z. 22. apr. 1884, dz. 62. določa, da so sme avstr, konzulom v Tunisu za to ozemlje pristoječa podsodnost omejiti ali razveljaviti s cesarskim ukazom. Vil. Hramba vrednostnih papirjev pri bankah. 1. Ministrski ukaz od 21. junija 1893, dz. 103., kako pri avstrijsko-ogrski banki polagati vrednostne papirje, ki jih je dajati v sodno hrambo. Da z zakonom od 21. maja 1887, dz. 51. v pravilih avstrijsko-ogrske banke ustanovljeni člen 71. doseže primerno praktično uporabo, izdajejo so na podstavi z glavnim svetom to banko sklenjene domembe nastopna vodilna določila o tem, kako je vrednostne papirje, katere je dajati v hrambo sodišča, polagati pri avstrijsko-ogrski banki: S 1. Vrednostni papirji, katere bi bilo po občili zakonskih določilih dajati v hrambo sodišču ali kakemu sodnemu pokladnomu uradu, morejo se namesto tega polagati pri avstrijsko-ogrski banki in to pri „P o klad n e m') oddelku avstrijsko-ogrske banke na Dunaju“.2) Vrednostno papirje je moči predati ali osebno ali po pošti. Razen toga imajo vse bančne podružnice oblast, da na zahtevanje provizije prosto posredujejo polaganje efektnih pokladov pri „pokladnom oddelku“ na Dunaju. V takih slučajih oskrbuje bančna podružnica pošiljanje vrednostnili papirjev pokladnomu oddelku ob troških in nevarnosti pokladnika. ’) T. depozitnem. — j) Dosedanji pokladni oddelek a.-o. banke ima od l.jan. 1900 tvrdko „avstrijsko-ogrska banka, pokladni oddelek glavnega zavoda na Dunaju“ („österr.-ungar. Rank, Depositenabteilung der Hauptanstalt Wien“). Glej obj. 24. dec. 1899, š. 23900, uk. 1900, str. 403. 18* (28) Od določil tega ukaza so izvzemajo: a) kazenskosodni pokladi; b) vsi pokladi, ki pristoje okolišu sporne sodne oblasti, vštevši tudi take, ki se polagajo v zavarovanje ali izpolnitev kake obveznosti; c) varščine in jarnščine. Prav tako se tam ne smejo dajati v hrambo pokladi avstrijsko-ogrske banke same; ako bi torej banka sama morala kaj dati v sodni poklad, mora to vselej opraviti pri sodišču. tj 2. Pokladni oddelek avstrijsko-ogrske banke prevzema v hrambo, izvzemši po nji sami izdane pokladnice, vrednostne papirje vsake vrste, kolikor ti niso izločeni iz pravnega prometa. — Glede domačih in inozemskih, v javnem prometu stoječih vrednostnih papirjev (državnih zadolžnic, zastavnio, prednostnih obligacij, delnic itd.), potem glede blagujničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic oskrbuje pokladni oddelek banke tudi upravo, ako se to zahteva. — Pokladi, kateri so se dali banki v hrambo, smejo se vsak čas s pri volilom pristojnega sodišča prenesti v upravo banke, ako so sposobni za to. § 3. Banki predani vrednostni papirji se hranijo kot ločeni pokladi in kot posebna lastnina posameznih pokladnikov, oziroma tistih oseb, za katere so se položili. § 4. Polaganje se vrši na določeno dobo. — Rok shrambe, kateri se pri prvi položbi preračuni vsaj za eno leto in najdalje za tri leta, sme se na zahtevanje podaljšati po ravnokar omenjenih omejilih roka. — V upravnem opravilu oskrbuje banka, ako se ne določi kaj nasprotnega, podaljšbo za še eno loto tudi tedaj, kadar bi pokladnik tega no zahteval, obremenivši ob enem dotični račun s pripadajočo pristojbino. — Poklad so more z odobrilom pristojnega sodišča vsak čas zahtevati nazaj, torej tudi pred iztokom ustanovljenega roku za shrambo, oziroma upravo. V takom slučaju pak stranka izgubi pristojbino za še ne dotekli rok. § 5. Odgovornost banko glede pokladov, ki se pri nji hranijo (člen 72. bančnih pravil), velja tudi o vsaki škodi, ki kaki stranki nastane s tem, da bančni nastav- Ijenci prestopijo svoje služabno dolžnosti. — Odgovornost zn shrambo neha z iztekom roku za shrambo, ako je banka poklad sodišču predala v hrambo ob troških in nevarnostih lastnika. § 6. Z upravo pokladov prevzame banka dolžnost, da bo s skrbnostjo poštenega trgovca oskrbovala ta-le opravila: a) da bo kupone, spadajoče k vrednostnim papirjem danim ji v hrambo, ako so plačni na kakem mestu banke, ali ako se odkupijo v avstrijski vrednoti, v kronski vrednoti ali v zlatih goldinarjih, državnih markah, frankih ali italijanskih lirah, potegovala o rokovih, ko dospo v izplačilo, sicer pak na borzi ali drugod kar najbolje dala prodati, nadalje da bo pobirala obresti v hrambo prevzetih blagajničnih listov, hranilničnih in drugih vložnih knjižic. — Tisti kuponi v upravo izročenih vrednostnih papirjev, ki so v plačilo že dospeli ali ki dospo v 14 dneh, se no prevzamejo ob onem s papirji, ampak se morajo poprej odrezati; b) da bo pogledovala v zaznamke vzdignjenih in izžrebanih številek, ki izido med hrambo, in pa v naznanila o odpovedi in izmombi papirjev; c) da bo kose, ki dospo v odplačilo v avstrijski vrednoti, v kronski vrednoti ali v zlatih goldinarjih, državnih markah, frankih ali italijanskih lirah, v odkup predlagala ob ustanovljenih rokovih, oziroma da bo oskrbovala njih izmembo, če treba pak, da bo dajala kar najbolje prodati na borzi ali drugod kose, ki so se vzdignili ali izžrebali ali ki sicer dospo v odplačilo, tedaj, kadar se ne odkupijo na nobenem bančnem mestu ali pa samo v kaki drugi spredaj ne omenjeni vrednoti. — Prodaja na borzi \ad a) in C)] se izvršuje 8 dni, preden zapadejo v Kvropi plačni, in 14 dni, preden zapadejo na neevropskih mestih plačni kuponi, oziroma efekti; d) da bo glede v hrambo danih izžrebnih papirjev pazila na amortizacijo, ki bi utegnila nastopiti med hrambo; e) da bo upravičencu po a) in c) na dunajski trg dohajajoče zneske najkosneje 3 dni po dospelosti, na trg kakega bančnega zavoda zunaj Dunaja dohaja- joče zneske pa 8 dni po dohodu dajala na razpolaganje pri pokladnem oddelku na Dunaju, ali pak vse te zneske 8 dni po dohodu pri onem bančnem zavodu, katerega upravičenec označi; f) da bo nove kuponske pole o pravem času prevzemala; g) da bo popolnoma vplačane začasnice zamenjavala za definitivne kose; h) da se bo potegovala za pravico, prejemati nove papirje za račun pokladnoga lastnika, združeno z vrednostnimi papirji, v hrambo danimi; /) da bo še ne popolnoma vplačane papirje za po-kladnega lastnika vplačevala nadalje iz njegove gotovine. Pod A), c), d), h), in /) ustanovljene obveznosti prevzema banka vendar samo glede takih papirjev, o katerih in kolikor zaznamki vzdignjenih in izžrebanih šte-vilek izhajajo v časnikih „Wiener Zeitung“, „Budapesti Közlöny“, „Deutscher Reichs- und königlich Preussischer Staatsanzeiger“ ali kolikor se taki zaznamki pokladnemu oddelku banke neposredno dopošiljajo po dotičnih izda-jiščih. Pod h) in z) omenjena opravila oskrbuje vrhu tega banka samo tedaj, kadar stranka, katero je pokladni oddelek poprej opozoril na to, ista zahteva pismeno naj-kesneje 8 dni pred iztekom rokov, določenih za izvrševanje prejemne pravico, oziroma za opravljanje plačil, in kadar ob enem za to potrebni denar z dotično provizijo vred vplača ali pa nakaže iz svojo imovine pri banki. Ako naj kak vrednostni papir, kateri se jo dal banki v hrambo, pride v izplačilo, ker je bil izžreban (vzdignjen) ali iz drugih razlogov [c)], ali ako glede kakega v shrambo danega papirja nastopi slučaj amortizacije [c/)], da naj pokladni oddolek to nemudoma na znanje upravičencem in ob enem tudi sodišču, pod čegar pri-stojnosljo je poklad, in sicer v prvem slučaju naznanivši jim znesek gotovine, ki dojde v izplačilo, in pa rok izplačila. — Prav tako mora pokladni oddelek nemudoma dati stranki in pristojnemu sodišču na znanje opravila, oskrbljena po /z) in z). — Gotove imovine pokladnikov banka ne obrestuje. § 7. Banka jo dolžna, na izrecno zahtevanje a) oskrbeti komisijsko prodajo pri banki hranjenih vrednostnih papirjev in pa delovito ali popolno realizacijo v hrambo danih hranilničnih ali drugih vložnih knjižic; b) za denar, ki dohaja ob upravi kakega poklada, nakupovati po dnevnem kurzu državne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so po zakonskih določilih sposobni za nalaganje sirotinskih novcev, ter jih potem prevzeti v hrambo in upravo. — O izvršitvi spredaj omenjenih opravil naj pokladni oddelek banke nemudoma dfi. stranki podroben račun ter naj to priznani tudi pristojnemu sodišču. § 8. Da so kak poklad namesto pri sodišču dä v hrambo pri avstrijsko-ogrski banki, zato je treba privolila onega sodišča, ki je po občih zakonskih določilih pristojno za prevzetbo dotičnoga poklada. Rešujoč prošnjo za privolilo, da se poklad da v hrambo pri banki, treba je premisliti prašanje, v koliko je ta položba nasproti položbi pri sodišču po kakovosti slučaja strankam koristna ali prikladna, in po tem je treba odločevati. — Pokladni oddelek banke sme zavrniti vzprejem kakega poklada, ako se je po okolnostih, v katerih naj se položba opravi, bati kakih ob.širnosti v manipulaciji ali kakih zmotnjav ali nevarnosti ob vračanju papirjev. — V odvrnitev nevarnosti, da bi se kak po sodišču dovoljen poklad kesnojo zavrnil, moči se je v dvonmih slučajih poprej sporazumeti s pokladnim oddelkom o nameravanih obličnostih položbe, bodi si s sopodpisom prošnje ali pa s prašanjem, s katerim naj so sodišče obrne na pokladni oddelek, preden prošnjo reši. § 9. V prošnji za dovolilo, da se kak poklad dii v shrambo pri banki — to prošnjo je podajati pri sodišču — treba je navesti povod nameravano položbe in razen imena, stanu in bivališča tiste osebe, za katero se misli položba opraviti, natančno označiti vrednostno papirje, kateri se nameravajo v hrambo dati, po številu njih kosov, vrsti, obrestnem merilu, številki (seriji) in nominalnem znesku in povedati, kedaj dospo v izplačilo najbližnji kuponi; nadalje je povedati, ali naj so položba papirjev opravi samo zastran hrambe ali pa zastran hrambe in uprave in po kakih posebnih načinih (pogojih). — Zaznamonilo drugi osobi dodeljene pravice, do smrti prejemati kupone, oziroma obresti in dividende, prevzema banka samo s pristavkom „dokler se ne dokaže smrt (upravičenca za prejemanje)“. Nikakor pa ne jemlje banka na-se dolžnosti, vsak čas poistinjevati, da upravičenec prejemanja Še živi. § 10. Dodeljeno dovolilo, da se vrednostni papirji polože pri banki, naj sodišče uradoma da na znanje „Pokladnomu oddelku avstrijsko-ogrske banke na Dunaju.“ — Kadar v dovolilu za položbo ni povedan rok hrambo, tedaj se šteje pokladnik za pooblaščenega, da so zastran njegove določbe in eventuvalno podaljšbe v zmislu § 4. dogovori s pokladnim oddelkom. — Vrednostni papirji, ki so v sodni hrambi, smejo so na banko prenesti samo, ko se je že poplačala ali zagotovila pristojbina za hrambo (števnina, pokladnina). — Ob takem prenosu poklada je uradoma doposlati pokladnomu oddelku banke tudi kratek posnetek iz knjige pokladnice o dotični masi (skladu). Sodno dovolilo za položbo vrednostnih papirjev pri banki izgubi svojo moč, ako so položila ne opravi v šestih mesecih po dnevu, katerega se je dovolilo izdalo. § 11. Opravljajoč položbo, mora se stranka izkazati z dotičnim sodnim odlokom ter vrednostne papirje, ki jih misli položiti, prodati s pokladnim iz reci lom.1) — Pokladno izreoilo je za hrambo napraviti po obrazcu A,3) za hrambo in upravo pak po obrazen ti; v njem je treba vrednostne papirje, ki so mislijo položiti, podrobno našteti tako, kakor je povedano v § 9., toda neizžrebne papirje brez omenila številek (serij), ter povedati ime, stan in bivališče tisto osebe, za katero se položba opravlja. Pokladna izrecila, v katerih so zaznamujejo številko (serije) noizžrebnih efektov, so no vzprejomajo. Pokladno izrecilo mora svojeročno podpisati pokladnik ter povedati svoje ime, svoj stan in svojo bivališče, in ako pokladnik koga zastopa, pridojati ime, stan in bivališče zastopane osebe. — Golice za pokladna izrecila se bodo pri pokladnem oddelku avstrijsko-ogrske banke na Dunaju *) *) Kriegserklärung. — -) Obrazci in pristojbinska tarifa (§ 25.) se niso ponatisnili. in pri vseh bančnih podružnicah oddajalo brezplačno, kadarkoli bi jih kodo zahteval. — Pokladni oddelek banke mora pokladniku izročiti pokladni list (pokladni co)1) o položenih papirjih. — Pokladni list naj se o vseh vrednostnih papirjih, ki se dado v hrambo, tudi če so različnih vrst, izdaja vkupno ter naj nosi napis „Pokladni list o sodnem pokladu“; oziraje se na sodno dovolilo položhe naj obsega tiste pčvedi, po katerih more sodišče presoditi, ali se je poklad opravil v zmislu sodnega dovolila. Številke (serije) položenih vrednostnih papirjev se v pokladnom listu ne zaznamujejo; vendar mora pokladnik priložiti pokladnomu izročilu spisek šte-vilek o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih, katerega pokladni oddelek prekolkuje ter pošlje sodišču (§ 12.). Pokladnomu listu je pridejati firmski podpis pokladnoga oddelka avstrijsko-ogrske banko. — Stranka je dolžna, pokladni list skrbno hraniti in ako bi ga izgubila, izgubo jire c oj, ko jo zapazi, z lastno odgovornostjo dati na znanje pokladnomu oddelku banke, da se s tem zabrani izdaja poklada neupravičencem. — Ako položno kakega poklada posreduje kaka bančna podružnica, dobi pokladnik najprej samo začasno potrdilo bančne podružnice o prevzetib efektih; to potrdilo se izmeni za pokladni list, kadar ta dojde od dunajskega pokladnoga oddelka. § 12. Vsakikrat, ko pokladni oddelek banke prevzame kak poklad, mora to naznaniti sodišču, prioboivši mu pokladni list, katerega jo oznamcniti kot prepis ter navdariti s pečati lom pokladnoga oddelka, in pa v § 11., odstavku 5. omenjeni spisek številek o položenih izžrebnih vrednostnih papirjih. — Na to naj sodišče preišče, ali se je položba opravila primerno dodeljenemu dovolilu; ako se najde kaj spotakljivega, skrbeti je, da se odstrani. Kadar mora opravljeno položbo sodnega poklada dotičnim strankam dajati na znanje sodišče, ozira naj so naznanilo tudi na prošnjo pokladnikovo in na dovolilo položbe, ki se je na njo dalo. § 13. Sodišča imajo oblast, da na prošnjo poklad-nika vrednostne papirje, katori se polagajo, in pa pokladno ‘) T. položni list (Depositenschein.) izročilo samo po pošti pošljejo „Pokladnomu oddelku av-strijsko-ogrsko banke na Dunaju“. §§ 14.—16. določajo sodiščem pomagala v poslovanju in nadzorstvu z bančnimi depoziti (zabeležnica po obrazcu C, iskalni vpisnik D, zaznamek E), ter § 17. izreka, da se brez sodnega dovolila ne smejo niti pokladni listi prenašati drugim osebam niti dajati posojila na vrednostne papirje. K tj 16. so izšli: u. 1. jan. 1898., uk. 2, 4. nov. 1898, uk. 83. in obj. v uk. 1898 str. 817. § 18. Prošnje za dovolilo, da se sme kak poklad položiti pri avstrijsko-ogrski banki, in pa prošnje za dovolilo, razpolagati s kakim pri banki shranjenim pokladom, zlasti pak prošnje za izročbo pokladov je predajati venem izvodu, toda z dodatkom dveh rubrik. Prošnjo obdrži sodišče, ena rubrika je določena v pristavek sodnega odloka za prosilca,'druga pa za „Pokladni oddelek avstrijsko-ogrske banke na Dunaju". § 19. določa način izročeb strankam, § 20. vpisovanja v bančno knjige in sodno zaboležnico, § 21. objavo banke sodišču o zadržkih in nepravilnostih, § 22. s 23. nadzorno pravico sodišč. § 24. Pokladni oddelek avstrijsko-ogrske banke je dolžan, pokladniku in tistemu, za katerega se jo poklad opravil, na pismeno zahtevo izdajati o dotični masi izpisek iz računa s pravilom ustreznim znamenilom firme, a za to sme pobirati primerno pristojbino. V tem izpisku iz računajo praviloma navajati samo poklade, ki so ob času, ko se izpisek izdaje, še tam, in pa še veljavne opomnje in predznamke, nahajajoče se na dotičnem listu; ako se pak o kaki masi izrecno zahteva obširen izpisek iz računa, vzprejemati je vanj vso položbe, ki so se opravile, vse pri])ise, opomnje, izročbe, predznamke in izbrise. — Drugim osebam kakor pokladniku in tistemu, za katerega se je poklad opravil, dolžan je pokladni oddelek izdajati izpisek iz računa proti pripadajoči pristojbini samo tedaj, kadar se za to izkažejo z dovolilom pristojnega sodišča. Dovolilo, da si sme pridobiti izpisek iz računa, daje sodišče tistemu, ki verojetno dokaže pravno korist pri tem. — Izdajati izpiske o posameznih postavkah kako mase ni VII. Hramba vrednotnic,: 2. pri dež. banki češki. 283 dovoljeno. — Pojasnila o višini gotovine in hranjenih efektov se pokladniku dajejo brezplačno, kadarkoli bi to zahteval. § 25. Za hrambo in pa za upravo pokladov, potem za druga opravila, ki so s tom v zvezi, plačujejo stranke banki hrambarino, oziroma upravarino ali kako drugači imenovano pristojbino, katero je posneti iz pristojbinske tarife v prilogi F tega ukaza. § 26. Spisi, katero avstrijsko-ogrska banka in njeni bančni zavodi pišejo zastran sodnih pokladov sodiščem in drugim oblastvom, niso po t. št. 9. v z. 9. febr. 1850. 1. Idz. 50.) kot uradni dopisi predmet plačila pristojbin. — Dopisom med sodišči in banko, oziroma bančnimi zavodi gre v členu H. št. 1. z. 2. oktobra 1865. 1. (Drž. zak. št. 108.) ustanovljena prostost poštnine. Dotičnim dopisom je na napisni strani pristaviti zaznamek: „V sodnih pokladnih rečeh“. § 27. Ta ukaz stopi v veljavo in moč dva meseca po razglasitvi ter jo ohrani (do konca 1897. I.),1) s pridržkom, da se bo eventuvalno še podaljšal in, ako treba, porazurnno z avstrijsko-ogrsko banko izpremenil. 2. Zakon 10. maja 1909, dz. 77, o polaganju vrednostnih papirjev, ki jih je polagati na sodišču, v deželni banki kraljevine češke. § 1. Na zaprosilo udeležencev in s pri volilom pristojnega sodišča se smejo vrednostni papirji, ki bi jih bilo treba po občih zakonitih predpisih polagati v sodnih depozitnih uradih v kraljevini češki, polagati v hrambo in upravo v deželni banki kraljevino češke, ako prevzame kraljevina češka subsidijarno odgovornost za obveznosti, ki nastanejo iz tega deželni banki. § 2. Pogoje za to položbo je določiti po dogovoru med deželnim odborom kraljevine češke in med pravosodnim ministrom. ') Veljava tega ukaza se je podaljšala za dobo, dokler velja bančni privilegij. § 3- Ko se je v ustavu določila deželna odgovornost (§ 1) in so jo dognal v § 2 omenjeni dogovor, se določi ukazoma dan, katerega dobi ta zakon moč. 3. Ministrski ukaz od 15. dec. 1909, dz. 201, ki jo izšel na podlagi zakona pod 2) soglaša z ukazom pod 1) za avstrijsko-ogrsko banko z razločkom, da se imajo pri dež. banki kraljevino češke polagati samo taki papirji, ki' bi se po zakonitih predpisih morali polagati pri sodnih depoz. uradih v kraljevini češki. Vlil. Vloge varovancem in oskrbovancem lastne gotovine v hranilnicah in v c. kr. poštni hranilnici. 1. Zakon z dne 15. sept. 1909. dz. 198., o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v hranilnicah in v c. kr. poštnem h г a n i 1 n i č n e m uradu. § 1. Največji znesek za dopustno naložbo novcev varovancev in oskrbovancev v avstrijskih hranilnicah, obstoječih z javnim dovoljenjem, se določa s 3000 kronami za enega varovanca ali oskrbovanca. § 2. Na vloge novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilmčnem uradu se uporabljajo v hranilnem prometu tega urada sploh veljajoči predpisi z naslednjimi dopolnili in izpremembami (§§ 3 do 9). § 3. Na ime vsakega posameznega varovanca ali oskrbovanca je vzeti posebno vložno knjižico. § 4. Za posamezne vlogo, ki presegajo eno krono, ni treba, da bi znašalo okroglo mnogokratnik 1 krone. § 5. Varstveno in skrbstveno sodišče naj izda poštnemu hranilničnemu uradu zaukaz, da se srne imovina ali nje del odpovedati, vrniti ali drugače porabiti samo z dovoljenjem varstvenih in skrbstvenih oblastov. To zaporo je treba zaznamovati na vložni knjižici. § 6. Ta zaukaz je merodajen za poštno hranilnico od časa, ko dojde z vložno knjižico vred poštnemu h ra- nilničnemu uradu na Dunaju, in se razteza, ako sodišče ne odredi izrecno kaj drugega, tudi na eventualne poznejše, na dotično vložno knjižico vplačane vloge in na državne papirje, ki se nakupijo. § 7. "Vlaga so lahko tudi s posredovanjem varstvenega in skrbstvenega sodišča. Pri tem v vložni knjižici ni potreba podpisa sodišča. § 8. Poštni hranilnični urad naj naznanja varstvenemu in skrbstvenemu sodišču na zahtevanje izpiske računov. § 9. Dovoljeno je vlagati za varovanca ali oskrbovanca na posebno vložno knjižico, s katero ima pravico svobodno razpolagati. — Ako obstaja ob istem času taka knjižica in v smislu § 6 omejena vložna knjižica, se zaradi tega ne gubijo dejpma obresti, oziroma glavnica, kar se sicer zgodi vložniku, ako se za isto osebo izda več vložnih knjižic. — Tudi se glede zakonito določenega najvišega zneska obrestne hranilne imovine vloge v svobodni vložni knjižici ne prištevajo tisti vlogi, ki se podaja iz vložno knjižice, omenjene v § 5. § 10. Predpisi o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu se zmislu primerno uporabljajo v tistih primerih, v katerih se naj efekti proti rentnim knjižicam varovanca ali oskrbovanca z odobrenjem varstvenega in skrbstvenega sodišča puščajo v hrambi omenjenega urada. § 11. Ako se je izdal v § 5 omenjeni zaukaz, je opustiti sodno položbo vložno knjižice in rentne knjižice poštne hranilnice, razen, ako smatra varstveno in skrbstveno sodišče to za dobro zaradi danih posebnih razmer. § 12. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, trgovino in finance. 2. Ukaz ministrov za prav.,trg. in fin. z dne 2. dec. 1909. dz. 199., o vlogah novcev varovancev in oskrbovancev v poštnem hranilničnem uradu. Na podstavi § 12 z. z dne 16. sept. 1909. dz. 198 se ukazuje tako: § 1. Ako so bili novci varovancev ali oskrbovancev vloženi v postno hranilnico, mora zastopnik varovanca ali oskrbovanca predložiti vložno knjižico varstvenemu in skrbstvenemu sodišču, da ukrene v § 5 z. z dne 15. sept. 1909. dz. 198 predpisano zaporo vloge. - Kadar sodišče zaukaže zaporo, mora hkratu izročiti vložno knjižico poštnemu hranilničnemu uradu na Dunaju in mu z natančno navedbo naslova naznaniti, komu je izročiti vložno knjižico, ko bo izvršena zapora. — Poštni hranilnični urad mora sodišče obvestiti o izvršeni zapori in vložno knjižico vposlati sodišču ali mu potrditi, da jo je poslal kakemu drugemu adresatu, kakor je dobil naročilo. — Na posebne vložne knjižico, s katerimi ima varovanec ali oskrbovanec pravico svobodno razpolagati, se ne uporablja ta ukaz. § 2. Novci varovancev in oskrbovancev se lahko vlagajo v poštnem hranilničnem uradu tudi tako, da se vplača denarni znesek pri nabiralnici poštnega hranilničnega urada ter sc hkratu izroči sodni sklep, ki ukazuje zaporo vlogo. — Za izdajo tega sklepa je treba uporabiti v dodatku natisnjeni obrazec.1) — Vlaga lahko vsakdo. Tudi varstveno in skrbstveno sodišče lahko oskrbi vložbo po svojih organih ali po organih davčnega in sodnega depozitnega urada, ako je znesek, ki se vplača, položen na sodišču (depozitnem uradu). — Uradnik nabiralnice naj ravna s položkom po občih predpisih, toda izdane vložne knjižice s pripadajočim odpovednim zvezkom vred naj ne izroči položniku, temveč naj mu vroči o prejemu denarja in o tem, da je pridržal vložno knjižico z odpovednim zvezkom vred, posebno kolka prosto potrdilo. — Sodni sklep, ki odre-jujo zaporo, naj vpošlje nabiralniea poštnemu hranilničnemu uradu in naj priloži vložno knjižico in odpovedni zvezek. — Poštni hranilnični urad naj ukrene potem nadaljnjo v zmislu § 1, odst. 3. § 3. Varstveno in skrbstveno sodišče naj zaznamuje številko vložne knjižice poštne hranilnice in urad, ki jo je izdal, v vpisniku P v razpredolku za pripomnje. § 4. Dodatno lahko vsakdo vlaga novce varovancev in oskrbovancev na vložno knjižico, ki je pod zaporo, predloživši vložno knjižico brez dokaza sodne položne odredbe. ') V ti knjigi ni natisnen. § 5. Obvestilo, s katerim se poštni hranilniČni urad obvešča, da jo varstveno in skrbstveno oblastvo dovolilo odpoved, vračilo ali drugačno porabo imovine ali nje dela, je treba sestaviti v kratki obliki, ločeno od drugih odredb, ki jih ni treba priobčiti poštnemu hranilničnemu uradu, in sicer je dovoljenje za odpoved in vračilo imovine ali nje dela namestiti na drugi strani odpovednega lista, dovoljenje pa, da se sme imovina ali nje del porabiti za nakup državnih papirjev, in dovoljenje, da se smejo državni papirji prodati ali izročiti, pa na drugi strani dotične uradne tiskovine. Pri tem je uporabljati naslednje formule: Ob odpovedi: „O. št...............Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje, da se izplača znesek . . . . . . K . . h". Ob kupnih naročilih v kupčiji državnih papirjev: „O.št. . . . Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje nakup........................................ proti položbi na rentno knjižico (št..........). Izku- pila kuponov je pripisati v vložni knjižici (ako so plačna, nakazati jih v gotovini................................ v............)“, ali „Varstveno ali skrbstveno oblastvo, dovoljuje, da se kupijo.......................in da se kupljeni efekti pošljejo............................. Ob prodajnih naročilih v kupčiji državnih papirjev: „O. št..............Varstveno in skrbstveno sodišče dovoljuje prodajo....................... Izkupilo je pripisati v vložni knjižici (nakazati v gotovini .................v..................)“. Ob izročanju iz rentnih p o 1 o ž e b /n natura : „O. št...........Varstveno in skrbstveno oblastvo dovoljuje, da so...izroči(jo) Dopustno je, dajati dovoljenja, da se obhodno dvigajo določni delni zneski ali obresti vloge ali vsakčas do-spevajoči kuponi državnih papirjev, hranjenih za varovanca ali oskrbovanca. — Na vsako izdajo sklepa, določeno za poštni hranilniČni urad, s katero se dovoljuje poraba imovine ali njo dela, in odobrilnim klavzulam, nameščenim na drugi strani uradno tiskovine, je treba pritisniti posebni sodni pečat, ki je predpisan v § 216, odst. 2 oprav, reda z dne 6. maja 1897., dz.. 112 za izročilno naloge. § 6. Ako dobi varovanec ali oskrbovanec pravico, samostojno upravljati imovino, mora varstveno in skrbstveno sodišče to naznaniti poštnemu hranilničnemu uradu in zaukazati, da se razveljavi zapora vloge. — Vložniku je potem dano na voljo, svojo imovino odpovedati ali vložno knjižico zamenjati za drugo vložno knjižico, ki ni pod zaporo. § 7. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. 3. Iz razpisa prav. min. z dne 25. dec. 1909 š. 36346/9: Zakon od 16. sept. 1909, dz. 198 in izvršilni ukaz od 2. dec. 1909 dz. 199 dajeta davno željene olajšave pri nalaganju glavnic varovancev: Okolnost, da se v hranilnem prometu poštne hranilnice obrestujejo vloge le s 3% ter da se sedaj na eno vložno knjižico more naložiti samo 2000 K, naj ne odvrača od vlaganja v poštni hranilnici. Zaprta vložna knjižica v rokah varuha je posebno pripravna za zbiranje manjših prihrankov, ki se nalagajo od slučaja do slučaja. Ce so ti prihranki dosegli tudi le znesek 100 K, se lahko po poštni hranilnici skoro brez troškov plodonosneje nalože v državnih papirjih. Poštna hranilnica nabavi namreč na predlog varuha in z odobrenjem sodišča iz imovine vložne knjižice državne papirje ter jih hrani in uporablja skoro brez troškov. Pri nakupu papirjev zaračuni poštna hranilnica blagovni kurz z doklado 2 per milio od kupne vsoto, najmanj pa 40 vin., in odpiše dotični znesek od prihranjene imovine. Hramba efektov, odtrganje in izmena dospelih kuponov, pripis izkupila za kupon k hranilni imovini ali tega pošiljanje na upravičenega prejemnika se vrši brez troškov. Itavnotako preskrbi poštna hranilnica zopetno prodajo v pokladu efektov hranjenih državnih papirjev ali njih pošiljatev po pošli. Tako se omogočuje, da se v bodočo pri nalaganju varovanskih novcev sodelovanje davčnih in sodnih depozitnih uradov izključi skoro popolnoma. Poslovanje sodišč postano vsled toga cnovitejše, varovanci prihranijo kolek za pobotnico, ki so mora predložiti pri vsaki izročitvi kuponov po depozitnih uradih ter trud in troske, združene z realizovanjem kuponov, ki jih izročo depozitni uradi in natura. Na mesto vsoti teli troskov in hranilne pristojbine (hranilnine) stopi provizija 2 per milio od nakupne vsote, ki se plača samo enkrat. Če ima kodo pravico trajnih prejemkov kakega glavniškega donosa (obroki preživnine, obroki užitka in enako), je poklad rento pri poštni hranilnici najcenejše in najpripravnejše nalaganje, ker se obrestni donesek, ko dospe v izplačilo, po pošti prinese upravičenemu prejemniku v hišo, no da bi mu trebalo v to kaj storiti, drugače mora upravičenec sedaj kupone dvigniti pri depozitnem uradu in še-lo realizovati, ter če je renta naložena v kaki hranilnici, bi moral vsaj napraviti pot k temu zavodu, da dvigne obresti ali bi moral obrestno knjižico v to svrho doposlati po pošti, vsled česar mu nastanejo troski. Ge se je dosedaj somintja lega sodnega okraja daleč od prometa navajala za vzrok, da so no priporoča nalagati novce varovancev v državnih papirjih, kor dela tež-koče realizovanje kuponov in prodaja efektov sama, pa sedaj ta vgovor ni več osnovan, ker so po posredovanju vsakega poštnega urada odpravijo naročila, da se opravi vsako opravilo z državnimi papirji brez troskov na poštni hranilnični urad. Ta način nalaganja zasluži torej i v prid varovancev i državnega kredita vsako pospeševanje. V to svrho naj so sodišča tudi natančno seznanijo z „določili za poslovanje poštne hranilnice.“ Dotična knjižica se dobiva zastonj pri vsakem poštnem uradu. V dotično lajše poslovanje so so sodiščem dali 4 obrazci: Nosp. post. št. 110 b, c, d in e. Prvi jo bil tiskan že kot priloga izvršilne naredbe v drž. zak. (š. 199/1909, § 2). Glede tega se omenja: Pri določitvi mest, na katere so ima poslati knjižica, ki je pod zaporo, jo treba paziti, da je praviloma opuščati po § II zakona sodno po-ložbo zaprto vložne knjižice in rentne knjižice. Samo izjemoma je dovoljena, če za to govore posebno okoliščino. — Napravijo so lahko tudi vloge, po katerih se 19 (29) dovoljeni najviši znesek gotovine 2000 K prekorači, če so prosi istočasno za nakup državnih papirjev. Nadaljni trije novi obrazci so na razpolaganje, če hoče stranka hranilno imovino popolnoma ali delovito odpovedati, nakup ali prodajo državnih papirjev predlagati. V vsakem teh treh slučajev ima stranka dotično uradno, od poštnega hranilničnega urada izdano tiskovino predložiti sodišču. Te tiskovine daje poštni urad brezplačno. Sodišče mora pravilno izpolnitev tiskovine po stranki pregledati in neizkušenim strankam pri pravilni izpolnitvi pomagati. Nato ima sodišče na zadnji strani (hrbtu) uradne tiskovine pristaviti odobrilni pristavek, pritisniti posebni sodni pečat na sklepe za izročitev ter izpolnjeno in potrjeno tiskovino vrniti stranki, ko jo po potrebi s pridejano vložno knjižico ali rentno knjižico ali obema pošlje poštnino prosto poštnemu hra-nilničnemu uradu. IX. Sodelovanje sodišč pri odmeri in izterja-vanju zapuščinskih pristojbin. A. Imovinska prenosnina ali dedna pristojbina. Glavne določbe iz pristojbinskega zakona (p. z.) od 9. febr. 1850, dz. 50 in iz predpisov, dopolnu-jočih ta zakon. a) Predmet pristojbini. Pristojbini je podvržen vsak imovinski prenos za slučaj smrti (§ 7 B p. z.). Pristojbina se odmerja le od čiste zapuščine (glej § 57. p. z. kasneje pod a). ‘) 0 Ogrska, Bosna in Hercegovina. — O pristojbini za inozemske prenose za slučaj smrti določa za Ogrsko ces. u. 29. dec. 1899, dz. 268 (v moči od 1. januarja 1900): § 5. a) Pristojbina za take prenose, kolikor se tiče lastnine, užitka ali rabe nepremičnin, potem takih premičnin, ki so pod fidojkomisno ali fevdno vezjo ali iz kakega drugega razloga, ker so določene gotovemu smotru, pod javno upravo ali nadzorom, se ima odmeriti in pla- čati v onem državnem ozemlju, kjer nepremičnine leže, ozir. kjer ima za upravo in nadzor omenjenih nepremičnin določeno oblastvo svoj sedež; — b) pristojbina za ostalo premično zapuščino ima pripasti onemu državnemu ozemlju, katerega državljan je bil zapustnik. Ako ima zapustnik v obeh državnih ozemljih državljansko pravico, potegne pristojbino ono ozemlje, v katerem leži rojstni kraj zapustnika ali, ako jo bil rojen v inozemstvu, v katerem je umrl. Ako bi pa tudi v inozemstvu umrl, ima pripasti vsakemu državnemu ozemlju pristojbina polovice proste premične zapuščine. To določbe veljajo tudi glede vojstvu pripadajočih zapustnikov. § 6. Glede zapuščinskih dolgov v obeh državnih ozemljih deljenih zapuščin veljajo naslednja pravila: a) dolgove, ki bremene na določenem zapuščinskem predmetu, tako da se za nje ne more seči po ostali zapuščini, je ob odmeri pristojbine vpoštevati le pri onem delu zapuščine, kamor obremenjeni predmet spada; — b) dolgove, za katere je zavezana vsa zapuščina, naj si bodo na posameznih zapuščinskih predmetih zavarovani ali ne, je treba odbiti najprvo od premične zapuščinske imovine. Ako ima pristojbina od te premične imovine pripasti obema državnima ozemljema (§ 5.), in dolgovi ne presegajo premično imovine, jih jo razdeliti po razmerju obeh deležev do premične imovine; — c) ako za dolgove zastavljena premična imovina ne zadostuje za njih pokritje, je razdeliti njih nepokriti del na nepremično zapuščino, in sicer po merilu, navedenem pod b)\ — d) pri razdelitvi, ki jo je izvršiti v zmislu gorenjih odstavkov b) in c), je pa delne sklade vzeti v račun le z onim zneskom, ki se pokaže po odbitku na vsakem teh delnih skladov v zmislu odstavka a) izključno bremenečih posebnih dolgov, kolikor imajo prednostno pravico pred splošnimi dolgovi. V Avstriji ležeča premična zapuščinska imovina deželano v zasedenih bosansko-hercegovinskih pokrajin ni zavezana nikaki pristojbini c. kr. financ (rp. 11. jan. 1886, š. 40801, uk. fin. š. 2). Inozemstvo. Glede inozemstva določa min. u. 8. apr. 1854, dz. 84 o uporabi §§ 1 B in 57 p. z.: 1. Navedenim določbam omenjenih zakonov je podvržena tudi 19’ (29) v inozemstvu se nahajajoča zapuščinska imovina v inozemstvu umrlih avstrijskih podanikov izvzemši ono, ki obstoji iz nepremičnin. Tuji državi, v kateri uo zapuščinska imovina nahaja, od te imovino, kolikor je v zapuščini, plačane pristojbino in davščine jo šteti, ako so prav izkažejo, med zapuščinsko dolgove, izvzeti pa treba znesek, ki odpade na nepremičnine, ležeče v inozemstvu. 2. Po omenjenih zakonskih določbah so jo ravnati tudi pri to-zemski zapuščinski imovini takih oseb, ki niso avstrijski podaniki: a) brez izjeme, kolikor obstoji zapuščinska imovina iz nepremičnin, ležečih v c. kr. avstrijskih državah. Dolgovi, ki breraene i na nepremični, v tozem-stvu se nahajajoči, i na inozemski zapuščinski imovini, se morajo odbiti od prvo le po razmerju obeh teh delov skupne imovine; b) kolikor obstoji zapuščina iz premičnin, ako so ne dokaže, da premična zapuščinska imovina avstrijskih podanikov radi tega nima nikakšne pristojbine v oni državi, katori zapustnik pripada. Brezpogojno pristojbine prosta je le v tozemstvu se nahajajoča premična zapuščinska imovina na avstrijskem cesarskem dvoru poverjenih poslanikov, njih poslaničkih uradnikov in služabnikov, ako to osebe niso avstrijski podaniki. Ako zapuščina sama v celoti ali deloma ni podvržena omenjenim zakonom, tudi to, kar avstrijskemu podaniku ali inozemcu iz omenjenim zakonom ne podvržene zapuščinske imovine pripade kakor dedščina, volilo ali daritev za slučaj smrti, ne moro biti predmet imovinski prenosnini za slučaj smrti. 3. Pri pristojbini zavezani zapuščinski imovini, glede katero razprava ne pristoji avstrijskim sodiščem, morajo dediči v svrho pristojbinske odmere podati zapuščinski izkaz (§ 46 p. z. in u. 23. marca 1852, dz. 84) neposredno za odmero pristojbine določenemu uradu okraja, kjor je zapustnik umrl, ako pa je umrl v inozemstvu, osrednjemu odredbinskemu (taksnemu) uradu na Dunaju. — Kadar se zahteva pristojbinska oprostitev za premičnino inozemca, mora pred odločbo o dotični reciprociteti, fin. min. dati svoja navodila (rp. fin. min. 10. marca 1894, š. 6918. Fin. u. 2). Ako se vrši razprava pri kakem konzularnem uradu v Lovanti, se imajo o inozemski zapuščini odvzeti konzul, pristojb. takse, o zapuščini v tozemstvu pa kakor da se razprava vrši v tozemstvu (rp. fin. min. 14. jan. 1865, š, 487). O pristojbinah, ki jih imajo plačevati podaniki posameznih tujih držav, glej dodatek VI. v tem (VI.) zvezku Pravnikove zbirke. b) Dolžnost naznanila. O vsakem zapornem spisu (Sperract), o katerem se ima vršiti zapuščinska razprava, mora sodišče ob rešitvi zapornega spisa uradoma obvestiti za odmero pristojbine določeni urad.1) Ne glede na to obvestilo mora glavni dedič zapuščine pri razpravnem oblastvu podati izkaz zapuščine, volil, katera je iz nje plačati, in pripadajoče pristojbine. — Ta izkaz mora pokazati: 1. Stanje imetka in dolgov in sicer prvo na podlagi inventarja ali, ako se inventar ni sestavil, na podlagi imovinske napovedi, potrjene po glavnem dediču mesto prisege v zmislu določbe § 57. tega zakona. 2. Katere osebe in s kakimi deleži ali predmeti so dediči ali volilojemniki zapuščine. 3. Izračun na posamezne osebe odpadajočih pristojbinskih zneskov. Razpravno oblastvo mora ta izkaz s spisi primerjati in preskusiti, provzročiti, da se izpopolni ali popravi, in čim se je to zgodilo, poslati ga s pojasnilnimi opombami uradu, določenemu za odmero pristojbine. Kjer se zapuščina razpravlja ustno, je ta izkaz napraviti s sodelovanjem razpravnega obla-stva in spisati o tem zapisnik {§ 46 p. z.).2) *) Glej u. lin. min. 2ti. doc. 1897, š. 49 na drugem mestu. To naznanilo odpade, ako sploh ni nikake imovine, ali ako imovina v celoti brez odbitka dolgov ne presega 100 K in ima pripasti osebam, omenjenim pod t. t, 100 B a (glej niže) [u. fin. min. 20. apr. 1864, dz. 106, odst. 2.]. 2) Uredba zapuščinskih izkazov. 1. Pri sestavi v § 46. pz. predpisanega izkaza o zapuščini se je ravnati po priloženem obrazcu (glej dotično stran). Izkaz se deli v štiri dele. 2. V prvem delu „zapuščinska imovina“ je navesti v soglasju z inventarjem, aii ako se ta ni sestavil, s prisego nadomestujočo napovedjo imovine pred vsem nepremična imovina z zakonito pritiklino, in sicer razdeljeno po posameznih za-se celoto tvorečih nepremičninah, potem premičnino, te pa razdeljeno le toliko, kolikor temelji določitev vrednosti na različnih podlagah, kakor: sodni cenitvi, vrednostni napovedi po stranki sami, borznem kurzu. — Vrednostne zneske je treba zapisati v za to določene razpredelke s pristavkom podlago o napovedi. 3. V drugem delu „odbitki" treba navesti: a) one v izkaz zapuščinske imovino privzeto terjatve, o katerih se je pozneje izkazalo, da ne obstoje, ali da njih popolno neizterljivost že prizna dež. dohodarstveno oblastvo, ali da se dokaže še posebej, z ozirom na postavek inventarja ali napovedi imovine, kjer so izkazane kakor zapuščinska imovina. Po istem načinu se treba ravnati tudi glede drugih predmetov, ki so se v inventarju ali napovedi imovine navedli pomotoma kot deli zapuščinske imovine; b) za časa zapustnikove smrti neplačano bolezenske in pogrebne stroške; c) na zapuščinski imovini bremeneče dolgove (passiva); d) one zapuščinsko predmete, ki so pripali pristojbine prostim osebam. Vse pod a, b, c, d obsežene odbitke treba navesti razdeljeno, in je pri vsakem postavku dolga označiti, je-li vknjižen ali ne, in na kateri nepremičnini. 4. Koncem tega drugega izkaznoga dela je označiti znesek, ki se po odštetju odbitkov pokaže kakor čista pristojbini zavezana imovina. 6. Tretjega izkaz-nega dela, namreč od kaza zapuščine predmet jo razložitev pravnega razmerja oseb, ki imajo biti dediči ali volilojemniki zapuščine, razložba njih deležev in razmerja, v katerem so bili z zapustnikom ob njegovi smrti, po ozirih važnih za izmero pristojbine. Ta razložitev je potrebna le tedaj, ako zapuščina pripade osebam, katerim gre manjša pristojbinska izmera, to je po 1 ali 4 odstotke. Ako so v zapuščini nepremičnine, se mora razločno navesti, na koga preidejo. 6. Predmet četrtega dela tega izkaza so posebne pristojbine, ki jih je plačati za nepremično zapuščinsko imovino in za imovinske pre- nose, nastopivše pri od kažu zapuščine, ki ne temelje na de-dinskem ampak kakem drugem pravnem naslovu. 7. Izkazu treba pridejati v izvirniku ali poverjenem prepisu le tiste priloge, katerih prepisi ali izvirniki niso že pri razpravnem oblastvu; pri dotičnih spisih, ki so pri razpravnem oblastvu, zadostuje, da so sklicuje na nje (u. fin. min. 23. marca 1852, dz. 84). U. lin. min. 23. marca 1852, dz. 82 določa, da morajo sodišča skrbeti za to, da se sestavijo zapuščinski izkazi v zmislu določeb u. lin. min. 23. marca 1852, dz. 84 (glej zgoraj), ako se sestavljajo s sodelovanjem sodišč. Zato je pri vsakem pnstojbinskem uradu pripravljena primerna zaloga tiskanih obrazcev za potrebo sodišča. Ako pa dediči sami sestavijo te izkaze in jih predlože sodišču, jih mora to preskusiti v vsakem oziru, ako so pravilna in popolna. Pri sestavi ali preskušnji zap. izkaza za prave spoznane zneske mora sodišče vstaviti v dotične razpre-delke: „priznana vrednost", „priznani odbitki", „priznano za odmero pristojbine". Rp. fin. min. 25. jul. 1853, dz. 148 določa, da morajo pristojbinski uradi prositi sodišča, da popravijo in popol-nijo pomanjkljive zap. izkaze, na katerih podlagi se pristojbina ne moro odmeriti s potrebno temeljitostjo. Ako sodišče prošnjo zavrne, je treba izkaz predložiti dež. fin. oblastvu. — Ako se pokaže, da sodno potrdilo ni pravo in brez podlage, je treba to sporočiti deželnemu finančnemu oblastvu, ki mora očitane napake preskusiti, in ako jih spozna za utemeljene, dogovoriti se o tem z višim dež. sodiščem. O podaljšanju roka za naznanilo določa u. lin. min. fi. apr. 1856, dz. 50: Kadar je plačati pristojbino neposredno in se za nje odmero potrebni izkazi ne morejo predložiti v zakonito določenem roku, je treba prositi za podaljšanje toga roka in dokazati ovire. Prošnja se poda sodišču, ako mora ono naznaniti pristojbini zavezano opravilo, sicer pa pri pristojbinskem uradu. Ako so podaljšanje roka ni zaprosilo, ali ni bilo dovoljeno, in seje prekoračil zakoniti ali podaljšani rok, treba stranke, da izpolnijo svojo dolžnost, prisiliti z rodovnimi globami od 10—100 K; in ako bi to ne pomagalo, od 100—200 K. Zapretiti pa se sme tudi plačilo 50/0 obresti ono pristojbine, ki so ima odmeriti, za dobo zamude in naložiti plačilo toga zneska, ako se ne dokaže, da seje rok zamudil brez krivde pristojbini zavezanega. Redovne kazni nalagajo okrajna lin. oblastva, sodišča pa zaradi zapuščinskih izkazov in sploh, kadar so vrše poizvedbo v podlago odmeri pristojbin po sodiščih. Da se kazni zaradi neroda, katere se ravnajo po znesku pristojbine, ki jo jo šo-le odmeriti, izvrše, morajo sodišča na zapuščinskem izkazu ali sploh na dotičnem naznanilu zaznamovati prisodbo redovne kazni in pa prekoračeno dobo. Sodišča pa oblastvom, odmerjajočim pristojbino ne predlagajo izkazov o zapuščini v primerih, ki so omenjeni v §' 10. n. od 21. jun. 1901, dz. 75 (glej v ti knjigi kasneje). V praksi so davčnim oblastvom z listom o odmeri pristojbine ali izkazom o pristojbini pošiljajo tudi zapuščinski spisi sami. Davčna oblastva zahtevajo zapuščinske spise večkrat ponovno in tudi, ne da hi povedala razlog za to. To ni dopustno, ker mora sodnik presoditi, je li naj vstreže takim predlogom. Posebno mora sodnik odkloniti vposlatev sodnih spisov, v katerih so računski zaključki ali bilance, ako oni, iz katerega knjig so se zaključni računi ali bilance izpisale, ni izrekel, da so smejo taki spisi odposlati. Glede Ogrske določa ces. u. 29. dec. 1899, dz. 268: tj 22. Pri zapuščinah, katerih pristojbino imajo pripasti obema državnima polovicama, je podati za pristojna odmerjajoča oblastva vsakega državnega ozemlja posebno zapuščinske izkaze. - Vsak teh zapuščinskih izkazov mora obsegati vso, v tem ali onem državnem ozemlju pristojbini podvrženo zapuščino, obenem pa označiti, kateri del imetka in dolgov odpade na to ali ono državno ozem lje. § 23. Te zapuščinske izkaze je podati, ako se vrši sodna razprava o dotičnem delu zapuščine, pri odmerjajočem uradu, v logar okraju ima razpravno sodišče 'svoj sedež. § 24. Razim tega primera je podati zapuščinski izkaz o nepremičnini, ležeči v državnom ozemlju, v katerem je zapustnik izključno državljan, o ondi so nahajajoči vezani premični imovini (§ 5 al, slednjič prosti premični imovini (§ 6 b) pri odmerjajočem uradu, v kate- rega okolišu je zapustnik imel svojo zadnje stanovališče, ako jo to stanovališče ležalo v državnem ozemlju, kateremu ima pristojbina pripasti. Drugače je pa pmdati zapuščinski izkaz o imenovani imovini pri onem odmerjajočem uradu, pri katerem bi se moralo naznaniti po § 20. pravno opravilo o nepremičnem predmetu, ali v katerega okraju se vezana premična imovina (tj 5 a) upravlja. Ako bi bilo po tem pristojnih več odmerjajočih uradov, ima kedor jo pristojbini zavezan, izbero, podati izkaz pri tistem teh pristojnih odmerjajočih uradov, pri katerem hoče, s tem, da obvesti ostale urade. — Ako ni v zapuščini niti nepremičnih, niti vezanili premičnih stvari, in je zapustnik imel svojo stanovališče zunaj državnega ozemlja, kateremu ima pristojbina pripasti, je podati zapuščinski izkaz, ako ima pristojbina pripasti v državnem zboru zastopanim kraljevinam in deželam, pri osrednjom odredbin-skem (taksnem) in pristojbino odmerjajočem uradu na Dunaju; ako pa pristojbina pripada deželam ogrsko krone, pri uradu za odmero pristojbine v Budimpešti. § 25. (llede pristojbini zavezane nepremično in premično vezane imovino (§ 5 a), ki no leži v državnem ozemlju, kateremu je zapustnik izključno pripadal, jo podati zapuščinski izkaz pri onom odmerjajočem uradu, pri katerem bi so po § 20 moralo naznaniti pravno opravilo o nepremičnih stvareh, ali v katerega okraju se vezana premična imovina upravlja. Ako bi bilo po toni pristojnih več odmerjajočih uradov, ima, kedor je pristojbini zavezan, izbero, podati izkaz, pri katerem teh pristojnih odmerjajočih uradov hoče, s toni, da obvesti ostale urade. c) Oblastva, ki odmerjajo pristojbino. 1. Uradi za odmero pristojbine. Glej § 46 p. z. zgoraj (s. 293) in § 9. z. 18. jun. 1901, dz. 74 — niže v tem dodatku. 2. Sodišča. Pristojbine od zapuščin, katere sestoje le iz p r e m i č n i n in se sodno razpravljajo, ni plačevati več neposredno, temveč s kol-kovnimi znamkami, ako pristojbina brez izredne doklade ne presega 40 K. Pristojbini zavezanim se dajejna izbero, plačati to pristojbino, tudi ako presega znesek 40 K, s kolkovnimi znamkami na način, ki je predpisan za to ali neposredno. — Pristojbine imenovanih zapuščin mora razpravni sodnik odmeriti in zato uradoma preskusiti resničnost napovedanih dolgov in odbitkov. Odmerjeni pristojbini vstrezajoče kolkovne znamke se morajo tekom 8 dni po končani razpravi prilepiti na zapuščinski izkaz, podan po dediču, ali na razpravni zapisnik, prepisati z opravilno številko vloge ali zapisnika in slednjič prepečatiti. {§ 6 C z. 73. dec. 7862, dz. 98.) ') 1) U. 29. avg. 1899, uk. 36. opozarja sodišča, da razpravni sodnik po § 6. O zak. od 13. dec. 1862, dz. 89 tudi tedaj ne sme odmeriti pristojbine, ki bi presegala znesek 50 K, ako stranka voli plačilo s kolkovnimi znamkami, k čemur je pri zapuščinah, ki obstoje le iz premičnin, upravičena po § 6. nav. zakona. Razpravni sodnik mora donesene kolkovne znamke sicer tudi v tem primeru sprejeti in jih pritrditi na zap. izkaz ali razpravni zapisnik ter razveljaviti, zap. izkaz pa poslati prist. uradu, da ta odmeri pristojbino, pri čemer mora odračuniti s kolkovnimi znamkami plačani znesek. U. 27. doc. 1888, š. 19341, uk. 61 opominja sodišča: 1. da se določba § 72. pz. ni spremenila z z. 13. dec. 1862, dz. 89 in se torej zapuščina ne sme prisoditi, dokler se ni pristojbina plačala ali zavarovala; — 2. da se mora po § 6 C nav. zak. resničnost napovedanih dolgov in odbitkov uradoma preskusiti in soje ravnati pri tem po določbah § 57. p.z. in 6. do 8. odst. u. 25. jul. 1853, dz. 148; — 3. da je k pogrebnim troskom računati in od pristojbini zavezane zapuščine odbiti troske za nagrobne spomenike in grobnice po § 549 odz,, bodisi da je njih pla- C/n Zapuščinski sodnik, ki odmeri pristojbino, deluje le mesto pristojbino odmerjajočega oblastva, finančna oblastva smejo predrugačiti tako odmero. Rus. 2. aprila 1895, š. 1717, JB. 1895/32; pritožba ne gre na viša sodišča, temuč na finančna oblastva. 3. marca 1908, RV 189/8, uzb. 1155. čilo zapustnik odredil sam, ali da so ga dediči prevzeli prostovoljno, ako so stanu in imovini zapustnika primerni, potem darove za uboge, katere je določil zapustnik za spremstvo pri pogrebu, ali druga podobna vračila, no pa troske za sedmino in žalna oblačila. — 4. da jo pri prepustitvi zapuščin mesto plačila osebno razmerjo, v katerem je prevzemnik zapuščine do zapustnika, brez vpliva na dolžnost radi pristojbinskega plačila. U. 26. dec. 1897, š. 30106, uk. 49, s katerim so se deloma spremenili u. 31. marca 1886, uk. 31, 27. dec. 1888, uk. 61, 8. jun. 1890, uk. 27 in 80. aprila 1894, uk. 17, uvaja za vročbe pristojbinskih stvari pristojbinskemu uradu (§ 344, š. 5 in 368, odst. 3. or.) dve posebni vročilni knjigi: vročilno knjigo za smrtovnice in vročilno knjigo za pristojbinske stvari. S prvo se naznanjajo smrtovnice, izvzemši primere, kedar odpade vsako naznanilo pristojbinskemu uradu, kor se sploh ni našlo nič imovine, ali pa ker imovina brez odbitka dolgov no presega 100 K in ima zapuščina pripasti v t. post. 106 B. / p. z. navedenim osebam. Z drugo se vročajo pristojbinske stvari, ki se morajo po veljajočih predpisih v spornem ali nespornem postopku sporočati pristojbinskemu uradu. — Imenovani knjigi imata nadpisa: „za smrtovnice" ozir. „za pristojbinske stvari." Rubrike 1—3 izpolnijo sodišče, 4—6 pa davčni (pristojbinski) uradi. — Obe knjigi se morata skleniti koncem koledarskega lota in do 16. prih. meseca poslati brez dopisa fin. oblastvu prve stopinje. Hranita se v registraturi po predpisu u. 31. marca 1886, uk. 31, uničita pa v zmislu § 296, odst. 1. ar. po 10 letih. — Zaznamkov o zapuščinah uvedenih z. u. 27. dec. 1888, uk. 51 in 8. jun. 1890, uk. 27 sodiščem ni treba pisati več. Mesto teh se obveščajo fin. oblastva o dotičnih podatkih z „listom o odmeri pristojbine," ki ga mora sodišče spisati vselej, kadar odmeri imovinsko prenosnino o primeru smrti, ali ako se zapuščinska razprava, o kateri se je smrtovnica sporočila pristojbinskemu uradu, konča, ne da bi bilo treba odmerjati pristojbino (ker se pozneje izkaže, da ni imovine, ker po t. t. 106 B. f pristojbine ni treba plačati ali radi zapadlosti). — Donesenih kolkovnih znamek ni prilepiti na list o odmeri pristojbine, temveč po predpisu § 6. C, š. 3. z. 13. dec. 1862, dz. 89 na zapuščinski izkaz ali razpravni zapisnik, kjer pa ni 800 Dodatek. — Zapušeinske pristojbine. treba pristojbine navajati na drobno (spocitikovatij. — Liste o odmeri pristojbine jo treba sporočiti pristojbin-skemu uradu z vročilno knjigo za pristojbinske stvari, potem ko se je odmerjena pristojbina plačala, ali, ako se je v § 28. a p. z. določeni osemdnevni rok zamudil, potem ko se je izpolnil na hrbtu (drugi strani) lista tiskani uradni izvid, takoj pa, ako izkazujejo le, da se pristojbina ni odmerila. U. 7. okt. 1890, uk. 88 naroča sodiščem, da morajo v zmislu § 11. z. 18. jun. 1901, dz. 74. glej kasneje pod . . . .) radi dolžnosti obrestovanja zapuščinskih pristojbin na vsakem zapuščinskem izkazu natančno označiti dan, katerega so jo podal pri razpravnem sodišču, in določa novo obliko listom o odmeri pristojbino, kakor je razvidno na drugem mestu tega odstavka. Fin. min. je v sporazumu s pravosod. min. z r.4. nov. 1902, š. 24880 odredilo, da se mora razpravno sodišče obvestiti o vsaki odmeri ali oprostitvi in o popolnem vplačilu zapuščinske pristojbine, pri čemer se je posluževati predpisanih obrazcev. 1’ri vplačilnem obvestilu se je ozirati razu n na državno pristojbino tudi na druge morebitne zapuščinske davščine. U. 10. nov. 1902, uk. 60 je gorenji ukaz naznanilo s tem, da se smejo potrdila o popolnem vplačilu pristojbin vpoštovati le tedaj, ako so na njih predpisani podpisi in uradni počat. Ravnotako mora zaračunajoče oblastvo zapuščinskemu sodišču takoj naznaniti vsak odpis zap. pristojbine, ki se ni mogla izterjati (u. 29. maja 1908, uk. 18 vsled rp. fin. min. 28. maja 1903, š. 75587 ex 1902). Glej tudi predpise o pristojbinah pri prezadolženih Zapuščinah niže v dotičnem (/) odstavku. d) Ocena zapuščine. Pristojbini je zavezana vsa zapuščina umrlega, ki je imeti za čisto zapuščinsko imovino po odbitku na nji bremenečih dolgov, potem bolezenskih in pogrebnih stroškov. Volila vsake vrste, pristojbine in davščine, ki jih je plačati prav iz zapuščine, dalje zakonito šesttedensko vzdrževanje ostale soproge, poslov in domačinov, se ne smejo odtegniti od zapuščine pred izračunom pristojbine (§ 57. odst. 1. p. z.).1) Kakovost zapuščine, daje prostolastna imovina (alod), fidejkomis ali fevd, ne ustanavlja nikakega razločka v dolžnosti za pristojbinsko plačilo (§ 57. odst. 2. pz.).2) V inozemstvu ležečih zapustnikovih nepremičnin ni privzeti k pristojbini zavezani zapuščini, od katere se tudi ne smejo odbiti bremena, držeča se teh nepremičnin. tPač pa je k pristojbini zavezani zapuščini privzeti zapustnikove v inozemstvu naložene glavnice in sploh terjatve do inozemcev, naj si bodo pri inozemskih zemljiščih zavarovane ali ne, pri inozemskih javnih zakladih naložene ali po zasebnikih dolžne, v obliki menjic, navadnih zadolžnic ali vrednostnih papirjev katerega koli imena. Dolgove, ki bremene na nepremičnini v inozemstvu ležeči, kakor tudi na tozemski zapuščinski imovini, je odbiti od te le po razmerju obeh teh delov skupne imovine: Tej zapuščini je privzeti nadalje tudi one zapustnikove terjatve, katere dedič ali volilojemnik dolgujeta zapuščini, tudi tedaj, ako so se jima odpustile vsled postavitve dedičem ali vsled volila. Pri odmeri te pristojbine ni delati razlike med izterljivim in neizterljivim imetkom; stranki je pa na prosto, prositi proti izkazu negotovosti ali popolne neizterljivosti pri kameralnem deželnem oblastvu za znižanje pristojbine, in to oblastvo mora tako prošnjo po izkazanih razmerah ocenjevati pravično. Vendar se mora podati taka prošnja še pred prisodbo, ker po prisodbi dedščine se pristojbina ne zniža več. Dolgove in izdatke, ki jih je odbiti od zapuščine, morajo dediči s potrebnimi listinami izpričati ter izkazati verojetno. Kedor hoče kako stvar, ki je spadala do zapustnikove smrti k njegovi imovini, plačilu pristojbine odtegniti s trditvijo, da je prešla nanj po daritvi za živih, mora to trditev dokazati, ker se sicer vrednost te stvari pritegne pristojbini zavezani zapuščini (§ 57. [konec] p. z.). (Glej §§13, 15, 16, 17 in 18, z. 18. jun. 1901, dz. 74 koncem tega sestavkai) Zapuščinska imovina. Zavarovalno vsote poli c, glasečih se na imetnika ali prinesca so pristojbini zavezane (r. fin. min. 17. sept. 1896, š. 27436). — Ako o priliki zapuščinske razprave zapuščinski upravičenec prostovoljno poviša dedni delež, dolžni delež ali volilo drugega deležnika zapuščine, je podvržena la naklonitev daritveni pristojbini, če so podani pogoji § 1. z. 9. febr. 1850, dz. 50, ozir. § 4. z. 18. dec. 1862, dz. 89 (r. fin. min. 23. nov. 1900, š. 49381. Zneski, s katerimi je zapustnik svoje življenje zavaroval v korist svojim zakonitim dedičem, se nimajo ra-čuniti med zapuščinske terjatve, ker so samo dediči upravičeni iz zavarovalne pogodbe, no pa zapustnik niti zapuščinski sklad (fin. min. u. 1. jul. 1868, š. 19291). Glede odbitkov določa r. fin. min. 15. dec. 1852, š. 40322, odst. 6: Razun dolgov, bolezenskih in pogrebnih troskov je odbiti od zapuščinske imovine vse, kar bi bil zapustnik dolžan dati iz svoje imovine in vse, kar ni bilo njegova last, torej kar je last njegove soprogo, otrok in sploh tuja last, dota soproge, ako se ni izrecno prepustila v moževo last in vse, kar je preživeli zakonski drug pridobil z vkupnostjo imovino za živih. Kar preživelemu zakonskemu drugu pristoja iz vkupnosti imovine za primer smrti, se ne sme izločiti iz zapuščine. Po državljanskih zakonih treba presojati, kateri dolgovi se smejo od zapuščine odbiti ob vkupnosti imovine med možem in ženo. Prod odmero pristojbine ni dopustno odbiti razpravnih troskov, troskov inventarja, cenitve, dražbe in troškov shranjevanja zapuščine i. t. d. Med dolgove je šteti le take davščino in pristojbine, ki bi jih imel plačati že zapustnik. — Volila, katera je izročiti državnemu ali po tem zaiaganemu zakladu, je izločiti iz pristojbini zavezane zapuščine. Dajatve siromakom, ki jih zapustnik določi za spremstvo pogreba in enako, niso volila, temuč del pogrebnih troškov, torej zanje ni dajati pristojbin (fin. m. rp. 26. marca 1853, š. 1500). K pogrebnim troškom ne spadajo zneski za mrtvaške maše, ki se ne bero ob pogrebu (Rus. 20. aprila 1892, š. 1266, Budw. 6553). — Troški za spomenike ali rakve se po § 549 odz. računijo k pogrebnim troškom, če so primerni stanu in imovini pokojnika, pa naj jih je odredil sam ali naj jih jo dedič jirovzel prostovoljno (fin. min. rp. 2. marca 1869, š. 5306). — Ob imovinski skupnosti treba po § 1235 odz. bolniško troske odšteti od vse v skupnost spadajoče imovine; pogrebni troški pa se imajo po § 549 odz. odvzeti od prave zapuščine še le potom, ko se jo izločila preživelemu soprogu pripadajoča imovinska polovica (fin. min. rp. 20. okt. 1870, š. 29079.). — Iz u. fin. min. 25. jul. 1853, dz. 148: 5. Zapuščinskih dolgov, o katerih se sodišču ne podajo potrebne verodostojne listine ali druga dokazila, praviloma ni vpoštevati, obenem pa jih je naznaniti pristojbini zavezanemu s pristavkom, da mu je dano na voljo, da donose potrebni izkaz pozneje z rekurzom. Glede vprašanja, katere listine in druga dokazila je imeti po njih kakovosti za verodostojne za odmero pristojbin, je treba razločevati mod terjatvami do zapuščine ali iz te plačanimi izdatki, ki se nanašajo na zapustnikovo zadnjo bolezen in pogreb, ali tako potrebščine zapustnika in njegovih po njem. oskrbovanih domačinov, za katere se pri izposojilu ali izplačilu navadno ne izdavajo pravne listine in med terjatvami druge vrste. Za verodostojen izkaz terjatev prve vrste se smejo sprejeti, ako se ne predlože dokazne listine, ki so potrebne za terjatve druge vrste, računi (konti) in, ako so terjatve že plačano, pobotnice onih oseb, ki imajo, ali so imele terjati, ali tudi po teh osebah neposredno pri sodišču pismeno ali ustno podane prijave njih terjatev, kolikor so jih dediči priznali, ako so primerne rodbinskim, stanovskim in imovinskim raz- meram zapustnika, ali, kolikor se tičejo pogrebnih troskov, ki so ne zde primerni, ako temelje na naredbi poslednje voljo ali krajevni šegi, in ako sodišče potrdi to okolnost. Terjatve in izdatke to vrste, ki ne ustrezajo omenjenim razmeram, ali se na omenjeni način no upravičijo, treba znižati na njih pravo mero, ali jih ni upoštevati. O tem treba obvestiti pristojbini zavezanega kakor jo rečeno zgoraj. — Za verodostojen izkaz o terjatvah druge vrste je imeti: a) pravne listine, katero so izdali zapustnik sam ali take osebe, katerim je bil ta pravni naslednik ali pooblastiteij, ako so podajo v izvirniku ali poverjenem prepisu. Vendar so mora, ako naj bo zapustnik zavezan kakor pravni naslednik, primerno izkazati prehod obveznosti na njega, in, ako naj bo zavezan kakor pooblastiteij, pa po njem dano pooblastilo; b) pri hi poteci ran ih terjatvah izpiske iz javnih knjig; c) pri terjatvah obrtnikov, katere ne spadajo k terjatvam prve vrsto, sodno poverjeno izpiske iz obrtnih knjig; d) pobotnico javnih oblastev in uradov o plačilih in dajatvah dedičev za zapustnika; e) pravnomočna razsodila oblastev in sodišč, ako je oblastvo na ta razsodila oprte terjatve izkazalo, da so zaostale, in jih je upravičenec sam pri razpravnem oblastvu prijavil in uveljavil proti zapuščini. Vendar so izključena od tega ona civilnopravna razsodila, ki temelje izključno le na priznanju dediča (po r. fin. min. 14. avg. 1866, š. 36617 pa ne spadajo sem le ona razsodila, ki temelje na izrecnem priznanju dedičev, ampak tudi ona, ki priznavajo obstoj terjatve le na podlagi molčečega priznanja dediča, t. j. zlasti tedaj, kadar se dedič na tožbo ne odzove in se pusti kontumacirati; f) s terjatvami, ki so se uveljavile na podlagi priznanja o dolgu, izraženom o naredbi poslednjo voljo, jo ravnati, ako ni drugega dokazila, kakor z volili. Ako se pa priznavajo izrecno, da so plačilo za opravljena dola, in se ta dokažejo, jih je odbiti kakor dolgove s cenilno vrednostjo teh del. Ako sodišče izrecno potrdi, da jo dozvedelo tudi resničnost terjatev, ki se zahtevajo od zapuščino, in pa izdatkov, ki so se iz njo pokrili, k čemur jo upravičeno v lastnosti varstvenega ali skrbstvenega oblastva, ako so vsi dediči ali eden izmed njih varovanci ali oskrbovanci je imeti za verodostojno izkazane dolgove, če je sodišče potrdilo, da so resnični. Ako sodišče izrecno no potrdi, da priznava resničnost dolgov na podlagi poprejšnjih sodnih poizvedel), mora odmerjajoče oblastvo odločiti samostojno (p.fin. min. B. maja 1808, č. 45840 ex 1897). — (Navedba v točki 5. (ravnokar) pozvanega u. ni izključna (taksativna), dovoljena so drugačna izkazila. Rus. 17. dec. 1901, š. 9556, Budw. 655 F.) — 6. Ako se v zapuščinskem izkazu uveljavlja neizterljivost ali negotovost terjatve, se je z ozirom na odredbo § 57. p. z. obrniti vselej na deželno finančno oblastvo, da odloči ono. 7. Ako so jo pri določitvi čisto pristojbini zavezane zapuščine dopustil odbitek, ki po zakonu ni dopusten, ali ako se je vrednost zapuščine ali njenih posameznih predmetov izračunila nepravilno, je številko pop>raviti, pristojbino predpisati po popravljeni številki in obenem naznaniti pristojbini zavezanemu razlog poprave. 8. Ako Se vrednost zapuščinskih predmetov ni dozvedela na način, ki zadošča predpisom, so jo obrniti na deželno finančno oblastvo, da poda navodila. Z dolgovi in terjatvami, dotami in nasprotni nami, o katerih ni drugega dokaza, kakor zapustnikova po-slednjevoljska naredba, se ravna kakor z volili. Rus. 9. febr. 1892, š. 445. — če se oporočno priznana terjatev zapuščinskooblastno likviduje med zapuščinskimi dolgovi, je tudi finančno oblastvo vezano na ta nazor. Rus. 4. jun. 1884, š. 1055. — Fin. min. je 2. maja 1907, š. 18991 objavilo prav. ministrstvu (uk. 1907. str. 163), da velja še rp. lin. min. od 21. jun. 1901, št. 26606, po katerem so pismene izjave o dolgu med izdateljem in zapustnikom, katere so napravljene zaradi odmore zapuščinskih pristojbin, pogojno proste pristojbin po t. p. 102, lit. d. p. z., če se v zmislu predpisa p. 5. predhodnih pripomb k tarifi pristojb. zakona od 9. febr. 1850, dz. 50 na mestu, kjer bi imel biti kolek, navede svrha listine in oseba, katera jo ima rabiti v to. — Ako ni teh pogojev, se imajo pa take prijave kolkovati s kolkom 1 K za vsako polo po t. p. 116 a, bb), z. 13. dec. 1862, dz. 89. -) Fitlejkomisi. Iz rp. fin. min. 20. junija 1899, š. 34044: Dolgove, ki so se napravili s sodnim odobrenjem (obremenilni dolgovi, § 635 odz.) je vpoštevati pri odmeri pristojbine, in sicer: 1. pri stvarnih fldejkomisih za passiva; 2.-pri denarnih fldejkomisih — ako se je izvršila obremenitev s tem, da se jo potegnil del glavnice, tako, — da jo določiti v podlogo odmeri fidejkomisno 20 (30) imovino, ki je ob času pripada obstajala dejansko. V primerih pa, pri katerih se je obremenitev fidejkomisne imovine izvršila z zastavo papirjev, je ravnati kakor ad 1. Terjatve na razdolžitev, ki je nastala z obremenilnimi dolgovi za fidejkomis proti imetniku fidejkomisa, ni jemati v račun za pomnožitev aktivne imovine. Substitucije. Rp. lin. min. 7. maja 1855, š. 1032 določa: Pri fidejkomisarnih substitucijah (§608odz.) je odmeriti pristojbino za substituta vselej z ozirom na njegovo osebno razmerje z ono osebo, ki je odredila lidejkomi-sarno substitucijo; pri odmeri pristojbine od fidejkomisov pa je z ozirom na § 57 p. z. vpoštevati vselej osebno razmerje zadnjega fidejkomisnega posestnika s pridobiteljem fidejkomisa. :l) Iz ces. u. 19. marca 1853, dz. 53, § 1.: Z obveznostmi, ki se nalože pridobiteljem za primer smrti v korist tretjim osebam, je ravnati kakor z volili in s temi osebami kakor z volilojemniki. Ako se s tako odredbo pri-dobitolju zapuščine, njenega dela ali volila naloži le časovna utesnitev v izvrševanju lastninsko pravice, kakor: služnost vžitka, rabe stanovanja ali na omejeno dobo določena dajatev v naravi ali denarju, tedaj treba ravnati po določbah § 58. p. z. Določitev vrednosti in odmero pristojbine je poočititi praviloma za vsakega dediča in volilo-jemnika. Ako je pa razmerje vseh ali nekaterih dedičev ali volilojemnikov do zapustnika tako, da odpade nanje pristojbina po enakem odstotku, se sme odmerjajoči urad, ako pristojbini zavezani no prosijo, da so ločeno naznanijo zneski, ki se tičejo vsakega posameznega, ali ako druge okolnosti ne zahtevajo take ločitve, omejiti na to, da skupno odmori pristojbino od celo ali delno zapuščine podvržene enakemu odmerilnemu odstotku, čeprav zapuščina pripade več pridobiteljem, in da pristojbino izterja iz zapuščine ali od dediča, s pridržkom pravice, pristojoče temu po § 73, š. 2. p. z. U. fin. min. 30. dec. 1899, dz. 3 ex 1900 določa: Pri splošni vkupnosti imovine mod možem in ženo za slučaj smrti v zmislu §§ 1233 in nasl.odz. pripada ob smrti enega zak. druga praviloma vsa vkupnosti pritegnjena imovina po t. p.42, opomnjain t. t. 106 S z. 9. febr. 1850, dz. 50 pristojbini za imovinske prenose za primer smrti. Od tega pravila pa so le-to izjeme: Nepremičnine, pri katerih je bil zapustnik sam vknjižen za lastnika, so tudi glede svoje vrednosti predmet davščini, in sicer je plačati od vrednosti ene polovice pristojbina za prenos iz naslova vkupnosti imovine za primer smrti, od vrednosti druge polovico pa pristojbina za prenos na podlagi dodinsko pravice. — Лко sta bila pa mož in žena vknji-žena solastnika nepremičnine vsak na polovico, je podvržena davščini le na zapustnika odpala polovica nje vrednosii, na ime preživečega zak. druga vknjižena polovica pa ni predmet davščini. Ako je bil končno pri obstoju splošne zakonske vkupnosti imovine za primer smrti zak. drug pri enem zemljišču sam vknjižen lastnik, tedaj glede polovice, ki ostane tudi po smrti drugega zakonca v njegovi lasti, sploh ni bilo nikakega prenosa imovine in zato ta polovica pri odmeri pristojbine ne pride v poštev. Druga polovica, ki je dol imovine umrloga zak. druga, je pa podvržena davščini. Po predstojećih predpisih se je ravnati tudi pri zemljiško-knjižno vpisanih terjatvah ob splošni zak. vkupnosti imovine za primer smrti. Pri uporabi nav. ukaza je fin. min. razglasilo glede vpoštevanja dolgov z rp. 15. jun. 1900, š. 10875, da je pri odmeri pristojbine s polovico na preživečega zak. druga prepisanega zemljišča izločiti tudi na to polovico sorazmerno odpali del dolgov vkupne imovine, in sicer brez ozira na to, je-li so dolgovi umrlega ali preživečega zak. druga (§ 1285 odz.). Delež, ki je na ta način izločiti iz dolgov, se ima izračunati po proporciji: skupna imovina proti vrednosti nepremičnine ozir. terjatev, ki je izločiti, sta med sabo v takem razmerju kakor skupni dolgovi proti X. Pogrebnih troskov pri tem ni vpoštevati, temveč imajo se odbiti v celoti od zapuščinske imovine. e) Odmera pristojbine pri nekaterih vrstah volil. Ako lastnina kake stvari po dedščini ali volilu preide na drugega, se ima odmeriti pristojbina od polne vrednosti te stvari po razmerju pridobitelja z zapustnikom. Ako pa se voli raba ali užitek kake stvari, n. pr. dedščini pripadajoče hiše, je treba razloče- 20' (30) vati, je-li se je ta užitek ali raba naklonila za vse življenje ali za nedoločen ali določen čas. Ako se voli užitek ali raba za vse življenje volilojemnika ali kake druge osebe, ali za nedoločen čas, je treba poizvedeti vrednost stvari, katere užitek ali raba se je volila, in odmeriti pristojbino od polovice vrednosti za užitek ali rabo, od druge polovice pa za prenos snovi po razmerju davščini obveznega z zapustnikom. Ako pristoji volilojemniku užitek ali raba za določen čas, vendar dlje kakor za deset let, se odmeri pristojbina ravno tako kakor pri užitku ali rabi za nedoločen čas; ako pa doba užitka ne presega desetih let, se določi pristojbina za užitek ali rabo po celem njih znesku za vso njih dobo po razmerju uživalca ali k rabi upravičenega z zapustnikom, od ostale vrednosti stvari zadeva pristojbina dediča ali volilojemnika, kakor je določena za tako vrednost. Po istem razmerju se je treba ravnati, ako gre za volilo pokojnine ali letne rente {§ 58 p. z.). Z daritvami za slučaj smrti in imovinskimi pridobitvami po dedinskih pogodbah je ravnati glede odmere pristojbine kakor z volili in ded-ščinami. Po istih pravilih je ravnati tudi z užitkom ali pravico rabe, podeljenih neodplatno z daritvijo za živih glede pristojbine, zadevajoče uživalca ali upravičenca k rabi (§ 59. p. z). f) Plačilo pristojbine in zaveza za njo. K neposrednjemu plačilu pristojbine je zavezan pri dedščinah, volilih in darilih pridobitelj za znesek, spadajoč na stvar, ki jo je pridobil, ako sta pa pridobitelja iste stvari dve ali več oseb, le-te nerazdelno (§ 550 odz.). 668 p. z. (Glej tudi § 17. z. 18. jun. 1901, dz. 74. koncem sestavka.) — Pristojbina imovinskih prenosov bremeni na stvari, tvoreči predmet prenosa, in ima prednost pred vsemi, iz zasebno pravnih naslovov izvirajočimi terjatvami; to velja zlasti o pristojbini za dedščine in volila ter sodišče mora pri opravi sodne za-pečatbe in sestavi inventarjev primerno preskrbeti za zavarovanje pristojbine. Dokler ni pristojbina od zapuščine in volil plačana ali popolnoma zavarovana, se zapuščina prisoditi ne sme. Pristojbina vpisa (vpisnina) v javne knjige za pridobitev stvarnih pravic bremeni na stvarni pravici, pridobljeni z vpisom, in ima pri nji prednost pred vsemi, iz zasebnopravnih naslovov izvirajočimi terjatvami (§ 72. p.z.).1) 1) Ta prednostna pravica ugasne 3 leta potom, odkar bi moral davku zavezani vsled plačilnega naloga plačati pristojbino, vendar ne da bi se državnemu zakladu pristoječe terjatvene pravice kratile proti davku zavezanemu. Uporaba zakonitih sredstev za izterjanje pristojbine prekine to zastaranje prednostne pravice. Ako se o pravem času ne plača, je predpisani pristojbinski znesek na zahtevanje urada, kateremu je naročeno izterjanje pristojbine, poočititi v javnih knjigah, kjer obstoje. Ako je v takem primeru prednostna pravica državnega zaklada po preteku časa ugasnila, ostane znesek pristojbine vendar na nepremičnini bremeneč z ono prednostjo, katera vstreza času, ob katerem je bil ta znesek vpisan v javne knjige (u. lin. min. 3. maja 1850, dz. 181, odst. 14). V popolnitev določeb § 72. p. z., potem odst. 14. u. 3. maja 1850, dz. 181 se odreja, da ugasne prednostna pravica, pri stoječa glede pristojbin od imovinskih prenosov v primeru, da dajo zakon za plačilo pristojbin, katerim je predmet zavezan, rokove, še-le po treh letih, ko je pretekel dotični zakoniti rok (z. 13. decembra 1862, dz. 89, § 11). Min. u. 13. dec. 1852, dz.256 opozarja, da je v u. fin. min. 3. maja 1850, dz. 181 omenjeno poočitbo pristojbinskih zaostankov v javnih knjigah po veljajočih predpisih moč opraviti le z vknjižbo ali predznambo, ne pa z zaznambo. V ta namen naj davčni uradi zaprosijo pristojno sodišče in, ako naj se zastavna pravica vknjiži, naj pridenejo duplikat plačilu zavezani stranki vročenega plačilnega naloga z izkazom vročbe in uradnim potrdilom, da je postal nalog pravnomočen in da je pristojbina v napovedanem znesku v resnici še na dolgu, v vsakem primeru pa naj natančno označijo knjižni predmet, pri katerem naj se doseže zastavna pravica. Kadar se je pristojbina plačala, je na enak način provzročiti knjižni izbris uradoma. Za plačilo pristojbine so odgovorni nerazdelno z neposrednjim davku zavezanim samim (č 68. p. z.): 1. Pri listinah, ki so sicer kolku zavezane, a se morajo podvreči neposrednjemu plačilu pristojbine, osebe, ki so odgovorne za kolkovno dolžnost (§ 77 p. z.). 2. Dedič za pristojbino volil nerazdelno z volilojemnikom, od katerega je upravičen izterjati za volilo plačano pristojbino pri izročitvi volila, ako ni morda zapustnik dediču izrecno naložil plačila pristojbine za volilojemnika. 3. Ne le oni, na katerega ima stvar preiti, ampak tudi druga stranka, a) ako je izročila stvar pridobitelju pred plačilom pristojbine, ali b) ako upravičenemu oblastvu ali uradu, ki jo je v to pozval, ne dä za odmero pristojbine pojasnila in izkaze ali podä za odmero pristojbin važno napačno napoved. 4. Vsakedo, ki je kriv, ali deležen prestopka, ki ga proglaša zakon za dohodarstveno prikratbo, naj si bo z ozirom na to kažnjiv ali ne, za znesek, za kateri se je zakrivila dohodarstvena prikratba (S 73. p. z.). Pri pravnih opravilih, ki se sklepajo s sodelovanjem odvetnika, notarja ali z javnim po-verjenjem nastavljenega opravnika ali pooblaščenca, je ta odgovoren nerazdelno z onim, ki ga zadeva plačilo pristojbine ali zaveza za njo, za izpolnitev dolžnosti, naložene po § 44. š. 16, in za kvarne nasledke, izvirajoče iz opuščenega naznanila (ji 74. p. z.). Sodnik, pod čegar vplivom se vrši razprava o opravilu, za katero treba pristojbino plačati neposredno, je odgovoren, ako opusti naloženo mu pazljivost ali vplivanje za pravilno odmero in izterjanje davščine, za kvarne nasledke, ki nastanejo iz tega (§ 75. p. z.). g) Izmera pristojbine, t. p. 106 B. Imovinski prenosi za slučaj smrti, naj si temelje na naredbi poslednje volje, na pogodbi ali zakonu, ako se izvrše: a) od roditeljev (staršev) na zakonske ali nezakonske otroke ali njih potomce in nasprotno, na posinovljence, ali pohčerjenke, na zakonskega, za časa zapustnikove smrti od njega ne ločenega druga, od vrednosti 1% s 25fi/0 doklado (ces. u. 17. maja 1858, dz. 89 in z. 13. dec. 1862, dz. 89, § 2, glej niže v tem sestavku; ') b) na osebe, ki so bile z zapustnikom v mezdnem ali službenem razmerju, če dedščina ali volilo ne znaša več, kakor letno rento 50 gld. k. k. (zdaj 100 K) za vse življenje ali za določeno število let, ali če glavnica ne presega 500 gld. k. m. (zdaj 1000 K) od vrednosti 1°/o s 25°/0 doklado;2) c) na druge kakor pod a navedene sorodnike vštevši bratrance in sestričine, od vrednosti 4% s 25% doklado;3) d) v drugih kakor pod a, b, c navedenih primerih od vrednosti 8% s 25% doklado. l) K t. p. 106 B a. V izrazu otroci, posinovljene!, pohčerjenke, pastorki, so zapopadeni vsi potomci (r. lin. min. 28. jun. 1868, š. 31140; 4.avg. 1859, š. 34834 in 1. jun. 1860, š. 17061). Temeljem najviš. sklepa 23. avg. 1858 jo ravnati z imovinskim! prenosi, ki se izvrše od starišev na osfebe, ki stopajo z njih otroci v zakon, ali so s temi v zakonu že zvezani (zeti, sinahe) in z onimi od očima ali mačehe na njih pastorke, kakor z imovinskimi prenosi na rodno otroke (r. fin. min. 31. avg. 1858, dz. 138). — Te ugodnosti pa ni uporabljati pri imovinskih prenosih od zetov in snah na njih tasta ali taščo in od pastorkov na njih očima ali mačeho (rp. fin. min. 3. avg. 1859, š. 28546). Z imovinskimi prenosi od deda (starega očeta) ali babice (stare matere) na zete in snahe njih vnukov je ravnati kakor z onimi na otroke (rp. fin. min. 20. okt. 1860, š. 58135). a) K t. p. 106 B b. Ako dedščina ali volilo osebe, ki jo bila s zapustnikom v mezdnem ali službenem razmerju, znaša več kakor letno rento 100 K za vse življenje ali določeno število let, ali glavnica presega 1000 K, je vpoštevati določbo t. t. 106 B b pri odmeri pristojbine po 8°/0 od vrednosti na ta način, da ne sme od take dedščine ali takega volila po odbitku pristojbino nikdar ostati manj kakor 990 K (ozir. po odbitku ŽO0/,, doklade 987 K 50 h) (rp. fin. min. 6. apr. 1854, š. 27412). 3) K t. p. 106 B <‘. To pristojbinsko izmero jo uporabljati, ako imovina preide od zapustnika: a) na njegove brate in sestre, b) na potomce njegovih bratov in sester, c) na brate in sestre onih oseb, katerili potomec je on, d) na bratrance in sestričine v ožjem pomenu te besede, t. j. na sinove in hčere bratov in sester njegovih starišev (rp. fin. min. 6. apr. 1862, š. 41826). To volja tudi pri sorodstvu iz nezakonskega rojstva (rp. fin. min. 2. avgusta 1866, š. 26389). Ako nastopi zakonito dedno nasledstvo in če so otroci, jo zakonski drug le volilojemnik; ta pridobi torej le pravico užitka nekolikega dela dedne imovino in ne ipso iure pravice užitka nepremičnine, zato preživečemu zakonskomu drugu ni odmeriti nepremičninske pristojbine glede zapuščinskih zemljišč vsied užitka, ako so mu dejansko ne prepusti užitek zemljišča (rp. fin. ministrstvo 19. maja 1878, š. 11774). Preživelemu zakonskemu drugu pristoja sicer po § 767 odz. nekolik dol zapuščine v dosmrtni užitek, ne pa pravica užitka določenih zapuščinskih predmetov; le v poslednjem primeru bi bila resnično kaka v § 478. odz. naštetih služnosti (rp. fin. min. 11. sept. 1893, š. 32726 in 1. okt. 1879, š. 14183). h) Pristojbina ob odrekah (odpovedih). Če se je kak dedič ali volilojemnik odrekel zapuščinam, dedinskim delom ali volilom, se ima pristojbina odmeriti po višem postavku, kateremu bi se moral podvreči odrekajoči, ako bi pristojbina vsied razmerja, v katerem je proti zapustniku tisti, ki se je odrekel, bila viša, kakor jo imajo dati oni, katerim vsied odreke pripade zapuščina, dedinski del ali volilo. {Opomnja 3. k t. p. 106 B.) ') ‘) Rp. fin. min. 23. aprilu 1856, š. 2789.: Pri odredbah dedščin treba razločevati: a) če tisti, komur pripade dod-ščina ali volilo, prosto izjavi, da dedščine ali volila ne sprejme, ali b) če so svoji pravici odreče sicer v korist določnim pa vendar takim osebam, ki bi, ko bi se odreka prosto dogodila, po zakonu ali zadnjevoljski naredbi bili pozvani k vsi dedščini ali vsem volilom v slučaju, da prvo-omenjena oseba eno ali drugo ne sprejme; ali pa c) ako izjavlja, da se pravici odreka v korist osebi, o kateri sploh ne velja ravnokar povedano ali pa ne za ves predmet, na kateri se odreka razteza. V primerih a) in b) sc ni do- godil dvojni imovinski prenos; pač velja pri odmeri pristojbine za dedinski del ali volilo, kateremu se je odreklo, določba t. p. 108, opomnja 3. V primerih pod C) pa se je dogodil pač dvojni imovinski prenos o vsem predmetu ali tistem delu, na kateri zakon ali zadnja volja nista dala pravice tistemu, komur v korist so je odreka zgodila; kajti dedič ali volilojemnik ob sebi ne more prenarediti določil zakona o dednem nasledstvu ali o izreki poslednje volje, pač pa more pridobljene pravice prenesti na druge, tako da dotični odrek dedščine vselej vsebuje sprejem do-dinske pravice in pa njen prenos. V teh primerih se ima torej odmeriti dvojna pristojbina, prvič po osebnem razmerju dediča k zapustniku iz naslova dedinskega prava, potem pa po osebnem razmerju dediča k tistemu, kateremu v korist se je odreka zgodila, iz naslova brezplačnega imovinskega prenosa med živimi. — Glej tudi § 7. z. od 18. jun. 1901, dz. 74, kasneje v tem sestavku. /') Pristojbine oproščene zapuščine. Zapuščine, ki preidejo na osebe, navedene pod Ba (glej zgoraj pod g) so oproščene, če skupna imovina, ne da bi se ji odsneli dolgovi, ne presega 100 K (t. p. B Z")-1) ’) Oprostitev se razteza na pristojbine, predpisane nepremični in premični zapuščini (fin. min. rp. 13. jul. 1853, š. 25 911). Pristojbine tudi ni plačati: „pobožnim“ volilom; zneskom, ki so določeni enkrat za vselej za maše zadušnice ali za siromake, da spremljajo mrliča ali v enake svrhe, ker se imajo računiti k pogrebnim stroškom (fin. min. rp. 31.marca 1858, š. 1500.); pasivnim zapuščinam, tj. takim, pri katerih dolgovi presegajo imovino (§ 57 p. z.); brez-dednim zapuščinam, ki pripadejo flsku (§ 155 cesar. pat. 9. avg. 1854, dz. 208). O pristojbinah pri zapuščini inozemce v glej § 57 p. z. zgoraj in dodatek k zapuščinskemu patentu te izdaje. j) Zaokroženje pristojbi nske osnove. Vse odstotne pristojbine se odmerjajo v vrednostnih stopinjah po 40 K ter se ima vsak ostanek zneska pod 40 K, ki znaša dve kroni ali več, vzeti za polnih 40 K, ostali znesek pod dvemi kronami se nima vpoštevati (§ 7. z. od 13. decembra 1862, dz. 89). *) ’) § 7 ne velja, če skupni ali delni znesek, za kateri se ima odmeriti posebna odstotna pristojbina, ne presega vsote 40K (fin. min. rp. 3.jun. 1868, š. 19977 in odst. 1. u. 30. aprila 1894, š. 7842, uk. 17). Pri takih zapuščinah se pristojbina odmerja po vsakokratni vrednosti čiste zapuščine z l0/0, 4°/o ali 8°/o (po razmerju zapustnika in prevzemalca). k) Izredna doklada k pristojbin-skim postavkom. Cesarski ukaz od 17. maja 1859, dz. 89 je k pristojbinskim postavkom, določenim s pristojbinskim zakonom, uvel izredno doklado in zakon od 13. dec. 1862, dz. 89, § 2 jo je zvišal za vse odstotne pristojbine na 25°/o.1) ') Glej pa § 4. z. 18. jun. 1901, dz. 73 za tem poglavjem. /) Odmera pristojbin pri prezadolženih zapuščinah. Prisodbe jure crediti. Pri zapuščinah premičnih stvari, ki se v zmislu § 73, ces. pat. od 9. avgusta 1854, dz. 208 prisojajo jure crediti, odmerja razpravno sodišče pristojbino. — V takem primeru se ima pristojbina odmeriti kakor določa lestvica ne ozirajoč se na osebno razmero, v kateri je prevzemnik zapuščine proti zapustniku, po visokosti dolgov, katerih plačilo se prevzema (fin. min. rp. 17. junija 1862, š. 15669). O odmerjanju pristojbin prezadolženih zapuščin določa u. 20. okt. 1902, uk. 43, ki je stopil na mesto u. 17. aprila 1894, uk. 15. tako: Z ozirom na zakon od 18. jun. 1901, dz. 74 je fin. ministrstvo z rp. 2. sept. 1902, š. 58373 določilo o odmerjanju pristojbin prezadolženih zapuščin: „Vri odmerjanju prezadolžene zapuščine je pred vsem važno vprašanje, je-li njen pridobitelj imel pravico, da kakor dedič ali prevzemni upravičenec zapuščino ali njen alikvotni del prevzame temeljem zadnjevoljske zapustnikove izjave ali pogodbe ali temeljem zakona. „Prevzemni upravičenec“ (Aufgriffaberechtigter) se v več krajih imenuje oni, ki je upravičen prevzeti zapuščinske predmete s tem, da prevzame protid&jatve, 1. Ce ima pridobitelj dedinsko pravico ali prevzemno pravico na vso prezadolženo zapuščino, tedaj je to prenos za slučaj smrti, za kateri ni, ako v zapuščini ni nepremičnin, razun morebitnega oporočnega kolka, plačati nikake pristojbine, ker ni resničnega prenosa. — če so v taki zapuščini nepremičnine, tedaj se od njih vrednosti navadno vzame nepremičninska pristojbina po iperi § 1, š. 1 in 2, z. od 18. jun. 1901, dz. 74 (na Tirolskem in Prodarlskem vpoštevajoč § 19 tega zakona), po razmerju zapuščinskega pridobitelja do zapustnika in po vrednosti prenesenih nepremičnin ali nepremičninskih delov (§ 5 z. od 18. jun. 1901). Kadar pa nastopijo posebne ugodnosti § 2. z. od 18. jun. 1901, tedaj naj se uporabljajo ugodnosti tega paragrafa in se mora posebno v primerih § 2. š. 1 lit. a) zapuščina oprostiti vsake pristojbine razun oporočnega kolka. Pa tudi kadar pridobitelj prezadolžene zapuščino dedinske ali prevzemno pravice ni imel za vso zapuščino, temuč le za njen alikvotni del, se v zmislu § 7. z. od 18. jun. 1901 zaradi pristojbinske odmere vzema le en imovinski prenos za slučaj smrti in sicer tudi glede deležev odrekajočih so dedinskih in prevzemnih upravičencev in ravna po spredaj označenih vodilih, toda vpoštevajoč opomnjo 3 k tarifnemu postavku 106 li z. od 9. feb. 1850, dz. 50.1) Vrednost zapuščinskih nepremičnin, ki naj bo podloga pristojbinski odmeri, se ima določiti vselej, kadar je pridobitelj zapuščine povsem ali na alikvotni del upravičen kakor dedič ali prevzemnik, po vodilih, veljavnih za imovinske prenose za slučaj smrti. — Podloga pristojbinski odmori bode torej v zmislu § 46, š. 1. in 50, š. 2 p. z. po zadnji sodni cenitvi ali prisego nadomestni napovedi o imovini ustanovljeni vrednostni znesek, eventuelno kateri v točki 2, lit. 6, in obeh v zadnjih odstavkih § 60 p.z. označenih vrednostnih meril ter se bo pri tem ozirati na § ti. ces. ukaza od 19. marca 1863, dz. 63. Za odredbo te vrednosti ni merodajna visokost zapuščinskih dolgov, ki jih zapuščinski pridobitelj prevzema vslod dedinske in prevzemne pravice, zato tudi ni merodajna okolnost, če se je dedin-ska prijava oddala pogojno ali nepogojno. 2. Ge pa pridobitelj prezadolžene zapuščino nima dedinske ali prevzemne pravice niti za vso zapuščino niti za njen alikvotni del in če mu sodišče prisodi zapuščino v plačilo njegovih terjatev proti zapuščini ali s tem, da plača dolgove in izdatke (prava prisodba juro crediti, § 52 ces. patenta od 9. avg. 1864, dz. 208), tedaj je ta pridobitev, ako se prej ni zgodila dedinska prijava, en imovinski prenos, in sicer odplačna pravna pogodba med živimi tor ravnati je z njo, kakor z odplačnim imovinskim prenosom. (Min. u. 18. jan. 1856, dz. 16. zadnji stavek.) — Vsled tega treba odmeriti od nepremičnin nepremičninsko pristojbino po tar. p. 32, š. 2, lit. f) in g) in 66 z. od 13. dec. 1862, dz. 89, potem § 1, š. 1 in 3. z. od 18. jun. 1901 (na Tirolskem in Predarlskem z upoštevanjem § 19 zadnje-pozvanega zakona) po tem, kakor so nepremičnine vredne in po osebnem razmerju pridobitelja k zapustniku, pristojbino od premičnin pa po lestvici III. z dokladami in pristojbino od aktivnih terjatev po lestvici II. z dokladami. Kadar so dani posebni pogoji § 2 ali 3. z. od 18. jun. 1901, tedaj treba uporabiti glede nepremičninske pristojbino dotično ugodnosti. Za vrednost zapuščinskih predmetov treba v teh primerih v zmislu § 50, š. 1 p. z., opomnja 1. k tar. p. 65 in tar. p. 32, š. 2 lit. f) z. od 13. dec. 1862, dz. 89, vzeti skupni znesek zapuščino bremenečih dolgov in izdatkov, z vštetimi terjatvami, ki jih ima pridobitelj morda sam dobiti pri zapuščini, le kadar pridobitelj prezadolžene zapuščine izrecno izjavlja, da zapuščino prevzame za gotov znesek, ni v podlogo pristoj-binski odmeri vzeti znesek na zapuščini bremenečih dolgov, temuč le delni znesek, ki ga je prevzel pridobitelj. Koliko od plačila pripade na nepremičnine, pre-mičnine in terjatve zapuščine, treba ovedeti tako, da se skupni znesek po pridobitelju zapuščine prevzetih bremen porazdeli na posamezne zapuščinske predmete po razmerju vrednosti, ugotovljenih s sodno inventuro ali prisego nadomestujočo napovedjo imovine. 3. Ako se je dedinska prijava podala k prezadolženi zapuščini, katera se potem prepusti človeku, ki nima dedinske ali prevzemalne pravice, za odplačilo njegovih terjatev proti zapuščini ali pa s tem, da poravna dolgove in izdatke, tedaj treba zaradi pristojbinske odmere, dasi se ni še vršila prisodba dedičem, vzeti dvojni imovinski prenos, ter je s prvim prenosom (od zapustnika na dediče) ravnati po določilih točke prve. — Drugi prenos se vrši od dedičev na zapuščinskega pridobitelja ter se ima, ako se v zapuščini nahajajo nepremičnine, odstotni stavek za ta drugi prenos pripale nepremičninske pristojbine odločiti v zmislu §§ 1. in 2. z. od 18. jun. 1901 (na Tirolskem in Predarlskem vpoštevajoč § 19 toga zakona). § 3 zakona od 18. jun. 1901. se more v tem primeru vpoštevati le tedaj, kadar gre za novo stavbo ali pirestavbo, ki se je dovršila in za rabo napravila še le po pripadu dedščine, ker je le s tem pogojem odplačni prenos na stalnega (definitivnega) pridobitelja smatrati za prvi prenos po končani stavbi. V nepremičninsko pristojbino za drugi prenos je pomeri zadnjega odstavka § 1. z. od 18. jun. 1901. vračunljiva pristojbina, ki pripada za prvi prenos. V drugem oziru se pristojbinska odmera drugega prenosa vrši po vodilih navedenih v točki 2, 4. V primerih po točki 1. tega razpisa ima izkaz o zapuščini v § 46. z. od 9. febr. 1850, dz. 50 podati pri-dobitelj, oziroma ga imajo podati pridobitelji zapuščine, v primerih točke 3. prijavljen dedič (oziroma dediči). V primerih, omenjenih v točki 2. pa ni zahtevati izkaza o zapuščini, ker ni nikogar k temu obvezanega; pač pa mora zapuščinsko sodišče po § 26, lit. a) in 44. št. 1. lit. a), potem po tar. postavku 63 p. z. in po u. fin. min. od aprila 1854, dz. 106. odrediti kolkovanje ali prijavo za pristoj-binsko odmero, ki se sme opraviti v navadni obliki izkaza o zapuščini.“ Sodišča se obveščajo o tem razpisu fin. ministrstva ter opozarjajo na novo točko 4, ki je provzročena vsled nastalih dvomov, o jiodanju izkaza o zapuščini, oziroma o kolkovanju ali prijavi za odmero pristojbine. Navodila zadnjih dveh odstavkov, početkom pozvanega u. prav. ministrstva od 17. aprila 1894, uk. 15, zaradi pouka stranek, kakor je povedano ondi, ostanejo v veljavi nespromonjena. (Omenjena dva odstavka pozvanega u. od 17. aprila 1894. odrejata pouk stranek zaradi pristojbinske odmere o takih slučajih v zmislu gorenjega rp. fin. min. točka 2. odstavek 3. s pristavkom, da taka izjava stranek določa le mero pristojbine, ne pa obseg sicer prevzetih dolžnosti.) m) Pristojbina za poslednjevolj-sko naredbo. Pravne listine o imovinskih prenosih za slučaj smrti, kakor: poslednjevoljske naredbe (oporoke ali kodicili), vzajemne oporoke, dedinske pogodbe, daritve za slučaj smrti, določila v ženitnih in drugih pogodbah med zakonskimi o pravicah enega zakonskega druga ob smrti drugega, imajo pristojbino, in sicer od prve pole dve kroni in od vsake naslednje pole po eno krono. Ta pristojbina se odmerja obenem z dedinsko pristojbino in se drži zapuščine. (T. p. 101, J. A. Z., zakon od 13. dec. 1862, dz. 89.).‘j ') To pristojbino troha od zadnjevoljskih narodeb plačati samo tedaj, kadar so na njih podlagi zgodi imovinski prenos in kadar zapuščina, ne da bi se odšteli dolgovi, ne presega 50 K. — Kadar sodnik odmerja de-dinsko pristojbino, prevzame torej tudi to pristojbino in prilepi dotične kolke na listino ali na razpravni zapisnik, prepiše jih s poslovno številko razglasilnoga ali razpravnega zapisnika ter prepečati jih s sodnim pečatom. n) Zapisniki in vloge, kolka prosti. Vloge in zapisniki ob zapuščinskih razpravah se imajo kolkovati za vsako polo s kolkom 7 K. (Ces. u. od 26. dec. 1897, dz. 305. § 1.) Pristojbine prosti pa so: 1. Vloge ob zapuščinskih razpravah, če vsa zapuščina, ne da bi se odšteli dolgovi, ne presega 50 K (t. p. 44 X p. z.); 2. Zapisniki a) o zapisanju zadnjevoljske naredbe z zapustnikom ali oporočnimi svedoki, b) o razglasitvi zadnjevoljskih naredeb; c) zapisniki o zapečatenju, in d) zapisniki ob razpravljanju zapuščin, pri katerih vsa zapuščina, ne da bi se odšteli dolgovi, ne presega 50 K (t. p. 80.) ii. Vloge in zapisniki ob zapuščinskem razpravljanju so kolka prosti, če se je ubogim strankam dala prostost zanje (§ 13. ces. u. od 26. dec. 1897, dz. 305, in § 9 u. fin. in prav. min. od 28. dec. dz. 300. v IV. zvezku Pravnikove zbirke). o) Vračilo nevtemeljeno poravnanih k o 1 k o v n i n. Če je kedo vsled pomote ali računskega pogreška porabil viši, kakor razredu primeren kolek ali po neposrednji oddaji plačal viši znesek kakor je po predpisih, tedaj je moč zahtevati vračilo plačanega zneska v dobi treh let po opravljenem plačilu (§ 77. p. z.). Ako je kak urad zakrivil pomoto ali računski pogrešek, je mogoč edino rekurz temeljem § 78 p. z. (iz rp. fin. min. 29. aprila 1851, š. 12605). Način, kako se povrača kolkovnina, določa §13. ces. u. od 26. dec. 1897, dz. 305 (glej Pravnikove zbirke zv. IV in poseben odtis »odvetniške tarife in sodne pristojbine«). Sodišča nimajo v takih primerih potrebnih potrdil o preveč plačani kolkov-nini pošiljati pristojbinskemu oblastvu, temuč jih imajo le izročiti stranki, ki naj stori potem, kar je za vračilo kolkovnine treba (iz rp. 22. avg. 1905, š. 10470, uk. s. 245). IBOupejA I > 'Bm?uzucj ^ o o N P m o 21 (31) B. Odbiti <ј S u % tß 'O % N s5 k« C BJSIPOS 3(|Ш0(10 BjiaDBzaABZ im(l[oisul)|9qfflüilo !>iitqpo i > TUBUZUJ ^ 1 II IM 1 II IM Napoved Skupaj II III 1 II IM o o CO er O (M CO LT, 00 S T- «M opro- ščene zapu- ščine > bd 1 II IM 5500 — 12530 30100- binam zavezana zapuščina 1 II i 1 S ^б) -o 530 30 2000 - 10000 - mi i" -="5 N 1 II lil 5000 500 na podstavi pobotnice od 30. novembra 19 . . dovoljenja c. kr. fin. ravnateljstva v Ljubljani dto. I zemljiškoknjižnega izpiska izpiska iz glavne knjige oporoke odst. 10. Skupaj . . . J e ostane čista, pristoji Predmet Terjatev J. J. glasom inv. t. št. 15 Terjatev M. Z. glasom inv. t. št. 17 Troški bolezni in pokopa: a) K v. b) K v. c) K v. Vknjižena terjatev na vi. št.10 Kapuc, predmestje Ivanu N. v za do- dobavljeno blago Volilo dijaškemu zalogu Odštevši odbitne postavk •A0t? ЧвХ cj CO 'Г iri чО . Odkaz zapuši I U JD < У Лј > "g o ВВДОб зцшоио 63311623 ABZ iiwiioismi л ззшоио 1=1 E|f 5 sl ’iii Plioispo z lili III MM III lili III SH o " 1=1 11 od vrednosti M II IS III £ (N m S CM 7' 10000 10000 50600 40000 10000 500 5052, Miotspo z T- T- t— T- Th T- OO Predmet a) vila v Gorenji Šiški št. 99 b) užitek od glavnice 20000 K a) hiša, Mestni trg št. 11 b) premičnine glavnica 20000 K, od katere ima vdova užitek, tako da je volilojem-niku za bistvo računiti premična imovina dto. Skupaj . . j Pravni naslov volilo po oporoki točka 2 dedinska pravica po oporoki t. 3 vesoljni dediči na enake dele volilo po oporoki oporoka točka 5 oporoka točka 5 do 10 in 12 Njih razmerje do zapustnika njegova soproga glasom poročne izkaznice njegovi otroci glasom krstnih listov njegov brat glasom krstnega lista nič v rodu Imena zapuščinskih udeležencev, njih opravilo, sta-novališče Ana N. v Ljubljani, Mestni trg št. 11 Fran N. ч Josip N. Ana N. i Kata N. ’ Edmund N., hišni posestnik v Novem mestu Anton Kunec, Prelaz št. .., zapustnikov sluga Druga volila Janezu Ž. •ле}§ -}[9Х r- csi rrj V in 'O od 21* (31) Obrazec k odstavku A c) po u. 7. okt. 1899, uk. 38. (Prva stran) Spisovno št. . . . Pristojblnska odmera o zapuščini po dne.......19 .. umrl. . N. N.: I. 1. Vrednost premičnin....................... 2. Odbitki.................................. . 3. čista vrednost........................... 4. Prezadolžitev............................ 5. Poleg „čiste vrednosti" (točka 3) obogat- beni pristojbini podvržena imovina . . 6. Odmera pristojbine: Po l0/o s 25u/o doklado (ll/4°/o) od okroglih Po 4°/o s 25°/0 doklade (50/,,) od okroglih Po 8°/0 s 25°/o doklade (10°/0) od okroglih Po lestvi 11. od .... K .. v. s...................... Po lestvi III. od s.................... Stalni kolek za pismeno izrecilo poslednje volje (t. p. 101, L, A. 1 p. z.)................... II. K s „ 8 Skupaj..........K II. Odmera pristojbine odpade, 1. ker radi pomanjkanja imovine ni bilo razprave; 2. radi oprostitve od pristojbin po 1.1. 106 B. f. p. z. 3. ker se dedščina kakor brezdedna prepušča flsku. ., dne ...... 19 . . 1. Odmera pristojbine pristoji sodišču le tedaj, kadar 1%, 4°/o in 8°/0 pristojbina z doklado ne presega 50 K, in a ko sestoji zapuščina le iz premičnin (§ 6 C c z. 13. decembra 1862, dz. 89, u. 29. avg. 1899, uk. 36 in § 16 izvr. u. 21. jun. 1901, dz. 74). 2. Kako je ravnati s pristojbino prezadolženih zapuščin, 0 tem glej t. 1, odst. 1, in določbe o premični zap. imovini v t- 2. r. fln. min. 21. marca 1894, š. 11481 ex 1893, razglašenega z u. 17. aprila 1894, uk. 15. Ako je zapuščina po t. 1. tega razpisa pristojbine prosta, je št. 6. „odmera pristojbine“ prečrtati, ako ni odmeriti stalnega oporočnega kolka. 8. Ako odmera pristojbine odpade iz razlogov, pod odd. II. navedenih, ni treba izpolniti odd. I. Razlog, ki je merodajen Z:i opustitev odmere pristojbine (š. 1, 2. ali 3.) se ima podčrtati. C. kr. v (Druga stran.) Uradni izvid. Notri navedena pristojbina .... K .. v. — Delni znesek .... K .. v. notri navedene pristojbine, ki se je naložil . v plačilo................dediču, volilojemniku, prevzemniku zapuščine, se ni plačal . v roku 8 dni, določenem v § 26 p. z. Ta pristojbina se naj torej od stranke (stranek) izterja neposredno, in izterjanje sem naznani, da se razprava konča. ,, dne......19 Zakon od 18. junija 1901, dz. 74., o pristojbinah od imovinskih prenosov. I. Nepremičninske pristojbine. § 1. Za prenos imovine nepremičnih stvari je, ne krateč pristojbin, katere gredo od čiste vrednosti kake daritve ali imovinskega prenosa vsled smrti, plačevati nastopne pristojbine: 1. Če se prenaša od staršev na zakonske ali nezakonske otroke ali njih potomce in obratno; — od staršev na osebe, katere v zakon stopajo z njih otroci ali so pa že zakonsko zvezane z njimi; — od očima in mačehe na pastorke in od voljenih staršev na voljene otroke; — med zakonskima, ki nista ne ločena ne razdružena; — med ženinom in nevesto z zakonsko pogodbo, brez razločka, ali se prenaša vsled smrti ali pa po plačnem ali brezplačnem pravnem opravilu med živimi: a) pri vrednosti ne več kakor 30.000 kron .............................1 odstotek, b) pri vrednosti nad 30.000 kron 11/2 odstotka od vrednosti; 2. če se prenaša na druge nego pod št. 1 označene osebe vsled smrti ali po brezplačnem pravnem opravilu med živimi: a) pri vrednosti ne več kakor 20.000 kron ............................. 1 V2 odstotka b) pri vrednosti nad 20.000 kron 2 » od vrednosti; 3. če se prenaša na druge, ne pod št. 1 označene osebe, po plačnem pravnem opravilu med živimi: a) pri vrednosti ne več kakor 10.000 kron .............................3 odstotke b) pri vrednosti nad 10.000 do 40.000 kron.................. ЗУ2 » c) pri vrednosti nad 40.000 kron 4 » od vrednosti. Za deloma brezplačen prenos med živimi v primerih, označenih pod št. 2, ni nepremičninske pristojbine, privzemši v tarifnem postavku 91 B zakona 9. febr. 1850. dz. 50 ustanovljeno pristojbino, nikoli manj plačati, kakor bi bilo plačati za zgolj plačen prenos po št. 3. Ako se kaka nepremičnina, ki je komu došla vsled smrti, v dveh letih potem, ko je bila podedovana, vsled smrti ali po pravnem opravilu med živimi dalje prenese, je za prvi prenos po št. 1 ali 2 idočo pristojbino vračuniti v pristoj- Obseg imovinske prenosnine, ki jo smejo odmerjati zapuščinska sodišča. 17o s 25"/0 doklado 8°/„ s 2Г,'У„ doklado K v. Vrednost čiste zapuščine K do 80 Vrednost čiste zapuščine 17» s 25°/o doki. K I v. Vrednost čiste zapuščine 17„ s 26% doki. K v. od 1282 K do 1320 K 16 50 od 2642 K do 2680 K 33 50 1322 „ 1860 „ 17 — 2682 „ 2720 „ 84 — 1362 „ 1400 „ 17 60 2722 „ 2760 „ 34 50 1402 „ 1440 „ 18 — 2762 „ 2800 „ 35 — 1442 1480 „ 18 50 2802 „ 2840 „ 35 50 1482 „ 1520 „ 19 — 2842 „ 2880 „ 36 - 1522 „ 1560 „ 19 50 2882 „ 2920 „ 36 50 1562 , 1600 „ 20 2922 „ 2960 „ 37 — 1602 „ 1640 „ 20 50 2962 „ 3000 „ 37 50 1642 „ 1680 „ 21 — 3002 „ 3040 „ 38 — 1682 „ 1720 „ 21 50 3042 „ 3080 „ 38 50 1722 „ 1760 „ 22 — 3082 „ 3120 „ 39 — 1762 „ 1800 „ 22 50 3122 „ 3160 „ 39 50 1802 „ 1840 „ 23 3162 „ 3200 „ 40 — 1842 „ 1880 „ 23 50 3202 „ 3240 40 50 1882 „ 1920 „ 24 — 3242 „ 3280 „ 41 — 1922 „ 1960 „ 24 50 3282 „ 3320 „ 41 50 1962 „ 2000 „ 25 — 3322 „ 3360 „ 42 — 2002 „ 2040 „ 25 50 3362 „ 3400 „ 42 50 2042 „ 2080 „ 26 — 3402 „ 3440 „ 43 — 2082 „ 2120 „ 26 50 3442 „ 8480 „ 43 50 2122 „ 2160 „ 27 — 3482 „ 3520 „ 44 — 2162 „ 2200 „ 27 50 3522 „ 3560 44 50 2202 „ 2240 „ 28 — 8562 „ 3600 „ 45 — 2242 „ 2280 „ 28 50 3602 „ 3640 „ 45 50 2282 „ 2320 „ 29 — „ 3642 „ 3680 „ 46 — 2322 „ 2860 „ 29 50 3682 „ 3720 „ 46 50 2362 „ 2400 „ 30 — „ 3722 „ 3760 „ 47 — 2402 „ 2440 „ 30 50 3762 „ 3800 47 50 2442 „ 2480 „ 31 — 8802 „ 3840 „ 48 2482 „ 2520 „ 31 50 „ 3842 „ 3880 „ 48 50 2522 „ 2560 „ 32 — „ 3882 „ 3920 „ 49 — 2562 „ 2600 „ 32 50 „ 3922 „ „ 3960 „ 49 50 2602 „ 2640 „ 33 3962 „ ” 4000 „ 50 bino, katero je plačati po tem paragrafu za drugi prenos.1) § 2. Ako se prenaša poslopje, ki ga celoma ali deloma rabi lastnik, ali kaka poljedelstvu namenjena nepremičnina, katero obdeluje lastnik sam, s pripomočjo ali brez pripomoči poslov ali dninarjev, ali taka, ki se samo zato ne obdeluje, kakor rečeno, ker je bila privzeta v izvršilo (eksekucijo), ali ker je lastnik pod varstvom ali oskrb-stvom, je v nastopnih primerih namesto v § 1 ustanovljenih pristojbin, ne krateč v § 1, poslednjem odstavku določenega vračuna, plačati: 1. Če se prenaša na eno izmed oseb, označenih v § 1, št. 1: a) pri vrednosti ne več kakor 5000 kron nič nepremičninske pristojbine; b) pri vrednosti čez 5000 kron, vendar ne več kakor 10.000 kron, l/2 odstotka od vrednosti. 2. Če se prenaša na druge, ne v § 1, št. 1 označene osebe, katere tudi rabijo nepremičnino, kakor je gori rečeno: a) pri vrednosti ne več kakor 5000 kron, polovico, b) pri vrednosti nad 5000 kron, vendar ne več kakor 10000 kron, tri četrtine v § 1, št. 2 in 3 ustanovljenih pristojbinskih po-stavkov. Kadar se odstopa kaka hišna ali zemljiška posest, ki se rabi, kakor je gori rečeno, zakon- ’) Glej §§ 1. in 6. nasl. ukaza (od 21. junija 1901 dz. 76). skemu ali pa nezakonskemu otroku ali osebi, katera z njim stopa v zakon ali je že tako zvezana z njim, pastorku ali pastorki ali voljenemu otroku lastnikovemu, je vrednost pridržkov, katere je sebi v prid predajalec izgovoril na žive dni, oceniti samo s peterno letno dajatvijo. Isto velja, ako se pridržki izgovarjajo na žive dni v prid zakonskemu predajajočega roditelja, ali v prid obema roditeljema nerazdeljeni na žive dni. Če se pri takih odstopih tudi bratom in sestram prevzemnikovim v prid izgovarjajo časni pridržki, naj se ocenijo tudi s peterno letno dajatvijo, če jih ni po § 16, č. e) zakona 9. febr. 1850. 1. (dz. 50) oceniti po trojni letni dajatvi.2) § 3. Za prenose poslopij, katerim se je celoma dovolila časna davčna prostost kakor novim stavbam ali prestavbam, pri čemer je vprašanje, je-li to nova stavba ali prestavba, rešiti v zmislu § 1, č. a) in b) zakona 25. marcija 1880 (dz. 39), je na mesto v § 1, št. 3 ukrenjenih pristojbin plačati 2'/2 odstotka od vrednosti, ako ni od zadnjega poprejšnjega prenosa dotičnega stavišča preteklo več kakor štiri leta časa, in 3 odstotke od vrednosti, ako je od zadnjega poprejšnjega prenosa dotičnega stavišča preteklo več kakor štiri, vendar ne več kakor šest let, in se je nova stavba ali prestavba dovršila in za rabo pripravno napravila v teh rokih. Ako se pa po § 2, št. 2 v zvezi s § 1, št. 3 poda niži odstotni postavek, je pristojbino izra-čunjati po tem nižem postavku. Pri skupnem prenosu takih poslopij z drugimi poslopji, pri katerih ne veljajo gori navedeni pogoji, se postavek po 2V2 odstotka, oziroma 3 odstotke vporablja samo na naprej omenjena poslopja. Vrednost predmetov, katerim je dati ugodnost v takem primeru v zmislu prvega odstavka — ako so vsa poslopja, ki se prenašajo, zavezana hišni najmarini — se najde tako, da se porazdeli vrednost vseh prenesenih poslopij v razmerju na pogodovane predmete idoče celoletne, neplačne hišne najmarine in na ne pogodovane predmete idočega letnega predpisa hišne najmarine. Kadar se snidejo samo hišnorazrednemu davku ali hišni najmarini in hišnorazrednemu davku zavezana poslopja, se najde vrednost enako na podstavi na ta poslopja katastrsko idočih tarifnih postavkov hišnorazrednega davka. Postavek po 2V2 odstotka, oziroma 3 odstotke, se uporablja samo na prenos, ki pride neposrednje po novi stavbi ali prestavbi. Za ugodnost se mora stranka, pridavši potrebne izkaze, oglasiti najpozneje v 30 dneh po sklepu dotičnega pravnega opravila pri finančnem oblastvu. Ako se izkaz o dovoljenih stavbnih prostih letih ne more podati, ker ni oblastvene razloke, se pristojbina odmerja brez te ugodnosti. Če se pa pravočasno vložena prošnja v triletnem roku v § 77 zakona 9. feb. 1850. dopolni in predloži časno davčno prostost za ves predmet dovoljujoča odloka, in če je razvideti iz nje, da se je stavba dovršila v roku, ustanovljenem v prvem odstavku, priznati je, ako veljajo ostali v prvem odstavku postavljeni pogoji, vračilo, oziroma odpis idočega večjega zneska.8) § 4. Državna priklada k pristojbinam, ukre-njenim v §§ 1 in 2, potem po tarifnem postavku AS A b zakona 13. dec. 1862. (dz. 89) se ne pobira. § 5. Ako je po § 1 in 2 pričujočega zakona ali po Najviši odloki, veljajoči za Tirolsko in Predarelsko, z dne 11. jan. 1860. odstotni postavek pristojbine, oziroma pristojbin prosti postopek k prenosom odvisen od vrednostne stopinje, je v primerih, ko se prenašajo neodločeni deli (idealni deleži, § 361 odz.), merodajna vrednost prenesenih neodločenih delov, ne pa vrednost cele nepremičnine. Če skupna vrednost v enem letu s prostovoljnimi pravnimi opravili med živimi od enega in istega prodajalca na enega in istega prevze-malca prenesenih nepremičnin ali deležev nepremičnin preseza vrednostno stopinjo, ki se je vzela za izmero pristojbine od enega teh prenosov, je za izmero pristojbine merodajna skupna vrednost, in izgubi se torej pravica do nižega odstotnega postavka, ki bi se morebiti uporabljal glede v misel vzetega prenosa, oziroma pravica do pri-voljene oprostitve. § 6. V opomnji 3 k tarifnemu postavku 91 in v opomnji 1 k tarifnemu postavku 106 B zakona 9. feb. 1850. ustanovljena posebna odstotna pristojbina za brezplačni prenos služnosti užitka ali rabe kake nepremičnine se razveljavlja. Ako se tak prenos opravi s plačnim pravnim opravilom, je zavezan namesto v tarifnih postavkih 39 in 55 zakona 13. dec. 1862. (dz. 89) ukrenjene 3 '/2 odstotne pristojbine samo pristojbini po lestvici II od vrednosti v misel vzetih služnosti. Vpisi v javne knjige v pridobitev služnosti užitka ali rabe kake nepremičnine ali pravice, ki se šteje za nji enako, so zavezani pristojbini ne več po č. A, ampak po č. B tarifnega postavka 45 zakona 13. dec. 1862, ne krateč kake po č. D tega tarifnega postavka nastajajoče oprostitve. § 7. Ako si kako reč, ki spada k zapuščini, pripadli več dedičem, pred njeno prisodbo pridobi eden izmed deležnikov celo ali z enim delom, ki mu ni šel že po dednem pravu, si ni zastran izmere pristojbine misliti novega pravnega opravila. § 8. Pogodbe, s katerimi se posamezne reči ali tudi cela imovina deli med solastniki, niso, ako pri tem vsak deležnik dobi samo toliko, kolikor ustreza vrednosti njegovega deleža pri posamezni reči, oziroma pri celi imovini, predmet prenosne pristojbine. Ako se pa enemu deležniku odkaže več kakor iznaša čista vrednost njegovega deleža in pa bremena, ki se drže delitvega predmeta, in jih je on prevzel, je z ozirom na večjo pridobitev plačati pristojbino od imovinskega prenosa. Ako si v takem primeru dotični deležnik pridobi reči, katere so zavezane prenosni pristojbini po različnih tarifnih postavkih, je vselej s tistimi rečmi ravnati kakor z večjo pridobitvijo v gori označenem zmislu, od katerih gre manjša pristojbina. § 9. Izmerjati pristojbine za prenos lastninske pravice nepremičnih reči, in pa tak prenos oproščati pristojbine na podstavi § 2, št. 1 č. a) pričujočega ukaza, pristoji samo in edino finančnim oblastvom. Natančnejša določila o tem se izdado ukazoma.4) § 10. Oddelek 11 ukaza finančnega ministrstva 3. maja 1850. (dz. 181), § 2, točka 5, potem §§ 3, 4 in 5 cesarskega ukaza 19. marca 1853. (dz. 53), slednjič §§ 1 do 5 zakona 31. marca 1890. (dz. 53) se razveljavljajo. V kolikor se v ostalem §§ 1 do 9 tega ukaza ne ukrenejo drugačna določila, naj se na tam označene prenose uporabljajo splošni predpisi pristojbinskih zneskov.5) II. Zagotovilo pristojbin od zapuščin. § 11. Če se izkaz zapuščine, ki ga je podati zastran izmere pristojbine, ne predloži najpozneje v dvanajstih mesecih, računajoč od dne pripada, je počenši od preteka tega roka plačati štiri odstotke letnih obresti od zneska vse pristojbine, ki jo je najti za prenos zapuščine, do tistega časa, ko je pristojbina dotekla v plačanje (§ 60 zakona 9. febr. 1850). Ako pristojbini zavezani zve zanjo v poznejšem času kakor tisti dan, ko mu pripade de-dovina, ali če se potem, ko se je podal izkaz 4) Glej § 16. nasl. ukaza. 5) Glej § 19 nasl. ukaza. zapuščine, najde prej ne znana zapuščinska imovina, teče dvanajstmesečni rok od dne, ko je dobil znanje. Če jih je več, ki so nerazdeljeno zavezani pristojbini, zadostuje za začetek teka omenjenega roka, če je tudi samo eden zvedel za pripad dedovine. Pristojbini zavezani se more dolžnosti, plačati te obresti, oprostiti s tem in v ti meri, da položi v državno blagajnico znesek, ki zadostuje v založbo izmerjene pristojbine, na njen račun.'1) § 12. Kakor hitro se je podal zapuščinski izkaz, more finančno oblastvo, če more navesti take okolnosti, ki obrazložujejo domnevanje, da je imovina neprav ali nepopolno izkazana, in da podatvi izkaza zavezani ve za nepravost ali nepopolnost imovinskega izkaza, pri razpravnem sodišču staviti predlog, da naj se izkazu zavezani dene pod manifestacijsko prisego. Ta predlog se more staviti najpozneje v dveh letih po prisodbi zapuščine ter samo po pooblastilu finančnega ministra, katero je izkazati sodišču. Sodišče ima dolžnost, po načelih postopka o nespornih stvareh o tem opraviti potrebne po-zvedbe, sosebno tudi zaslišati dediča. V sklepu, storjenem po predlogu, naj sodišče, če ugodi predlogu, skrbno pretehtajoč dane razmere, ustanovi prisežni stavek, čigar besedilo naj obseza ozir na izročeni zapuščinski izkaz ter meri zoper to, da bi se vedoma zamolčali imovinski deli, ki jih je priznati. Za izpodbijanje sodnega sklepa veljajo določila §§ 9 do 11, potem 14 do 16 ces. patenta od 9. avg. 1854. 1. (dz. 208). Priseči se sme šele po pravokrepnosti sklepa, s katerim se ukaže razodetna prisega. Zavezancu je prosto, pri zaslišanju pred prisego popraviti ali popolniti povedbe zapuščinskega izkaza; v tem primeru ne bodi postopka po dohodarstvenem kazenskem zakonu glede pozneje priznanih predmetov. Če zavezanec ne pride na dan, ustanovljen za prisego, ne da bi se opravičil zadostno, ali če se brani priseči, naj sodišče, da ga prisili k prisegi, po predlogu ukrene zoper zavezanca 25 do 1000 K globe. Na to zakonito določilo je zavezanca posebno opozoriti v odloku, s katerim se ukazuje za prisego ustanovljeni dan. Enako naj sodišče pozneje po vsakokratnem predlogu finančnega oblastva, določivši vnovičen dan za prisego, zapreti vnovično, vedno višo globo, in pa to globo, ako se ne priseže, naloži in to ponavlja tako dolgo, da skupni znesek glob po mnenju sodišča doseže okolnostim primera ustrezno višino. Nikedar ne sme ta skupni znesek iti čez 50.000 K. Zavezanec sme vsakčas pri razpravnem sodniku predlagati, da naj se pripusti k naloženi mu prisegi. Predlogu je ustreči brez nadalj-nega postopka. Ako o zapuščini ne razpravlja kako c. kr. sodišče, naj se predlog finančnega oblastva, da naj se zavezanec vzame pod prisego, stavi pri okrajnem sodišču prebivališča zavezančevega, in o tem pristoji sklepanje temu sodišču. 22 (32) Na podstavi gorenjih določil naložene globe gredo v ubožni zalog tistega kraja, v katerem ima zavezanec svoje bivališče; ako pa zavezanec nima znanega bivališča v ozemlju veljavnosti tega zakona, ubožnemu zalogu tistega kraja, v katerem ima sodišče, poklicano v sklepanje o predlogu deti pod prisego, svoj sedež.7) § 13. Daritve, katerih zapustnik ni opravil prej kakor dva meseca pred svojo smrtjo, je, če okolnosti kažejo zapustnikov namen, preprečiti prenos po dedovanju, zastran izmere pristojbine všteti v zapuščino, če ni zanje že tako bila plačana pristojbina kakor od daritve med živimi. Običajna darila se torej ne vštevajo tako. § 14. Če se razen v prejšnjem pragrafu omenjenega primera v kaki izjavi poslednje volje omenja kaka brezplatna dodelitev, ki jo je storil zapustnik za svojega življenja, pa se zanjo ni plačala pristojbina kakor od daritve med živimi, je s tako dodelitvijo, če je sploh ne taji tisti, kateri jo je baje prejel, glede izmere pristojbine ravnati tako, kakor ko bi jo bil zapustnik ukrenil za slučaj svoje smrti. To določilo se ne uporablja, če se verjetno dokaže, da se je daritev dejansko že zgodila za življenja zapustnikovega, sosebno pa ne z ozirom na to, kar je zapustnik za življenja dal svoji hčeri ali vnukinji za doto, svojemu sinu ali vnuku za opravo ali naravnost za začetek kake službe ali kakoršnega koli obrta ali uporabil za popla-čanje dolgov polnoletnega otroka (§§ 788 in 790 dz). 7) Glej §§ 26 in 27 nasl. ukaza. § 15. Ako se v kaki zapuščini najde stvar, o kateri je zapustnik s poslednjo voljo izrekel, da ni njegova, ali če so take reči, sosebno vrednotnice ali gotovina, s tem, da so posebe shranjene ali imajo napis, označene za last kake druge osebe, je ta izjava ali to označilo, če ni o tem kakega drugega poverila, da omenjene reči ne spadajo k imovini zapustnikovi, glede izmere pristojbine, brez moči in veljave, in pristojbino od takih reči je pobrati kakor od zapuščinske sestavine. To določilo se ne uporablja, če je bil zapustnik odvetnik, notar ali kak sploh znan zaupnik, dalje na vrednotnice ali druge predmete, ki so zaznamenovani za svojino oseb, ki so ali bile z zapustnikom v mezdnem ali služnem razmerju, ali pa je med njimi in zapustnikom bilo iz njegovega poklica, urada ali opravila izvirajoče zaupno ali pooblaščevalno razmerje. § 16. Kadar je ustanoviti po § 13 merodajne okolnosti ali kaj verjetno storiti po §§ 14 in 15, se more ukreniti prisežno zaslišanje stranke in prisežno izpraševanje prič o določenih dejanskih stvareh, katere so pomenljive v tem oziru, pred sodiščem. Stranka naj svojo prošnjo, ki obsezaj izpraševanja predmet, izroči pri pristojnem finančnem oblastvu. Na podstavi te prošnje naj finančno oblastvo predlaga vzprejem dokaza z navedbo dejanskih stvari, katere je dokazati, pri okrajnem sodišču bivališča tistega, ki ga je zaslišati. Da se je ustanovil dan v vzprejem dokazov, o tem je razen stranke obvestiti pristojno finančno 22' (32) oblastvo, kateremu prav tako kakor stranki pristoji pravica zastopano biti pri ustanovljenem roku ter staviti vprašanja. Zoper končni odlok finančnega oblastva je pripustna pritožba do upravnega sodišča. Pristojbino od imovinskih sestavin, ozna-menjenih v §§ 13, 14 in 15 so plačati dolžne samo in edino tiste osebe, katerim pripadajo te imovinske sestavine.8 9) § 18. Imovinske sestavine, oznamenjene v §§ 13, 14 in 15 je zastran izmere pristojbine postaviti v zapuščinski izkaz ali pa hkratu z njegovo podajo naravnost priznaniti finančnemu oblastvu.1,1) 111. Prehodna in končna določila. § 19. Za prenose nepremičnin, ki se do vštevši 5. oktobra 1909.1. prigode na Tirolskem in Pred-arelskem, je namesto v § 1, št. 2, č. b), in št. 3, č. c), ustanovljenih pristojbin po 2 in 4 odstotke plačevati samo pristojbine po 1У2 oziroma ЗУ2 odstotkov. § 20. Pričujoči zakon zadobi veljavo tisti dan, ko se razglasi; isti dan izgubi svojo moč cesarski ukaz 16. avg. 1899. I. (dz. 158). § 21. Izvršiti ta ukaz je naročeno finančnemu in pravosodnemu ministru. 8) Glej § 28. nasl. ukaza. 9) Glej § 16. nasl. ukaza. Ukaz ministrov za finance in za pravosodje od 21. junija 1901., dz. 75., v izvršitev zakona od 18. junija 1901. 1. (dz. 94) o pristojbinah od imovinskih prenosov. I. Nepremičninske pristojbine. § 1. Pri uporabi ugodnosti (olajšila) po končnem odstavku § 1 imenovanega zakona se ne zahteva zemljiškoknjižni vpis predhodnega dedinskega pripada. — Ravno tam previđeno dobo dveh let je računiti od tistega dne, katerega je komu poprej pripadla dedina, do dne, katerega nastane nadaljni pripad dedine, oziroma se je sklenilo za njim pravno opravilo med živimi. — Ako se je predhodni dedinski pripad razpravljal po pristojbinskih predpisih, ki so veljali pred močjo in veljavo ces. ukaza od 16. avg. 1899. (dz. 168), to je pred dnem 6. okt. 1899. L, je vendar v pristojbino za nadaljni prenos vračuniti tisti znesek, katerega bi bilo predpisati od predhodnega prenosa po določilih omenjenega ces. ukaza, oziroma zakona od 18. junija 1901. 1. § 2. Pogoji, ki so potrebni po § 2 zakona, da se dobe ugodnosti pod št. 1, po katerih mora biti prenesena nepremična reč poslopje, katero rabi (v katerem stanuje) lastnik povsem ali deloma, ali posestvo, ki je posvečeno poljedelstvu in ki ga lastnik obdeluje sam, oziroma njegova rodbina, s pomočjo ali brez pomoči služabnikov ali dninarjev, se nanašajo na dosedanjega lastnika nepremično reči in jih je torej smatrati za izpolnjene, če je izročnik, oziroma zapustnik v dotični nepremični reči stanoval, jo rabil ali obdeloval, kakor jo povedano, do dne, katerega se je sklenila pogodba, oziroma do dne, katerega je pripala dedina. — V spredaj stoječem odstavku ustanovljeni pogoji se zahtevajo glede izroč-nika, oziroma zapustnika tudi za dobavo ugodnosti po § 2, št. 2 zakona. Razen tega pa je za rabo teh ugodnostij še potrebno, da tudi prejemnik, oziroma dedič ali volilo-jemnik v dotični nepremični reči tako, kakor je gori omenjeno, stanuje, jo rabi ali obdeluje. — Kjer ni tega v času izmere pristojbin, je po previdnem preudarku vseh okol- nostih, zlasti stanovskih in poklicnih razmer pridobitnika presoditi, ali meri njegova volja na tako trajno stanovanje, rabo ali obdelovanje. § 3. Pod izrazom „povsem ali deloma rabljeno poslopje“ v § 2 zakona je navadno razumeti trajno, ako tudi samo delovito rabo (bivanje). — Ugodnosti § 2 zakona se torej ne morejo dovoliti v primerih, v katerih stanuje lastnik v poslopju, ki jo predmet prenosa, iz osebnih vzrokov, kakor na primer pri vilah, samo mimogrede ali od časa do časa, ali je rabi tako. — Ob prenosih poslopij, v katerih se iz gospodarskih razlogov le od časa do časa stanuje, ali ki se tako rabijo, kakor na primer pri planinskih kočah, gorskih kočah, hišicah za stiskalnice, pa raba ugodnostij § 2 zakona ni izvzeta. § 4. Okolnost, da se v preneseni nepremični reči le radi eksekucije, s katero se je seglo nanjo, radi nedo-doletnosti, skrbstva ali drugih razmer, ki silijo na to (na primer radi vojaških služeb, bolezni itd.) mimogrede ne more stanovati, jo rabiti ali obdelovati tako, kakor je označeno v § 2 zakona, ne izključuje rabe ugodnostij omenjenega § 2. § 5. Ako se dvomi, da obstoje v § 2 zakona ustanovljeni pogoji, naj urad, pristojen za odmero pristojbin — ne krate dolžnosti stranke dokazati okolnosti, ki utemeljujejo oprostitev od pristojbino ali manjšo izmero pristojbine — navadno vpraša predstojnika občine, v kateri loži dotična nepremična reč, za mnenje o istinitih, za dovolitev ugodnostij merodajnih okolnosti. — Ako občinski predstojnik ne poda zahtevanega mnenja, ali ako se pokažejo zoper to mnenje pomisleki, ali ako se zdi uradu iz posebnih razlogov umestno, da ne poizve za mnenje občinskega urada, se lahko ovedo tiste istinite okolnosti na drug način, na primer zaslišavši zaupnike ali s tem, da se druge zaupljive združbo, na primer okrajni za-stopi, poljedelska okrajna društva i. e. ali politična obla-stva prosijo za mnenje. § 6. Da bi se kedo no prijel pretrdo, kar bi lahko nastalo tako, da se je po §§ 1 in 2 zakona za odstotni postavek pristojbine merodajna vrednostna stopinja prekoračila le za neznaten znesek, se ukazuje: V §§ 1 in 2 zakona odrejene pristojbine je tako izmeriti, da se od vrednosti kake nepremične stvari, od-kazano kakemu višemu odstotnemu postavku, od bivši pristojbino no sme pokazati manjši znesek, nogo bi ostajal od najvišega vrednostnega odbivši pristojbino, ki pride na primor znaša v slučaju kakega prenosa po § 1, št. 2 zakona vrednost 20.040 kron, znašala bi tej vrednosti ustrezajoča dvaodstotna pristojbina 400 kron 80 vinarjev. Vendar naj se od vrednosti, odkazane višemu postavku dveh odstotkov, odbivši pristojbino, ne pokaže manjši znesek, nego bi ostal od najvišega vrednostnega zneska bližnje niže stopinje, to je od 20,000 kron, odbivši pristojbino po en in pol odstotka za 300 kron, ki pride po tej stopinji. Izmeriti jo torej pristojbino samo z razliko med ostankom po 19.700 kron proti vrednosti po 20.040 kron, to je s 840 kronami mesto s 400 kronami 80 vinarji. § 7. Ob odstopu kakega hišnega ali zemljiškega posestva v zmislu končnega odstavka § 2 zakona je vrednost pridržkov, nerazdelno pogojenih v prid izročnika, v prid zakonca izročevalnega deia starišev, in v prid obeh delov starišov za čas življenja proračuniti s petkratno letno dajatvijo. — Pridržke v prid bratov in sester prevzemnikaje, ako se nerazdelno izgovorijo začas življenja ene posamezne osebo ali več oseb, preceniti s petkratno letno dajatvijo, ako pa so so izgovorili za več oseb za čas življenja vsake posamezne osebe, s petkratno dajatvijo, ki pride na vsako osebo. — Z ozirom na cenitev vrednosti pridržkov, izgovorjenih v prid drugih oseb, na primer v prid sestri-čev itd., ostane pri določilih § 16 zakona 9. febr. 1850 1. (dz. GO). — Ugodnosti končnega odstavka v § 2 zakona so neodvisne od vrednosti prenesene nepremične stvari. § 8. Prošnje za priznanje ugodnosti v § 3 zakona je najpozneje v 30 dneh po sklenenom dotičnem pravnem opravilu, priloživši potrebne izkaze v prvopisu ali v poverjenem prepisu vpodati pri vodečem finančnem oblastvu prvo stopnje (finančnookrajnem ravnateljstvu, uradu za pristojbinsko izmero, osrednjem odredbinskem uradu na Dunaju) naravnost ali potom davčnega urada (finančne in sodne depozitno blagajnice) tistega okraja, v katerem leži prenesena nepremičnina. — Če so prenosu predmet zneska bližnje niže stopinje, po tej stopinji. — Ako torej nepremičnine, ki leže v raznih okrajih, je prošnjo za ugodnost vpodati pri uradu, kateremu jo podati naznanilo zaradi izmere pristojbine, ali pri finančnem oblastvu, predstojnem temu uradu. — Prošnja za priznanje ugodnosti se more tudi združiti z naznanilom pravnega opravila za izmero pristojbine. § 9. Prošnje za ugodnosti v § 8 zakona je v dokaz opremiti: 1. S posnetkom iz javne knjige, v kateri je vpisan zadnji predhodni prenos stavišča; če pa ni bilo takega vpisa, z listino o zadnjem predhodnem prenosu (kupno pogodbo, prisodno listino i. e.) ali pa s plačilnim nalogom o opravljeni pristojbinski izmeri od toga prenosa; — 2. z odloko davčnega oblastva, ki dovoljuje časno davčno oprostitev za novo stavbo ali prestavbo (§ 3 zakona); 3. z izpričevalom tistega organa, kateri je po veljajočih predpisih pristojen za podeljevanja stavbnega privolila, o času, kedaj je bil dodelan stavbni predmet, za katerega se je zahtevala in podelila davčna prostost; — 4. z dovolilom za stanovanje in rabo. Ako ti označeni dokazi niso na razpolago v roku 30 dni, omenjenem v § 8 tega ukaza, je prošnjo za zdaj vpodati brez teh dokazov. § 10. Pri uporabi ugodnosti v § 3 zakona zemljiškoknjižna izvedba zadnjega predhodnega prenosa v dotičnem stavišču ni potrebna. -- Ravno tam previđene dobe po štiri in šest let je računiti po koledarju od preteklega dne, katerega je začel veljati pravni naslov, na katerega se opira zadnji predhodni prenos dotičnega stavišča, do vštevši tistega dne, katerega se sklene sledeče pravno opravilo. §11. Prošnje za ugodnost po § 3 zakona so po t. p. 44 g zakona od 13. dec. 1862. 1. (dz. 89) kolka proste. — Priloge, ki jih je pridodati tem prošnjam, so po § 11 zakona od 9. februarja 1860. 1. (dz. 50) oproščene prilož-nega kolka. § 12. Razloka o prošnjah za ugodnosti v § 3 zakona pristoji finančnim oblastvom prve stopinje. — Za re-kurze zoper take razloke se uporabljajo določila § 78 zakona od 9. februarja 1850 in zakona od 19. marca 1876, (dz. št. 28). § 13. Dve osebi ali več oseb, ki pridobe nedeljeno kako reč, je po odstavku 6, lit. b) predgovora k tarifi zakona od 9. febr. 1860. 1. (dz. 60) smatrati za eno osebo. Za rabo odstotnih postavkov §§ 1 in 2, potom oprostitve po § 2, št. 1, lit. a) zakona torej ob takih nerazdelnih pridobitvah ni odločilna vrednost dotičnih idealnih deležev, temveč vrednost nepremične reči, ki jo jo skupno pridobilo teh več oseb. — Ob prenosih več nepremičnih stvari več osebam z istim pravnim opravilom (dedino), pri čemer pridobi vsaka oseba polno lastnino ene ali več prenesenih reči, pa je za oprostitev od pristojbine, oziroma za določbo odstotnega postavka pristojbine merodajna tista vrednostna številka, ki ustreza nepremičnim stvarem; ki jih je pridobila vsaka posamezna oseba. § 14. Ako so neločeni deli (idealni deleži, § 861 odz.) kake nepremičnine predmet prenosa, je merodajna vrednost prenesenih neločenih dolov, ne pa vrednost cele nepremičnine, to je: na idealne deleže, katerih ne zadeva prenos, se ne ozira pri določitvi odstotnega postavka po § I in 2 ali rabe oprostitve po § 2, št. 1, lit. a) zakona. § 15. če se ob prisoji kake nepremičnine, ki spada k zapuščini in je zakonito nerazdelna (na Tirolskem) pridržuje, da eden izmed dedičev pozneje prevzame posestvo, je to poznejšo prevzemo glede na uporabo § 7 zakona ceniti, kakor da se je zgodila pred prisojo, in si v namen pristojbinske izmere ni misliti novega pravnega opravila. § 16. Določilo t) 9 zakona ima v sobi naredbo, da jo pri nepremični zapuščinski imovini brez razločka vrednosti in brez ozira na to, ali je plačati nepremičninsko pristojbino, ali take pristojbine ni po § 2, št. 1, č. a) zakona, in pa brez ozira na čas ded ins k ega pripada, samo in edino finančno oblastvo poklicano v izmero pristojbine, in da tu izjemoma ni plačevanja pristojbine s kolkovnimi znamkami. To velja tudi tedaj, ako so v zapuščini tudi premične stvari. — Ob prenosih za slučaj smrti v primerih § 2, št. 1, lit. a) zakona se sme opustiti prodložba zapuščinskega izkaza (§ 46 zakona o pristojbinah), ako vrednost nepremičnih stvari no presega 1000 kron in ako h k ratu vsa čista imovina, ki so prenese, prištovši tiste dele imovine, za katere je zvedelo sodišče in ki so omenjeni v §§ 18, 14 in 15 zakona, no presega te vrednosti 1000 kron. Namesto zapuščinskega izkaza naj razpravno sodišče izroči uradu, določenemu za predpis pristojbine, z ozirom na § 2, št. 1, lit. a) zakona zapuščinski popis ali prisego nadomestujočo napoved imovine v izvirniku ali poverjenem prepisu, in pa v dokaz odbitnih postavkov (§ 57 zakona o pristojbini) prinesena dokazila in naj naznani odkaz zapuščine. Ako se naznanijo sodni spisi v izvirniku, naj urad te spise nemudoma vrne sodišču potem, ko je povzel podatke, merodajne za njegovo uradno poslovanje. V zmislu prvega odstavka § 9 zakona finančnemu ohlastvu pristoječa izključnost za ustanovitev iz-mernih podstav ostane tudi v primerih spredaj stoječega odstavka nedotaknjena. — V vseh drugih primerih je paziti na obstoječe predpise o poročilu zapuščinskega izkaza, oziraje se na § 18 zakona. § 17. Pravna opravila, za katera se zahteva oprostitev od pristojbino od nepremičnine v zmislu § 2, št. 1, lit. a) zakona, je vendar naznaniti uradu, določenemu za izmero pristojbine, da se jim prizna ta pravica. § 18. Pristojbinske oprostitve po tarifnem postavku 106, B f pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (dz. 50) se ne dotikajo določila zakona z dne 8. junija 1901. 1., in ona ostane v veljavi glede premične in tudi glede nepremične zapuščinske imovine. § 19. Po § 10 zakona se splošni predpisi zakonov v kolkovnih in neposrednjih pristojbinah uporabljajo tudi na prenose, oznamenjene v §§ 1 do 9 zakona, v toliko, kolikor ta zakon ne ustanavlja izrečno kaj od onih splošnih določil različnega. — Z ozirom na to prenose je torej zlasti gledati na: predpise o ovedovanju vrednosti nepremičnih reči (§§ 50 nasl. zakona 9. febr. 1850. (dz. 50), člen III. zakona 7. jun. 1881. [dz. 49|, ukaz z dne 25. jan. 1884. [dz. 18], ukaz 23. dec. 1897. [dz. 301J in § 13 zakona 9. febr.1882. [dz. 171); — cesarski ukaz 19. marca 1853. (dz. 53), vendar izvzemši § 2, točko 5, potem §§ 3, 4 in 5. § 20. Predpisi o trdnih kolkovnih pristojbinah za listine o pravnih poslih, s katerimi se pirenaša lastnina nepremičnih reči, veljajo tudi pri prenosih, oznamenjenih v §§ 1 do 5 in 7 do 9 zakona. II. Zagotovilo pristojbin od zapuščin. § 21. V kolikor naj po §§ 9 in 10 zakona z dne 13. decembra 1862. (dz. 89) dolžnost plačevati pristojbine nastane v poznejšem času kakor je tisti, ko je pripadla d edina, ne začno v § 11 zakona določene obresti teči pred onim poznejšim časom. § 22. če se v primeru, ko je po § 11 zakona obresti v izmeri letnih štirih odstotkov plačati do časa dospelosti pristojbino, plačanje pristojbine zakasni čez ta čas, je od tega časa počenši plačati zamudne obresti v izmeri petih odstotkov na leto po ukazu fin. ministrstva 6. aprila 1856. (dz. 50), oziroma po zakonu z dno 23. jan. 1892. (dz. 26). § 23. Določilo 2. odstavka § 11 zakona, da v primerih, ko se po oddaji zapuščinskega izkaza najde prej neznana zapuščinska imovina, v prvem odstavku omenjenega paragrafa določeni rok začno teči od dne, ko se je to zvedelo, je uporabljati tudi v onih primerih pozneje najdene zapuščinske imovine, ko se ni prej oddal zapuščinski izkaz, bodi ker ni bilo imovine in zaradi tega tudi ne zapuščinske razprave, bodi iz kakega drugega razloga. § 24. Z ozirom na § 11 zakona naj razpravno sodišče na zapuščinskem izkazu natanko poočiti dan, katerega se pri njem izroči zapuščinski izkaz (§ 46 pristoj-binskega zakona z dne 9. febr. 1850. |dz. 50]), ako ni ta izkaz že kakor samostalna vloga oznamenjen s prihodnjim zabeležkom, ali pa se je naredil s sodelovanjem razpravnega sodišča in ima datum vzprejema. § 25. Ako se hoče kak pristojbini zavezan v zmislu končnega odstavka v § 11 zakona z začasno položbo na račun zapuščinske pristojbine, ki jo je ovedeti, oprostiti zaveznosti, da bi plačal obresti, odrejeno v prvem odstavku tega paragrafa, opraviti je tako položbo pri pristojni blagajni s položnico, ki jo je dvojno izdati, po naslednjem vzorcu: „Na podstavi končnega odstavka § 11 zakona z dne 18. junija 1901. (dz. 74), vlaga podpisan v na račun pristojbine, ki jo je ovodeti, od zapuščine po...................... ki je unlrl(a) dne....................................... v........................................................ znesek . . . . K . . h, reci....................... •................kron . . . vinarjev. ................dne...................... I. J.‘ § 26. Z ozirom na stavo predloga, da naj se kedo po sodišču dene pod razodetno prisego (§ 12 zakona), se ukazuje: — Finančno oblastvo, katero ima v kakem posebnem primeru pomisleke proti resničnosti in popolnosti izkaza kake zapuščinske imovine, naj, Če primer ni pripraven, da se požene dohodarstvenokazenski postopek, korenito in vestno preskusi vse okolnosti, ki govore za tako nepopolnost ali neresničnost, in samo, če se pokaže, da so te okolnosti veljavne, zaradi tega, da mu finančni minister da pooblastilo, staviti predlog, da so dotični dene pod prisego, obširno razloživši primer, poroči predstoj-nemu finančnemu oblastvu. — Finančno deželno oblastvo naj, če se mu po skrbni preskušnji stvari vzvidi pristati predlogu podoblastva, predlog s primerno obrazloženim poročilom predloži finančnemu ministru. — Ce finančno deželno oblastvo vsled kakega podanega mu rekurza ali drugače vršeč svojo nadzorno pravico sodi, da gre po § 12 zakona dotičnoga deti pod prisego, mora s svoje strani zmisloma uporabljati predstoječe naredbe. § 27. Razpravno sodišče naj pri ustanovitvi pri-sežnega besedila razodetne prisege, naloženi mu po § 12, odstavku 4 zakona, pazi na to, da bode prisežno besedilo po stanju primera dovolj jasno obsezalo imovinske sestavine ali vrste ali skupine imovinskih sestavin ali posamezno predmete, za katere se domneva, da so neresnično ali nepopolno izkazani, in da se v njem primerno sklicuje na imovinski izkaz, za katerega neresničnost ali nepopolnost se gre, eventualno tudi na posebno ovadbo, storjeno po § 18 zakona, s kakimi dodatki (popravami) vred. — Prisežna formula naj se bode na primer glasila: „Prisezam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem čisto prisego, da nisem glede imovine dne................ ...........................umrlega I. I., o kateri sem (osebno, po svojem zastopniku) zapuščinski izkaz podal dne........................z dodatkom (popravo) z dne .....................vedoma zamolčal nič vrednotnic (dolžnih terjatev, dragotin, gotovine itd.). Tako resnično mi Bog pomagaj!“ § 28. Staviti predlog, da naj se sodno vzprejmd dokazi po § 16 zakona, so poklicana vodeča finančna obla-stva prve stopinje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za pristojbinsko izmero, osrednji odredbinski urad na Dunaju), — Za postopek pri vzprejemu dokazov, zlasti tudi za primere, da ni dopustno koga zaslišavati pod prisego, in za pristojbine pričam se zmisloma uporabljajo sem mereča določila civilnopravdnega reda. — Presoja podatkov dokaznega vzprejema gre finančnemu oblastvu, katero pri tem ni navezano na nobena dokazna pravila. — Finančno oblastvo naj torej s skrbnim ozirom na podatke celokupne razprave in vsega dokazovanja, razsodi, jeli kako stvar šteti za resnično ali verjetno ali pa ne. — Sosebno je njegova dolžnost enako razsoditi, kako to vpliva na presojo primera, če se kaka stranka brani odgovoriti na vprašanja, katera so se ji stavila pri sodnem zaslišanju. — Okolnosti in preudarke, merodajne za prepričanje oblastva, je natanko povedati v obrazložbi. Ul. Prehodna in končna določila. § 29. Cesarski ukaz z dne 16. avg. 1899. (dz. 158) in izvedbeni ukaz, k njemu izdan dne 2. sept. 1899. (dz. 171) izgubita tisti dan, ko se razglasi zakon z dne 18. junija 1901. (dz. 74) svojo moč, vendar ju je uporabljati za imovinske prenose, ki so se prigodili pred tem dnevom. — Izjeme od tega nastanejo v naslednjih m ere h: 1. Z ozirom na razodetno prisego (§ 11 ces. u.) se v vseh primerih uporabljajo določila v § 12 zakona in §§ 26 in 27 pričujočega ukaza. 2. V kolikor se gre za to, da se kaj stori verjetno, kakor je previđeno v § 14 ces. u. so uporabna določila v § 16 zakona in v § 28 pričujočega ukaza. § 30. Ugodnosti § 3 zakona se pod ravno tam pre-videnimi pogoji uporabljajo na prenose poslopij, ki se gode na podstavi pravnih opravil, sklenjenih po začetku veljavnosti zakona. — Za prej sklenjena pravna opravila veljajo zgolj v času sklepa veljavna določila. § 31. če glede zapuščine, pri kateri je dedinski pripad nastopil pred časom, ko je obveljal zakon, v tem času še niso bile začele teči obresti, ukrenjene v § 10 ces. u. 16. avg. 1899., je štiriodstotne obresti po § 11 zakona računiti še le po preteklem dvanajstmesečnem roku počenši od dne pripada, oziroma od poznejšega časa, omenjenega v drugem odstavku §v 11 zakona, in to do časa, ko je dospela pristojbina. — Ce so pa bile v § 10 cesarskega ukaza omenjene obresti v času, ko je obveljal zakon, sicer že začelo teči, ali vendar v ravno tistem času ni bil še pretekel v prvem odstavku § 11 zakona določeni dvanajstmesečni rok, prestanejo s tem časom teči obresti, ki jih je bilo do tedaj računiti s petimi odstotki. Potem, ko je pretekla v misel vzeta dvanajstmesečna doba, je nato v t) H zakona ukrenjene štiriodstotne obresti računiti do časa dospelosti pristojbine. — če so bile slednjič v času, ko je obveljal zakon, že začele teči v § 10 cesarskega ukaza ukrenjene obresti in je bila tudi že pretekla v prvem odstavku § 11 zakona določena doba, je počenši od tega časa obresti po § 11 zakona namesto s petimi odstotki računiti samo s štirimi odstotki, in to do časa dospelosti pristojbine. (§ 60 zak. 9. febr. 1850.) Z ozirom na stvarno poroštvo, ustanovljeno v § 72 zakona 9. febr. 1850. se oblastvom in uradom, ki imajo dolžnost skrbeti, da se prisilno izterjajo pristojbine, naroča, če so pristojbine za prenose nepremičnin (s kako na vrednost pronesenih nepremičnin razmeroma spadajočo 1-, 4- ali 8 odstotno obogatelno pristojbino vred) ne plačajo v tridesetdanskem plačnem roku, da po preteku tega roka brez p o mu de in brez izjemo store, da so pristojbine s postranskimi pristojbinami vred knjižno zagotove. § 32. Ta ukaz zadobi moč hkratu z zakonom z dne 18. jun. 1901. (dz. 74). B. Zakoniti prispevki javnim zavodom. I. Doneski k šolskim zakladom. a) Občni predpis daje ukaz ministrstev za prav., lin. ter bogočastje in uk od 13. jun. 1876 dz. 90., o odmerjanju prispevka za šolo od ostalin (zapuščin), veljaven za tiste kraljevine in dežele, v katerih je že z deželnim zakonom uveden (vse razun Šleske) ta prispevek namesto poprejšnje ostalinske takse. Da se doseže enakšno postopanje pri odmeri šolskega prispevka po zgornjih kraljevinah in deželah, dajd se dogovorno s c. kr. vrhovnim računiščem naslednja določila: 1. V podlogo odmeri šolskega prispevka naj se jemlje, kadar ga sodišča odmerjajo, čista ostalina, kakoršno so leta sodišča priznala, a kadar to delo pristoji finančnim organom, čista vrednost ostaline, katero so le-ti organi našli. 2. Počenši od 1. dne januarja meseca 1877 dolžna bodo sodišča vse ostaline ali zapuščine, razen tistih, od katerih po dotičnem deželnem zakonu ni opraviti šolskega prispevka, vpisavati v razkaz (spisek)') po niže pridejanem obrazcu, in to precej, vsakakor pa pred prisodbo ostaline in r) Ta razkaz se ni ponatisnil. Natisnil se tudi ni ukaz min. za notr. stvari, za uk in bogočastje, finance in pravosodje od 5. febr. 1898, uk. 9., o odmerjanju pristojbin za šole ali druge javne zavode, od zapuščinskih nepremičnin, ki spadajo k zapuščini, o kateri se ima razpravljati v drugi kronovini, kor ta ukaz določa le notranje poslovanje sodišč ob takih prilikah. in ne še le po dokončani njeni razpravi. — Tekoča števila tega razkaza, ki začenjajo vsako leto z 1., naj se nadaljujejo do konca leta. — Ako odmerjanje šolskega prispevka pristoji sodišču, naj ono zapisuje dotične podatke v predelke (stolpiče) 1 do 11, a če nima te dolžnosti, naj jih zapisuje samo v predelke 1 do 4 tega razka-zila. — Ta razkaz naj sodišče po deželnih glavnih mestih vsak mesec, a ostala sodišča vsake tri mesece in to v 8 dnevih po izteku meseca, oziroma četrtletja pošiljajo deželnemu računarstvu; nasproti pa prestanejo razkazi, katere so sodišča doslej vsled ministrskih ukazov od 8. nov. 1850 dz. 444 in od 28. nov. 1853 dz. 253 pošiljala vsakega pol leta. 3. Tam, kjer šolski prispevek finančni organi odmerjajo, dolžni so ti organi tudi vsak ostalinski spis, ki jim dojde zaradi odmerjanja te državne pristojbine, če se po dotičnem deželnem zakonu od ostaline mora plačati šolski prispevek, zapisati v razkazilo narejeno po poprej omenjenem vzorcu, a v 5. do 7. predelek postaviti čisto ostalino, kakor so jo oni v odmero državne pristojbine izračunih, a ostale predelke 8 do 11 primerno izpolniti. — Tudi ta razkaz je deželnemu računarstvu pošiljati v rokih, kakor so gori za sodišča določeni. 4. Sodišča in finančni organi v deželnih glavnih mestih imajo dolžnost, šolske prispevke, kar jih odmerijo, precej na znanje dati deželni blagajnici stoječi pod deželnim odborom, priobčiti ji duplikat plačilnega naloga, izdan stranki, da se prispevek poterja in v račun dene, in na tem duplikatu poočititi vselej tekoče število in letni tečaj odmernega razkazila. — A druga sodišča naj šolske prispevke, kolikor jih odmerijo, po dozdanjem načinu priobčujejo davčnim uradom, vendar jim je vselej v misel vzeti tekoče število in letnik odmernega razkaza. 5. Koder je po zvršitvenem propisu k do-tičnemu deželnemu zakonu bilo duplikat plačilnega naloga vpošiljati za to, da se v zapis dene pri deželnem računarstvu, ga od leta 1877 več ne bode treba. — b) Doneski k šolskim zakladom v posameznih kro- novinah; izpiski iz dotičnih predpisov. 1. Goriška in Gradiška, a) Zakon od 3. maja 1903, dež. 8. 1. 1904. Z izvrš. ukazom od 11. febr. 1904 dež. 9. (Za zapuščine, ki so se prisodile pred 11. marcem 1904, veljata z. od 16. jan. 1881, dež. 6 in 6. avg. 1892, dež. 24). Višina p ri s p e v k a [6)] in druga določila [c)j so povsem taka, kakor za Istro (glej naslednji odstavek 21). 2. Istra, a) Zakon od 5. jun. 1908, dež. 30. o uredbi pokojninskega zaklada za učitelje občnih javnih ljudskih šol istrskih in njegovih prihodkov. (Za ostaline pripale pred 1. okt. 1908 veljajo še zakoni od 21. febr. 1873, dež. 15., od 29. maja 1877. dež. 21 in od 81. decembra 1888, dež. 3 1. 1889). b) Višina prispevka. Prispevka so proste ostalino, kojih čista vrednost ne dosega zneska 600 K; od 600 K više se odmerja, ako znaša državna imovinska prenosnina l0/0 (poleg dotično doklade): do zneska 1.000 K s stalnim zneskom od 1.000 K do 2.000 K s O'3Oo/0 2.000 „ „ 10.000 „ „ 0-40°/„ 10.000 „ „ 20.000 „ „ 0-50”/„ 20.000 „ „ 40.000 „ „ 0-60°/0 „ 40.000 „ „ 60.000 „ „ 0'70°/o „ 60.000 „ „ 80.000 „ „ 0'80°/0 „ 80.000 „ „ 100.000 „ „ 0-90°/0 „ 100.000 K naprej z l°/o. 23 (33) Ako je ostalina ali nepremična imovina, ki pripada dediču ali volilojcmniku, celoma ali doloma zavezana 40/0 državni imovinski prenosnini (polegdotične doklade), zviša se za 50°/0 šolski prispevek, ki ga je po čisti vrednosti takemu dediču ali volilojemniku pripadajočega deleža odmeriti po ti tarifi; in zviša se za 100°/o v onih slučajih, v katerih se državna imovinska prenosnina odmeri z 80/0 (poleg dotične doklade). Prispevek so ne odmerja posebej za vsak posamezni dedinski delež ali za vsako posamezno volilo, temveč skupaj v eni, v dveh ali v treh skupinah, kakor se uporabijo ena, dve ali tri tarife (namreč enojna tarifa, za 5Q°/0 zvišana tarifa in za 100°/0 zvišana tarifa); ako pa velja za vso zapuščinske upravičence ista tarifa, vrši se odmera kumulativno po prispevku zavezani skupni vrednosti ostalino, odnosno nepremične imovine. Drobci pod 100 kronami se sicer vpoštevajo pri določbi tarifne postavke, a ne pri odmeri prispevka. c) Druga določila. 1. Ob odmerjanju čiste ostaline se ne vpoštevajo izven dežele ležeče nepremičnine in na njih izključno bremeneči dolgovi; pač pa dolgovi, ki bremene na vsi zapuščini, naj so na omenjenih nepremičninah zavarovani ali ne. 2. Volila in dedščine za učit. pokojninski zaklad se vračunajo v donesek. 3. Prispevek odmerjajo oblastva, ki odmerjajo državno zapuščinsko pristojbino. 4. Prispevek od nepremičnin v deželi (Istri), spadajočih k zapuščini, o kateri se razpravlja v drugi kro-novini, odmeri c. kr. urad za odmero pristojbin v Trstu. 3. Koroška, a) Zakon od 28. febr. 1874, dež. 18, od 30. aprila 1887, dež. 25 in od 19. oktobra 1896. dež. 10 iz 1. 1898. b) Višina prispevka. Normalnošolskcga prispevka ni od zapuščin, katerih čista vrednost ne presega zneska 600 K; sicer znaša prispevek, ako čista zapuščina 2000 K ne presega — 2 K ako presega 2.000K do vštetih 10.000 K, od vsakih 200K 50 h „ 10.000,, 20.000 „ „ „ 60 „ „ 20.000 „ „ „ 40.000 „ „ „ „ ,, 70 „ 40.000 „ „ 60.000 „ „ „ „ 80 „ 60.000 „ „ 80.000 „ „ „ „ ,, 90 „ „ 80.000 „ od vsakih 100 kron po 1 K. če dedič ali volilojemnik ni niti nujni dedič niti zakonski drug zapustnika, se šolski donesek, ki ga je odmerjati po prejšnji tarifi, poviša za 5Oo/0. — Drobci pod 200 K se sicer vpoštevajo pri določbi tarifne postavke, a ne pri odmeri prispevka. c) Druga določila. 1. 2. in 3. kakor v predpisih za Istro. 4. Prispevek od nepremičnin, ležečih izven Koroške, določa c. kr. davčni urad v Celovcu. 4. Kranjsko, a) Zakoni od 18. dec. 1874, dež. 1 za 1875, in od 6. jul. 1889, dež. 15. b) Višina prispevka. Do vštetega zneska 600 K čiste zapuščine ni prispevka. Nad 600 K do vštetih 1.000 K . 2 K — nad 1.000 2.000 K od vsakih 200 K po 40 2.000 10.000 „ „ 50 10.000 20.000 „ „ 60 20.000 40.000 „ „ 70 40.000 n 60.000 „ „ 0 80 60.000 n и 80.000 „ „ л 1 K- 80.000 100.000 „ „ 1 „ 20 ,, 100.000 „ 120.000 ., „ л 1 „ 40 120.000 „ 160.000 „ „ л 1 ,. 60 160.000 200.000 „ „ ,, 1 „ 80 ,, 200.000 M 2 „ - To cenilo velja pa le za tiste dediče, oziroma volilo-jemnike (legatarje), katerim je odmeriti pristojbino od prenosa imovine o smrti po tarifni št. 106 —ß, črka a, cesarskega patenta z dne 9. febr. 1850. dz. 50, z enim odstotkom. — V drugih slučajih se šolski donesek, ki ga je po prejšnjem cenilu odmerjati, poviša za 50 odstotkov. Na iznose pod 200 K se je sicer ozirati tedaj, kadar se do- ločuje cenilni postavek, ki ga je rabiti, a ne tedaj, kadar se odmerja pristojbina. c) Druga določila. 1. 2. in 3. kakor v prodpisili za Istro. 4. Kadar so državna pristojbina plačuje v kolkih, imajo stranke po razpravljajočem sodniku odmerjeni šolski donesek plačati pri davčnem uradu. (i. Štajersko, a) Zakon 23. dec. 1901, dež. 9 za 1902 in izvršilni ukaz 20. dec. 1902, dež. 17. za 1903; za zapuščine, pripale pred 1. januarja 1902 zak. 13. okt. 1870, dež. 58 in 29. dec. 1888 dež. 8. iz 1889. b) Višina prispevka, čista zapuščina do vštetega zneska 800 K je doneska prosta. Donesek učiteljskega pokojninskega zaklada znaša od čiste zapuščine nad 800 K do „ 10.000 „ „ „ 20.000 „ „ „ 40.000 „ „ „ 60.000 „ „ „ 100.000 „ „ „ 200.000 „ . 10.000 od vsakih sto K 0'50 20.000 „ „ „ „ 0'55 40.000 „ „ „ „ 0-60 60.000 „ „ „ „ 0-70 100.000 „ „ „ „ 0-80 200.000 „ „ „ „ 0-90 ...................„ 1- če dedič ali volilojemnik nj niti nujni dedič, niti zapuščeni zakonski drug, se poviša donesek učiteljskega pokojninskega zaklada, kateri se kaže iz njegovega de-dinskega deleža ali volila, za 50 odstotkov. Na odlomke pod 100 K naj se sicer ozir jemlje pri določbi uporabljajočega tarifnega postavka, pri preračunjenju pristojbine pa ne. c) Druga določila. 1. 2. 3. kakor v predpisih za Istro. 4. Kadar je nepremična zapuščinska imovina v več deželah, se pristojbina odmerja pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Gradcu. 6. Trst. a) Zakon od 20. dec. 1902. dež. 3. iz 1908. in ukaz od 21. nov. 1906. dež. 28; (za zapuščine, pripale pred 20. jan. 1903. zak. od 15. maja 1874, dež. 16). b) Višina prispevka, čiste zapuščino do zneska 600 K so proste prispevka; od 600 K do 1000 K čiste zapuščine je prispevek 2 K. Ako dosega čista vrednost zapuščine ali nepremične imovine, ki ste podvrženi prispevku, 1000 kron, odmerja se prispevek po ti-le tarifi: od kron 1.000 do K 2.000 K —•40 h za vsakih 200 K 2.000 „ „ 10.000 „ -•50 „ n Л 10.000 „ „ 20.000 „ -•60 „ П 1) 1) 1) 20.000 „ „ 40.000 „ -•70 „ n n v 40.000 „ „ 60.000 „ -•80 „ >1 v 60.000 „ „ 80.000 „ -•90 „ Л 80.000 „ „ 100.000 „ v- „ „ „ 100.000 „ „ 200.000 „ in dalje „ V20 „ n ,, 200.000 V40 „ 1) 1) »1 v V kolikor pripadete dedščina ali nepremična imovina, ki ste podvrženi prispevku, kakemu dediču ali volilojem-niku, ki ni ne zakonski drug in ne nujni dedič pokojnikov, zviša se za 50°/o prispevek ali kvota prispevka, katera je primerna čisti vrednosti tega, kar pripada do-tičnemu dediču ali volilojemniku. Odlomki pod 200 kronami se pač jemljejo v ozir za določitev tarifne postavke, ne pa za odmero prispevka. c) Druga določila. 1. 2. 3. in 4. kakor v predpisih za Istro. P osobno predpise imajo še: 7. Avstrijsko Dolenje. Z. od 18. dec. 1871. dež. 1. za 1872. in od 17. nov. 1900. dež. 63. 8. Avstrijsko Gorenje. Z. od 30. dec. 1896. dež. 22. in 16. dec. 1899. dež. 5. za 1900. 9. Bukovina. Z. od 13. jan. 1878. dež. 7. 10. Češko. Z. od 2. febr. 1873, dež. 60. za 1874, od 14. jan. 1895. dež. 9. in 8. sept. 1890. dež. 61. 11. Dalmacija. Z. od 80. jan. 1873. dež. 11 in od 28. aprila 1888. dež. 16. 12. Gališko. Z. od 6. dec. 1894. dež. 19. iz 1. 1896. 13. Moravsko. Z. od 30. aprila 1874, dež. 37. in 11. jul. 1898. dež. 71 in 72. 14. Solnograško. Z. od 27. jun. 1898. dež. 27. in 20. jan. 1903. dež. 8. 15. Slesko. Z. od 2. nov. 1874. dež. 51. 1«. Tirolsko. Z. od 28. nov. 1897. dež. 21 1. 1898. 17. Predarlsko. Z. od 30. avg. 1898. dež. 19. 11. Bolnišniški prispevek. Trst. a) Zakon od 23. avg. 1898. dež. 22. in 16. sept. 1900. dež. 25. ter izvršilni ukaz 10. decembra 1907. dež. 16 1. 1908. b) Višina prispevka. Zapuščine, ki po svoji čisti ceni ne dosegajo zneska 1000 K, so oproščene prispevka. Ako čista cenitev ostaline ali prispevku podvržene nepremičnine presega 10.000 K, odmori se prispevek po ti-le tarifi: od 10.000 K do 20.000 K za vsakih 200 K s 60 st. 20.000 „ „ 40.000 „ „ 70 „ 40.000 „ „ 60.000 „ „ 80 „ ,, 60.000 „ „ 80.000 „ „ 90 „ 80.000 „ „ 100.000 „ „ V- K 100.000 „ „ 200.000 „ „ l'üö „ 200.000 „ „ 400.000 „ „ 1.40 ., „ 400.000 „ „ 600.000 „ „ 1-60 „ n 600.000 „ „ 800.000 „ „ 1-80 „ „ 800.000 „ dalje . . . „ 2’ „ V kolikor pripada ostalina, ali prispevku podvržene nepremičnine kakemu dediču ali volilojemniku, ki ni niti zakonski drug, niti nujni dedič pokojnikov, poviša se za 50 odstotkov prispevek ali znesek prispevka, ki odgovarja čisti vrednosti tega, kar pripada dotičnemu dediču ali volilojemniku. Drobci pod 200 K se sicer vpoštevajo za določbo tarifne postavke, ne pa za odmero prispevka. c) Druga določila so enaka, kakor pod c) 1.2. 3. za šolski prispevek v Istri. Slične prispevke imajo: Gradec za štajerski glavni ubožni zaklad (dvd. 15. jun. 1816, zjz. 1259) po V/Zo od graških zapuščin, presegajočih 200 K. — Dalje Dunaj, Dolenje Avstrijsko, Brno, Levov, Praga. III. Odhodnina (Abfahrtsgeld) se sme jemati le uporabljajoč reciprociteto (drž. osnovni zakon od 21. dec. 1867, dz. 142, čl. IV.) To velja o mestni in državni odhodnini. Prostost te davščine je zajamčena v različnih državnih pogodbah. Predpisi o odhodnini se nahajajo v patentu od 14. marca 1783 zjz. 396, v dvd. 15. septembra 1785, zjz. 467, 5. jul. 1787, zjz. 688, 11. marca 1791, zjz. 127, 6. jun. 1791, zjz. 160, v pat. 7. jul. 1808, zjz. 850, v dvd. 28. aprila 1809, zjz. 891 in od 12. aprila 1828, zjz. 2336, potem v dvd. od 11. jul. 1817, zjz. 1344 in 1. maja 1819, zjz. 1557 (min. ukaz 22. sept. 1858, dz. 164). Predpisi o sodnih depozitih z odločbami vrhovnega in upravnega sodišča ter stvarnim kazalom. Uredil cin. Ecluiavd "Volčič* c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. I. iižiti fs. V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Urednik si pridržuje vse pravice. Predgovor. Važen del nespornih pravnih stvari tvorijo tudi sodni depoziti ali sodne položbe, kajti uradne knjige o njih so v nekih ozirih javne tako, kakor zemljiške knjige ali trgovinski register. Na slovenskem jeziku smo imeli o tem doslej le one predpise, ki so bili natisnjeni v državljanskem zakoniku po 1. 1870, vse drugo se je moralo prevesti na novo, posebno pa temeljni ukaz prav. in fin. ministra od 16. nov. 1850, drž. zak. št. 448. Od navodil za posamezne depozitne urade se je sprejel samo oni za dep. urad v Trstu, ker drugi, ki so sicer slični, nimajo pomena za našo ozemlje. Natančno se v knjigi razpravlja o ravnanju s starimi depoziti in pa o sodni hranilnini. Strokovni izrazi so vzeti po sedaj navadni terminologiji, samo v ministrskem ukazu od 15. marca 1898, drž. zak. št. 55 so se pustili izrazi prvotnega prevoda, n. pr. hranila za depoziti, hranilnouradni za depozitnouradni. Zbrani predpisi imajo poleg stvarne vsebine osobito jezikovno važnost za nazivanje v blagajniški stroki, ter upam, da bo zbirka koristna v obeh ozirih. V Novem mestu meseca aprila 1910. Dr. Ed. Volčič. KLi-fitioc adv. tar. — advokatska (odvetniška) tarifa, cp. = civilni pravdni red. dvd. = dvorni dekret. — dpd. = dvorne pisarne dekret. dz. = drž. zak. št. = državnega zakonika št. dež. = dež. zak. št. = deželnega zakonika št. f. = fin. = finančno, gl. = glej. h. = hrvatski izraz, ir. = izvrš. r. = izvršilni red. Jm. = mnenje justičnega ministrstva. jn. jurisdikcijska norma [sodni pravilnik (poslovnik)]. m. = min. = ministrski, not. r. notarski (belež-niški) red. o. = odločba. — op. = opomnja. obj. = objava. — od. == odst. = odstavek, odz. == obč. drž. zak. = občni državljanski zakonik. O. = izraz izvirnega (Levstikovega) prevoda, or. = opr. r. = opravilni (poslovni) red. p. z. pristojbinski zakon. pat. patent, ces. pat. = cesarski patent. rg. = razglas. — rp. = razpis. su. = zak. o ur. sod. = zakon o uredbi sodišč. š. = št. = številka. t. točka. — trg. trgov. = trgovinski. — t. p. tarifna postavka. T. = sedanja pravna terminologija (Babnik-Kavčnik). u. == ukaz (naredba). — uk. ukaznik (Verordnungsblatt) prav. min. upr. s. = upravno sodišče. z. = zak. = zakon. — zz. = obč. zemljiškoknjižni z. Zjz. = zbirka justičnih (pravnih) zakonov. Bartsch. - Das Österreich. Grundbuchsgosetz in seiner prakt. Anwendung, v. Dr. H. Bartsch. — 1902. Budw. = zbornik odločob upr. sodišča Ad. bar. Bud-winskega. Gess. = Sammlung von Entsch.des obst. Gerichtshofes zu den Notariatsgesetzen von Dr. Otto Gesselbauer. CB. = C. Bl. = Österr. Zentralblatt für jurist. Praxis. GH. = Gericlitshalle. — GZ. = Gerichtszeitung. J. = Jk. = judikatna knjiga vrhovnega sodišča. JB. = Juristische Blätter. Links. - Die Rechtssprechung des obst. Gerichtshofes, von Dr. E. Links. Now. Entscheidung des obst. Gerichtshofes, von Dr. R. Nowak. NZ. = Not. Z. Notariatszeitung. Ö. R. Z. = Österr. Richterzeitung. II. Hs. knjiga razsodil (Spruchrepertorium) vrhovnega sodišča. Prs. = Pravnik slovenski. Reich. = öst. Notariatshandbuch für Berufsarbeit u. Unterricht, von Dr. M. Reich, k. k. Notar in Leoben. 1907. Rus. = Urs. = upravnega sodišča odločba. uzb. nova priloga civilno-pravdnih odločeb k ukaz-niku prav. min. Uzb. = stara priloga c. odločeb k istemu ukazniku. Zb. - zbornik odločeb vrh. sod. Glaser-Unger. Odločbe vrhovnega (najvišjega) sodišča v oklepih (—) so nasprotne ondot-nim odločbam brez oklepov. Moteči pogreški. Stran: Vrsta: Napačno: Prav: 27 5 kolkovati s 30 h kolkovati po t. p. 47 c) p. z. s 1 K od 44 3 8. nov. 1897 8. nov. 1907. Vsebina. Stran Stvarno kazalo........................................... X Zaznamek zak. predpisov................................XIII I. Predpisi o hrambi in blagajniški upravi depozitne imovine.............................. 1 a) Ukaz prav. in fin. min. 16. nov. 1860, d z. 448 1 Min. ukaz, 16. marca 1898, dz. 56 .... 8 Min. ukaz, 1. maja 1903, dz. 106.......... 18 Min. ukaz, 9. marca 1900, dz. 48.......... 29 Ukaz prav. min. 10. jan. 1900, uk. 1 . . . . 33 Min. ukaz, 12. nov. 1900, dz. 194......... 38 Min. ukaz, 13. jan. 1900, dz. 6.................. 44 b) Min. ukaz, 19. dec. 1907, dz. 271............... 60 c) Ukaz prav. in fin. min. 13. jan. 1908, dz. 14 . 62 d) Ukaz prav. in fin. min. 10. avg. 1908, dz. 177 63 e) Ukaz prav. in fin. min. 8. maja 1905, dz. 74 . 54 II. Navodila za posamezne depozitne urade . . 55 a) Ukaz prav. in fin. min. 20. nov. 1888, dz. 177 z navodilom za sodni dep. urad v Trstu . . 55 b) Ukaz prav. in fin. min. 1. nov. 1903, dz. 223 . 76 c) Ukaz prav. in fin. min. 1. maja 1903, dz. 104 78 III. Predpisi o ravnanju s starimi depoziti . . 95 I V. Ukaz prav. min. 18. jan. 1893, št. 24639, o dražbenih ostankih, položenih v zastavarskem obrtu........................................... 101 'V7'. Predpisi o sodni hranilnini. Ces. patent 26. jan. 1853, dz. 18................103 Stvarno kazalo k predpisom o depozitih. Številko poleg besedi pomenjajo stranice v knjigi. Avstrija nad Anižo in pod Anižo, navodilo, 1. Brno, dep. urada navodilo, 65. Bukovina, navodilo za dep. urade, 1. Čeko vili promet poštne hranilnice, polozbe, 18, 78. t eška, navodilo za dep. urad v Pragi, 55. Dalmacija, navodilo za dep. urade, 1, opomnja. Davčni urad je depozitni urad, 2. Denar, označila v položni prijavi, 20, 64, depozitno uradno ravnanje z njim, 31, 69. Depozit, njegova označba, 19, 63. Depoziti stari, 95. Depozitna, blagajna, kakovost in zaklep, 2, 57; skontracija, 41, 43. — na-kazilna knjiga, nje pisanje, 3, 39. — nje izpiski, 41, 62. — glavna knjiga, 6, 58. — imovina, ločena, 3, 63. — taksa, glej hra-nilnina. Depozitni, urad, navadno davčni urad, 1. — kaj se sme polagati, 3, 63. — uradi, v Galiciji in Bukovini, v Dalmaciji, 1, v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Trstu, Brnu in Le-vovu, 55, 2. — izpiski, glej dep. knjiga. — dnevniki, 5, 59. Dolžne listine, glej zasebne zadolžnice. Dragotine,so predmetsodni položbi, 3, 63. — označba ob položbi, 20, 64. — do-pozitnouradno ravnanje, 25, 65. — cenitev ob položbi v eksek. in kon-kurznem postopku, 29. Dunaj, navodilo, 2, 55. Ekstrakt, glej depozitna nakazilna knjiga. Galicija, navodilo za dep. urade, 1, opomnja. Goriška, Gradiška, navodilo dep. uradom, 1. Gotovina, označba v položni prijavi, 20, 64. — depozitnouradno ravnanje I z njo, 25, 69. Gradec nemški, navodilo dep. uradu, 2, 65. Hranha, ločena in skupna, 31, 69. Hranilni nalog sodišča, 20. Hranilnina, predpisi, 103; oprostitve, 105; določitev vrednosti, 108; izračun, 109; mera, 113; plačnost, 117; plačilna dolžnost, 117; zaveznost, 118; povračilo, 118; pritožba radi nje, 119. Hranilniške, knjižice, vpis v depoz. knjige, 26. — vinkulacije pri nedolet-nikih, 39. — realizacija, 39, 49. — vloge varovancev, dviganje obresti, 44, vinkulacija, 39. Indeks, glej register. [stost (istovetnost) osebe, nje dokaz, 35, 70. Istra, navodilo za dep. urade, 1. Izbris predbeležbe ali zabe-ležbe (zaznambe), 31, 72. Izkazni odloki, glej legitimacijski o. Izpiski, glej depozitne knjige. Izročilni nalogi, njih hranjenje, 35. Izročitve, ravnanje dep. urada, 32, 69. — obdobne (periodične), 38. — po pošti in v čekovem prometu, 88, 89. Izvršbena dejanja, dvig sodno položenih stvari v njih opravo, 33. Kaducitete, ravnanje z njimi, 95. Kolkovnina,prostost obiz-ročbi varovanskih kuponov, 27. Kom isionalno oskrbovanj e denarnih prometov, po davčnih uradih, 44; po depoz. uradih, 74. — ko-misionalna izročba depozitov, 44, 78. Koroško, navodilo, 1. Kranjsko, navodilo, 1. Kupon, položba, 26, izmenja, 27, prejem in obdobno izročevanje, 38. Kuponske pole, nabava novih, 44. Legitimacijski (izkazni) odloki, za sprejemanje . obresti, 38, 72. Likvidacija depoz. blagajne, glej skontracija. Listine, so predmet po-ložbi, 3, 63. — označba ob položbi, 20, 63. — de-pozitnouradno ravnanje, 26, 28, 65. Moravsko, navodilo, 1. Novci, glej denar. Obligacije, glej zadolžnice. Obrestni zneski, sprejem, 38, 72. Odgovornost za depozitno uradovanje, 3, 56, 58. Položbe, obdobne, 92. — v čekovnem prometu poštne hranilnice, 18, 83. Položna, prijava (objava, naznanilo), 7, 64; nje ka- kovost, 19, 64; kako se z njo ravna, 21, 66. knjiga, 69. Poslovni zapisnik, 4, 58. Pošiljat ve po depoz. uradu, 87,'71. Poštne pošiljatve depoz. uradom, 22, 66. Praga, navodilo, 1, 55. Preclose dragotino (dragocenosti). Predarlsko, navodilo, 1. Prepisi, ki jih daje dep. urad, 41, 62. Prepodaja urada, skontra-cija, 42. Priloge, depozitnih dnevnikov, 5. — zasebnih listin, 25, 64. Primorje, navodilo, 1. Prisega uradna dep. uradnikov, 3. Prisojila, položena, kako jih vpisovati, 4. Prometni posli, glej ko-misionelno oskrbovanje. Register glavni knjigi, 7,61. Rentne knjižice poštne hranilnice, 26. Revizija depozit, glej sodni predstojnik. Seli, poslatve po njih, 22,66. Sirotinske blagajnice skupne, 44. Skontracija depoz. blagajne, 41, 56. Sodni predstojnik, dolžnosti o depozitnem uradu, 43,55. Solnograško, navodilo, 1. Spisek register. Srečk an je, glej žrebanje. Stari depoziti, glej depoziti. Šlesko, navodilo, 1. Štajersko, navodilo, 1. Števnina, glej hranilnina. Tirolsko, navodilo, 1. Trst, navodilo za dep. urad, 55. Vinkulaeija, glej hranil-niške knjižice. Vrednostne pošiljke za sodišča, če so zaprte, 11, 78. Zabeležke depozitnourad-ne, 82, 39, 72. Zadolžnice, javne, so predmet sodni položbi, 3, 63. — glaseče na ime, 28. - označba ob položbi, 20, 64. — depozitnouradno ravnanje, 25, 65. Zapadlostna pravica države, 95. Zasebne zadolžnice, predmet položbi, 3 68. — označba ob položbi, 20, 64. — ravnanje z njimi, 25,65. Zastavar, položba draž- benih ostankov, 101. Zaznambe zabeležbe. Žrebanje, nadzorovanje, 78. Žurnal, glej depozitni dnevnik. Zaznamek v tem delu priobčenih, oziroma po vsebini navedenih zakonov, ukazov in razpisov. Mastno tiskane številke (koncem vsakega odstavka) po-menjajo strani knjige. Leta 1802: 30. okt. dvd. zjz. 582, 95. 1820: 13. sept. dvd, zjz. 1701, 9t>. 1837: 13. fobr. dvd. zjz. 173, 9. 8. jul. u., 99. 1902: 4. marca, u., 50. 27. maja, u., 4, 5. 25. sept. fin. m. rp. š. 60057,33. 1903: 22. jan. fin. m. u. š. 4150, 97. 1. maja, min. u. dz. 16. 18. 1. maja, min. u. dz. 104, 78. 28. avg. rp. š. 17309, 33. 1. nov. min. u. dz. 223, 76. 19. nov. u., 119. 1904: 4. febr. u., Iti. 1905: 8. maja, min. u. dz. 74, 54. 190«: 23. maja, u., 15. 10.dec.fin. m. rp. š. 87351,25. 1907: 25. jan. u., 43. 8. nov. u. odst. I. 44, 35, odst. II. 44. 7. dec. fin. m. u. š. 41856, 97. 19. dec. min. u. dz. 271, 50. 1908: 18. jan. min. u. dz. 14, 52. 13. jan. u., 53. 25. febr. u. 97. 3. avg. fin. min. rp. š. 83797, 113. 10. avg. min. u. dz. 177, 53. 1909: 29. aprila, u. 97. 2. sept. u. 97. 19. okt. u. 97. 1910: 1. febr. min. u. dz. 20, 89. Predpisi o hrambi in blagajniški upravi sirotinske, oskrbovanske in depozitne imovine. I. Za Avstrijo nad in pod Anižo, za Solnograško, Češko, Moravsko in Šlezijo, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorje, Tirolsko in Predarlsko.1) a) Ukaz pravosodnega in finančnega ministra od 16. nov. 1850, dz. 448.* 2) I. oddelek. Splošna določila. § 1. C. kr. davčni uradi imajo po c. kr. sodiščih jim izročeno depozitno, sirotinsko in zapuščinsko imovino prevzemati, hraniti in blagajniško zaračunjevati. § 2. Če ni za posamezna sodišča v večjih mestih posebnih depozitnih uradov,') je c. kr. davčni urad, nahajajoč se na sedežu sodišča, obenem tega depozitni urad in nosi naslov: »C. kr. davčni in sodni depozitni urad v N. N.« ') Posebna navodila so še: za Galicijo in Bukovino (min. u. 28. jul. 1856, dz. 187); za Dalmacijo (ministrski u. 26. febr. 1875, dz. 18). 2) Izpustil se je uvod ukaza, ki navaja, da se ukaz naslanja na cesarsko odločilo od 19. jul. 1849, na ministrski sklep od 20. junija 1850 in vodila ces. patenta od 28. jun. 1850, dz. 255. Vsled tega neha doslej v nekaterih krono-vinah navadna označba: sirotinska blagajna, siro-tinski in oskrbovanski urad in enako. ‘) Posebni depozitni uradi so v Pragi od 1. 1849, na Dunaju od 1. jul. 1850, v Gradcu od 16. okt. 1881, v Trstu od 1. febr. 1889, v Brnu od 1. jul. 1903 in v Levovu od 1. jul. 1905. § 3. Davčni urad je, kolikor je sodni depozitni urad, podrejen sodišču in ima izvrševati njegove naloge. Če sodišče ne da pismenega naloga, ne sme ničesar niti sprejeti niti izdati. Kadar je davčni urad depozitni urad za več sodišč ob enem, sme naročila za posamezne sklade (mase) dajati samo tisto sodišče, za katero se je napravila glavna knjiga depozitov, (§ 15), kjer je sklad vpisan. § 4. C. kr. davčni urad ima kakor depozitni urad prevzete in položene imovine hraniti ločene od svojih drugih blagajniških predmetov v posebni blagajnici. Blagajnica mora biti železna, zavarovana proti vlomu in ognju po navodilu, izdanem za davčne urade, ter mora imeti dvojni zaklep. Predstojnik depozitnega urada mora imeti en ključ, nadziralni uradnik pa drugi ključ. Ta dva ključa naj se kakor navadno ne hranita v uradnih prostorih, kadar bi davčni uradniki šli iz njih. § 3. Ni pravnega pota proti odreki depozitnega urada, da bi izvršil sodno dovoljeno izročitev. 4. febr. 1902, š. 12482, uzb. 582. § 5. Za vse blagajništvo in knjigovodstvo depozitnega urada brez izjeme sta nerazdelno odgovorna predstojnik in prigledni uradnik. § 6. Ti uradniki morajo ob zapriseganju za davčne uradnike tudi priseči: »da hočejo natanko in vestno paziti na predpise navodila za depozitni urad in izpolnjevati vse odredbe sodišča v depozitnih stvareh.« § 7. Veljaven je samo tisti odpravek depozitnega urada, ki ima podpis njegovega predstojnika in priglednika uradnika in pa uradni pečat. Uradnega pečata pa ni treba niti vpisom v vpisne knjižice niti potrdilom o sprejemu v sodnih knjigah za depozitna nakazila po §§ 27, 30, 42, 47, niti pismenim naznanilom in sicer vro-čilnim potrdilom depozitnih uradov. II. oclclololc. Kako se ravna z ločeno depozitno imovino. § 8. Sodišča naj pri depozitnih uradih polagajo: denar, javne zadolžnice (obligacije), zasebne zadolžnice, druge važne listine, ki so v zvezi s kako denarno vrednostjo, in dragotine. § 9. Vsako sodišče mora voditi posebno knjigo za depozitna nakazila, ločeno za prijemke in izdatke, po obrazcih ‘) A 'm B, v katero se imajo vpisovati vse položbe in vsi izročilni nalogi na depozitni urad. Depozitni urad ima v njej potrditi sprejem položbe, in pa izročilnega naloga in pri prvem pripisati svoj dnevniški članek (§ 27).2) Sodišča imajo v 3 dneh3) po sklepu vsakega meseca neposredno (državnemu knjigovodstvu kronovine) poslati uradni prepis svoje knjige za položbena nakazila ali pa zanikajoče naznanilo. v) Z u. 27. maja 1902, uk. 24. sta so uvela nova obrazca za depozitni dnevnik in depozitno glavno knjigo ter izdale so se nove odredbe, kako naj se pišeta. (Obrazci se tu niso natisnili.) 2) Z rp. prav. min. 19. jan. 1869, š. 614 in fin. min. 25. doc. 1868, š. 36542 uk. fin. 1 se je v depozitni dnevnik uvel nov razpredel z glavo „Druge listino.....kos . . .“ ter se jo odredilo, da je sodno položena prisojila (priso-jilne listine) v depozitni dnevnik vpisovati le po številu kosov in jih bližje označiti v predmetnem razpredelu. — Fin. min. je z u. 16. jul. 1885, š. 5320, uk. fin. min. 21, odredilo enako za vse druge listine, ki niso niti javne niti zasebne zadolžnice (u. 4. avg. 1885, uk. 54). Knjigo depozitnih nakazil za položbe (položna knjiga) imajo voditi tudi sodišča, ki imajo depozitna poslovanja sama, ker na njih sedežu ni davčnih uradov, toda oskrbovati jo mora drug sodni uradnik, kakor oni, ki ima depozitno uradne posle, torej tudi vodstvo depozitnega dnevnika. Pri vseh sodiščih pa naj odslej odpade pisanje knjige depozitnih nakazil za izročitve (u. 1. maja 1891, š. 4342, uk. 18). 3) Po rp. prav. min. 3. dec. 1862, š. 11946 in lin. min. 10. dec. 1862, š. 65804 se imajo prepisi vposlati (sedaj računskim oddelkom viših deželnih sodišč) v 8. dneh po sklepu vsakega meseca. § 10. Depozitni urad vodi poslovni zapisnik, depozitni dnevnik in depozitne glavne knjige. § 11. V poslovni zapisnik po obrazcu C se vpisujejo vsi depozitnemu uradu dani nalogi ali sicer njemu došle vloge, ki jih ne dobi s sodno nakazilno knjigo. § 12. Depozitni dnevnik se vodi za vsa sodišča skupno, tudi kadar depozitni urad oskrbuje depozitne poslove več sodišč, vendar pa ločeno za gotovino, za javne zadolžnice (obligacije) in vrednostne listine, za dragotine in druge stvari po obrazcih ') D, Ey F, C. *) Z u. 12. jun. 1855, dz. 99. en sam obrazec mesto štirih, sedaj obrazec, predpisan z u. 27. maja 1902, uk. 24. — Glej op. pri § 33. § 13. V te dnevnike ima predstojnik depozitnega urada svojeročno vpisovati vsak depo-zitnouradni sprejem in vsako depozitnouradno izročitev po redu, kakor so se dogodili. § 14- Depozitni uradi pošiljajo izvirne dnevnike, katerih prepise si pridrže, z vsemi prilogami mesečno (po nadrejenih jim finančnih oblastvih državnemu knjigovodstvu kronovine);‘) tedaj se ima prejemni in izdajni dnevnik o gotovini skleniti v obliki, kakoršna je za denarne dnevnike sploh navadna. *) Dep. uradi v pošiljaj o izvirne dnevnike potom nadrejenega sodišča računskemu oddelku višega deželnega sodišča (u. 5. maja 1858, dz. 77.). — Dep. uradom, ki so s priglodnim oblastvom v istem kraju, so priloge dnevnika vrnejo v hrambo precej po pregledu mesečnih dnevnikov in storjenem parafovanju, pregledno oblastvo pa ima prost vpogled v te listine. Drugi depozitni uradi dobe priloge še le po končanem računskem poslovanju ob enem z rešilom (rp. 24. okt. 1865, št. 9577). — Priloge dep. dnevnikov se vračajo vselej tistim sodiščem, ki so jih predložili ter imajo ta presoditi, katere priloge naj sc hranijo v sodni registra turi, katere pa v arhivu dep. urada (rp. 1. nov. 1878, š. 15098). Depozitnim uradom ni veö napravljati in pridržavati uradnih prepisov onih izvirnih dnevnikov, ki jih imajo po nadrejenih sodiščih vsak mesec pošiljati preglednim oblastvom (rp. 4. marca 1870, š. 5222). — O dobi vpošiljatve glej op. 3. pri § 9. § 15. Depozitno glavno knjigo vodi prigledni uradnik po obrazcu H. Ta knjiga je razdeljena po skladih, ki jih mora sodišče natanko označiti ob svojih hranilnih nalogih. Če ima depozitni urad oskrbovati depozitne posle več sodišč, se morajo za vsako sodišče napraviti posebne depozitne glavne knjige. § 1<>. Vsak sklad dobi svoj list (folij), na katerega gorenji kraj pride natančna oznaka sklada, in v kateri je vpisati na gorenji polovici prejemke, na dolenji polovici izdatke. Za en list (folij) veljata obe vsporedno ležeči stranici lista. Kadar je napisana stranica do kraja, naj se seštejejo prejemki in izdatki in vsoti preneseta na naslednji nepopisani stranici. Vsak sklad dobi svojo hranilno številko, ki ostane nespremenjena skozi vse, isti sklad obsegajoče liste, dokler sklad ne poide. Pri vsakem skladu imajo prejemni in razhodni postavki posebne zase zaporedno tekoče številke. En stolpec glavne knjige ostani za sklicevanje na številko postavka v dnevniku. § 17. Če je imovina pri depozitnem uradu tolika, da je za njeno vknjiženje treba več depozitnih glavnih knjig, tedaj odloča sodišče, da se napravi več depozitnih glavnih knjig ali po abecednem redu skladov ali po občinah sodnega okraja. § 18. O vseh skladih, vpisanih v depozitnih glavnih knjigah, se ima voditi poseben abecedni spisek (indeks, register), v kateri se mora vpisovati vsak sklad s sklicem na liste dotične glavne knjige. § 19. Vsako depozitno glavno knjigo je prevleči z nitjo, ter nadrejeni deželnega sodišča predsednik ji mora pritisniti svoj uradni pečat in jo parafovati (podpisati). Listi vsake glavne knjige imajo dobiti zaporedne številke od št. 1. dalje. Število listov ene knjige naj ne presega 400 in povedati je je v parafovalni opomnji pristavljeni na zadnji strani.1) ’) Poverilo depozitne glavno knjige in računskih knjig ima napraviti predstojnik sodišča, kateremu je davčni urad podrejen (u. 13. aprila 1855, dz. 73). § 20. Depozitni urad ima v depozitne glavne knjige prenesti vse depozite, naj oni izhajajo iz bivše depozitne uprave ali iz uprave posebnega sirotinskega in oskrbovanskega urada, posamezno po skladih glasom izpravljenih izročilnih izkazov s pripisi in zabeležkami vred in s pristavkom prevzemnega dne. § 21. Stranka, ki hoče sodno položiti denar, javne zadolžnice, zasebne listine o dolgu ali druge važne na denarno vrednost sklicujoče se listine ali dragotine, mora položno objavo napraviti pri sodišču pismeno ali ustno. Ukaz ministrstev za pravosodje, finance in trgovino v porazumu z višim računskim oblastvom od 15. marca 1898., dz. 55., s katerim se za sodišča in davčne urade (finančne blagajnice), v kolikor oskrbujejo ti hranilnouradno ali hranilnouradno in sirotinskouradno blagajnično upravo, ustanavlja ravnanje pri položbi civilno-sodnih hranil in pri vplačilih v skupne sirotinske blagajnice ter se ureja postopek glede vrednostnih pošiljek, ki dojdejo zaprte ali so nakazane. Ocldolol-c I. Ravnanje pri položbi civilnosodnih hranil (pokladov, položkov, depozitov), potem pri vplačilih v skupne sirotinske blagajnice. § 1. Civilnosodna hranila (pokladi, položki, depoziti) se polagajo tako-le: 1. steni, da izroči položnik reč (predmet), ki jo polaga, pri davčnem uradu, podavši hkratn prošnjo za hrambo pri tem uradu. Prošnja mora biti naslovljena na sodišče in sestavljena in urejena po predpisu navodila za hranilno urade; — 2. s tora, da izroči položnik reč, ki jo polaga, pri davčnem uradu, vzklicevaje se na uradu hkratu dohajajoči sodni spis (zapisniški podatek o položbi, uradno poročilo, uradno opozorilo), ki jo v podstavo položbi; — 3. s tem, da se vpošlje reč, ki se polaga, sodišču po pošti. Tako poštno pošiljke spadajo pod določila oddelka II. Davčni urad ima dolžnost, vsako za civilnosodno hranilo izročeno mu reč, ki se sploh zdi po veljajočih predpisih pripravna za hranilnouradno hrambo, sprejeti s pridržkom sodišču pristoječe odločbe o dopustnosti po-ložbe. — Položba hranila velja, če jo pozneje odobri sodišče, za opravljeno že s časom, ko dojde k davčnemu uradu. § 2. V primerih § 1., št. 1 mora stranka predložiti prošnjo za hrambo predstojniku davčnega urada, kateri jo preskusi glede na predmet namerjane položbe. — Ako ne najdo predstojnik davčnega urada nobenega pomisleka zoper sprejem hranila, pristavi na vnanji strani prošnje datum dneva položbe in svoje imensko znamenje (podpis), ter da vpisati prošnjo v opravilni zapisnik hranilnega urada, in to: opravilno številko z rdečo, predmet pa s črno tinto. Opravilno številko je tudi na vlogi pristaviti z rdečo tinto. § 3. Nato je predmet položbe v navzočnosti obeh viših uradnikov natančno primeriti z vsebino prošnje za hrambo. — Kadar bi se pokazala pri tem kaka neskladnost, tedaj je opraviti dotično izpravo s posebno opomnjo v dodatku k prošnji in jo dati podpisati prinesniku. Ako bi kazala prošnja za hrambo bistvene popravke, mora prinesnik tudi to potrditi posebej v dodanem pristavku na koncu prošnje. Nato se predmet položbe izroči davkarju v navzočnosti priglednega organa, kateri opravi vpis položbe v hranilni dnevnik. § 4. Prevzetbo branila je na izvirniku prošnje za hrambe poočititi s pristavkom dnevniškega člena, datuma in podpisa imen obeh prevzemajočih uradnikov pod opravilno številko, nastavljeno prej pri prezentatu. Mimo tega je pri položbah v nove sklade pristaviti tudi hranilno številko mase, potem zvezek in list glavne knjige. Uradnega pečata ni treba nandarjati. -- Prinesnik dobi o opravljeni položbi s podpisoma obeh prevzemajočih uradnikov opremljeno kolka prosto potrdilo, katero je izdati na tiskovini hranilnega urada ter mora obsegati ime, stan in sta-novališče položnika, datum položbe, dnevniški člen in kratko oznamonilo položbenega predmeta, če pa jo prinesnik različna oseba od položnika, tudi adreso prinesnika; potrdilu je pritisniti uradni pečat. — Stranka smo zahtevati, da se pozneje, proti odvzetbi te potrdilnice, pripiše pre-jemno potrdilo na odloku o položbi (§ 6., odst. L), ki se ji vroči. § 5. Še dne položbe mora davčnega urada priglednik (kontrolor) številko dnevniškega člena, pod katero je bilo hranilo sprejeto, vpisati v opravilni zapisnik, in to v stolpec „Kratka vsebina rešila“ z rdečo tinto ter pristaviti tam svoje imensko znamenje. § 6. Prošnjo za položbo je poslati hitro, najpozneje pak nastopnega dne z zaznamkom izročbe na kratko vložnemu oddelku sodišča, katero izda o tem dodatni hranilni nalog ali ukrene drugačno stvari primerno odredbo in obvesti o tem položnika. — Ako sodišče ne odobri položbe, mora hkratu ukazati položniku, da naj prevzame položeno stvar pri davčnem uradu v roku, ki ga jo primerno določiti, ker bi se sicer vrnil predmet položniku ob njegovi nevarnosti in troskih po pošti. — Sodno odločilo jo vročiti davčnemu uradu vsakikrat najpozneje v treh dneh potem, ko dojdo podatek o položbi k sodišču. Odlok, s katerim se, če se ne odobri položba, določa položniku rok za prevzetbo položenega predmeta, velja davčnemu uradu za nalog izročbe, vendar si mora za vrnitev predmeta po pošti izprositi davčni urad še posebno ukazilo sodišča. — Davčni urad mora zaznamiti dobljeni sodni odlok v hranilnouradnem opravilnem zapisniku v stolpcu „Kratka vsebina rešila“ pod tamkaj že stoječim vpisom (§ 5.), toda sedaj s črno tinto. — Podatek o položbi je pridržati pri sodišču, davčnemu uradu o tem došli odlok pa je priložiti hranilnemu dnevniku za dokazilo. § 7. Kadar bi davčnega urada predstojnik ob preskusu prošnje za hrambo (§ 2., odst. 1.) spoznal ponujeno položbo za nepripravno, da bi so sprejela, tedaj mora dati odreko sprejema stranki na znanje pismeno na hrbtu prošnje s kratko povedbo vzrokov. — Stranki je dopuščeno, pritožiti se takoj ustno pri predstojniku sodišča, kateri pristavi po preskusu ali nalog, da je hranilo prevzeti, ali pa potrditev zavrnitve. Z začasnim prevzemnim nalogom sodnega predstojnika se vendar ne posega v dokončno odločbo o prošnji za hrambo. § 8. V primerih § 1., št. 2 ravna davčni urad pri prevzemanju hranila enako, kakor je ustanovljeno v prednjem paragrafu, samo da pri tem ni v § 2., odst. 1. predpisanega preskusa položbe po predstojniku davčnega urada. § 9. V uradnih prostorih sodišča in davčnega urada je na očitnem mestu nabiti oznanilo, v katerem je opozoriti stranke, da se ne smo položba predmetov, določenih za hranilnouradno hrambo, nikdar opraviti v roke sodnim uradnikom samim, ter imenovati tistega blagajničnega uradnika, kateremu se smejo izročiti hranila za položbo, kakor tudi prigledujočega uradnika, ki mora biti pri tem navzočen, in pa hkratu navesti za občevanje s strankami določene uradne ure, ob katerih se sprejemljejo v davčnem uradu položbe hranil. § 10. Vodstvo hranilnega dnevnika je naloženo pri-gledniku, kateremu pristoji tudi kontacija položeb in iz-ročeb v glavni knjigi. — Pri davčnih uradih z več kakor dvema uradnikoma pa so sme z dovolilom predpostavljenega finančnega deželnega oblastva poveriti vodstvo tega ali drugega zapisovanja pod skupno odgovornostjo viših uradnikov kakemu drugemu davčnemu uradniku. §11. Tudi glede ravnanja pri vplačilih v skupno siro-tinsko blagajnico se uporabljajo sprednja določila o polaganju civilnosodnih hranil slično v toliko, v kolikor ne gre za občasne oprave obrestnih ali glavničnih zneskov od hipotečnih posojil, za kar ohranijo veljavnost dosedanji predpisi. — Vodstvo dnevnika sirotinske blagajnice, potem za sirotinsko blagajnico obstoječih pasivnih in aktivnih računskih knjig pristoji prigledniku davčnega urada. Ta se smo pri večih uradih v vodstvu tega ali drugega zapisovanja dati z dovolilom predpostavljenega finančnega dež. oblastva stalno zastopali po kakem drugem pripravnem uradniku davčnega urada. Sirotinskoga urada letni račun vodi uradnik davčnega urada z odgo-govornosljo obeh odgovornih viših uradnikov davčnega urada. <>. (Javne zadolžnice ter njih kupone in talone, potem zasebne zadolžnice, katerih znesek treba, ker so glavne listine, v izkazilih vstaviti v dotični razpredel, mora depozitni urad, predno jih vloži v blagajnici, označiti s položnim pečatilom modre barve. — To pečatilo imej besede: »Položeno pri depozitnem uradu v N. N.)') 1) Te predpise je odpravil ministrski u. 24. maja 1886, dz. 82. § 37. Javne zadolžnice, ki se glase na ime določnih oseb, se morajo ob položbi vpisati v zaznamek, sestavljen po obrazcu K, sodišče mora v razpredelu, določenem v to svrho, vstaviti ime tiste osebe, ki sme dvigati obresti in pristaviti uradni podpis, potem pa jih vposlati tisti blagajnici, ki ima izplačevati obresti. Blagajnica dobi en izvod tega zaznamka za svoje blagajniškouradno delovanje in vrne drugi izvod depozitnemu uradu po izpolnjenem razpredelu za čas, od katerega obresti še niso dvignjene. Če se kasneje zgode kake premembe v osebi, ki je bila upravičena dvigati obresti, tedaj mora sodišče te premembe naznaniti depozitnemu uradu in pa dotični blagajnici. § 38. Dragotine, katerih vrednost ni napovedala niti stranka, niti se je ovedela drugače, treba najprej sodno ceniti po enem cenilcu, če moč, v navzočnosti stranke. Ta ocenitev je le v olajšanje knjigovodstva in v podlago kaki prihodnji odmeritvi morebitnih hranilnin. Vrhu tega naj se dragotine, če stranke zahtevajo in, ako moč, v njih prisotnosti zapečatijo i z njih i z uradnim pečatom, pa naj bi se dragotine hranile v posebnih paketih ali v lastnih posodah. Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu z najv. računiščem z dne 9. marca 1900, dz. 48, o cenitvi dragocenosti, ki so se sodno položile v ekseku-tivnem in konkurznem postopku. J. Deloma izpremenjujč v navodilu depozitnega urada obsežene predpise o popisu in cenitvi dragocenosti, ki se sodno položijo, se glede tistih dragocenosti, katere naj izvršilni organ sodno položi v eksokutivnom postopku za zastavljene stvari po § 259 ir. ali za ročne zastave za zarubljene terjatve po § 298 ir. in kojih vrednost ni znana morda že iz prejšnjih obravnav, izdajo nastopna ukazila: 1. Ako vrednost dragocenosti, ki jih je položiti, po mnenju izvršilnega organa, očitno ne presega 1000 kron, naj izvršilni organ v svojem položnem naznanilu posamezne vrednostne predmete natančno popiše po vrsti, obliki in bistvenih znakih in jih tudi sam ceni. Pri tem je poočititi okolnost, da je popis in cenitev opravil izvršilni organ. — Ako depozitni urad glede tega popisa in cenitve nima pomislekov ali ako se pomisleki, ki so se pokazali v tem ali onem oziru, odstranijo v porazumu med depozitnim uradom in izvršilnim organom, tedaj ostane pri tej ustanovitvi, ko seje eventualno popravilo položno naznanilo. — Paket, v katerega se vložijo dragocenosti, da se shranijo, je zapečatiti tako s pečatom depozitnega urada kakor tudi s sodnim pečatom, ki ga je prinesel izvršilni organ. — Dolžniku je na voljo dano povedati svoje mnenje o vrednosti predmetov, ki se položijo, in ko se zapečatijo, pritisniti zraven svoj zasebni pečat. — Na gornji način ugotovljeno vrednost depozita je pridržati v sodnem hranilnem naročilu in jo dati za podstavo tudi odmeri hranilne pristojbine. 2. Ako pa dragocenosti, ki jih je položiti, po mnenju izvršilnega organa presegajo vrednost 1000 kron ali ako je glede tega kak dvom na strani izvršilnega organa ali depozitnega urada, in pa v primeru, da se, ako se jo vzela vrednost pod gornjo vrednostno mejo, pokaže različno mnenje med izvršilnim organom in depozitnim uradom glede popisa ali vrednostnega zneska, ki ga je vpostaviti, je odvisno od tega, ali je položbo opraviti a) v kakem posebnem civilnosodnem depozitnem uradu (na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Trstu),1) ali b) v kakem davčnem kakor sodnem depozitnem uradu. Ad a). Izvršilni organ, oziroma privzemši njega depozitni urad naj popiše in ceni dragocenost po kakem sodno zapriseženem cenilcu dragocenosti in naj da položno naznanilo v zmislu dotičnih določil v navodilu depozitnega urada podpisati in tako ovedeno cenilno vrednost je vpostaviti v račun. Ad b). Izvršilni organ naj, ako ni moči takoj privzeti sodno zdpriseženega cenilca dragocenosti, vzprejme v položno naznanilo popis dragocenosti po številu, vrsti, obliki in bistvenih znakih, in paket, v katerega se vložijo dragocenosti, da se shranijo, je zapečatiti s pečatom depozitnega urada in s sodnim pečatom, ki ga prinese izvršilni organ; vrednostnega zneska pa začasno ni vpostaviti. — Sodišče je potem dolžno poskrbeti brez odloga za to, da depozit natančno popiše in ceni sodno zaprisežen izvedenec, in ovedeno cenilno vrednost je vzprejeti v sodno hranilno naročilo. — Ako coni zlate in srebrne reči sodno zaprisežen izvedenec, povedati je vselej za namene kake dražbe tudi kovinsko vrednost (§§ 275 in 277 ir.). II. Spredaj stoječa določila se primerno uporabljajo, kadar se dragocenost sodno položi v konkurznom postopku (§ 87, odst. 3, konk. r.). § 39. V depozitni blagajni se hranijo vsi depoziti, če so v to prikladni, v posebnih paketih, zadolžnice in listine pa v ovojih. Na oboje se napiše ime sklada, oznaka depozitne glavne knjige in lista, hranilna številka in letno število hrambe.1) ^ Ta predpis je min. rp. 21. marca 1858, dz. 45 predrugačil tako, da naj se" za oskrbovance v papirnem denarju ali drobižu došla gotovina hrani skupno z denarjem enake kakovosti drugih oskrbovancev, s čimer se razveljavlja hramba pravih sodnih depozitov v posebnih ovojih. — Isti paragraf in končni stavek gorenje odredbe je min. u. Sl.febr. 1870, dz. 17. izpremenil tako, da treba v posebnih, skladih hraniti samo javne in zasebne zadolžnice, zlate in srebrne novce, dragotine in bisere, potem tiste depozite, ki jih sodišče odredi za posebno hrambo in vso kazenske depozite; gotovine v papirnem denarju ali drobižu, ki jih civilna sodišča pošljejo v depozitno uradno poslovanje, se imajo hraniti skupno tako, kakor je predpisano o gotovini, došli za posamezne oskrbovance. § 40. Ako sodišče pri kakem skladu odredi zaznambo ali predznambo, tedaj se morajo izdani nalogi dostaviti depozitnemu uradu. Depozitni urad naj le-te natanko in dobesedno vpiše v svoj poslovni zapisnik in v depozitno glavno knjigo pri dotičnem skladu. § 40. 1. Dopustna ni zaznamba: da se ne priznava ildejkomisna kakovost. 21. jun. 1870, š. 7097, Zb. 3816. — sporno zastavne pravice na depozitu. 17. dec. 1884, š. 10644, Zb. 10169. — preklicane daritve o depozitu. 31. januarja 1871, š. 888, Zb. 4041. — Zaznamba spora v dep. glavni knjigi vsled lastninsko tožbe. 24. nov. 1891, š. 13970, Zb. 13997; 28. jan. 1885, š. 513, Zb. 10404; vsled dedinske tožbe. 24. nov. 1864, š. 6262, Zb. 1964; Sodišča morajo take naloge dati jasno in določno in, ako kak sklad sestoja iz več postavkov, treba določno izraziti se, naj li zaznamba in pred-znamba veljata za vse postavke ali za katere izmed njih. Depozitni urad mora sodišče vselej obvestiti s kratkim pismenim naznanilom, da je izpolnil dani nalog. § 41. Ob izročitvenih dovolitvah naj sodišče v dotičnem nalogu določno označi predvsem predmet, ki naj se izda, in osebo, kateri ga depozitni urad izroči.1) Gotovinske zneske, ki jih je izročiti, treba pisati s črkami. Ne smejo se izdajati nikakšne takšne izročitvene dovolitve, da bi depozitni urad odločal, če so se ob izdaji stavljeni pogoji popolno izpolnili; samo tedaj, kadar so se za sprejemno listino vzvidele potrebne posebne obličnosti, se jih lahko predpiše tako, da se obličnosti navedejo popolnoma določno in nedvomno.-) ali vsled sploh kake tožbe. 19. dec. 1882, š. 14928, Zb. 9227; 6. jun. 1872, š. 5799, Zb. 41126; (7. novembra 1871, š. 12319, Zb. 6203). 2. Sodišče ne sme odreči zaznambe, ki jo je namestništvo odredilo pri skladu ustanove. 14. maja 1895, š. 5976, Not. Z. 1895/27. 3. Dopustna jo zaznamba: prodaje. 24. marca 1885, š. 3348, Zb. 10994; zastavljenja po pogodbi. 23. marca 1870, š. 8133, Zb. 3759; ponovne cesije depozita. 11. jan. 1877, š. 147, Zb. 6349; vrstni red med cesijonarji odloča prioriteta prošnje za zaznambo. 14. jun. 1871, š. 6799, Zb. 4201. § 41. Le v rednem pravnem postopku se more odločiti o izročitvi depozita nasprotni stranki. 7. sept. 1875, š. 9633, Zb. 5846 (28. decembra 1871, š. 15181, Zb. 4377). -ravnotako o enostranskem predlogu, da naj se zopet izda znesek, položen za prepirajoče se druge osebe. 27. jan. 1891, š. 774, Now. § 61. ’) V vsakem izročilnem odloku treba razen imena upravičenoa k prejemu navesti tudi njegov značaj (stan, posel) in natančen naslov (rp. 28. avg. 1903, š. 17309/3). Pooblaščencu prejemnika se smejo sodni depoziti izročiti samo tedaj, če je dotični pooblaščenec po imenu naveden že v sodnem izročilnem nalogu (rp. fin. min. 25. sept. 1901, š. 60057, uk. s. 253). 2) Postopek, če izvrševalni organ dvigne sodno položene stvari, da opravi izvršbe n a dejanja, določa u. 10. jan. 1900, uk. 1.: 1. V izročitvenem nalogu sodišča, ki sme razpolagati z depozitom (depozitno sodišče), bodi to sodišče iz-vršbeno ali pa poslujoče kakor zaprošeno sodišče, se sme odrediti, da naj se izročitev opravi izvrševalnemu organu, ki se navede kasneje, ne da bi nalog sam navel izvrševalni organ, kateremu se je poveril sprejem depozita. — V takem primeru naj vodeči ali nadzirajoči uradnik vro-čilnega in izvrsbenega oddelka izvrševalnemu organu, ki ima depozit sprejeti, izgotovi o dotičnem upravičenju izjavo, v kateri mora stati ime in priimek izvrševalnega organa, pozvanje sodnega izročilnega naloga in natančna oznaka dotičnega depozitnega sklada. Na to izjavo se mora vdariti po § 216, odst. 2. or. predpisani posebni sodni pečat. K spisom, tikajočim se hrambe depozitnega sklada naj se pridene odpravek sodnega izročilnega sklepa, ako že itak ne spada k njim. II. V nujnih primerih moro pa izvršbeno sodišče, tudi če ni ob, enem depozitno sodišče, izročitev odrediti neposrednje. Tedaj treba paziti na le-ta določila: 1. Sodni sklep, s katerim se odreja, da ima izvrševalni organ depozit sprejeti, se mora dostaviti razen udeleženim strankam tudi depozitnemu sodišču in depozitnemu uradu. Odpravek za depozitni urad naj se opečati s posebnim pečatom, predpisanim po § 216. odst. 2, or. Ta odpravek nadomešča izročilni nalog depozitnega sodišča. Ako v sodnem sklepu ni navedeno ime za sprejem depozita določenega izvršbenega organa, tedaj ima vročilni in izvrš-beni oddelek zahtevajočega sodišča postopati po odredbi točke I. odstavek 2. 2. čim se legitimovani izvrševalni organ zglasi pri depozitnem uradu, se mora likvidujoči uradnik najprej po preskušnji predloženo legitimacijske izjavo prepričati, če so sodni sklep v rokah izvrševalnega organa strinja z izročilnim nalogom, došlim depozitnemu uradu in potem likvidovati sprejemni nalog, pri čemer je ob časti tega uradovanja treba upoštevati stanje depozitnega sklada. Predstojnik depozitnega urada mora potem likvidacijo preskusiti in, ako proti izročitvi depozita ni zadržka, poslovnemu kosu pripisati svoj „videl“, na kar se izročitev opravi. — Ko bi so pa proti izročitvi pokazal kak pomislek ali, ko bi depozitno sodišče, še predno se je oglasil izvr-ševalni organ, izročitev ustavilo, tedaj mora depozitni urad o tem obvestiti izvrševalni organ, da to ustno naznani izvršbenemu sodišču ter, dav prvonavedenem primeru brez odloga da o tem objavo tudi depozitnemu sodišču; izročitev se opusti, dokler ne pride nadaljni nalog depozitnega sodišča. 3. Depozitno sodišče naj, ako neče izročitve ustaviti, pošlje odpravek sklepa, ki ga je dobilo od izvršbenega sodišča, depozitnemu uradu, ki naj opravljeno izročitev potrdi na odpravku sklepa in le-toga potem vrne depozitnemu sodišču. Depozitni urad naj, ako tak sklepni odpravek no dobi v treh dneh po tistem dnevu ko je izročil depozit, izvršeno izročitev naznani s kratkim poročilom depozitnemu sodišču. III. V vseh primerih veljajo še naslednja določila: 1. Izvrševalni organ, ki so zglasi za sprejetje depozita, potrdi sprejem v kratki obliki na sklepnem odpravku, ki se je bil dostavil depozitnemu uradu. - 2. Izročitev depozita se izvrši s tem, da se izvrševalnemu organu odvzame izdana mu sprejemna legitimacija (t. I. odst. 2) in opravljena izročitev zabeleži na sklepnem odpravku, ki je v rokah izvrševalnega organa. — 3. Zaradi hranilnine se treba ravnati po veljavnih predpisih, ter sodišče od pogajajočega upnika lahko zahteva, naj da predujem zanjo. — 4. Izročitev je opraviti brez odloga, čim se je zglasil izvrševalni organ. § 42. Izročilni nalog, na katerem mora biti podpis sodnega predstojnika in sodni pečat, se depozitnemu uradu dostavlja neposredno z depozitno nakazno knjigo, stranka pa se o dovolitvi izročitve obvešča z enakoglasnim odlokom.1) Depozitni urad naj ta nalog, čim ga sprejme, vpiše v izročitveni razpredel glavne knjige pri dotičnem skladu; dan opravljene izročitve in znesek, ki ga je iznesti v dotični stolpec, pa sme izpolniti še le ob resnični izročitvi in ko se je izročitev vpisala v dnevnik.2) ’) Po § 79 su. ima izročilne naloge na davčne in sodno depozitne urade ter kumulativne sirotinske blagajne podpisovati posamezni sodnik, ki je sklenil izročilno dovolitev, teh nalogov torej ni treba sodnemu predstojniku ne podpisavati ne vidirati (u. fin. min. 24. nov. 1899, fin. uk. 1). 2) Radi skontrovanja v prihodnje ni več izgotavljati in zbirati (u. 28. maja 1893, uk. 20; 20. febr. 1894, uk. 5; 25. jul. 1900, uk. 32. in 28. maja 1906, uk. 15) prepisov de-pozitnouradnih izročilnih nalogov. — Fin. ministrstvo je skontrujočim komisarjem velelo, da v bodoče ob kosovni ovedbi vrednostnih stvari sirotinske, oskrbovanske in depozitne imovine ugotove prirastke in odpade odzadnjo skontracije le s posameznimi preskušnjami z uporabo glavne depozitne knjige in kratkim potom vpogledanih sodnih spisov. — Predsedstva viših dež. sodišč naj skrbe, da računski oddelki viših dež. sodišč opravljajo pregled sodnih depozitnih dnevnikov vedno sproti (II. odst. u. 8. nov. 1907, uk. 26. glej I. odst. pri § 55). § 43. Ako predstojnik depozitnega urada ne pozna osebe, kateri se je izročitev dovolila, naj se po dveh njemu znanih, zaupanja vrednih sve-dokih prepriča o istosti osebe, če treba, naj se ob kakršnemkoli pomisleku zaradi večje varnosti dogovori s sodnim predstojnikom in naj ravna po njegovih naredbah. Ako se prepričanje za istost dobi na tak način, tedaj morajo privzeti svedoki v pričo predstojnika depozitnega urada dati svoj podpis na prejemno listino in pri tem izrecno potrditi, da poznajo prejemnika. § 44. Končno se sme izročitev opraviti le, če se donese in prevzame stranki izdani izvirni odlok in pa nakazana prejemna listina, kakor je predpisano (§ 41).1) *) Izgotovitev izročitve ima urad ali blagajnica zabeležiti na izvirnem izročilnem odloku, ki ga mora stranka donesti vselej. Kadar se depozit izroči, so mora pa izvirni odlok zopet vrniti stranki. — Depozitni urad, oziroma blagajnica naj torej za priloge dnevnika pridrži le sodni izročilni nalog in pobotnico stranke (min. u. 14. febr. 1901, dz. 15). — To velja tudi ob izročitvi gotovin iz skupnih sirotinskih blagajn (obj. v uk. 1902, s. 220). § 45. Ako depozitni urad ob izročevanju natanko izpolnjuje te predpise, tedaj niti uradniki depozitnega urada niti država ne jamčijo za škodo iz tega uradovanja. § 46. Na tiste listine, ki so se ob položbi označile s položnim pečatilom, naj se ob izročitvi pritisne izročilno pečatilo v črni barvi. To pečatilo imej besede: »Izročil depozitni urad N. N.« Ta pristavek sicer ne nadomešča iz-kazil, ki so sicer potrebna za razpolaganje s to listino.1) Posebna dolžnost predstojnika depozitnemu uradu je, da i izročilno pečatilo i depozitnouradni pečat hrani vedno sam. i) Pečatenje rečenih listin z izročilnim pečatilom se je omejilo le na vrednotnice in listine, ki so že opečatene s položbenim pečatilom (min. u. 24. maja 1886, dz. 82). Ta opust velja za vsakršne vrednotnice in listine, tudi za vložne knjižice hranilnic (u. 28. marca 1889, š. 3461, uk. 17). § 47. Pošiljatev depozita po pošti, ki jo odredi sodišče, ima oskrbeti depozitni urad. Depozitni urad dobi v to svrho po sodni depozitni nakazni knjigi na to glaseči se sodni izročilni nalog, v čisto prepisani dopis s prilogami in njegov osnutek (koncept). Depozitni urad potrdi v depozitni nakazni knjigi sprejem navedenih poslovnih kosov, opravi izročitev z vpisom v dnevnik in depozitno glavno knjigo ter napiše na koncept izdajalni člen svojega dnevnika, na kar naj se koncept kratkim potom zopet vrne sodišču. Depozitni urad ima oddajo depozita na pošto kriti s poštnim oddajnim recepisom ter le-tega pridejati za prilogo svojemu dnevniku.1) ') Ako kako sodišče denarno ali vrednostno p oš i 1 j at e v odpravi drugemu sodišču, tedaj obvesti odpošiljajoči depozitni urad oni depozitni urad, ki se nahaja v kraju tistega sodišča, kateremu se je pošiljka odposlala, obenem z odpravkom avize (na tiskanici). Depozitni urad sprejemnega kraja mora po sprejemu pošiljke postaviti na avizo člen dnevnika, pod katerim se je pošiljka dejala med prejemke in avizo vrniti prvoome-njenemu depozitnemu uradu ali pa ta urad obvestiti o morebitnih ovirah. Vrnjeni avizo je imeti za prilogo dnevnika. Kadar se pošiljke odpravijo sodnim oblastvom v inozemstvu, ali ob pošiljkah, ki se izredno odpravijo zasebnikom, občinam ali sploh ob primerih, v katerih ni mogoča inkontracija pri knjigovodstvu, morajo sodišča depozitnemu uradu v izkaz dnevnika dati vidimirane prepise došlih sprejemnih potrdilnic (min. u. 23. sept. 1858, dz. 160). Kadar naj sodišče odredi odposlatev gotovine iz skupne sirotinske blagajne drugemu sodišču in če je gotovina namenjena, da jo sprejemno sodišče sprejme k. denarni knjigi, k uradnemu pavšalu ali k računu kazenskih troskov, tedaj naj sodišče, ki je odredilo odposlatev, to okolnost izrecno opomni v izročilnem nalogu ter naj odredi, da pošiljka dobi katero v § 12, odst. 2. min. u. od 15. marca 1898, dz. 55. omenjenih oznak („denarne knjige“, „v kazenskih stvareh“, „Ne namenjeno depozitnouradnim ali sirotinskouradnim obračunom.“) Pripalo hranilnino treba tedaj po zraislu določil § 11, odst. 3. min. u. 13. jan. 1900, dz. 6. odsneti ob odpo-slatvi gotovinskega depozita. V takih primerih naj odpošiljajoči depozitni, oziroma sirotinski urad avizo, predpisan v št. 1. min. u. od 23. sept. 1868, dz. 160, adresujo neposredno sodišču, kateremu se pošiljka odpravi; sodišče pa naj po sprejeti pošiljki na avizi potrdi sprejem z navedbo poračunskih podatkov in uradnim pečatom ter avizo pošlje depozitnemu ozir. sirotinskemu uradu, ki je bil doposlal gotovino (u. 17. jan. 1901, uk. 6). § 48. Sodišče sme zakonitim zastopnikom oskrbovancev ali drugim upravičenim prejemnikom za prejemanje manjših obrestnih zneskov v gotovini ali zapalih kuponov izdajati izkazne (legitimacijske) odloke (kakor se nazivajo), s katerimi dobe pooblaščenje za njih občasne sprejeme. Ti odloki se jim smejo pustiti v rokah in izkazati se morajo z njimi v izvirniku le ob vsako-časnih prejemkih v depozitnem uradu s tem, da do-neso potrebno sprejemno potrdilo. Depozitni urad mora ob takih primerih v sodnem nalogu, ki se izda v taki obliki, kakor izročitvena dovolitev (§ 42), za to potrebno napotilo dobiti s pristavkom, da ta nalog pravilno zabeleži pri dotičnem skladu. Ta nalog velja tako dolgo, dokler ga sodišče ne prekliče ali ne predrugači.1) ') Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v po-razumu z najvišim računiščem 12. nov. 1900. dz. 194. o obdobnem izročevanju kuponov depozitnega urad a. Deloma izpremenjujoč § 48 min. ukaza od 16. nov. 1860. 1. (dz. 448) se ukazuje: I. Obrestni in dividendni kuponi kake sodne depozitne mase se lahko na podstavi sodnega naloga obdobno izročajo tako, da se poleg morda že dospelih izročijo hkratu tudi tisti kuponi, kojih dospelost nastane vsakikrat v naslednjem letu. Za določitev teh letnih dob jo merodajen datum sodnega izročilnega naloga (izkaznega odloka). — Dodelitev takega izkaza pa se dopušča samo z naslednjimi uvoti: 1. piri depozitnih masah nedoletnikov in oskrbovancev tedaj, kadar je po imovinskih razmerah oskrbovanca korist enkratnega vzdiga imenovanja vrednega pomena, kadar vsota kuponskih zneskov, ki jih je izplačati, no presega posebno potrebovanih denarnih sredstev, kadar so ni bati nevarnosti dokazovanja pravic tretjih oseb, in kadar glede pravne shrambe kuponov in njih zakonito porabe po lastnostih in razmerah pirevzemnika ni pomisleka; — 2. pri drugih depozitnih masah potem, kadar so vse udeleženo ali za razpolaganje upravičene stranke z izkazom zadovoljne in se ni bati nevarnosti za dokazovanje pravic tretjih oseb. 11. Izročilni nalog jo v depozitni glavni knjigi natančno zapisati. Stranka mora izdatek naročila, ki se ji je dostavil, ob vsakokratnem vzdigovanju v depozitnem uradu, izkazavši potrebno potrdilo prejema, predložiti in depozitni urad ga odvzame še le, ko mino veljavnost izkaza. Spredaj stoječa določila veljajo tudi na davčnih kakor sodnih depozitnih uradih izven ozemlja, za katero volja ministrski ukaz z dne 16. novembra 1850, dz. 448 in pa na posebnih civilnih sodnih depozitnih uradih. O dviganju obresti iz hranilniČnih vlog pu-pilov in vinkulaciji dotičnih hranilniških knjižic glej u. 24. februarja 1882, š. 19545 in 16. junija 1895, š. 12290, uk. 13. pod opomnjo 4) § 194 zapuščinskega patenta v П. delu te.knjige. § 49. Sodišče ima dolžnost, da ob vseh svojih rešitvah, ki zahtevajo popolno poznanje kakega depozitnega sklada, to znanje dobi z vpogledom v depozitno glavno knjigo, če ni pri roki ob podanem predlogu sestavljen izpis iz depozitne knjige. Depozitni urad mora ta vpogled dopustiti voljno in brez odloga ali pa na zahtevanje do- neseni izpisek depozitne knjige z vsebino depozitne glavne knjige primerjati in potrditi, koliko se še vjema s knjižnim stanjem sklada ali kolika sprememba je med tem nastala.1) Sodišča so posebno obvezana, da vložne številke vseh došlih predlogov za predznambo, prepoved, rubež, prisodbo, pripis, izročitev in enako, ki se tičejo kake sodne položbe, precej ko so se vpisale v vložnem zapisniku, naznanijo depozitnemu uradu z nalogom, da jih s pristavkom: »Predlog za predznambo, prepoved, rubež itd.« zaznamuje v depozitni glavni knjigi pri do-tičnem skladu. Te zaznambe se izbrišejo uradoma, ko so se dovolile in vpisale po § 40. ') Sodišče se mora ob rešitvah natanko poučiti iz sodnih spisov in sirolinske knjige (u. 29. jan. 1896, š.,1984, uk. 4). § 50. Ko bi depozitni urad ob izvedbi sodnega naloga ali še pred njo dobil kak zadržek ali opazil kako napako, tedaj naj z izvedbo prestane, prijavi to ob enem in najkrajšim potom sodišču in počaka od tega nadaljnega napotila. § 51. Depozitni urad naj vsakomur na ustno ali pismeno zahtevo izroči o svojem uradnem odpravku depozitnoknjižni izpisek, v katerem pa je navadno treba navesti le ob njegovem odpravku obstoječe depozite ter še vpisane zaznambe in predznambe, kakor so v depozitni glavni knjigi. Strankam pa je na voljo, da zahtevajo o kakem skladu tudi popolen izpisek iz depozitne glavne knjige, v kateri se morajo tedaj sprejeti vse zvršivše se položbe, izročbe, zaznambe in predznambe in izbrisbe. Izpisi o posameznih postavkih kakega sklada se ne smejo izdajati. O depozitnoknjižnih izpiskih, ki so jih stranke naročile in dobile in pa o kolkih, za to vloženih in porabljenih, vodi depozitni urad posebni zaznamek po obrazcu L. § 52. Stranka, ki želi prepis kake v depozitnem uradu ležeče listine, mora zanj prositi pri sodišču. Depozitni urad brez sodnega naloga ne sme dati prepisa in celo vpogled v listino sme razen sodišču, ki je za vpogled v depozitnem uradu upravičeno zmeraj, dovoliti le onemu, ki se izkaže, da je njen vložnik. § 53. Posebni zakon ') določi, kedaj treba ob izročitvah državnemu zakladu plačati kako pristojbino in če depozitni urad izročbe ne sme opraviti, predno se ta pristojbina ni plačala ali založila. ') Glej dotični cos. patent od 26. jan. 1853, dz. 18 v dodatku. § 54. Skontracije ') in likvidacije depozitnih blagajn opravlja finančno oblastvo, toda tudi sodišče ima dolžnost, da ob podanih pomislekih finančno oblastvo opozori takoj, da potrebno ukrene, kar treba za neoodložno skontracijo. ■) 1. Stanje sirotinske, varovanske in sodnodopo-zitne imovine treba ovedeti ob vsaki skontraciji s sklepom dnevnikov, ob prepodajah urada, ob skontraeijah, vršečih se zaradi osumljenih neredov in vsaj enkrat v lotu ob skontraciji iznenada, pa s sklepom dnevnikov in s sklepom posameznih kont glavne knjige. V zadnjonavedenih primerih treba to stanje izkazati v posebnem izvidu po predpisanem obrazcu A. — O skupnem uspehu teh sklepov se sestavi likvidacijski izkaz po obrazcu B. — Te posebno ovodbe smo opraviti sicer vsak skontrujoči komisar, nego posebno finančno okrajno oblastvo ima skrbeti, da se izvede tekom enega leta. 2. Pravilno naj se ob vsaki skontraciji dobi prepričanje, da na mestu niso samo imovine, temuč tudi vse zadolžnice, zasebne zadolžnice itd. — Pregled na slepo naj se vrši le izredno. — Ob posebnem ovedovanju vpisanem pod 1. se mora vselej ugotoviti pravo blagajniško stanje s preštetjem gotovin, z ovedonjem stanja obligacij, zasebnih zadolžnic itd. po kosih, končno o pravih sodnih depozitih s tem, da se vsebina pregleda v vsakem posameznem paketu. — Končno se odreja, da naj skontrujoči komisarji, predno izvedejo skontracijo, vselej vpo-gledajo v izkazila posameznih stranok (izkazilne sklepe, vpisne knjižico itd.) in morda tudi v posamezno sodno spise ter naj ob skontraciji napravijo dotična primerjanja. V poročilu o skontraciji naj se omenijo dotične odredbe (fin. min. u. 21. marca 18Г>8, š. 22460, objavljen z u. 31. marca 1868, š. 6189.). Zaradi ovedbe o stanju sodne depozitne imovine ob prepodajah uradov pri davčnih uradih je lin. min. v soglasju s prav. min. in najvišim računiščem odredilo tako: Ker so se s tuk. razpisom od 8. dec. 1876, š. 30851 uvedli podrobni (detajlni) izkazi.......in ker mora davčni urad po gorenjem razpisu depozitno glavno knjigo skleniti koncem vsakega leta, skontrujoči komisar pa vsako tretjo leto ob nenadni skontraciji, zato z rp. fin. min. od 21. marca 1858, š. 22450 odrejeni sklep posameznih kont glavno knjige ob skontraciji davčnih uradov prilikom uradnih prepodaj ni več potreben in naj se v prihodnje opusti. — Za skontracijo zaradi osumljenega nereda pa v dosedanjih določilih ni nikako premembe. Olajšava, dovoljena z rp. fin. min. od 8. febr. 1863, š. 65795 in 8. dec. 1875, š. 30851, po katerih se ima ovedba in izkaz po kosih pri zasebnih zadolžnicah opustiti ob skontracijah, ki se no vrše zaradi prepodaj urada in zaradi osumljenih neredov in ker še ima tedaj vršiti pregled teh listin le na slepo, po kosih pa le ob ovedbah skontrujočih komisarjev vsako tretje loto, so razteguje tudi na skontracijo zaradi takih prepodaj urada, ki se ne vršo ob stalni menji uradnikov, temuč le ob nastopu kratkega dopusta ali ob obolenju enega izmed obeh viših uradnikov. — Davčni uradi imajo aicer v navedene svrhe o zasebnih zadolžnicah voditi slične podrobne izkaze kakor v drugih depozitnih stvareh (rp. lin. min. 21. nov. 1881 š. 24424, obj. z rp. 20. aprila 1882, š. 19045 ex 1881). — Glej op. 2) pri § 42. § 55. Dolžnost sodnega predstojnika je, da si da vsaj enkrat vsak teden predložiti dnevnike depozitnega urada,1) da jih primerja s svojo na-kazilno knjigo depozitov, da ima medsobne po-zvanice vedno v soglasju, tiste pa, ki se ne dajo vpisati takoj, da jih vpiše naknadno ter, da vi-dira dnevnike po izkazani pravilnosti. Sodni predstojnik naj dalje nekolikrat v letu nenadno in natanko preskusi stanje posameznih skladov i v knjigovodstvu i v hrambi k skladom spadajočih predmetov ter naj izvid prijavi finančnemu oblastvu, ki je nadrejeno depozitnemu uradu.-) 1) Sodni predstojnik ima depozitno dnevnike pregledovati in pa posamezne depozitne sklade preskušati samo v davčnih prostorih (rp. 4. avg. 1874, š. 9G08). — U. 25. jan. 1907, uk. 2.: Preminjajoč u. prav. min. od 2. sept. 188fi, uk. 41. in od 22. okt. 1904, uk. 17. se odreja: V prihodnje naj so izvidi, ki jih sodni predstojniki sestavljajo ob občasnili revizijah davčnih kakor depozitnih uradov o preskušnji posameznih depozitnih skladov, hranijo pri dotičnih sodiščih kjer je sedež davčnega urada, da jih uporablja skontrujoči komisar. Zato tudi odpade zaznamek o revizijskih izvidih, ki so ga vodili predsedniki zbornih sodišč. — Sodišče naj predloži revizijski izvid nadrejenemu predsedništvu deželnega ali okrožnega sodišča samo tedaj, kadar je opazilo nerednost v depozitnouradni hrambi. Po končanem dotičnom razpravljanju naj se izvid vrne sodišču. Revizijski izvidi naj se pri sodišču hranijo skupno v zavoju ter o njih naj se vodi zaznamek po obrazcu, pridejanom v dodatku. — Skontrujočim komisarjem jo finančno ministrstvo velelo, da naj za bodoče v revizijske izvide vpo-gledavajo samo takrat, kadar je to želeti v informacijo (pouk). Skontrujoči komisarji morajo po gotovem vpogledu revizijske izvide vrniti sodišču (besedilo vsled u. 8. nov. 1897, uk. 26. odst. I.). — Vizitatorji (pregledniki) naj se ob pregledovanju sodišč prepričajo z vpogledom v revizijske izvide in zaznamkov o njih, da li so sodni predstojniki pravilno vršili svojo po navodilih predpisano dolžnost o občasnih revizijah davčnih kakor depozitnih uradov. Dotične opazke naj se opomnijo v vizitacijskem zapisniku pri t. št. 179. 2) Tretji oddelek (§§ 56—73) tega ukaza obsega predpise, kako je upravljati imovino v skupnih sirotinskih blagajnicah. a) Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu z najvišim računiščem z dne 13. januarja 1900. dz. 6., o oskrbovanju depozitnouradnih denarnih pro-metov po davčnih uradih (finančnih blagajnicah). § 1. Davčni uradi kakor sodni depozitni uradi v Pelznju, Libercu, Zadru, Levovu, Krakovu, Tarnopolu, Linču, Salcburgu, Celovcu, Ljubljani, Cernovcih, Brnu, Opavi, Insbruku, Tridentu", Feldkirchu in Gorici so poklicani po naročilu sodišč svojega kraja, in pa tudi na zaprosilo drugih sodišč oskrbovati v svojem kraju naslednja opravila: I. Nakup in prodajo, odkup in izmeno državnih zadolžnic, zastavnih listov, delnic in drugih vrednotnic, ki so v javnem pronjetu; odkup obrestnih in dividendnih kuponov, in pa nabavo novih kuponskih pol; vplačila na ne polno plačane vrednotnice; izvrševanje z vrednotnicami morda združeno dobavne pravice do novih papirjev; predložbo vrednotnic v kolkovanje. II. Denarne vloge, obrestne pripise, pobiranje denarja in s tem zvezane odpovedi, in pa zaveze (vinkula-cije) v hranilnicah in drugih kreditnih zavodih. § 2. V § 1 pod I omenjene posle naj spredaj označeni davčni uradi opravljajo navadno po menjalnicah. — Pravosodno ministrstvo si pridržuje v ta namen skleniti posebne dogovore z menjalnicami. — Kolikor niso skle- njeni taki dogovori, naj glede denarnih prometov, ki jih je opraviti v kaki menjalnici, velja za pravilo, da naj davčni urad odda kupno ceno, oziroma predmet prodajo ali izmene še-le, ko je prevzel protivrednost ali kako drugo varščino. Ako vrednotnice, ki jih potrebuje davčni urad, niso takoj pripravljene, je nakup samo naročiti, in še-le ko dojdejo zahtevane stvari, izvršiti denarni promet. — V § 1 pod II omenjena opravila pa naj omenjeni davčni uradi neposredno oskrbujejo. § 3. Druge nego v § 1 označeno davčne kakor sodne depozitne urade, potem finančne in sodne depozitne blagajnice na Dunaju lahko k naslednjim opravilom v bla-gajnicah, ki so v njihovem kraju, privzamejo nadrejena sodišča kakor tudi druga sodišča: za denarne vloge na hranilnične in druge vložne knjižice, ki naj se sodno položijo; — za dodatne vloge na že položene blagajnične ali druge vložne knjižice; — za vzdigovanje glavničnih zneskov ali obresti od takili vložnih knjižic in pa za odpovedi, ki so s tem v zvezi; — za oskrbovanje obrestnih pripisov v blagajničnih in drugih vložnih knjižicah, potem od zavez in razvez (vin-kulacij in devinkulacij). § 4. Vsak denarni promet je, ko dojde naročilo ali zaprosilo sodišča davčnemu uradu, v beležni knjigi posebno zapisati in ves pri tem rabljeni postopek natančno imeti v razvidnosti. — Beležno knjigo o denarnem prometu, ki so ga davčnemu uradu naročila opraviti sodišča njegovega kraja, naj pišejo v § 1 imenovani davčni uradi po obrazcu 1, vsi drugi davčni uradi pa po obrazcu 2. — Za denarni promet, za čigar opravilo prosijo davčni urad sodišča izven njegovega kraja, naj v vseh davčnih uradih služi beležna knjiga po obrazcu 8. — V opombenem razpredolku teh beležnih knjig je po-očititi kake posebne prigodke, ki se pokažejo ob oskrbi denarnega prometa. § 5. Nabavo novih obrestnih ali dividendnih kuponov k vrednotnicam, položenim v uradu, naj tisti uradi, v kojih kraju so blagajnice, poklicane za izdajo novih kuponskih pol, oskrbujejo tudi brez sodnega naročila na zaprosilo stranke, ki je upravičena za prejem kuponov. Istotako so davčni uradi pooblaščeni na zaprosilo stranke, ali ako zapazijo, da je stranka to opustila, uradoma oskrbeti, da se vzdignejo nove kuponske pole k državnim zadolžnicam, ki so v njihovi depozitnouradni hranitvi, in pa od sodišča dovoljeni prepis, zavezo in razvezo položenih državnih kreditnih vrednotnic v neposrednem prometu z blagajnico državnih dolgov na Dunaju. — To nabavo kuponov je imeti s posebnim zapisom po obrazcu 4. v razvidnosti in izvršiti jo je v depozitnem dnevniku in v depozitni glavni knjigi, ne da bi bilo za to treba kakega sodnega naročila. V ta zapis je prevzeti tudi provzročeno prepise, zaveze in razveze državnih vrednotnic. § 6. Za izvršilni organ za neposredno opravljanje prometnih poslov, ki jih je oskrbeti v kraju davčnega urada izven uradnega prostora, to je za prenos prodajnih stvari v kreditni zavod in za prenos protivrednosti nazaj, se postavi uradnik davčnega urada. Postavi ga načelnik davčnega urada z odobrilom deželnega finančnega obla-stva, in postavljenega uradnika je po imenu naznaniti kreditnim zavodom, ki pridejo v poštev. — Ako vrednost prodajnega predmeta presega znesek 100 kron, naj izvršilnega organa po zunanjih opravilih spremlja kak sluga davčnega urada. § 7. V izvršitev prometnega opravila odposlanemu uradniku davčnega urada jo dotični vrednostni predmet izročiti v navzočnosti dveh blagajničnih uradnikov, ali, kjer sta samo dva uradnika, v navzočnosti drugega blagajniškega uradnika proti potrdilu prejema v razpredelku dotičnoga zapisa, določenem za to. — Odposlanec naj posel oskrbi brez odloga in naj se oddajaje nove vrednostne predmete izkaže z računi, zadevajočimi porabo njemu izročeno vrednostne stvari, in z drugimi izkazi, katere naj poprej označena blagajnična uradnika preskusita po številkah in pa tudi glede vrednostnega postavka. — Da je pravilno opravljeno, naj izvršilnemu organu omenjena blagajniška uradnika posebno potrdita. Potem je izvršitev zapisati v dotičnem zapisu in eventualno dokončno zapisati v dnevnik po § 9, odstavku 2. — V tistih primerih, v katerih se izvršilnemu organu izročena prometna opravila ne morejo opraviti tisti dan, naj izvršilni organ potrdilo, (začasnico, povratnico, recepis i. e.), ki ga je dobil za vpoloženi prometni predmet od dotične blagaj nične likvidature, še tisti dan položi v depozitni blagajnici davčnega urada. — Ako jo v namen prodajno uprave morda treba kake vrednosti pošiljati, naj se pošiljajo z varnostnimi naredbami, ukazanimi v občnih blagajničnih predpisih, in do končnega obračuna velja poštni sprejemni list za blagajnični izkaz. Vzdignjeno novce in druge vrednotne stvari naj izvršilni organ vselej še tisti dan, ko jih je vzdignil, izroči depozitni blagajnici davčnega urada. — Ako se prodajno opravilo no roalizuje in ako se tudi ne more položiti prejemno potrdilo v zmislu četrtega odstavka, so mora prodajni predmet prinesti nazaj v depozitno blagajnico in ta okolnost poočititi v depozitnem dnevniku ali, ako gre za prodajna opravila za kako tuje sodišče, v opombenem razprodelku beležne knjige po obrazcu 3. § 8. Oba višja uradnika davčnega urada sta dolžna ob svoji odgovornosti natančno nadzorovati pravočasno izvršitev uradu naročenih prodajnih opravil in nabav kuponov, ki naj jih opravi, in pa vnovično položbo iz prodajnih opravil. § 9. Za nadrejeno sodišče oskrbljena prodajna opravila je zapisati v depozitnem dnevniku in v glavni knjigi in pa v podrobnih izkazih. — Ivršilnemu organu izročeni vrednostni predmet jo v depozitnem dnevniku najprej intra marginem zapisati med izdatke. Dokončno so ta izdatek obračuni, ko dojde protivrednost, hkratu se vpiše v dnevnik, da sc jo protivrednost prejela in priloži dotične blagajnične izkaze. — Ako pa naj davčni urad, da opravi prodajne posle, pošlje vrednostno predmete kakemu drugemu davčnemu uradu, ki ga je za to zaprosilo nadrejeno sodišče, se mora poslani vrednostni predmet v depozitnem dnevniku takoj dokončno zapisati med izdatke in ta izdatek izkazati s poštno prejemnico. Ako mora priti protivrednost, naj se, ko dojde, v depozitnem dnevniku zapiše med prejemke, sklicevaje se na prejšnjo številko izdatka. — Prodajna opravila, ki jih je oskrbeti na zaprosilo kakega ne nadrejenega sodišča, se vpišejo samo v beležim knjigo obrazec 3. § 10. Davčni urad naj o izvršilo vsakega prodajnega opravila sodišču, ki ga je zaprosilo za izvršitev, obširno poroča, priloživši račune in drugačne izkaze. So- dilče pa naj davčnemu uradu potrdi, da so došle iz prodajnega opravila izvirajoče protivrednosti nazaj, ako ni šlo za kako naročilo nadrejenega sodišča. § 11. Ako naj kak sodni depozit (ukaz finančnega ministrstva 16. nov. 1894. [uk. f. m. št. 46]; ukaz pravosodnega ministrstva 20. dec. 1894. [uk. pr. m. št. 1 1. 1895]) po komisiji izroči dotičnemu sodišču ne podrejen davčni kakor sodni depozitni urad, naj sodišče, ki dovoli izročitev, svoje zaprosilo, da se opravi ta izročitev, pošlje kakor pri kakem prodajnem opravilu neposredno davčnemu kakor sodnemu depozitnemu uradu, ne da bi se zahtevalo posredovanje sodišča, kateremu je podrejen davčni kakor sodni depozitni urad. Sodišče, ki odredi uradno opravilo, je dolžno obvestiti stranko, da je odredilo poslati depozit v izročitev. — Izvršitev izročitve po komisiji se v zaprošenem davčnem uradu zapiše razen v zapisu obrazec 3 tudi v depozitnem dnevniku, in davčni urad naj o izvršitvi poroča sodišču, ki ga jo zaprosilo za izročitev. — Ako je depozit, ki ga je izročiti po komisiji, v gotovini, odbiti je od njega hranilno pristojbino, ko se pošlje depozit zaprošenemu davčnemu uradu. Izročitev depozita v gotovini, ki ne presega zneska 1000 kron, lahko davčni urad, bodisi da gre za komisijsko izročitev ali ne, pro-vzroči s poštno nakaznico, ako stranka, ki ima pravico do prejema, v ta namen predloži izročilne izkaze (izročilno potrdilo, izročilni odlok).1) § 12. V sodnih naročilih je prodajne posle, ki jih je opraviti, in kake posebne načine izvršitve določno povedati in dotične vrednostne predmete natančno označiti. — Vj naročilom, da se opravijo prodajni posli, sme sodišče spojiti samo take odredbe, po katerih naj, ko se je opravilo izvršilo, nastopi sodna položba ali takojšnja izročitev prometnih predmetov ali doseženih protivrednosti. — Izdajo naročil za obdobno opravljanje določnih prodajnih ]) V takih primerih ni treba posebnega sodnega naloga, glasečega se na izročitev po takem načinu; niti ni treba, da bi prejemnico v takih primerih sopodpisala 2 svedoka v zmislu § 48. (instrukcije od 16. nov. 1850, dz. 448) (obj. v uk. 1901 s. 80 in 81.). Določila tega § za zneske ne nad 40 K deloma izprominja min. u. 10. avg. 1908, dz. 177., ki je natisnjen niže v knjigi. poslov je kolikor moči omejiti, in taka naročila naj davčni uradi izvršujejo še-le na vsakokratno zglasilo udeležene stranke, ali ako ima izvršitev za pogoj, da se poprej položi kak vrednostni predmet, potem, ko se je položil.1) § 13. Načelniku sodišča po § 30 ministr. ukaza 15. marca 1898. dz. št. 55 naložena nadzorovalna dolžnost se razširja tudi na prometna opravila, ki jih je opravljati za dotično sodišče. Zlasti naj načelnik sodišča s slučajnimi poskusi neposredno vpogledavši v blagajnične in drugačne vložne knjižice, ki pridejo v prodajno upravo, preskušuje, ali njih stan natančno soglaša z zapisi depozitnega urada. Ako se ne najde nikak pogrešek, naj načelnik sodišča podpiše zapise obrazec 1, oziroma 2 in 4 in pove dan in mesec. — Ko so pregledujejo davčni uradi, je vselej skrbno preskusiti tudi njihovo oskrbovanje prodajnih opravil depozitnega urada in pisanje zadevnih be-ležnih knjig. § 14. Ta ukaz stopi 1. dne februarja 1900 v veljavo. Rcalizovanje sodno položenih hranilnič- n i h in drugih vložnih k n j i fr. T_Ako treba v odpravo depotnega interesenta napraviti prometni posel, posebno, ako treba unovčiti (realizovati) položeno vložno knjižico, tedaj se morajo sodišča v zmislu min. u. od 13. jan. 1900, dz. 6 v to vedno posluževati davčnih in depozitnih uradov (finančnih in sodnih depozitnih blagajn), ki imajo po končanem prometu izročitev opraviti po sodnem nalogu. — Če je radi sedeža dotičnoga kreditnega zavoda (hranilnice) za oskrbo takšnih prometnih poslov uporabiti kak drug kakor podrejeni davčni urad (finančno blagajno), je skrb sodišča, da dotično zaprosilo upravi na dotični davčni Urad (finančno blagajno). II. V zmislu § 12. odst. 2. min. uk. 13. jan. 1900 ni moči naloga za izročitev prometnega predmeta zediniti z nalogom za sprejem ali takojšnjo izročitev protivrednosti v enem sklepu samo ob naložitvi gotovin v hranilnici (obj. na s. 240, uk. 1900, zadnji odst.), temuč tudi v drugih primerih § 3. tega ukaza; posebnega prejemnega naloga ni treba niti tedaj, če se vložna knjižica, ki se ima zopet ') Glej u. fin. min. od 14. sept. 1900, š. 45453 pri § 33 min. u. od 16. nov. 1850, dz. 448. položiti, vsled opravljenega obrestnega pripisa glasi na viši znesek, kakor tisti, ki bi odgovarjal prejemnemu nalogu, prvotno zedinonemu z izročitvenim nalogom. Da bi se računskim oddelkom viših dež, sodišč tudi v takih primerih omogočila preskušnja prejemnoga postavka po visokosti zneska, so se davčni uradi (finančne blag.) napotili, da naj ob zopetni položitvi hranilnih knjižic poočitijo morebitni obrestni pripis v tekstnem razpredelu sodnega depozitnega dnevnika (iz u.4. marca 1902, uk. lOf. b) Ukaz ministrov za prav., fin. in trg. v pora-zumu z najvišim računiščem z dne 19. dec. 1907, dz. 271., o izročevanju vrednostnih pošiljatev, ki prihajajo za sodišča po pošti. Kako se hodi po vrednostne pošiljatve in naznanila, ki jih je izročati sodiščem. § 1. Ako se zaradi velike oddaljenosti sodišča od poštnega urada ne ukaže za posamezne kraje vročevanje po pošti po občih poštnih predpisih, morajo organi sodišča hoditi po zaprte vrednostne pošiljatve in naznanila (spremnice, obvestilnieo in izročilnice) o vrednostnih pošiljatvah, ki prihajajo po pošti za sodišče in ki jih je vsled njihovega oznamenila: „Denarna knjiga“ ali „V kazenskih stvareh“ ali „Ni določeno za upravo depozitnega ali siro-tinskega urada“ izročati sodišču, ter po poštno in plačilne nakaznice, ki prihajajo za sodišče. Pri tem se jo držati nastopnega ravnanja: Sodni sluga (§ B3 or.), kateremu je poverjeno hoditi na pošto in čigar ime je naznaniti poštnemu uradu, mora prevzeti naznanila (spremnice, obvestilnice in izročilnice) ter poštne in plačilne nakaznice s poštno izročilno knjigo (razpredelek 7) in jih oddati uradniku, ki je upravičen za kvitiranje pošiljatev (§ G8 or.), da jih podpiše. Na podstavi podpisanih naznanil in nakaznic mora iti po pakete in vrednostne pošiljatve in po denarne zneske k poštnim in plačilnim nakaznicam, ki jih dobi sodišče, do zneska 1000 K sodni sluga, po vrednostne pošiljatve in denarne zneske v višem znesku pa pisarniški uradnik sodišča, ki ga spremlja sodni sluga. Prevzemajoči sluga ali uradnik mora pri zaprtih vrednostnih pošiljatvah skrbno preiskati stanje ovitka in pečatov in, če se opazi kaka poškodba, zahtevati od poštnega urada, da se pošiljatev, preden jo prevzame, še enkrat tehta ter da se odpre in vsebina prešteje. Pod kontrolnim pečatom poštnega urada (odprto) oddano denarno pismo je treba takoj v navzočnosti izročujočega poštnega organa odpreti in preskusiti glede pravilnosti vsebine. Zaprto prevzete pošiljatve je treba nemudoma izročiti uradniku, ki jo upravičen sprejemati jih. Ta uradnik mora pošiljatve odpreti, njihovo vsebino preskusiti glede njene pravilnosti, in ako se pokaže kak spodtikljaj, ga takoj naznaniti načelniku sodišča, da ukrene nadaljne odredbe. Kako se hodi po vrednostne pošiljatve in naznanila, ki jih je izročati depozitnim uradom civilnih sodišč in davčnim uradom kakor sodnim depozitnim uradom in skupnim sirotinskim blagajnicam. § 2. Ako se zaradi velike oddaljenosti depozitnega urada civilnega sodišča ali davčnega kakor sodnega depozitnega urada od poštnega urada ne ukaže za posamezne kraje vročevanje po pošti po občih poštnih predpisih, morajo organi depozitnega urada ali davčnega urada hoditi po zaprte vrednostne pošiljatve in naznanila o vrednostnih pošiljatvah (spremnice, obvestilnice in izročilnice), ki prihajajo za sodišče po pošti in ki jih je izročati depozitnemu uradu in skupni sirotinski blagajnici. Po naznanila hodi sluga depozitnega urada ali davčnega urada, čigar ime je treba naznaniti poštnemu uradu. Pri tem treba ravnati po § 14, odst. 4 ministrstve-nega ukaza z dne 15. marca 1898. dz. 55. Prevzeta naznanila se vpisujejo v zabeležek, s katerim se hodi na pošto, in po avizirane vrednostne pošiljatve in denarne zneske k poštnim in plačilnim nakaznicam, ki jih pobere depozitni urad civilnega sodišča (davčni urad, finančna blagajnica), se hodi na pošto po obstoječih pred- piših za davčne urade (finančne blagajnice) kakor sodne depozitne urade ali sirotinske blagajnice, § 15 min. u. z dne 16. marca 1898. dz. 55 za depozitne urade civilnih sodišč Dunaj, Praga, Gradec, Trst § 4 min. u. z dne 1. maja 1903. dz. 104; za depozitni urad civilnega sodišča Brno § 41 min. u. z dne 1. maja 1903. dz. 105; za depozitni urad civilnega sodišča Levov § 41 min. u. z dno 8. maja 1905. dz. 75. § 3. Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1908. 1. c) Ukaz prav. in fin. ministrstva v porazumu z naj v. računiščem z dne 13. jan. 1908. dz. 14., o oprostitvi stranek od plačevanja manipulacijskih pristojbin in stroškov tiskovin, ki se podajajo v nakaznem prometu poštnega hranilničnega urada s sodišči in depozitnimi uradi civilnih sodišč. Zaradi dogovora, sklenjenega med ministrstvoma za finance in pravosodje, niso stranke več dolžne plačevati manipulacijske pristojbine (vplačilne in izplačilne stroške in troske tiskovin v nakaznem (čekovnem in klirinškem) prometu poštnega hranilničnega urada s pravosodnimi oblastvi (sodišči in depozitnimi uradi civilnih sodišč). Vsi predpisi, ki nasprotujejo temu zaukazu, izgubo torej moč z dnem razglasitve tega ukaza in sicer: a) v § 102 (z u. prav. min. z dne 5. maja 1897. dz. 112 izdanega) opravilnega reda za sodišča prve in druge stopinje, b) v §§ 17, 19, 20, 26 in 27 za področje depozitnih uradov civ. sodišč na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Trstu izdanega min. u. z dne 1. maja 1903. dz. 104, c) v §§ 12, 55, 56, 80, 81, 135 in 136 z min. u. z dne I. maja 1903. dz. 105 razglašenega navodila za depozitni urad civilnega sodišča v Brnu, d) v točki 5 min. u. z dne 1. maja 1903. dz. 106 o po-ložbah depozitov civilnih sodišč v gotovini in novcev sirotinskili blagajuic v nakaznem (čekovnem in klirinškem) prometu poštne hranilnice, e) v §§ 12, 56, 66, 80, 81, 135 in 136 z min. u. z dne 8. maja 1905. dz. 75 razglašenega navodila za depozitni urad civilnega sodišča v Levovo obsežena določila o izterja vanju manipulacijskih pristojbin (stroškov) in stroškov za tiskovine od stranok, ki so dolžne plačevati ali upravičene prejemati.1) d) Ukaz ministrstev za prav. in za fin. v pora-zumu z najvišim računiščem z dne 10. avg. 1908. dz. 177., s katerim se deloma izpreminjajo določila o depozitno-uradnem izročevanju gotovin po pošti ali po poštnohranilničnem uradu. Deloma izpreminjajoč § 11 min. ukaza z dne 13. jan. 1900 dz. 6 in pa §§ 23, 29 in 30 min. ukaza z dne 1. maja 1903 dz. 104 in §§ 77, 83 in 84 navodila za civilnosodne depozitne urade v Brnu in Levovu ministr. ukaza z dne 1. maja 1903 dz. 105 in z dne 8. maja 1905 dz. 75 se določa, da more 40 K ne presegajočo položnino (depozit) v gotovini depozitni urad s poštno nakaznico ali po poštno-hranilničnem uradu (ako da stranka na razpolago položni list poštne hranilnice) izročiti tudi tedaj, če za prejem upravičena stranka ni predložila v navedenih min. ukazih predpisanega prejemnoga potrdila (pobotnice). Ta postopek je omejen na gotovine, katere je izročiti na podstavi posebnega sodnega izročilnega odloka. Depozitni urad naj poštno nakaznico vselej odpravi pod stanovanjsko adreso, povedano v sodnem izročilnem odloku in brez razlike, ali je poslatev iznosa p)o pošti ukrenilo sodišče, ali pa je za to stranka prosila naravnost pri depozitnem uradu, poslatev izvršiti po pošti. Ime ra-čunoimetnika v prejemnici položnici, ki jo je prinesla *) *) Vsled u. 13. jan. 1908, uk. 1. imajo predsedstvu viš. dež. sodišča vsakoletno poslati rač. sklep po ukazu pridejanem vzorcu: sodišča, ki so v zvezi s čekovnim prometom, o prometu denarne knjige, civilnosodni depozitni uradi pa o čekovnem prometu. stranka, se mora natanko ujemati z oznamenilom stranke v sodnem izročilnem odloku. — Hranilno pristojbino, kar je gre, in poštne troške je odbiti odpošiljaje položnino. — Za depozitno-uradno obračunanje izročitve zadošča v gorenjih primerih poleg sodnega izročilnega odloka za dnevnikov izkaz: po izročitvah s poštno nakaznico poštno-uradni oddajni list, pri izročitvah pri poštnohranilničnem uradu „prejemni list“ nabiralnice. e) Ukaz ministrstev za prav. in fin. v pora-zumu z najvišim računiščem z dne 8. maja 1905, dz. 74., o blagajniškem ravnanju in zaračunjevanju civilno-sodnih depozitnih gotovin. Vse eivilnosodne depozite v gotovini je treba brez ozira na pripadnost k posameznim depozitnim masam hraniti v blagajnici skupno in v depozitnih knjigah in depozitnih dnevnikih zaračunjati pod skupnim nadpisom „gotovina“. — Izjema od tega zaukaza nastopi glede tistih deželnih zlatih novcev, ki se v položnem zaprosilu označijo izrecno za efektivno položene. S takimi deželnimi zlatimi novci je treba depozitnouradno kot s sestavinami dotičnih mas ravnati kakor z dragocenostmi ter jih zaračunjati v razpredelku, določenem zanje. — Pisanje več razpredelkov za depozitne gotovine ločenih po različnih denarnih vrstah, se neha. Ta ukaz stopi v moč z dnom razglasitve (16. maja 1905. lota). II. Navodila za posamezne depozitne urade. a) Ukaz ministrstev za pravosodje in finance in vrhovnega računskega dvora od 20. novembra 1888, dz. 177, s katerim se uvaja navodilo za civilnosodni depozitni (hranilni) urad v Trstu.1) Vzvidelo se je ministrstvoma za pravosodje in finance in vrhovnemu računskemu dvoru izdati priloženo navodilo (instrukcijo) za civilno-sodni depozitni urad v Trstu, ki naj stopi v moč 1. dne februarja 1889. Navodilo za civilno-sodni hranilni urad v Trstu. I*rvi oddelek. Splošna določila. I. Področje c. kr. ci v i 1 n o so d n ega depozitnega urada. § 1. Civilnosodni depozitni urad v Trstu sestavlja vkupen pomožen urad vseh c. kr. civilnih sodišč prve stopinje, kar jih je v njegovem stajališču (namreč: trgovinskega in pomorskega sodišča, mestnodelegovanega okrajnega sodišča,2) malotnoga sodišča v trgovinskih rečeh ter ima naslov: c. kr. civilno-sodni depozitni urad v Trstu. § 2. Civilnosodnemu depozitnemu uradu pristoji samo civilnosodno položene stvari prejemati, hraniti, pisati knjigo o njih in rokovati z njimi. — A zakonito razpolaganje s depozitnim imenjem spada v področje onega sodišča, v katerega glavni knjigi je propi- 1) Posebna navodila so še za depozitne urade 1. v Pragi (u. 15. nov. 1849, š. 7219); 2. na Dunaju (min. u. 7. julija 1859, d z. 144); 3. v Gradcu (m. ti. 21. jul. 1881, dz. 84); 4. v Brnu (m. u. 1. maja 1903 dz. 105); 5. v Levovu (m. u. 8. maja 1905, dz. 75). — 2) Sedaj: okrajnega sodišča, okrajnega sodišča za trgovinske in pomorske stvari. sano. — Dolžnost civilnosodnega depozitnega urada je natanko izpolnjevati naloge pristojnih sodišč. II. Podrednost civilnosodnega depozitnega urada sodiščem nasproti. § 3. V obče je civilnosodni depozitni urad podrejen deželnemu sodišču, ki biva ondukaj, ter podstoji v disciplinarnih rečeh prezidiju tega sodnega dvora, ki ima dolžnost, skontrujoč ga od časa do časa uverjati se o rednem poslovanju civilnosodnega depozitnega urada. — — Skontrovanje je treba najmanj trikrat na leto izvršiti po uradnikih računskega oddelka višega deželnega sodišča, privzemaje enega višega bilančnega uradnika, ki ga določi prezidij finančnega deželnega ravnateljstva, in operat skontrovanja naj se predloži višemu deželnemu sodišču, da ga da pregledati po računskem oddelku višega deželnega sodišča, in kar ta najde, priobčiti je — vračajo operat skontrovanja — prezidiju sodnega dvora. — S koncem vsakega leta naj depozitni urad po obrazcu I poda predsedniku deželnega sodišča sumaren izkaz o stanju depozitov. III. Dolžnosti uradnikov depozitnega urada. § 4. Da civilnosodni depozitni urad svoje poslove po navodilu vrši, na to naj v prvi vrsti pazi načelnik depozitnega urada, ki ima dolžnost, kakor se mu pozdi primerno, uveriti se o tem kakor je treba, ter če vidi kako napako, odstraniti jo. — Načelnik depozitnega urada bodi sploh za vsako škodo, ki na to stran nastane iz njegove krivnje, nerazdelno odgovoren z uradnikom krivcem, a sosebno za popolnost položne knjige in dnevnikov (journalov). On odkazujo svojemu osobju posamna dela, kolikor taka dela niso že v tem navodilu odkazana določenim osobam kot poslovi ležeči v njihovem uradnem postavljenju, in on naj pazi na to, da se uradniki vljudno in pristojno vladajo do občinstva. Kadar bi glede osobe katerega njemu podstojnega uradnika prišli na dan kaki pomisleki, naj to naznani predsedniku deželnega sodišča. — Depozitnega urada načelnik ima dolžnost prizadevati si, da primerno odvrne vsako nevarnost od depozitnega urada. § 5. Depozitnega urada načelnik hrani ključe od vnanjih vhodnih in notranjih zveznih vrat depozitnega urada (izimši ključe v pravo blagajnično prostorino), in kadar se ta vrata odpirajo in zapirajo, bodi on sam pričujoč ali naj se pa da nadomeščati po uradniku, katerega on pod svojo odgovornostjo postavi. — Predno se zaklenejo vrata, treba sc je skrbno uveriti, ni li kodo skrit v uradovih prostorih, in če so gorele luči, so li ugasnone, kakor je prav, in so 11 oknice dobro zaprte. Samo vpričo njega ali njegovega namestnika smejo se tudi snažiti u radovi prostori, od katerih ključe ima depozitnega urada načelnik. § 6. Prostori na uradova, namenjena, da se v nji no-posrednjo hranijo blagajnice, omare in knjige, ki je na svod (obok) zidana in varna glede tatinskega vloma in ognja, bodi pod dvojno zaporo: on ključ prejme blagajničar depozitnega urada, a drugega asistent1) depozitnega urada, katera imata vkupno dolžnost, depozite natanko in kakor je v redu, hraniti in kraje, kjer so hranijo, odpirati in zapirati, kadar sta oba istodobno pričujoča. Kadar se kaj izročujo, dolžna sta izdajati stranki vrednotno efekte. Kadar je nevarnost ognja, njijna je v prvi vrsti dolžnost, skrbeti, da se depoziti otmejo. — Glede zapiranja vrat v prostorino, kjer stoji blagajnica, in glede njene snažbe imata ta dva uradnika enako dolžnost, kakršno ima načelnik depozitnega urada v oziru na ostalo prostore toga urada. § 7. Ako bi eden teh dveh uradnikov bil s čim zadržan, naj so načelnik depozitnega urada nemudoma obrne na predsednika deželnega sodišča, da določi uradnika, kateri bode zadrževanega nadomeščal. Ta je po tem z drugim uradnikom nerazdelno odgovoren. — Zadrževani uradnik pošlji ključ zapečaten predsedniku sodnega dvora. — Pri vsaki meni enega teh uradnikov, ki imata vsak po en ključ, dopuščeno je vstopajočemu, kakor tudi izstopajočemu uradniku, zahtevati likvidacijo. § 8. Ključa namenjena v sozaporo morata biti natanko zaznamenana ter se v nobenem slučaju ne sineta puščati v uradovalnici. V obče je prepovedano, v sozaporo namenjen ključ dati uradniku, v katerega rokah biva v isto sozaporo določen ključ. — Ako so postavlja namestnik, naj ključ izstopajočega prejde vselej na namestnika, ki ') Sedaj oflcijal; glej min. ukaz niže pod b). ima prevzeti sozaporo. Premenjati ključe je prepovedano. Tudi je gledati, da se ne prigodi, da bi sčasoma prišli vsi ključi enemu in istemu uradniku v roko. — Kadar je za eno zaporo več enakšnih ključev, naj oni uradnik, ki mu je izročena zapora, v zmislu razpisa finančnega ministrstva od 28. avgusta 1871, št. 15182 (Uk. f. m. št. 81) *) skrbno v svojem stanišču brani tudi k nji spadajoče dvoje in troje ključe. § 9. Ako je v civilno-sodnem depozitnem uradu nameščen poseben hranilno-uradni kancelist ali računski akcesist, ima ta dolžnost, odkazana mu dela prenatanko in hitro oskrbovati ter v nevarnosti požara sosebno pri-pomagati, da se knjigo rešijo. § 10. Vsak hranilni uradnik odgovarja za uradne poslove, katere je prevzel, in vsako dotično dolžnosti nasprotujoče opuščenje. Kadar sta v tem odnošaju dva uradnika ali je krivih več, odgovarjajo oni nerazdelno. IV. Propisi o pisanju depozitnih knjig.'2) § 11. K pravorednemu poslovanju depozitnega urada potrebne knjige, zabeležke in spiske treba je vsegdar držati z naj večjo natančnostjo, ter se je v tem odnosu vladati natanko po naslednjih ukazilih. § 12. Poslovni zapisnik'1) civilno-sodnega depozitnega urada naj obseza naslednje razpredelke: 1. Dan, mesec in leto, — 2. poslovno število, — 8. ime pristojnega sodišča, po tem datum in številko ukaza, 4. vsebino poslovnega kosa, — 6. glavno knjigo, — 6. rešilo. V poslovni zapisnik je kratkoma vpisovati vsako naznanilo pologe, ki dojde depozitnemu uradu, kakor tudi vsak nalog, ki ga nanj izdadč sodišča, in vsako drugo vlogo, ki mu se vpoda. Vsak dan ga je završiti in v vpogled predložiti načelniku depozitnega urada, ki nanj — natanko pregledavši ga — zapiše svoji Videl. — Vsak kos, ki pride, zaznamenati je z dnem, mesecem in letom vpo- *) Pozvani rp., ki se nanaša na rp. fin. min. od 23. nov. 1863, š. 50549, uk. f. m. 56, izreka prav to, kar je v tem odstavku navodila za ta dep. urad. — 2) O po-računjenju in izročbi gotovin glej rp. fin. min. 11. sept. št. 56046 v uk. 1899, s. 99. daje in s tekočim številom. — Številski red se začenja 1. dne januvarja in sklepa s poslednjim dnem decembra vsakega leta. — Poslovnemu zapisniku naj se prida kazalo. § 13. Položna knjiga naj se vodi po obrazcu II. — Vanjo je vpisavati vse položke. Neposrednje sam načelnik depozitnega urada ima dolžnost pisati jo in njegovo delo je tudi, vsak dan, pri-merjavši prejernni dnevnik s položno knjigo, v^določenem stolpcu te knjige vpisati dnevnikov člen. — Število, katero prejme položek v položni knjigi, zove se položno število. Ono teče zaporedoma celo leto od I. dne januvarja do poslednjega dne decembra, ter je najskrbneje ogibati se vsakega drobca, vsakega preskoka ali vsake ponove števil. § 14. Podrobni prejernni dnevnik naj piše asistent4) depozitnega urada po obrazcu III, a podrobni izdajni dnevnik blagajničar depozitnega urada po obrazcu IV. — V prejernni dnevnik je treba vpisavati vse položke obširno, a vse pripise, stalne nakaze obresti in zabeležbe ob kratkem, v izdajni dnevnik vse izročitve obširno, ne navajajo vendar številke in podatkov javnih obligacij, a vse izbrise ob kratkem. — Oba ta dnevnika držati je v se-šitkih, od katerih se po eden priredi za vsak teden. Predno pride v rabo, mora biti pretaknen z nitjo in opravljen z uradnim pečatom deželnega sodišča in depozitnega urada. — Vsaka popolnem popisana stran bodi podpisana po blagajničarju in depozitno-uradnem asistentu ter je trebfi precej glavne vsote na koncu vsake strani sešteti in na sledečo stran prenesti. — Raz v on obeh teh dnevnikov naj po istih obrazcih blagajničar piše sumaren prejernni dnevnik, a asistent sumaren izdajni dnevnik, v katerih je samo ob kratkem navajati v podrobnih prejemnih in izdaj ni h dnevnikih vpisane pologe in izročitve. — To sumarne dnevnike je treba vsak dan primerjati s podrobnimi dnevniki in če se poistini soglasnost končnih vsot, s podrobnimi dnevniki in prilogami vred, ki naj se za-znamenavajo z dotičnimi dnevniškimi členi, to je z izvirnimi položnimi naznanili in izvirnimi nalogi sodišč, predložiti načelniku depozitnega urada, da jih primerja s položno ',) Piše ga asistent, glej u. niže pod b). — 4) Sedaj oflcijal, glej § 1. š. 3. u. niže pod b). 60 Civiliiosodni dep. urad v Trstu. knjigo. — Vsak teden završeni podrobni dnevniki naj se, po tem ko se vpišejo v knjigo, podpisani po blagajničarju in asistentu predlože načelniku depozitnega urada, kateri naj jih, pregledavši zapisane račune v zmislu § 17 navodila, tudi podpise in hrani dotle, dokler se ne oddado računskemu oddelku višega deželnega sodišča. Dnevniški členi naj tudi celo leto zaporedoma tekö drug za drugim. S 15. Prejomne in izdajne dnevnike s priloženimi potrebnimi listinami je zadnji čas osem dni po iztoku vsakega meseca v izvirniku vpošiljati neposrednje računskemu oddelku višega deželnega sodišča. — V slučajih, v katerih ni moči dnevniku priložiti vseh listin, naj se ta okolnost pri dotični številki dnevnika ob kratkem zabeleži, ter listina, katere nedostaje, Čim je mogoče doprinose pozneje, če so takšne listine pozneje pošljejo uradu, pridjati jih je tekočemu dnevniku, a vselej je na čelnem listu dnevnika zabeležiti, katere dodatne priloge so pridjane, in h katerim prejšnjim členom spadajo. —-Dnevniki naj ostajajo pri računskem oddelku višega deželnega sodišča, a vse njih priloge — po tem ko so bile pregledane in parafirane — vračajo se — čim preje se da — depozitnemu uradu v nadaljšnjo uradno porabo pod pridržkom, da sme računski oddelek višega dežel, sodišča vpogledati vanje, kadar bi mu bilo treba. — Depozitnemu uradu je dopuščeno, ako bi treba bilo, vpogledati v priloge dnevnikov in izvirne dnevnike, ki leže pri računskem oddelku. — Računski oddelek bode najdeno pomisleke depozitnemu uradu po prezidiju deželnega sodišča od meseca do meseca dajal na znanje in rečeni prezidij bode nadalje storil, kar mu urad veleva. — Glede pomislekov v oziru na hranilno pristojbine, ki jih depozitni urad odmerja, pobira in dalje odpravlja, naj računski oddelek, kakor je v navadi, izvede z depozitnim uradom računski postopek. tj 16. Razven izdajnih in prejemnik dnevnikov naj si blagajničar piše prostooblično novčni dnevnik (blagaj-nično strazzo) in vanj vsak dan vpisuje vse prejemke in izdatke gotovih novcev. Tako isto naj piše po obrazcu V zabeležnico o dopisih dohajajočih od vnanjih oblastev, kadar so jim pridejani novci ali vrednotni efekti. — Ce se vrednotni predmeti po določilu § 33 oddado sodišču, vzklicevati se jo v zabeležnici na knjigo, katero je treba po tem paragrafu voditi posebej. § 17. Glavne knjige voditi je po obrazcu VI in sicer v toliko razdelkih, kolikor je v stajališču depozitnega urada c. kr. civilnih sodišč, za katera je postavljen. — Predno se začne rabiti, mora se skozi vsako glavno knjigo potegniti nit, in treba je udariti na vsako uradni pečat, tudi jo mora podpisati predsednik deželnega sodišča ali njegov namestnik. Vsak zvezek glavne knjige treba je posebej paginovati in od zunaj na platnico in na hrbet zapisati ime pristojnega sodišča, kronologično zapored idočo število zvezkov, po tem leto, v katerem so se začeli vpisavati prejemki. — O vseh glavnih knjigah je narediti popis (inventar), ki se ima vzdržavati v popolnosti. — Za vsako maso naj se odpre poseben račun (conto) v razdelku glavne knjige, namenjenem onemu sodišču, na katero slove naznanilo o pologi. Ime mase treba je tanje zaznamenati z onimi znaki, s katerimi se razlikuje od podobnih mas, n. pr. stan, stanovanje, smrtni dan zapustnika ali očeta kakega varovanca itd. — Depozitnega urada asistent naj vsako pologo in izročitev zapiše (kontuje) in podpiše na podlagi izvirnih položnih naznanil in izvirnih nalogov sodišč. Pripise, stalne nakazo obresti in zabeležbe treba jo propisavati v prejemnem razpredelku s polno vsebino po celi strani lista, vendar tako, da se seštevanje vsot ne moti. — Poznejši izbris naj so z rdečo tinto vpiše in propis z onako tinto prečrta tako, da navzlic temu ostane čiten. — Izročene predmete je na prejemni strani rudeče prečrtati. Vsako polno popisano stran računa treba je sešteti in vsoto prenesti na novo stran. — Na koncu polno popisane strani naj se navede število zvezka in stran lista, kjer se nadaljuje, a na novo stran nasproti zapisati jo ime mase in prejšnjo stran lista. — Depozitnega urada načelnik mora vsak vpis računa vsak teden na tanko pregledati, z dnevnikom primeriti ter pristavljajo dnevniške člene in svoj podpis potrditi najdeno soglasnost. — O vseh v glavne knjige vpisanih masah pisati je posebno abecedno kazalo (kazalo mas), v katerem mora biti vpisana vsaka masa, vzklicujoč se na število zvezka in na list (folium) glavne knjige. — Kadar pravica razpolaganja s kako maso prejde s sodišča na sodišče, treba je na sodni nalog maso v dozdanji glavni knjigi odpisati in na novo zapisati v glavno knjigo onega sodišča, na katero prehaja pravica razpolaganja. Ako se je stranka v položnem naznanilu zmotila glede pristojnega sodišča, in se za to pravica, razpolagati z depozitom, odstopi drugemu sodišču, naj ta odstop depozitnemu uradu vedeti da ono sodišče, katero je smatralo samo sebe za nepristojno ter odstop ukrenilo. § 18. Vse propise in ukazila, ki se tičejo v obče rokovanja (manipulacije) depozitnega urada, vpisati ali vložiti je v knjigo pravil (normalij). Ti knjigi je pridodati abecedno kazalo. V. Hranjenje spisov, vp ogl e d o van j e v depozitne listine in njih prepisovanje. § 19. Depozitnouradne spise (akte), ki ne služijo v prilogo dnevnikom, treba je, v red djane po tvarinah (predmetih) in opravljene z iskalnikom, hraniti v depozitnem uradu, a izvirna položna knjiga s parafiranimi prilogami prejemnih in izdajnih dnevnikov naj se pod zaporo hrani. — Depozitni urad sme vpogled v shranjene listine in njihove priloge brez sodnega naloga dopustiti samo onemu, ki izkaže, da je on položnik ali da se je kaj položilo za njega, ali v vseh drugih slučajih treba je izrecnega dovoljenja pristojnega sodišča za to, in pa za prepis kake v hranilnem uradu ležeče listine. — Overovljeni prepisi morajo biti podpisani po depozitnourad-nem načelniku. VI. Izročanje depozitnih izpisov. § 20. Depozitnega urada dolžnost je, podeliti vsakemu na ustno zaprosbo izpis iz računske knjige o vsaki masi. Izpisek naj podpiše uradnik, kateri ga je izdal in depozitno-uradni načelnik in opraviti ga je z uradnim pečatom. — V izpisku te vrste navajati je praviloma samo imenje mase, kolikor ga je še, in zabeležbe o njem, ki še veljajo, in pa izročitvene naloge, ki še niso zvršeni tako, kakor kaj stoji v glavni knjigi. — Ali strankam je na voljo, zahtevati o kaki masi tudi obširen izpis iz glavne knjige, v katerega se morajo tedaj vzprijeti vse opravljene pologe in izročbe, zabeležbe in vsi izbrisi. — Ti izpiski naj se eni stranki samo enkrat dajo, ali na njihov zahtev smejo se dopolniti, navrščaje poznejše pologe in izročbe, zabeležbe in izbrise. — Po vsakem takem dopolnjenju poočititi je skupno stanje mase v vsoti in izpisek naj podpišeta omenjena uradnika, pristavivši datum in udarivši nanj uradni pečat. — Hrezuvetno je prepovedano dajati delne izpiske o posamnih členih (številkah). — Zabeležbo o naročenih in vzdignenih hranilnih izpisih pisati je po obrazcu VII. Ovugri oddelek.. Vkupna določila o tem, kako je ravnati z imenjem depozitnim, sirotinskim in oskrbovanskim. Kazenskosodna hranila. § 21. Glede kazenskosodnih depozitov veljajo določila §§ 113—125 navodila za kazenska sodišča od 16. jun. 1854, dz. 165, ter se je v oziru na hranjenje in ravnanje držati opreznosti, ukazanih v pričujočem navodilu. I. O sodnih pologah. § 22. Pologe v civilnosodni depozitni urad smejo se storiti samo za civilna sodišča, kar jih biva tam, kjer ima ta urad svoj sedež. § 23. V hrambo civilnosodnega depozitnega urada moči je dati samo: novce, javne obligacije, knjižice kake hranilnice in druge zasebne dolžne listino, ki se dado ponovčiti, naposled zlato in srebro, dragotino in drage kamene (juvele). § 24. Civilnosodni depozitni urad ima oblast, v hrambo jemati pologe v imenu onih sodišč, katerim je postavljen kot pomočni urad, tor je zategadelj dolžan, vzprejemati vsak položek o tistih dnevih in o tistih urah, kakor je s pribitim oglasom oznanjeno, če se z njim vpoda po propisu § 25. napisano položno naznanilo (položna prošnja) takemu sodišču, kateremu ta civilno-sodni depozitni urad služi kot pomožni urad. — V nujnih slučajih mora se položek tudi zunaj določenih dni vzprejeti. — Pismeno naznanilo o pologi potrebno jo tudi tedaj, kadar je kaka sodna osoba po svojem uradu dolžna, kaj položiti v hrambo.1) ') Glej u. 1. maja 1903, dz. 106, o pologah po poštni hranilnici pri § 21. občn. navodila za dep. urade pod I. § 25. Položno naznanilo (položna prošnja) mora vpoduti so v treh primerkih, biti namorjono na sodišče, kateremu pristoji razpolagati s položkom, ter obsezati ime, stan in stanovališče položnika, natančno označbo predmeta, ki se hoče položiti, in namen, za katerega se pola-laga. -- Tudi naj se v njem pove, spada 11 položek v novo maso, ali v katero že obstoječih mas naj ide. § 26. Predmet, ki se polaga, naj se nazname-nava tako: Pri gotovih novcih je povedati, so li polaga zlato, srebro ali drobiž ali papirnati denar; o prvem je narediti penozni spisek, a glede ostalih razkazati je posamezne vrste. — Pri javnih obligacijah navajati je vrsto in obrestno stopo (mero), številko, serijo, datum, ime, na katero slovö, pri obligacijah slovočih na prinesitelja, število kuponov, kolikor jih katera ima, dan, katerega dospe prvi kupon, in pa talon. — Obrestne nakaznice na blagajnice, ki jih je država izdala, naj se polagajo in prevzemajo ne kakor gotovi novci, nego kakor državne zadolžnice. Hranilni (depot-) listi, t. j. taki listi, ki se izdajo (po kaki banki ali menjarni) o imenju prevzetem v hrambo, naj se po imenski (nominalni) vrednosti shranjenega imenja zaračunjajo kot „zasobne dolžne listine“ — zastavna pisma o danih zajmili na shranjene vrednostne efekte (na primer zastavni lističi) po številu kosa kot „druge listine“. — Pri zasebnih listinah povedati je svojstvo listine, datum, imena izdateljev, iznos, obrestno mero in sploh one okolnosti, ki utegnejo služiti v to, da se listina natanko označi in od drugih podobnih loči. — A ko imajo kaj prilog, naj se te po njih številu in kakšnosti — kar je največ moči ob kratkem — po enakem načinu zazna-menavajo. — Dragotine in drage kamene, drugo zlate in srebrne reči, naposled peneze (kovane novce), ki po avstro-ogrski monarhiji nimajo zakonitega teka, treba je opisavati po številu, vrsti, obliki in bitnih obeležjih. V § 28 se določa, kedaj mora biti v položnem naznanilu povedana njihova cenilna vrednost. tj 27. Položno naznanilo naj položnik odda pri poslovnem zapisniku depozitnega urada. — Zapisnikar vpiše pologo v poslovni zapisnik, zaznamena položno naznanilo, kakor piše § 12, da — kjer gre za že obstoječe mase — oznako mase pregledati iz hranilnih knjig, in preodda položno naznanilo načelniku depozitnega urada. — Načelnik depozitnega urada pregleda, jeli položno naznanilo popolno; ako najde, da je pologa vzprijotna, vpiše jo v položno knjigo, pristavi — dodavši svoje imensko znamenje (podpis) — položno število z rudečo tinto ter reče stranki položek blagajnici oddati. Ako najde, da položno naznanilo ni popolno, ali če meni, da položek ni vzprijeton, naj vzprijern ukrati in to na hrbtu enega izmed primerkov položnega naznanila — pristavivši razloge — pismeno naznani stranki in da zabeležiti v poslovnem zapisniku. Stranki jo na voljo, precej ustno pritožiti se predsedniku deželnega sodišča, kateri — preudarivši stvar — pripiše ali nalog, položek vzprijeti, ali pa, da potrjuje nevzprijem. § 28. Položek se oddaje pri blagajnici. Pri tem je dragotine in drage kameno, zlatnino in srebrnino, naposled peneze, ki nimajo zakonitega hoda v avstro-ogrski monarhiji, če njih vrednost ni že znana iz prejšnjih razprav, ako je moči v pričo stranke, dati po priseženih vcščakih preceniti, drage stvari za ukras še tanje opisati po dra-gotinskem sodno zapriseženem cenilcu, zaradi česar naj stranka — polagajo dragotine — s seboj vzame cenilca. - Cenilci naj ovedeno vrednost, ki jo najdejo, podpišejo v vseh treh položnih naznanilih. — Kadar dragotin ne polaga stranka, nego soden uradnik vsled sodnega naloga, naj to cenitev in tanji opis vsprejme v položno naznanilo in to naznanilo da sodno zapriseženemu cenilcu, katerega je v to uporabil, da tudi on podpiše. V tem slučaju naj depozitni urad ne napravlja vnovične cenitve. Poštne posl at v e z dragotinami sme hranilni urad samo vpričo sodno zapriseženega cenilca odpreti, a po tem je z njimi glede cenitve postopati tako, kakor z drugimi dragotinami, ki jih položi kaka stranka.6) § 29. Javne obligacije, ki slovo na ime nekih določenih osob, treba je kadar se dado v hrambo, vpisati v spisek, sestavljen po obrazcu Vlil. Ta spisek naj depozitni urad po tem, ko je sodišče v to določeni raz pro- 6) O cenitvi dragotin, položenih v izvršb, in konkurz-nem post. glej u. 9. marca 1900, dz. 48 pri § 88 obč. navodila pod 1. delek fiod svojim uradnim podpisom popisalo z imenom osobo, ki ima pravico vzdigovati obresti, v dveh primerkih pošlje računskemu oddelku finančnega ravnateljstva v Trstu. — Na podlogi likvidacijskih knjig, ki jih vodi, naj računski oddelek popiše razpredelek o času, od katerega je vzdigniti obresti, da en primerek depozitnemu uradu nazaj in drugi primerek po tem. ko dojde in se v čisto dene prva obrestna pobotnica, odpravi na finančno deželno blagajnico v Trstu v prilogo izdajnega dzmv-nika. — Ako se pozneje primeri mena v osobi onega, ki je upravičen vzdigovati obresti, naj jo sodišče na znanje dii depozitnemu uradu in računskemu oddelku finančnega ravnateljstva. § 30. čim se položek prevzame, naj depozitni urad pristavi prejomno potrdilo na položno naznanilo in njegove istopiso ali rubrike. — Prejem je potrjati na izvirniku položnega naznanila, ki dohaja sodišču, in na istopisu ali napisu (rubrum), ki se vrača stranki, obširno, to je z vsotami, pisanimi s črkami, ki so bile prevzete v javnih ali zasebnih obligacijah, dragotinah in gotovinah, a na drugi primerek, namenjen za prilogo prejemnemu dnevniku izostaviti je samo besede: „Ta položek je bil vzprijet.“ - Vsako teh prejemnih potrdil naj podpišeta načelnik depozitnega urada in blagajničar, in uradni pečat naj se udari nanj. —- Ako stranka ali urad naredi kako bistveno popravo položnega naznanila v zaznamenanju položenih predmetov, naj se to navede v prejemnem potrdilu in tedaj naj podpiše prejemno potrdilo tudi stranka, ki položek preoddaje. Na izvirnem položnem naznanilu je zapisati dnevniški člen, dotično glavno knjigo s številko in folijom, ter je to s prejemnim potrdilom opravljeno izvirno položno naznanilo brez odloga po pripravnem potu poslati sodišču na njem imenovanemu s pre-oddajnim spiskom; en istopis položnega naznanila prejme stranka in drugi istopis ostaje kot priloga prejemnega potrdila, ter jo istotako zaznamenan kakor sodišču namenjeni primerek. § 31. Zaprtih poštnih poslatev ali zavežajev (paketov), v katere so vloženi novci ali novčna vrednost, ne sme nepo-srednje vzprijeti nobeno sodišče, pri katerem je ustanovljen c. kr. civilnosodni depozitni urad, in tudi noben prezidij teh sodišč, temuö naj jih, kadar adresa slove na sodišče ali njegovega predsednika, poštni služniki ali sli predlože načelniku depozitnega urada. § 32. Depozitnega urada načelnik naj tedaj, kadar bi poslatev slula na prezidij sodišča, na znanje da, da je poslatev došla, sodišča prezidiju, kateremu je pridržano, za ta čas, ko bode depozitni urad takšen poslovni kos odpiral, s svojim osobnim prisostvom ali odpošiljajo sodnega uradnika narediti, kar je za ohrambo uradno skrivnosti potrebno, da depozitni urad vsebino poslovnega kosa izve samo toliko, kolikor je neogibno potrebno za dopozitno-u rad ni vpis. — Na to naj depozitnega urada načelnik v pričo blagajničarja in prinesitelja, in — ako slučaj tako nanese—načelnika sodišča ali njegovega odposlanca poštno poslatev ali zavežaj preišče v oziru na to, kakšna je poslatev od zunaj in v kakem stanju so pečati in potem naj jo odpre. — Prejem poslanih gotovin in vrednotnih efektov naj depozitnega urada načelnik in blagajničar potrdita na poštni primki in na izvirnem pismu, a če kaj manjka ali je nepravšno, naj zabeležita na pismu. — V slučaju, ako se vidi, da so pokvarjeni pečati ali zavitek, naj depozitni urad zahteva od oddajnega poštnega urada, da poslatev prevaga in vsebino preštoje, sploh ravna po veljavnih poštnih propisi h, kar jo slučaju primerno, precej poskrbi in poizvedeni dejanski stan brez odloga naznani sodišču zaradi nadaljšnjo naredbe. — Ako se na zavežaj u (paketu), ki ga prinese kak zasobni človek, zapazi, da je vnanje zavijalo pokaženo ali pečat pokvarjen, naj depozitni urad to precej naznani načelniku sodišča ali njegovemu namestniku, da se zavežaj vpričo sodnega odposlanca odpre in preišče, ter naredi zapisnik o tem. — Kadar od pošte dojde samo priznanilo (aviso), da biva pri nji poslatev, v katero je vložen kak položni predmet, ali priznanilo, da je pošti izplačati kak v gotovih novcih vložen iznos, naj se poštno priznanilo, kakor tudi oddajna primka poslatve ležeče na poštnem uradu vroči v nadaljšnjo razpolago načelniku depozitnega urada. — V onih slučajih, kjer se ima poslatev po poštnih prepisih vzdigniti na poštnem uradu, in pri poslatvah, podvrženih carinskemu obravnavanju, ali katerih teža preseza tri libre (poldrugi kilogram), naj depozitni urad da poslatev vzdigniti po uradniku določenem od depozitnouradnega 68 Civiliiosodiii clcp. urad v Trstu. načelnika, ki sme prejevai jo podpisati tudi oddajno primko. — V drugih slučajih naj se poslatev prejemljo vselej v prostoru depozitnega urada in tudi samo ondukaj naj depozitnega urada načelnik in blagajničar potrjujeta prejem na oddajni primki. § 33. Ako se zaprta poštna poslatev ali tak zavežaj odpre in vidi, da brez dvojbe nima novcev ali vrednotnih listin, namenjenih za sodno hrambo, nego da ima v sebi iznose za nabavo kolkovnih znamek v izdatbo sodnih razsodil, nagodeb in drugili rešil, nadomestila za pona-predščine dane iz pisarniške povprečnino (pavšala) sodišč, nadomestila za kamenotisek in tiskarne troske, pristojbine za kako uvrstitev v novine, in kolkovne prijenmiške deleže, vročnine, miljnine in poštnine, pristojbine sodnim odposlancem, pričam in veščakom, ali kazenske novce (globe), ki jih je odpraviti v državno blagajno ali v zavode ubožnih (siromakov), ali naposled listine, ki, ne bodoč priloge vlogi na kako sodišče, dohajajo o povodu kakega sodnega čina, n. pr. opravljenega vpisa zemljiškoknjižnega, zgolj za tega dolj, da se vročijo stranki, naj depozitni urad ne opravlja ničesar, v poslovnem zapisniku in v depozitnih knjigah, nego vpiše zgolj v poseben dnevnik, pisan o „sodnih pristojbinah, globah in pravnih listinah“, a novce in listine s prejetim dopisom ali z vlogo vred brez odloga predloži dotičnomu sodišču, katero naj prevzetje v razpredelku dnevnika namenjenem v to potrdi ter s prevzetim razpolaga po veljavnem propisu. § 34. A kadar ima poslatev v sebi novce ali vrednotne listine namenjene za depozitnouradno hrambo, treba je dopis opremiti s prejemnim potrdilom, vpisati ga v poslovni zapisnik in depozitni dnevnik, in po tem predložiti načelniku depozitnega urada, ki pri dotičnem položnem številu popiše ostale razpredelke položne knjige ter da izvirni dopis — vpisavši ga kakor gre v knjige — brez odloga oddati sodišču, na katero je namerjen. Za prilogo prejemnega dnevnika pridrži naj se kratek posnetek dopisa, ki mora obsezati obeležja, v § 25 za položno naznanilo propisana ter imeti na sebi podpise, povedane v § 30. § 35. Prevzeto pologo je vpisati v prejemni dnevnik in — zapisavši kakor gre v glavno knjigo dotični račun — brez odloga dejati v shrambo, kjer se ima shraniti. TI. Hranjenje depozitov. § 36. Javna in zasobna dolžna pisma ali druge vrednotne listine (§ 23), ki spadajo k določenim civilno-sodnim depozitnim masam, ali so posebna lastnina po-samnih varstvu ali skrbstvu podvrženih osob, potem zlate in srebrne peneze, dragotine in drage kamne treba je v omarah imajočih po dve ključavnici, do katerih držita ključe blagajničar in asistent’’) depozitnega urada, vsekdar v posebnih zavitkih hraniti in vsak tak zavežaj jo od zunaj zaznamenati z imenom mase, položnim dnem in hrambeno številko prve pologe, daljo s številko omare ter po tem, ko je pologa vpisana v glavno knjigo, zabeležiti na zavežaju tudi zvezek in stran glavne knjige. — Zavežaji naj se hranijo po številkah glavnih knjig in njih številu strani in sicer za vsako sodišče posebej. — Ostalo novce, prejete za osobe pod varhom ali skrbnikom stoječe, kakor tudi civilnosodne iz papirnatih ali drobnih novcev sestoječe gotovine, ki dohajajo depozitnemu uradu v hrambo, treba je, ako sodišča zlasti ne ukažejo posebej hraniti jih, vkupno hraniti v glavni blagajnici z dvema ključanicama. — Ali za vsakdanjo porabo blagajničarju sme se primeren iznos pustiti v ročni (mali) blagajnici. Maksimalni iznos te vsote določa ministrstvo za pravosodje na predlog višega deželnega sodišča za vsak civilno-sodni depozitni urad. —■ Ta iznos naj se drži tudi pod dvoma ključema. Malo blagajnice naj depozitno-uradni načelnik skontruje vsak dan.7) III. O izročitvah. § 37. Izročitve (izročbe) sme depozitni urad zvršiti samo na pismeni ukaz pristojnega sodišča. — V izročitvenem dovoljenju mora biti natanko povedano, kateri predmet se ima izročiti, v kateri masi leži, in kateri osobi se ima izročili. —- Gotovine, ki se izročajo, treba je pisati s črkami (pismeni). — Ne smejo se izdajati nikaka izročitvena dovoljenja pod takim uvetom, da se prepušča hranilnemu uradu presoditi, so li postavljeni uveti bili 7I Sedaj oficijal. O tej in drugih prenaredbah tega § glej § 1 in 2. min. uk. 1. nov. 1903, dz. 223. niže pod b). pri vzdihovanju po vsem izpolnjeni; samo za ta slučaj, kadar bi bilo propisati posebne formalnosti za prejemno potrdilo, sme se to zgoditi tako, da se one povedo popolnem določeno in brezdvojbono. § 38. Nalog izročitve je neposrednje izročiti depozitnemu uradu z napisomj ki ga načelnik sodišča podpiše in da nanj uradni pečat udariti, in stranki je to tudi napisoma priznaniti, a prošnja, ki jo podloga izročitve, z onimi prikladami vred, za katere sodišče misli, da jih ni izdati stranki, naj se hrani v sodni registraturi. § 39. Prodno kaj izroči, naj depozitni urad natanko pregleda listine, na katere se opira izročitev, v oziru na njih vsebino, potem v oziru na pristnost podpisov in uradnih pečatov, ter pazi na to, da v pobotnice ni postavljen ni kakšen pridržek, katerega postaviti izdatnik nima oblasti. — Ako bi se torej našlo prejemno potrdilo s pristavkom, ki ni v redu, ne sme se izročitev zvršiti. — Ako se pri likvidaciji *) pokaže, da izročitveno dovoljenje ima v sebi naredbo, ki ni v skladu s stanjem knjig depozitnega urada, ali če se depozita, katerega izročitev je dovoljena, drži kaka probeležba, glede katere izročitveni odlok nima določenega naročila, naj depozitni urad to brez odloga naznani sodišču. — Da je takšno naznanilo podano, treba je poočititi na izročitveni odloku, in pa tudi v glavni knjigi in v poslovnem zapisniku. — Dokler depozitni urad o takšnem naznanilu ne dobi rešila od sodišča, naj čaka ter dovoljene izročitve ne zvrši. § 40. Izročitev so sme zvršiti samo na prejemno potrdilo stranke. Ako stranka ne more ali ne zna pisati, mora svojo ročno znamenje pristaviti in pristavljenje potrditi še po dveh poklicanih pričah, katerih ena naj zapiše izdatnikovo ime. — Ako osoba, kateri je bila kaka izročitev dovoljena, uradnikom hranilnega urada ni znana, naj se po dveh njim znanih dovorja vrednih pričah zagotovijo o istovetnosti osobe, ako je treba, kjer bi se pokazal kak pomislek, zarad večje opreznosti, pomenijo o tem z načelnikom sodišča ali njegovim namestnikom, ter se ravnajo po tem, kar on zaukaže. Ako se tako prepričajo o istovetnosti, morata prizvani priči prejemno po- 8) Likvidacijo oskrbuje olicijal; glej op. 7). trdilo v pričo načelnika depozitnega urada podpisati ter pri tem izrecno potrditi, da položnikovo osobo poznata. — Zvršujoč nalog izročitve naj si depozitni urad izimši slučaje povedano v § 46, pridržuje ta nalog in pa pobotnico kot prilogo dnevniku, a drugih spisov naj si ne pridržava. IV. Določilo pristojbine od hranjenja. § 41. Odmerjajo pristojbino za hranjenje (hranil-ščino) naj so depozitni urad ravna po veljajočih prepisih. Kadar nastane slučaj, daje opraviti kako hranilščmo, smo se izročitev zvršiti stoprv po tem, ko je ta pristojbina opravljena. — Na koncu vsakega meseca odpraviti je vzeto hranilščine na dotično državno blagajnico ter je zanjo prejeto pobotnice pridjati izdajnemu dnevniku za prilogo. V. Odpošiljanje depozitov. § 42. Ako pristojno sodišče ukaže kak depozit po pošti kam poslati, naj depozitni urad to oskrbi. — Kadar se kak depozit tako pošilja, naj sodišče depozitnemu uradu poleg naloga o izročbi priobči tudi izdani dopis ali drug poslovni spis, kateremu se ima pridjati izročeni iznos, s konceptom dotičnega poslovnega kosa. — Delo odpošiljajočega depozitnega urada je, oskrbeti tudi pošto, zavarovati se s poštno-prejemno primko ter — vpisavši izdatbo v izdajni dnevnik — na konceptu sodnega poslovnega kosa zabeležiti številko, pod katero je dotična stvar vpisana v dnevniku. — Istodobno, ko kaj na pošto da, naj to vedeti da depozitnemu uradu, bivajočemu v kraju, kjer je sodišče, kateremu je namenjena poslatev, s poslanim pri-znanilom (na tiskanici). — Depozitni urad v kraju oddaje naj — prevzemši poslatev pristavi na priznanilo dnevnika člen, pod katerim je vpostavljena med prejemke, ter priznanilo nazaj pošlje prvič omenjenemu depozitnemu uradu, ali pa, če bi bili kaki pomisleki, jih da temu uradu na znanje. — Vrneno priznanilo naj se uporabi za prilogo dnevniku. — Pri poslatvah sodnim oblastvom v kako vnanjo deželo ali pri izimnih poslatvah zasebnikom, občinam in sploh v takih slučajih, v katerih ni moči napraviti inkontovanja po računskem oddelku depozitnega deželnega sodišča, naj sodišča depozitnemu uradu prood-dajö za priloge dnevniku nazaj prejeta prejomna potrdila. — O dopozitil), pošiljanih drugim oblastvom, pisati je za-boležbo po obrazcu IX. — Ako bi v štirih tednih od dne, katerega je bila poslatev odpravljena, ne došlo prejomno potrdilo, naj se to naznani dotičnemu sodišču. Došla pre-jemna potrdila, bodi si, da sestoje iz dopisov dotičnih oblastev ali iz pobotnic, naj sodišča odpravljajo na depozitni urad, kateri potrdila — primerjavši jih izročitvenim ukazom — vpiše v dotični razpredelek zabeležne knjige ter jih rabi kot dodatno prilogo za izdajni dnevnik. VI. Zaboležbe v depozitnih knjigah. § 43. Zabeležbe kake prepovedi, zastavne pravice, kakega prisodila ali kake druge naredbe ali izbris take naredbe pri depozitu naj depozitni urad vsled naloga, izdanega od pristojnega sodišča, zvrši in po propisu vpiše v glavno knjigo. — Ako torej takšni nalogi depozitnemu uradu dojdejo od kakega drugega oblastva, treba jih je sicer nemudoma proboležiti, ali depozitni urad ne sme takega naloga zvršiti pred, nego dobi dotični ukaz od pristojnega sodišča. Ako bi ta ne došel v primernem roku, naj se depozitni urad obrne na pristojno sodišče, da ga ono napoti. VII. Postopek glede pripadlih mas. § 44. Depozitni urad naj o onih depozitih, ki so po veljavnih zakonih podvrženi postopku nazajnega pripada, sestavlja spiske in te spiske .od petih do petih let v nadaljšnje poslovanje predlaga sodišču, za katoro je depozit propisan. 4'rotji oclclelolt.. Posebna določila o postopku s sirotlnsklm Imenjem in z imenjem takih, ki imajo skrbnika. § 45. Vsako pristojno sodišče sme depozitnemu uradu naročiti, da prejemlje zapored tekoče dohodke, sosebno da vzdiguje obresti od aktivnih glavnic, po tem da opravlja perijodne razhodke, n. pr. novce namenjene za vzdrževanje takih, ki so ]iod varstvom ali skrbstvom. — Odloki, s katerimi je sodišče dovolilo strankam vzdigavati zapored tekoče prejemke, naj so jim torej puščajo v rokah do poslednjega vzdignenja, ter jih je samo blagajnici pokazati, kadar se kaj vzdigne. g 46. O vseh nalogih, prejeli kake novce ali druge vrednotne predmete, ki se ne doneso precej, nego stoprv pozneje, ali ki so tičejo perijodno pričakovanih prejemkov, naj depozitni urad vodi posebno prejemno odkaznico (knjigo) po obrazcu X, v kateri je kolikor jo moči zabeležiti ob enem čas, kedaj ima kaka stvar priti, ali rokove, o katerili se ima perijodno kaj položiti. § 47. Ako so pologe, odkazane depozitnemu uradu, da jih prevzame, no opravijo o pravšnem času, nuj to naznani sodišču. V slučajih, kjer je to zaradi varnosti potrebno, mora se to naznanilo tudi mahoma dati načelstvu sodišča, katero naj ukrene o tem, kar je treba. § 48. Sodišče naj skrbi za to, da se tudi v onih slučajih, kjer se v resnici nič no prejemlje ali izdaje, a se imenje sirotinsko ali pod skrbstvom stoječe osobe, hranjeno v depozitnem uradu pomnoži ali premeni, ta premena, naj nastane vsled sklenonih pogodeb, po premeni novčne veljavo ali pa kako drugače, zabeleži v dnevniku in v glavni knjigi. Sodišče naj torej v takih slučajih dš, nalog depozitnemu uradu, da iznos, za kolikor seje iskovina (terjatev) povišala ali umanjšala, zapiše med prejemke ali izdatke, ali pa glavnico postavi v eni veljavi med prejemke, a v drugi med razhodke in depozitni urad naj se vlada po teh napotilih sodišča. — Kadar se iznosi samo oddado iz ene pupilarne mase v drugo, naj se to sicer zabeleži v dnevniku, a vsota naj se ne zapisuje v stolpcih dohodkov in razhodkov. — Te prenose je zabeleževati v dotičnih računih glavno knjige. § 49. Pri prejetih ali izročenih obrestih, rentah in vzdrževalnih novcih treba je v dnevniku zabeležiti tudi čas, za katerega se kaj plačuje ali kako plačilo vzdiguje, in pri obrestih tudi obrestno mero (stopo). § 50. Ako se civilnosodnemu depozitnemu uradu preizroči kumulativno nalaganje sirotinskega imenja v vkupni sirotinski blagajnici, naj se v oziru na blagajniški postopek s tem imenjem ravna po dotičnih posebnih propisih. <'otrti ) po depozitnem uradu, združenim z davčnim uradom (na Dunaju s finančno blagajno), tedaj ne samostojnem depozitnem uradu je obvestiti dotično finančno deželno oblastvo in sicer v slučaju a) po finančni prokuraturi na podlagi došlega sodnega obvestila o izročitvi zapadlosti iz sodnih depozitov in v slučaju 6) po sodišču z doposlanjem izvirnega naloga za izročitev. V obeh slučajih ima finančno deželno oblastvo potem nemudoma izdati nalog na dotično blagajno, odnosno davčni urad (na Dunaju eventuelno na finančno blagajno) za prejem in zaračunek v pomožnem dnevniku (subjournalu) za fiskalnosti in zapadlosti in v slučaju b) s tem napotkom poslati tudi sodni izvirni izročilni nalog na davčni in sodni depozitni urad. Ta urad se ima sklicevati v slučaju b) pri vsakem dotičnem prejemnem nastavku imenovanega pomožnega dnevnika na vzajemni izdatni nastavek sodnega depozitnega dnevnika in vice versa pri vsakem takem razhodnem postavku na odgovarjajoči prejemni nastavek. Omenjeni prejemni nalogi finančnega deželnega oblastva morajo seve biti opremljeni s predpisno klavzulo računskega oddelka finančnega deželnega oblastva in s pristavljenim podpisom predstojnika tega računskega oddelka, sicer se ne smejo realizovati. O tem ukazu se sodišča obveščajo z naročilom, da dopošljejo izvirne izročilne naloge glede zgoraj označenih zapadlosti depozitnemu uradu v slučaju a) neposredno, v slučaju b) pa po pristojnem finančnem oblastvu. Finančna prokuratura kakor zastopnica državno zapadlostne pra- vice se ima o izročitvi zapadlosti iz sodnih depozitov obvestiti v vseh slučajih (U. 8. julija 1901 uk. 22). Ministrstvo za notranje stvari je v sporazumu s pravosodnim ministrstvom dalo vsem deželnim načelnikom naročilo, da se imajo stari politični ali stavbeni depoziti, ki so pri okrajnih glavarstvih položeni že več kakor 30 let in katerih lastniki niso znani ali se ne morejo zaslediti, izročiti sodiščem, da se uredi oklicni in za-padlostni postopek (u. 12. maja 1888 uk. 21). Na podlagi dogovora prizadetih c. kr. ministrstev se je vkrenilo, da naj pri razglaševanju sodnih oklicev v zapadlostnem postopku glede depozitov, ki so shranjeni več kakor 30 let po uradnem listu »Wiener Zeitung« (pisarnica tega časopisa) ne terja takojšnjega poplačila pristojbine za uvrstitev (insercije), ampak da naj se dotični znesek predpiše in pristojbina od sodišča poplača šele takrat, ko se je končal uvedeni za-padlostni postopek. Kedor iz izvedenega postopka doseže kak imovinski dobiček, naj sorazmerno plača stroške za uvrstitev. Po izvedbi zapadlost-nega postopka bo sodišču možno, pripadajočo pristojbino za uvrstitev izterjati od onih, ki so bili eventualno z uspehom zahtevali lastnino do razpisanih depozitov in od zapadlostnega erarja, kolikor imajo leti iz tega postopka kak dobiček na imovini, vsekakor z odbitkom od gotovine, ki se ima izplačati, ter pristojbino poslati pisarnici lista »Wiener Zeitung«. — Sodiščem se radi tega naroča, da takrat, kadar pride zapadlostna pravica državnega zaklada glede vseh razpisanih depozitov ali njih dela do veljave, pri odkazu zapadlih depozitov, kakor se dogaja vsakokrat po za- 7* znamkih, od zapadlostnega erarja zahtevajo pristojbino za uvrstitev, kar se je je v izvedenem postopku nabralo, po tistem razmerju, v katerem je vrednost imovine za zapadlo izrečene z vrednostjo vse edikalno obravnavane skupne imovine, ki sestoji v gotovini ali javnih obveznicah, hra-nilničnih knjižicah in drugih privatnih listinah, ki se dado v denar spraviti, kakor akcijah (delnice) in srečkah, dalje v dragotinah in biserih. Slično naj se tudi tiste zasebne stranke, katerim pripade vsled oklicnega postopka imovina iz razpisanih depozitov v primeri z imovino, ki jim je pripadla, pritegnejo k plačilu vseh oklicnih troškov ali njih dela. — Kolikor troški za uvrstitev v posameznem slučaju ne pridejo na označeni način do pokritja, kar se zgodi posebno takrat, če bi se izjemoma oklicni postopek uvedel izključno glede zasebnih listin in bi jih ne dvignil nihče, tako da bi se morale oddati sodni registraturi v nadaljno hrambo, imajo sodišča pristojbine za uvrstitev plačati iz svojega uradnega in pisarniškega pavšala. Pristojbina za uvrstitev ni pisarni lista »Wiener Zeitung« pošiljati v delnih zneskih, ampak vedno na enkrat (u. 16. dec. 1888 uk. 52). U. 16. dec. 1888 uk. š. 52, glede plačila pristojbin za uvrstitev zapadlostnih oklicev se je raztegnil tudi na pristojbine za uvrstitev takih oklicev v uradne liste »Prager Zeitung« in »Salzburger Zeitung« (u. 28. avg. 1889 š. 16480 uk. 48 in 24. marca 1894 š. 6227 vsem sodiščem uk. 10). Ukaz od 18. jan. 1893, št. 24639. 101 IV. Ukaz pravosodnega ministrstva od 18. januarja 1893, št. 24639, vsem sodiščem o dražbenih ostankih, položenih pri sodišču po imetnikih zastavarskega obrta, uk. 5. Po zakonu od 23. marca 1885, dz. 48 o zastavarskem obrtu ima zastavnik zastave, ki jo je imetnik zastavarskega obrta prodal, v petih letih po prodaji pravico, da se mu izroči po poplačilu zastavne terjatve ostajajoči prebitek, nedvignjeni ostanki pa zapadejo po preteku tega roka na korist krajnih ubožcev. Z ozirom na to se je v § 13 izvršilnega ukaza k označenemu zakonu od 24. aprila 1885, uk. 49 pod točko tl zastavarjem naložila dolžnost, da prebitek izkupila, ki ga zastavnik ne dvigne tekom roka 6 mesecev, določenega z ministrskim ukazom od 1. okt. 1892 dz. 176 polože pri sodišču. — Posamezni prebitki so po večini le nizki, kakor izhaja po njih nastanku ob sebi in so to potrdile tudi storjene poizvedbe. . . . Vzlic temu se vsako leto znameniti zneski na ta način položijo pri sodišču. Preračun, ki se je postavil, je pač le približno pokazal, da je bilo na Dunaju dosedaj letno na zastavnih prebitkih sodno položenih 16000 do 20000 K. - Zneski, ki so se od tega zastavnikom nazaj izročili, pa so nasprotno bili razmeroma malenkostni. Lahko se vzame, da niso v letu poprečno znašali nikakor več kot 1600 do 2000 K, torej kvečjemu 10 odstotkov storjenih pokladov. — Vzrok tega pojava jo največ že povdarjena malenkost posameznih prebitkov in neprikladnost dviganja sodmh pokladov. — Primerno in posnemanja vredno ravnajo pri tem okrajna sodišča na Dunaju. Pri teh okrajnih sodiščih se postavi neznanim zastavnikom skrbnik, ki predlaga plodonosno naložitev primernega dela položenega zneska, eventualno z nakupom državnih papirjev in pa izročitev ostanka njemu, poslednje zato, da more zastavnikom, ki se pri njem javijo in izkažejo z zastavnim listom, takoj kratkim potom izplačati prebitek, ki odpade na nje. — O uporabi izročenih zneskov polaga skrbnik sodišču poluletno račun, tako da izkaže zastavne liste. — Ker skrbnik, razu n izjemoma 102 Ukaz od 18. jan. 18»3, št. 24639. pač ne bo neposredno poizvedoval po zastavnikih, katerih imena so često le izmišljena, so skrbstveni troški le majhni in se pokrijejo todaj večidel z obrestmi plodonosno naloženih pokladov. Vsled tega odpade tudi potreba pritegovati zastavnike v kritje skrbstvenih stroškov s tem, da bi se jim kaj odtegovalo od izročenih zneskov. Postopek bi se dalje lahko oprostil in ocenil tako, da se imenuje skrbnik že v naprej tudi za take položbe, ki se imajo zgoditi šele v bodoče in da se njegovo irtie naznani imetnikom zastavarskega obrta. — Skrbniku bi bilo potem mogoče, staviti predlog glede koristonosnega nalaganja ob enem tudi glede bodočih položeb, sodišče pa bi lahko skrbnika pooblastilo, da prejme znesek, ki se mu je dovolil kot zalog in proti zaračunjanju neposredno od zastavarrja, tako da bi ta sodišču vselej predložil samo znesek, ki je določen za plodonosno naložitev in potrdilo skrbnika o prejemu razlike v znesku. Dalje bi se priporočalo, skrbeti za to, da so en prepis sodišču predloženega zaznamka pribije v poslovalnici zastavarja, ker bi stranke na ta način najprej zvedele o obstoju svoje zahtevne pravice. Prepuščati je razsoji sodišč, če je v korist zastavnikom, da se izključno odvetniki postavljajo za skrbnike ali če se more ta posel primerno izročiti tudi kaki drugi zaupljivi osebi, če skrbnik ni vešč prava, se ga lahko podpira s tem, da se predlogi, ki jih ima staviti sodišču in računi, ki jih ima dajati sodišču, sprejmo na zapisnik. Za posel skrbnika bi bile posebno pripravne osebe, ki sodelujejo pri javni ali prostovoljni oskrbi siromakov. V. Predpisi o sodni hranilnini. Cesarski patent od dne 26. januarja 1853, dz. 18, veljaven za vse kronovine. Da se državni zaklad olajša glede troškov, ki so združeni s hrambo sodnih depozitov, ukazujemo, doprašavši Naše ministre in povprašavši Naše državno svetovalstvo, na mesto dosedanjih predpisov o hranilnini, (števnini, depozitni taksi) pri Naših c. kr. civilnih in vojaških depozitnih uradih za vse kronovine razun Vojaške granice naslednje določbe s pristavkom, da ima ta zakon pri vseh vojaških sodiščih, razun onih v Vojaški granici, dalje pri vseh civilnih sodiščih v onih kronovinah, v katerih je država po Naših uradih in blagajnah upravo sodnih depozitov po ukazu Naših ministrov pravosodja in financ od 16. novembra 1850 dz. 448 (zgoraj s. 1), že prevzela, stopiti v veljavo dne 1. aprila 1853, v vseh drugih kronovinah pa še-le dne, katerega bo uprava prešla na državo. I. Predmet pristojbine v obče. § 1. Hranilnino je plačevati od tistih predmetov, ki jih vsled sodnega naročila hranijo za to določeni uradi in blagajne.1) ') Z ukazom IG. aprila 1896 š. 9111/96 je fin. min. izreklo, da naj se pri izročitvi v sodnih depozitnih uradih shranjenih vrednosti pobira hranilnina samo tedaj, kadar so te vrednosti s sodnim naročilom, naj se sprejmo v hrambo, ali v katerih so te vrednosti v zmislu navodila s položnimi naznanili stranek prišle na depozitne urade in bile sprejete v hrambo (priloga k fin. min. uk. 1896/4.) II. Vrste pristojbin. a) Pravila. § 2. Ta pristojbina se ravna: a) ali po vrednosti hranjenega predmeta in ob enem po dobi hranbe (§ 9), ali b) samo po dobi hranbe (§ 10). b) Predmeti aa) prve pristojbinske vrste ; § 13. Pristojbini po vrednosti hranjenega predmeta in ob enem po dobi hranbe so zavezani: a) denar in dragotine; b) papirji, s katerimi se kupčuje, kakor: družbene delnice, srečke (žrebi) blagovnih loterij, menična pisma in podobni. bb) druge vrste pristojbine. § 4. Za vse v § 3 ne označene listine in predmete se odmerja pristojbina ne po vrednosti, ampak po dobi hranbe.1) ’) če se mesto predmeta, ki jo zavezan manjši pristojbini, položi predmet, kije zavezan viši pristojbini, potem je plačati pri izročitvi prvega nižo pristojbino po dobi njegove hranbe in pri izročitvi zadnjega višo hranilno pristojbino po dobi hranbe zadnjega (fin. min. u. 26. jan. 1860, dz. 26). če se od kake pravne listine, ki ne spada med vrednostne papirje, označene v § 0 b, s katero pa se ustanovijo za več oseb pravice, pri odpravi ene teh oseb le-ti izda sodni prepis z odpravo obstoječe omejitve, da ta oseba ne sme s svojo pravico prosto razpolagati, tedaj ni terjati nobeno hranilnine. če so pa radi odprave kake osebo iz kake vkupnosti ukrene, da ima oseba, ki se ima odpraviti, svoje pravice do kakega položenega predmeta odstopiti na ostale in se zadostiti s kako položbo teh oseb, potem se ima odračuniti ona pristojbina, katera bremeni na depozitu, ki se jo odpravil (fin. min. u. 2. febr. 1854, š. 50848). Sodna hraniliiiiia. § 5. 105 III. Oprostitve. § 5. Hranilnine ni plačati: a) od predmetov, ki so bili položeni v ka-zenskosodnem postopku, če se njih hranba po končanem kazenskem postopku ne spremeni v ono po državljanskem pravu; b) od takih, katerih položba se je zgodila izven kake pravde v zavarovanje državnega zaklada ali kakega iz le-tega oskrbovanega zaklada, ali c) od takih, ki so se položili v zavarovanje ali v plačilo kake iz zemljiške odveze izvirajoče odškodnine; d) od kuponov, če se nahaja zadolžnica ali delnica, od katere izvirajo, ali, kadar se polože samo s talonom, če se ta nahaja v hranbi; e) od predmetov, ki so se vzeli vsled kakega sodnikovega poslovanja uradoma pomotoma v hranbo, če se zaprosi izročitev v treh mesecih, potem ko je stranka zvedela za pomotoma izvr-šivšo se položbo in če izročitev zahteva najpozneje v 14 dnevih, računano od časa, ko se je dovolilo dostavilo. Ravnotako jev primeru,kadar se pri kaki zapuščini ali kaki drugi vkupni stvari snidejo polnoletniki in nedoletniki, in se mora zapuščina ali vkupna stvar položiti do razločitve vsakemu pristojnega deleža, polnoletnikom izročiti del, ki jim gre, ne da bi plačali števnino, če so za izročitev zaprosili v 3 mesecih, potem ko so zvedeli za izvršeno delitev vkupnosti in izročitev zahtevali najpozneje v zgoraj navedenem roku 14 dni, odkar se jim je dostavilo dovoljenje zanjo. V izročilnem odloku ima sodišče izreči, če so podani pogoji te izjeme.1) f) od zneskov ali drugih predmetov, ki se izročijo za preživljanje, vzgojo ali pouk kakega oskrbovanca ali v poplačilo njegovih dolgov; £") od depozitov, ki se izročijo državnemu zakladu ali kakemu iz njega dotiranemu zakladu, če bi pristojbina zadela državni zaklad ali fond.-) 1) Povodom posebnoga slučaja je fin. min. v prilogi k svojemu ukaznikp dogovorno s prav. min. naznanilo sledeče: Če pri zapuščini, ki je hranjena pri sodišču ali pri kaki drugi vknpni stvari, nastopajo polnoletniki in nedoletniki, potem je pod v § 5, črka e, vrsta Sl in 3 ces. pat. 26. jan. 1863, dz. 18 navedenimi pogoji polnoletnikom pripadajoči delež brez plačila hranilnine izročiti, nasprotno pia je od nedololnikov glede njim pripadajočega deleža, če ni podan kak drug i'azlog za oprostitev, tirjati hranil-nino. — Pri tem je, če se izročitev vkupne stvari zgodi še pred odpravo vkupnosti vsled delitve razločevati med predmeti, kateri so po § 9 navedenega patenta pristojbini zavezani po njihovi vrednosti in ob enem po dobi hranbe, in med predmeti, pri katerih se pristojbina v zmislu § 10 patenta ravna samo po dobi hranbe. Pri predmetih prve vrsto je namreč odmeri hranilnine vzoti za podlago samo vrednost nedoletnikom pripadajočega deleža, tako da znaša pristojbina le delni znesek one pristojbino, ki bi jo bilo plačati, če bi bil predmet do cela pristojbini zavezan. Pri predmetih druge vrsto je pa po dobi hranbe izračunano pristojbino plačati v polnem znesku, ne ozirajoč se na velikost pristojbini zavezanega deleža, ki pristoja nedoletnikom (u. 17. febr. 1895, š. 2714, na vsa sodišča, uk. 3). -) Za tako zaklade nastopi pristojbinska dolžnost v trenotku, v katerem ugasne zalaganje (dotacija) iz državnega zaklada, ter po §§ 9 in 10 za odmero pristojbine merodajno pristojbinsko dobo treba raČuniti šele od časa, v katerem je nastopila pristojbinska dolžnost. Dobrodelni in ubožni zakladi, ki jih upravlja občina, so seve zave- zani k pristojbinski dolžnosti, Zaklada zemljiške odveze ne dotira državni zaklad (fin. min. rp. 27. septembra 1867, š. 31124). V sporazumu s c. kr. pravosodnim min. se izjavlja, da se v § 5, črka g, ces. pat. od 26. jan. 1858 dz. 18 izrečena oprostitev od hranilnine uporablja samo v tistih primerih, v katerih se depozit izroči državi ali po njej zala-ganemu zakladu, in sicer kolikor ima pristojbina zadeti državni zaklad ali fond; da pa treba nasprotno v onih primerih, v katerih se izvrši izročitev zasebni stranki, ki ni hranilnine oproščena niti po kakem v gornjem § 5, črka a) do f) označenem, niti po kakem drugem zakonitem oprostilnem razlogu, — hranilnino vzeti brez izjeme torej tudi takrat, če se zgodi izročitev depozita zaradi poplačila davkov, pristojbin ali drugih dajatev državi ali kakemu po državi za lagan emu zakladu (fin. min. u. 1. marca 1894, dz. 47.) Pogojne izročitve iz v kupnih sirotinskih blagajnic so pristojbin proste. Pristojbino je odračuniti šele pri nepogojni izročitvi (za hipotečne zadolžnice kakor za pravne listine), in sicer za vso hranilno dobo (min. u. 4. okt. 1860, dz. 217). Izročitev sodnih položeb, opravljenih vsled odredeb z. 18. febr. 1878, dz. 30, tikajoč se razlastitve v svrho naprave in obrata železnic, je prosta hranilnine (z. 18. febr. 1878, dz. 30, § 45). Zadolžnice in gotovine, ki so se položile v plačilo odškodnine, ki se ima plačati za samoprodajno (propi-nacijsko) pravico v Galiciji in Bukovini, so oproščene hranilnine (z. 21. aprila 1889, dz. 58, § 2). Sodišča imajo potrditi samo one dejanske okolnosti, od katerih je po § 5 tega zakona odvisna prostost pristojbin, ker imajo pristojbino za h ran bo od sodno položenih predmetov odmerjati le določeni uradi edino pod svojo odgovornostjo na podlagi depozitno-uradnih zapisov in zakonitih določeb o dolžnosti plačila hranilnine in odmeri le-teh. — Ti uradi imajo tedaj v osnutku pobotnice o hranilnini, ki se ima izročiti stranki, zapisati vse one podatke, po katerih se ravna višina pristojbine in morajo te podatke vpisati v popolnem soglasju s to pobotnico v dnevniku o depozitnih izdatkih, ki dokazujejo tudi prejem hranilnine. — Omenjeni izročitveni nalog pa krije urad popolno glede onih dejanskih okolnosti, ki jili sodišče potrjuje v njem, in ki po zakonu provzročajo oproščenje hranilnine, ker ima po zakonu sodišče soditi o teh okol-nostih. — Stranka, ki misli, da je s to odločbo okrivičena v svoji pravici, ima rekurz proti sodnemu izročilnemu nalogu na višega sodnika. Stranka pa, ki meni, da se ji godi krivica ali vsled visokosti pristojbine ali, ker se ni zakonito uporabilo, kar je sodišče potrdilo, ima rekurz samo na pristojbinsko oblastvo (fin. min. rp. 9. jul. 1853, š. 23054.). — Sodišče sme opomniti, da ima državni zaklad trpeti hranilnine. 28. avg. 1889, š. 9871, Zb. 12681. Prav. min. je z u. 10. jan. 1896, š. 22747, uk. 3. opozorilo na določila gorenjega fin. razpisa in povdarjalo, da sodišča v izročitvenih odlokih nimajo razsojati o hranilnim depozitov, n. pr. s pripomnjo: „prosto števnine“, „proti plačilu števnine“. IV. Določitev vrednosti. a) Dragotin. § 6. Odmeri pristojbine pri dragotinah in novcih, ki niso v teku, ima biti v podlago cenilna vrednost, ki se je ovedela ob njih položbi. b) Papirjev, s katerimi se kupčuje (prometnih papirjev). § 7. Glede določitve vrednosti: a) takih papirjev, s katerimi se kupčuje, se je ravnati po § 51 pristojbinskega zakona od 9. februarja 1850, z razliko, da je določitev vrednosti nanašati na dan izročilnega dovolila, in če bi kurzna vrednost tega dneva ne bila znana, na tisti prejšnji dan, katerega kurzi so depozitnemu uradu že pri rokah;1) b) papirje, na katere je po žrebanju pripadel dobitek, je uceniti po vrednosti, ki jo je določil žreb;2) c) kupone, ki so se položili brez dolžnega pisma ali delnice, od katere izhajajo, je ceniti po znesku, na kateri se glasijo, če pa se ne glasijo na določen znesek, z 40. delom vrednosti osnovne listine (po odstavku a); d) vrednost talonov, ki so bili položeni brez osnovne listine, je določiti s polovico vrednosti te listine (po odstavku a); e) če je vrednost, po kateri se ima hranilnina ravnati,, izražena v kaki drugi vrednoti kakor v konvencijskem denarju po dvajset gol-dinarski meri ali če je navedena z ozirom na drugo listino, potem je pristojbino določiti po § 19 pristojbinskega zakona od 9. februarja 1850. ') Hranilnina od prometnih papirjev so ima odmeriti po manjšem (denarnem) kurzu onega dne, katerega se je izročba dovolila, oziroma po takem kurzu prejšnjega dne (rp. fin. min. 13. febr. 1896, š. 50788). =) Glej op. 2. pri § 8. V. Izračun h r a n i 1 n i n e. § 8. Doba hranbe se računi začenši s časom, s katerim se je depozitnouradna hranba, čeprav pri kakem drugem depozitnem uradu, začela, do dneva izročitve. Če se je hranba prekinila s tem, da se je izročitev položenih predmetov dovolila s pogojem, da se zopet sodno položijo, ali isti predmeti ali mesto teh drugi, se doba hranbe računi od časa prvotne položbe prvih predmetov. Dobo hranbe je praviloma izračuniti za vsak iz hranbe dospevajoči predmet posebej.1) Od prirastka na vrednosti, ki se je pri kakem depozitu zgodil vsled žreba, je pristojbino posebej izračuniti od dneva izžrebanja do dneva izročitve depozita/2) l) Ta predpis velja tudi ob izročbah zajmov iz depozitnih in pa oziroma sirotinskih in varstvenih skladov (fin. min. rp. 10. fobr. 1862, dz. 13). Kadar kak depozitni urad prepoda sodne depozite drugemu dep. uradu v nadaljno hranbo, — — — ob tem prehodu ni jemati hranilnine, ozirajoč se na § 8, alinea 1 in § 12. ces. pat. od 26. jan. 1853, dz. 18, Po teh zakonskih točkah se ima ta pristojbina odmeriti in izterjati še le ob izročitvi za vso dobo hranitve. Depozitni urad, ki je dobil nalog, da depozit izroči drugemu dep. uradu, oziroma sodišču, ki je temu nadstojno, ima torej uradu, oziroma sodišču ob enem poslati izpisek z vsemi tistimi podatki, ki so odločilni za svoječasno odmero hranilnine (u. 17. febr. 1895, š. 2714, uk. 3). Hranilnina ob izročitvah depozitnouradno položenih gotovi n. Finan. min. rp. od 20. febr. 1900, š. 44078 1. 1899.:------ I. Kadar kaka stranka, kako oblastvo ali kak urad depozitnemu uradu da gotovino, za katero sodišče ne izda hranilnega naloga, temuč odredi, da naj se takoj vloži v kako hranilnico ali naj se z njo nabavijo prometni (kup-čijski) papirji, dotična hranilnična knjižica ali prometni papirji pa naj se vzamejo v depozitnouradno shrambo, tedaj za začasni pridržek (detencijo) gotovine v zmislu § 1. ces. pat. 1853 ni jemati nikake hranilnine, dasi se je gotovina depozitnouradno sprejela in zopet izdala. II. Ge se depozitnouradno hranjene hranilne knjižice ali prometni papirji po sodnem nalogu vnovčijo, iz vsega izkupila ali njegovega dela pridobijo drugi vrednostni efekti in le-ti denejo zopet v hrambo, tedaj volja, če je povzeti že iz sklepa, ki odreja realizacijo, tudi nalog za zopetni nakup vrednostnih efektov in njih položbo, oziroma nalog na izročbo, da se del izkupila izroči stranki (glej niže št. 4. in 5.), naslednje: 1. Ako se vse izkupilo vnovčene hranilnične knjižice porabi v nakup prometnih papirjev, treba ob izročbi hranilne knjižice vzeti hranilnino po § 3, lit a ces. u. iz 1. 1858, v zmislu rp. fin. min. od 26. jan. 1860, dz. 26. Za kupljene in depozitnouradno hranjene prometne papirje se ima, kadar se končno izročo, računiti hranilnina po § 2, lit. b ces. u. iz 1. 1858 za dobo od dneva, katerega so se sprejeli do dneva, katerega so se izročili. 2. Ako se vse izkupilo vnovčenih prometnih papirjev vloži v kaki hranilnici, tedaj se ob izročbi prometnih papirjev vzame hranilnina („diferencialna pristojbina“) v zmislu § 12. ces. pat. iz 1.1853.; za preskrbljeno in depozitnouradno hranjeno hranilnično knjižico vzame se hranilnina ob končni izročbi po § 3, lit. a ces. u. iz 1. 1858 in tedaj računa hranilna doba od dne, katerega so se vnovčeni prometni papirji sprejeli. 3. Kadar se vse izkupilo vnovčenih prometnih papirjev porabi za nakup drugih prometnih papirjev ali vse izkupilo vnovčeno hranilnične knjižice naloži v drugi hranilnici, tedaj velja, da hranba po § 8, odst. 2. ces. pat. iz 1. 1858 ni pretrgana ter se hranilnina odmeri še le ob končni izročbi novih prometnih papirjev oziroma nove hranilnične knjižice, hranilna doba pa računa od časa, ko so se vnovčeni efekti položili prvič. Za depozitnouradni pridržek (detencija) gotovega izkupila v primerih 1, 2 in 3 tudi tedaj ni jemati hranilnine, kadar se to izkupilo depozitnouradno sprejme in potem zopet izda. 4. Kadar se izkupilo vnovčenih prometnih papirjev le deloma porabi v nakup drugih za položbo namenjenih prometnih papirjev, ostanek pa v gotovini izroči stranki, tedaj se ob izročbi za vnovčenje namenjenih prometnih papirjev hranilnina (diferencialna pristojbina v zmislu § 12 ces. pat. iz 1. 1853) vzame po § 2, lit. b ces. u. iz 1. 1858. od tolikega delnega zneska prometnih papirjev, kolikorsen se ima izročiti stranki ter se hranilnina računa do dneva, katerega se izroče vnovčeni vrednostni papirji. Za depozitnouradni pridržek iz-kupilnega, v izročbo stranki namenjega dela, ni jemati hranilnine niti takrat, kadar se ta delni znesek depozitnouradno sprejme in zopet izda. Ako se naknadno izda sodni nalog, da se ima gotovina, ki se je imela stranki izročiti, vzeti v hrambo, tedaj je smatrati, da se je ta gotovina v zmislu § 1. ces. pat. 1. 1853. vzela v hrambo tistega dne, katerega je depozitnemu uradu došel dotični hranilni nalog. 5. čo se izkupilo vnovčene hranilnične knjižice le deloma porabi v nakup prometnih papirjev, ostanek iz-kupila pa v gotovini izroči stranki, tedaj se ob izročbi hranilnične knjižice, ki se ima vnovčiti, hranilnina zanjo računa po času njene hrambe (fin. min. rp. 26. jan. 1860. dz. 26.) O depozitnouradnem pridržku izkupilnega dela, ki se ima izročiti stranki, velja to, kar je povedano pod st. 4. III. Ako se depozitnouradno hranjeni prometni papirji in hranilnične knjižice vsled sodnega naloga vnovčijo, da se vse izkupilo oziroma vsa vloga izroči stranki, tedaj se ima hranilnina računati od prometnih papirjev po § 2. lit. b, od hranilniških knjižic po § 8, lit. a ces. u. I. 1858, pri čemer se hranilna doba računi do izročilnega dne vnovčenih hranilničnih knjižic. O depozitnouradnem pridržku izkupila, namenjenega v izročbo stranki, oziroma dvigu vloge velja to, kakor pod II. št. 4 in 5, s pogojem, da je že iz sodnega sklepa, odredivšega vnovčenje (realizacijo), razviden nalog na izročbo izkupila, oziroma dvignjene vloge. IV. Kadar se izmenjajo kuponi, da bi se izkupilo izročilo stranki, tedaj se glede depozitnouradnega pridržka dotičnoga izkupila ravna tako, kakor pod III, ako so isti uvoti. V. Ravno tako se ravna ob izročbi hranilniške knjižice, provzročeno zato, da se dvigne del vloge in izroči stranki proti temu da se hranilniška knjižica zopet položi z onim delom vloge, ki se je dvignil. Pravosodno ministrstvo je z u. 5. marca 1000, uk. 12, objavilo gornji razpis z zaukazom, da naj so strankam v slučajih II, št. 4 in 5, potom v slučajih 111, IV in V gorenjega razpisa v sklepu določi doba za dvignenje gotovine 14 dni po sprejetem obvestilu dovoljene izročbe s poukom, da se bo nakazani znesek depozitnouradno shranil, ako bi se ta rok no držal. Ko ta rok preteče, naj sodišča nemudno dajo nalog, da se dotična gotovina shrani depozitnouradno. 2) Ob izročbi izžrebanega žreba se ima hranilnina izračuniti po kurzni vrednosti izročenega žreba (§ 7h) in od vrednostnega prirastka (§ 8 zadnji stavek) po odšteti pristojbini vsled dobička tj 8 6 z. od 31. marca 1890, dz. 63). — Davčni in depozitni uradi se morajo ob izročbi žreba kakorkoli brez troškov prepričati, če je žreb že izžreban (rp. flnan. min. od 3. avgusta 1908, š. 83797/7, uk. s. 262). VI. Mera pristojbine a) po vrednosti in dobi. § 9. Pristojbina po vrednosti predmeta in ob enem po dobi hranbe znaša od vsakega goldinarja vrednosti: a) Od denarja in dragotin pri dobi hranbe do 1 leta.............V« kr. nad 1 do 5 let . . V2 » » 5 » 10 » . . 3/4 » » 10 » 15 » . . 1 » »15 » . . 1V2 » Varovancem in oskrbovancem se pa pristojbina ne odmerja nikedar nad 1 kr. b) Od papirjev, s katerimi se kupčuje, polovico. Oni del vrednostnega zneska, ki tvori ulomek goldinarja, pri odmeri pristojbine ni jemati v račun.1) Ulomki pristojbine pod 1/i kr. se ne terjajo. ') Finan. ministrstvo je izjavilo, da velja določilo črke 6 § 9 ces. pat. od 26. jan. 1853. dz. 18, oziroma § 2. ees. u. od 12. sept. 1858, dz. 151 tudi v skupnosti zadnjega stavka črka a te zakonske točke. Zato naj se ob izročbi prometnih papirjev iz depozitnouradne hranbe varovancem in oskrbovancem, kadar hranba znaša nad 15 let, hra-nilnina računa le po 1 kr. od vsakega vrednostnega goldinarja (obj. uk. 1896, s. 18). Sodna liranilnina. §§ 10. b) po dobi sami. § 10. Pristojbina, ki se ima plačevati samo po dobi hranbe, znaša: I. Za pravne listine (§ 1 a, š. 3 zakona od 9. februarja 1850) pri dobi hranbe do 5 let................15 kr. nad 5 do 10 let . . . 30 » »10 » 15 » . . . 45 » »15 » . 1 gl. — » vendar z omejitvijo, da naj hranilnina, če je listina po zakonu od 9. februarja 1850 zavezana pristojbini, nikedar ne znaša večjega zneska, kakor v označenem zakonu določeni kolkovni in pri-stojbinski znesek. To pristojbino je plačevati za vsako tako listino, čeprav je več listin položenih pod eno položno številko. Samo one listine ali priloge, ki tvorijo pritiklino takih pravnih listin, so celo tedaj pristojbine proste, če so bile položene pod različnimi položnimi številkami. II. Za vse druge spise ali listine, katere ne spadajo med listine, označene pod 1, znaša pristojbina pri dobi hranbe do 5 let................6 kr. nad 5 do 10 let . . . 12 » »10 » 15 » . . . 18» »15 » . . . 24 » V tem primeru se pristojbina jemlje tudi takrat samo v enojnem znesku, če je bilo izročenih na enkrat več spisov ali listin, ki so bili pod eno položno številko. Če so bile listine ali spisi, ki se imajo izročiti, položeni pod različnimi položnimi številkami, ali če se predmeti, ki so položeni pod eno položno številko, izročijo ob različnih časih, potem se pristojbina v prvem slučaju terja po številu položnih številek, v drugem slučaju pa tolikokrat, kolikor se izvrši izročitev.1) ') Povodom uvedbe avstrijske veljave je ces. u. od 12. sept. 1858, dz. 151 doloßil o hranilnim tako: 1. Kadar je pristojbino plačati po vrednosti položenega predmeta in po dobi hrambe, treba vrednost pre-računiti na avstrijsko veljavo. Če v listini veljava ni navedena, se pri listinah, izdanih v inozemstvu po 31. okt. 1858, domneva avstrijska veljava. 2. Pristojbina po vrednosti predmeta in obenem po dobi hranbe znaša za vsak goldinar vrednosti : a) od novcev in dragotin pri dobi hranbe Varovancem in oskrbovancem pa se pristojbina ne računa nikoli nad 2 nova kr. b) od (prometnih) papirjev, ki se dajo vnovčiti, polovico. Drobce, ki presegajo polovico novega krajcarja, je imeti za cel novi krajcar, — drobce pa, ki ne dosegajo polovico novega krajcarja, ki pa znašajo četrt novega krajcarja ali več, je imeti za polovično nove krajcarje, manjših drobcev pa ni vpoštevati. 3. Pristojbina, ki je računiti samo po dobi hranbe, znaša: a) za pravno listine za dobo hranbe do 1 lota . nad 1 do 5 let * 6 „ 10 „ „10 „ 15 „ „ 15 l/2 novega kr. do 5 let . . . , nad 5 do 10 let . „ 10 „ 15 „ „ 15 „ . . 60 30 novih kr. b) za vso druge spise in listine pri dobi hranbe do 6 let............12 novih kr. nad 5 do 10 let . . 24 „ „ „ 10 „ 15 „ . . 36 „ „15 „ . . 48 „ Zaradi omejitve, navedene v § 10, odst. I. velja višina kolkovnih pristojbin, uravnanih z u. 8. jul. 1858, dz. 102. Ob izročbi rentnih knjižic, izdanih po poštni hranilnici, je računiti hranilnino po § 3 a ces. u. od 12. sept. 1858, d_z. 151. samo po dobi hranbe. če tako rentne knjižice depozitni oziroma davčni uradi strankam na sodni nalog izroče zaradi dvignenja delnega zneska vse vlogo proti temu, da jih zopet polože tedaj se za prejemnico po tar. p. 47 c p. z. plača 50 kr., ako vslcd višine izročbi namenjenega zneska po lestvici 11 ne pripade manjša pristojbina. Potrdilnice o zneskih pod 2 gold. so pristojbin proste po § 15. z. od 29. febr. 1864, dz. 20 (u. 2. jan. 1897, uk. L). c) Če izročitev obsega predmete obeh pristojbinskih vrst. § 11. Če se predmeti, od katerih je pristojbina plačevati po § 9, izročijo ob enem z drugimi, ki so pristojbini zavezani le po dobi hranbe, tedaj se pristojbina za naposled označene listine odmeri posebej samo takrat, kadar se njih po-ložba ni zgodila ob enem z drugimi izročenimi predmeti.1) !) Ob sočasni izročbi takih ob enem položenih predmetov, od katerih je za nekatere računiti pristojbino po vrednosti in po dobi hranbe, za druge pa le po dobi hranbe, volja gorenja odredba le za take primere, za katere je pristojbina od prvoomenjenih predmetov enaka pristojbini za predmete drugoomonjene vrste ali pa viši. če je pa pristojbina za predmete drugo vrste viši, kakor ona za predmete prve vrste, tedaj je vzeti samo pristojbino, pripalo za predmete druge vrste (u. lin. min. 31. maja 1856, št. 92, § 2). Vil. Doba pr i sto j b i n s k e plačnosti. § 12. Hranilnina se plača še-le pri izročitvi položka (depozita). Če se pa hranjen predmet izroči s pogojem, da se mesto njega zopet položi drug, isti pristojbinski meri zavezan predmet, vendar v manjšem znesku, ali predmet manjše pristojbinske mere, potem je že pri pogojni izročitvi z ozirom na dobo hranbe plačati v 1. primeru pristojbino od zneska, za kolikoršni manj se je zopet položilo, v 2. primeru ona razlika pristojbin, ki se dobi, če se izračunijo in primerjajo pristojbine za izročeni in za zopet položeni predmet od začetka hranbe do izročitve prvega.1) Vlil. Kedo ima plačati pristojbino. § 13. Dolžnost, da plača pristojbino, ima tista stranka, kateri se hranjeni predmet izroči, brez ozira če ji proti položniku ali komu drugemu pristoji pravica do povračila ali ne.2) ') Ta predpis volja tudi ob izročitvi zajmov iz depozitnih, oziroma singularnih siro tinski h in varstvenih skladov (fin. min. rp. 13. fcbr. 1862, dz. 18). a) Iz u. fin. min. 16. nov. 1894 š. 24438. če treba depozite strankam izročiti pri drugih dep. uradih, kakor pri onih, kjer se hranijo, treba radi hra-nilnino razločevati, ali se izrpčba izvrši pri dep. uradu, ki je v upravnem okraju a) tistega deželnega finančnega oblastva ali b) drugega dež. fin. oblastva. V prvem primeru ima dep. urad, ki stranki komi-sionelno izroča depozit in odvzame hranilnino, le-to za-računiti končno, kakor za svoje depozite in prenesti v etatni dnevnik za sodno upravo. Dotični računski podatki naj se takoj z avizo naznanijo dep. uradu, ki je depozit hranil, kateri ima podatke zabeležiti pri dotičnom izda-jalnem postavku in pridejati avizo. Ta avizo je imeti za IX. Zaveznost za pristojbino. § 14. Hranilnina se drži hranjenega predmeta in ima na njem prednost pred vsemi terjatvami, ki izvirajo iz zasebnopravnih naslovov. Pred plačilom pristojbine se hranjeni predmet ne sme izročiti. Izjemo od tega sme dovoliti samo vodeče finančno okrajno oblastvo proti primernemu zavarovanju pristojbine. X. Povračilo pristojbine radi nepravilne odmere. § 15. Če se je pristojbina komu odvzela proti predpisu, ali v večjem znesku, kakor je predpisano, se more povračilo nepristojno plačanega zneska zahtevati v dobi enega leta po plačilu. * V dodatno prilogo, kadar bi se bil dotični depozitni dnevnik že poslal v pregled računskemu oddelku viš. dež. sodišča. V primeru, navedenem pod b) pa se ima hranilnina poračunati v kontokorentnem dnevniku na račun dep. urada, ki je depozit izdal. Končni poračun se opravi po avizih med dotičnimi računskimi oddelki. Sodni depozitni uradi, ki nimajo kontokorentnih dnevnikov, ki so samostojni dep. uradi na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Trstu, in pa okrajna sodišča, ki sama oskrbujejo depozitno poslovanje, se morajo zaradi kontokorentnega obračuna zateči k uradom in blagajnicam, določenim za to, ter imajo tem poslati hranilnine, sprejete na račun drugih depozit, uradov, v gotovini. Tako komisionelno poslovanje se sme seve opraviti le po nalogu pristojnih sodišč. Hranilnino odmeri vselej dep. urad oziroma sodišče, ki je depozit hranilo. Hranilnina se računi, kadar ide po dobi hranbe, do dne odposiatve uradu, ki ima poskrbeti izročbo. Strankam je določiti kratek rok za sprejem depozita, ki bi se sicer vrnilo oblastvu, ki je je poslalo. O tem se imajo tudi stranke obvestiti (u. 20. dec. 1894, š. 26487, uk. 1895/1). XI. Kako se je pritoževati. § 16. Kedor se po odmeri hranilnine čuti okrivičenega, sme proti odmeri vložiti pritožbo pri finančnem okrajnem oblastvu, in na daljni stopinji rekurza pri finančnem deželnem oblastvu in pri finančnem ministrstvu. Rekurz zoper odločbo finančnega okrajnega ali deželnega oblastva se ima vložiti tekom 14 dni od dneva objave. Sodni postopek se ne vrši niti o vprašanju, če je plačati pristojbino ali ne, niti o visokosti pristojbine. XII. Prehodna določila. § 17. Kakor začetek hranilne dobe, ki se ima po zakonu izračuniti, ima veljati pri onih depozitih, ki so se prej nahajali v hranbi takih ne cesarskih sodnih uprav, ki niso imele pravice pobirati hranilnine, čas, v katerem so depozite prevzeli za to določeni c. kr. uradi ali blagajne, ali kateri se bodo še prevzeli. Kadar se z enim sodnim sklepom nakaže položno volilo dotičnim zakladom, ostanek depozita pa dedičem, tedaj treba v izročilnem sklepu izreči, da se dedičem izroči po številkah določeni ostanek po odšteti hranilnini, ki odpade od vsega izdanega depozita. Dotična hranilnina se zaračuni z zabeležbo v dep. dnevniku in v glavni knjigi v predelkih „sprejem hranilnin" tako, da se vsi dotični izdatki seštejejo. Kadar se pa nakaže le del depozita v poravnavo pobožnih volil, tedaj se sodno nakažejo le-ta in pa poseben znesek za dotično hranilnino. Ta hranilnina se poračuni po navadi pri dotičnem izdajnem postavku. Od zneska za hranilnino ni računiti posebne hranilnine. Kadar se iz depozita izroče pobožne pristojbine od kake zapadlostne (kadukne) zapuščine, ni plačati hranilnine (u. 19. nov. 1903, uk. 32). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA § 00000429103 = Vsebina knjige „Zakoni o javnih knjigah“ = (V. zvezek Pravnikove zbirke). L del (A). Stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Zaznamek zak. predpisov. —.Občni zakon o zemljiških knjigah. — Navodilo (instrukcija,) k temu zakonu. — Pristavek v knjigi pozvanih zak. določil. — Zakona 6. febr. 1869, dz. 18 in od 11. maja 1894, dz. 16. — Zakon o izpravi javnih knjig. — Predpisi o osnovi novih zemljiških knjig za: Koroško, Goriško in Gradiško Istro, Kranjsko in Štajersko. II. del (B). Stvarno kazalo. — Zaznamek zakonov, razpisov itd. --Železniške knjige. — Rudniške knjige. — Konverzija hipotečnih terjatev. — Pristojbinske olajšave ob konverziji novčnih dolgov. — Predpisi o zastavnih listih. — Melijoracijski zajmi. — Olaj-šila ob vpisu ali izbrisu knjižnih pravic. — Radiči rane obrti. — Predpisi o cerkvenih posestvih glede javnih knjig. — Delitev dedine pri srednjih kmetijah. — Razdelba in uredba skupnih zemljišč. — Komasacija zemljišč. — Arondacija gozdnih mej. — Zemljiškoknjižni predlogi, sklepi, vpisi. — Njih kolkovnina in vpisnina. — Različni predpisi za javne knjige in hipoteke. — Dodatek k agrarnim zakonom. Ker so popolno pošli posebni odtisi iz H. dela: „Železniške in rudniške knjigo. Vzorci zemlj. predlogov, sklepov in vpisov" in ker je le še malo odtisov „Predpisi o konverziji hipot. terjatev", se oddaje označeni II. del (B), ki je popolno samostalen, sedaj tudi sam. To velja tudi o I. (A) delu; cene so razvidne na drugi strani. VII. zvezek avstrijskih zakonov v slovenskem prevodu. Izdalo in založilo društvo „Pravnik". Cena vezani knjigi K 6'—. X/- >t