Ameriška Domovi ima

NO. 210
AMemCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVEULND 3, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 2, 1954
ŠTEV- UV —VOL. LEV
"Strupena" bomba v Nixonovi večerji / ni eksplodirala /
V laboratoriju niso našli ni-kakih sledov strupa v večerji podpredsednika Nix-ona.
SEATTLE. — Podpredsednik Nixon je pričel z nadaljevanjem svoje kampanje, ko je zvedel, da večerja, ki jo je imel v soboto zvečer, ni bila zastrupljena, kakor mu je nekdo telefonično o-menil, da je.
Zdravniki in laboratorijski tehniki so prebili v nedeljo deset ur v laboratoriju, kjer so preiskovali sestavine večerje, ki jo je naročil Nixon v soboto zvečer v Benjamin Franklin hotelu, preden je šel govorit na neki republikanski shod.
Laboratorijski znanstveniki so izjavili, da niso mogli najti v hrani nikakih sledov kakega strupa.
' V soboto zvečer je neki neidentificiran človek telefoniral podpredsedniku v hotel, da je njegova večerja zastrupljena. — Ko je dobil večerjo, obstoječo iz sirovega vložka (sendviča), jagod, sladoleda in čaja, so jo odvzeli agenti varnostne službe ter jo odnesli v laboratorij, nakar je bila pod nadzorstvom a-gentov tajne službe pripravljena druga večerja. Drugo jutro, preden je Nixon odpotoval v Denver, so mu pod nadzorstvom tajnih organov pripravili zajtrk. --------------o------
Zamotana zadeva Sheppardove porote Je vedno ni rejena
Obramba je zadovoljna z odstopom porotnika Mannin-Sa, če bo istočasno razpuščena celotna porota.
CLEVELAND. — Sheppardov proces se je včeraj dopoldne nadaljeval z izbiro nadomestnih porotnikov. Porotnik James R. Manning (ki je bil pred 11 leti kaznovan zaradi prestopka proti javni morali), je sedel tiho in vidno nervozen na svojem sedežu.
Porotnik Manning je potem poprosil sodnika, da bi ga oprostil njegove dolžnosti pri tem procesu. Tozadevno prošnjo je naslovil na sodnika Manningov župnik, George R. Nauman, pastor evangelske luteranske cerkve sv. Luke.
Sodnik Blythin je izjavil, da ne bo ukrenil ničesar, dokler ta zadeva ne pride predenj pred sodiščem.
Obramba pravi, da nima nič proti temu, če se oprosti in črta Porotnika Manninga, če se istočasno razpusti celokupno poroto, kar je tožiteljstvo kratkoma-lo odklonilo.
Prihodnji predsednik?
Dom kongr. Bender ja Velika prometna
nesreča v Zagrebu
LONDON. — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je sporočila, da je bilo 17 oseb ubitih in 35 ranjenih, ko je skoči s tira na nekem klancu v Zagrebu voz poulične železnice.
siražijo detektivi noč in dan
Tako sodi omenjeni časnikar. Mi apeliramo na vse naše rojake brez izjeme, da mu danes oddajo svoj glas.
Zadušenje s plinom
SPRINGFIELD, O. — Zakonca Lowell H. Baldwin sta bila Najdena mrtva v svojem stano-Vanju. Zadušil ju je plin, ki je shajal iz neke počene cevi.
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
ALVIN SILVERMAN, časnikar, ki ima v clevelandskem listu Plain Dealerju svojo posebno kolono, vprašuje, zakaj si governer Lausche sedaj tako trdo in vztrajno pri zadeva da bi bil ponovno izvoljen, ko. vendar ve kot vsakdo drugi, da bo izvoljen z ogromno večino glasov.
Silverman pravi dalje, da se je ta zagonetna zadeva zdaj izkristalizirala, in sicer pretekli torek v C anionu, O.
Ko je governer Lausche stal tam na stopnicah sodišča ter vlažnih oči zrl na ljudsctvo pred seboj in na ameriško zastavo, ki je plapolala v rahli sapici, je godba višje šole nenadoma zaigrala himno “Hail to the Chief”. (To je himna predsednika).
In bilo je očitno: — Frank J. Lausche v letošnjem letu 1954 ne kandidira za governer-ja dižave Ohio, za katerega bo itak z vso gotovostjo in z ogromno večino izvoljen! — On., kandidira za mesto na soncu — za mesto na vsenarodni glasovnici leta 1956.
Frank J. Lausche si gradi tako ogromno večino, da prihodnja demokratska narodna konvencija ne bo mogla prezreti moža, ki je ne samo starosta governerjev, temveč tudi mož, ki ga ljudstva tako rekoč soglasno izbere in ki je otrok-ljubjenček države Ohio, “Matere predsednikov.”
O onih, ki so podteknili dinamit v G. Benderjev avtomobil, ni doslej še nika-kega sledu.
CLEVELAND — Dom kongresnika George Bender ja, ki kandidira za zveznega senatorja proti demokratu Burke-ju, je zdaj noč in dan pod stražo privatnih detektivov. (Kakor smo včeraj poročali, sta bili podtaknjeni v Benderjev avtomobil 2 palici dinamita, ki pa k sreči ni eksplodiral).
Bender je najel detektive znane Pinkerton’s Detective ustanove, da stražijo njegovo druži-
Pocenitev mleka
TOLEDO, O. — Družba Ohio Cloverleaf Dairy je pocenila mleko za -2 centa pri kvartu. — Kvart homogeniziranega mleka stane zdaj 20 centov.
no in dom.
Policija, ki preiskuje nameravani atentat na senatorja Bender j a oz. na njegovo družino, ni odkrila nobenih sledov za onimi, ki so podtaknili dinamit v avtomobil.
'KJE STOJI 11101'
Danes naletavanje snega in uirzlo. Prav tako ponoči.
Novi grobovi
Pogreb Rev. Kocinskega
Glede pogreba umrlega Rev. Joseph P. Kocinski nam Grdi-nov pogrebni zavod naznanja: Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v privatni kapeli na 12023 Lakeshore Blvd. V sredo ob 3:15 popoldne bo prepeljano v St. John’s katedralo, kjer bo ob štirih pogrebno opravilo. Truplo bo nato ležalo na mrtvaškem odru v katedrali, kjer ga bodo lahko ljudje prišli kropit do 9. ure zvečer v sredo. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10. z Requiem veliko mašo.. Pokojnik bo pokopan na pokopališču Kalvarija.
Nick Voutos
V nedeljo je umrl v mestni bolnišnici Nick Voutos, 2252 Carnegie Ave. Zapušča hčer Victorijo. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v sredo ob dveh popoldne.
Plešetov pogreb
Pokojni George Pleše bo pokopan v sredo ob dveh popoldne iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152 St. — Pokojni je bil član Slovenske moške zveze št. 3.
Clevelandski list “The Plain Dealer” od ponedeljka je objavil sledeči uredniški članek:
“V ohlapni diplomaciji, ki so jo igrale Združene džave z Italijo in Jugoslavijo glede poravnave tržaškega'vprašanja, so bili pozitivni kakor tudi negativni smotri.
Negativen smoter je bil vsebovan v tem, da se prepreči jugoslovanskemu maršalu Titu spolzitev nazaj v sovjetsko območje. Mi smo namreč tako uverjeni, da so Italijani trdno ob naši strani, da njihovo nezadovoljstvo ne šteje kot politični činitelj.
Pozitivni smoter pa je bil, da se zvari in vkuje Jugoslavija v verigo zapadnoevropske obrambe.
Vprašanje Trsta je bilo rešeno. Ali so bili tudi cilji doseženi?
Tito ni privedel svoje države nazaj v Kominformo, toda v zad njih tednih je pričel kazati spravljivo zadržanje napram Sovjetiji, katero vodi do nekaj več kot zgolj do prijateljstva. Ti novi odnošaji so očitni v sledečih korakih:
1.	— Vzpostavljena je bila trgovina med obema deželama.
2.	— Sovjetsko in satelitsko časopisje je ne samo prenehalo s svojimi strupenimi napadi na Tita, temveč je v zadnjem času pričelo celo objavljati njegove
govore s svojimi ugodnimi komentarji.
3. — Tito je pričel pridigati Zapadu, naj izrabi prednost novega spravljivega zadržanja, katerega vidi on, Tito, v Moskvi. Dal je tudi razumeti, da je prh pravljen igrati vlogo1 posredovalca med Vzhodom in Zahodom.	,
Daši ti koraki ne pomenijo Titove pridružitve sovjetskemu bloku — kar se verjetno ne bo zgodilo: — preprečujejo Washing-tonu, da bi mogel reči, da je njegova politika v polnem uspela.
Na pozitivni strani pa ni bilo ničesar doseženega. Tito slej ko prej odklanja svojo pridružitev zapadni obrambi. Jugoslovanska vrzel v tej obrambi je še vedno odprta. Z zapadno obrambo je Tito povezan samo posredno ali indirektno po včlan-jenju Jugoslavije v Balkanskem paktu :z Grčijo in Turčijo.
Te .dni je bil v Beogradu H. E. Stassen, administrator za i-nozemske operacije, ki si je z obljubami večje ameriške po-^ moči prizadeval izvabiti Tita te-(sneje k zapadni zvezi. To je , vse prav dobro in lepo — za Ti-[ta, toda kaj dobe Združene dr-,žave v povračilo? — Ali ni že skrajni čas, da se določi pogoje, pod katerimi bi tudi jugoslovanski diktator storil nekaj v zameno?
UGIBANJA IN NAPOVEDI, KDO BO DANES ZMAGAL
Politični opazovalci položaja napovedujejo demokratom večino v zbornici poslancev. - Republikanci trdijo, da bodo obdržali večino v obeh zbornicah. — Naš list bo objavil jutri zjutraj kolikor mogoče točen in pregleden izid volitev.
Pregled Associated Pressa
Pet glavnih političnih piscev gornje tiskovne agencije, ki so prepotovali več držav ter polagali svojo roko na žilo ljudstva, pa je sporočilo sledeča poglavit na dognanja:
“Predsednik Eisenhower in o-stali republikanski agitatorji so po vsej priliki ob enajsti uri dali ljudstvu dokaj močno republikansko injekcijo, ki utegne us-peti.	•' 'tig
“Toda ta injekcija morda ne bo dovolj močna, da bi premagala in zaustavila vodstvo de-jmokratov v veliki bitki za kontrolo kongresa, katere izid bo odločen danes.
“V zadnjih dneh kampanje se je Eisenhower ju in njegovim o-prodom posrečilo, da so bolje “prodali” ljudstvu ideje o miru in komunistični nevarnosti, kakor pa idejo, da je neobhodno potrebno, da dobi predsednik republikanski kongres. Demokrati še vedno žanjejo žetev zaradi vprašanja brezposelnosti in nizkih dohodkov farmarjev.”
PRINCETON, N. J. — Iz Gallupovega poizkusnega glasovanja je razvidno, da bodo demokrati izvojevali pri današnjih volitvah znatno število sedežev v zbornici poslancev.
V zadnjih dveh tednih se je začelo javno mnenje znatno nagibati na republikansko stran, toda ni dobilo onega zaleta, ki bi bi omogočil republikancem, da obdrže kontrolo nad zbornico poslancev.
Iz dosedanjega poizvedovanja in poizkusnega glasovanja je razvidno, da imajo demokrati 51.5 odstotka, republikanci pa 48.5 ostotkov glasov, gest odstotkov vprašanih ljudi je še neodločenih.
WASHINGTON. — Republikanski glavni stan v Washingto-nu napoveduje, da bo prihodnji senat obstojal iz 53 republikancev, 42 demokratov in enega ne-odvisneža.
Demokratski glavni stan pa pravi, da bo v senatu 50 demokratov, 45 republikancev in en neodvisnež.
Republikanci predvidevajo sedanjo zbornico poslancev z 224 republikanci, 210 demokrati in enim neodvisnežem. Demokrati pa napovedujejo, da bo v tej zbornici 226 demokratov, 208 re-oublikancev in en neodvisnež.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V koliko se bodo te napovedi uresničile, bomo videli jutri, ko bodo prešteti glasovi in se bo izvedelo za izid volitev. Naš list bo imel jutri zjutraj kolikor mogoče točno in obsežno tozadevno poročilo.
Komunisti bodo kmalu priJIi na dan z novo uivaro, da pridobe delavstvo na svojo stran
Vova utvara se bo skotila v Varšavi, na koncilu Svetovne federacije strokovnih unij. — Komunisti bodo protestirali proti okrnjevanju pravic do stavk in proti krutemu izkoriščanju delavstva v zapadnih državah. . .
SPET DOMA — General Christian de Castries, slavni branilec Dienbienfua v Indokini, se je vrnil iz vojnega ujetništva in prišel v Pariz. Na sliki ga vidimo v razgovoru z ženo.
WILLIAM L. RYAN, analizator zunanjih zadev, sporoča v “Pressu” med drugim sledeče:
Tam v decembru enkrat bodo prišli komunisti na dan z novo utvaro v prizadevanju, da pridobe na svojo stran svetovno delovno ljudstvo.
Svetovna federacija strokov-tnih unij, ki je popolno in absolutno orodje moskovske propagande, bo vir njihove nove utvare. Seja njenega generalnega koncila se bo vršila dne 9. dec. v Varšavi, gl. mestu komunistične Poljske.
“Listina delavskih pravic”
Ta federacija, ki pravi, da i-ma 88 milijonov članov, je naredila osnutek za “čarter ali listino pravic strokovnih unij”. — Ta federacija pa vključuje v svoje vrste tako imenovane strokovne unije Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav, kjer nimajo delavci sploh nikakih pravic.
Ta čarter pa ne bo za delavce komunističnih dežel, dasi si bo lastil pravico govoriti tudi za njihove pravice. V glavnem je usmerjen za delavska ljudstva Evrope, Latinske Amerike, Severne Afrike in Japonske.
Kdo protestira!
Ta čarter bo, n. pr. protestiral, da je v zapadnih državah okrnjena pravica do stavk, do-čim v komunističnih državah sploh ni ne “cele” ne “okrnjene” pravice do stavk.
Dalje bo protestiral proti de-
lavskemu Taft - Hartleyjevemu zakonu v Združenih državah in bo priskočil na pomoč ameriškemu delavstvu, ki da je kruto izkoriščano. Dalje bo protestiral, da družba United Fruit Co., ki je ameriško podjetje, izvaja “krvave” represalije v Guatemali, kjer so komunisti nedavno izgubili kontrolo. Ta čarter bo tudi izrazil svojo žalost nad trpljenjem delavstva v Francoski Severni Afriki in na Japonskem.
Vse to je razvidno iz članka, ki je bil objavljen te dni v “Trudu”, glasilu sovjetskih “strokovnih unij.”
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Are., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717
Opozorilo: Slovenska pisarna bo ta teden odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, četrtek in petek od 5:30-7:30, v sredo od 10-12 in od 5:30-7:30, v soboto pa od 9-12 in od 2-7 zvečer.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
ENTRAQUE, Italija. — Italijanski alpinci (vojaki) so našli včeraj v gorovju v bližini francoske meje trupla 15 a-meriških letalcev od 21, ki so bili v letalu, katero je treščilo te dni v gorovju na zemljo.
Razprodaja igrač—
Materinski klub pri sv. Vidu ima v četrtek in petek po cerkveni pobožnosti razprodajo igrač v cerkveni dvorani.
Seja—
Podružnica št 14 SŽZ ima nocoj ob navadni uri in v navadnih prostorih redno sejo.
Iz Jugoslavije sta se vrnila— Mr. in Mrs. Matthew Beros, lastnika znanega foto studia na St. Clair Ave., sta se vrnila z o-biska v Jugoslaviji, kjer sta napravila okoli 3,000 čevljev barvnih filmskih posnetkov. Foto studio odpreta v soboto 6. nov. Tretja obletnica—
V	sredo ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv maša za pok. Antonijo Fidel v spomin 3. obletnice njene smrti.
Glasbena matica—
Kostumi za opero Mignon so prišli. Pevci in pevke Glasbene matice, ki pri predstavi sodelujejo, naj jih pridejo pomerit v studio Antona Šublja.
Redna seja—
Nocoj ob 7:30 bo redna seja Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Štiriindvajseta obletnica—
V	sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Prijatel v spomin 24. obletnice njene smrti.
Proslava petletnice—
V	sredo zvečer ob osmih bodo v D. Baker Health Center, — 1465 E. 55 St., praznovali petletnico prostega zdravstv. vzgojnega delovanja omenjene ustanove v naselbini. Sporeda se bo udeležil tudi župan A. Celebrez-ze, medtem ko bo Mr. Anton Grdina podelil otrokom nagrade za uspeh v posebnem tekmovanju. Na sporedu je tudi nekaj plesnih nastopov in pevskih točk.
mjnovejšTvesti
VATIKAN. — Dočim je tisoče ljudi stalo odkritih glav in v svečanem molku, je papež Pij XII. včeraj kronal starodavno podobo Device Marije, “kraljice in gospodarice nebes in zemlje, kraljice in gospodarice človeštva.” Ceremonija, ki se je vršila v baziliki sv. Petra in na odprtem trgu, je bila glavni dogodek Marijinega leta.
CLEVELAND. — Cleveland Electric Illuminating Co., je naznanila, da je spet restorirala električno energijo v sedem tisoč domovih, kjer je bila vsled potrganih žic prekinjena.
ASHTABULA, O. — Tul^aj je včeraj v neki hiši eksplodirala peč na plin, pri čemer so bili ubiti štirje otroci.
BEAVER FALLS, Pa. — Elijah Thompson, 23 let stari nezaposleni delavec, je priznal, da je s kamnom ubil 16-letno Helen Jean Bryant, dijakinjo high šole, katere golo truplo so našli pod listjem na kupu kamenja.
NEW YORK. — FBI agenti so včeraj aretirali Martho Stone,
44 let staro delavko v komunističnem podzemlju, odkoder je niso rrtogle spraviti tudi krize in tragedije v njeni lastni družini. Partija ji je bila , več kot družina.
WASHINGTON. — Obrambni department naznanja, da bo postal general Maxwell D. Taylor poveljnik vseh ameriških kopnih sil v Orientu.
r»sr
/Imeri$ka Domovina
B'* tax<jfATL~d i  .j—
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 2, 1954
•117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland I, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 210
Tues., Kov. 2, 1954
Titova zunanja politika
Tito ima doma ravno sedaj zelo velike gospodarske težave, ki mu jih je povzročila inflacija njegovega dinarja. O tej inflaciji se malo sliši. V Jugoslaviji molčijo o njej, tako je zapovedano; zunanji svet pa se za dinar sploh ne briga, saj ga ne rabi in pri računih v zunanji trgovini sploh ne prizna. Inflacija se vleče po Jugoslaviji že dolgo časa, odkar so radi tega prenesli financiranje gospodarstva na Narodno banko. Narodna banka pa je precej suha, kar se kapitala tiče, in zato je morala začeti z povečanim tiskanjem denarja, da zamaši vsaj najnujnejše luknje v pomanjkanju kapitala.
Ostane torej samo še tuji kapital. Ta pa je postal oprezen; ve, da je jugoslovanska plačilna bilanca pasivna in da ni nobenega izgleda, da bi se to stanje popravilo. Ve, da je Jugoslavija tako zadolžena, da še tekočih obvez ne more več plačevati. Takemu dolžniku pa nihče ne posoja novega denarja. Z gospodarskimi razlogi ne more Tito utemeljiti nobene prošnje za nove kredite, ostanejo mu na razpolago samo še politični. Po vojski je namreč postalo običajno, da se da marsikatero “posojilo,” ki ima samo tak videz, v resnici pa pomeni zgubljen denar, ki donese lahko samo kake politične koristi tistemu, ki ga je tvegal.
In za to bilko je sedaj Tito moral zagrabiti. Išče denar vsepovsod. Za zbližanjem z Rusijo ne tiči samo zavest komunistične skupnosti, v njem je skrito tudi nekaj upanja, da bi se morda z vzhoda vendarle dal stisniti kak kredit, ki bi vsaj trenutno pomagal Titu iz zadrege. Moralno je Tito do takega upanja več kot upravičen, saj so ga njegovi vzhodni bratje 1. 1948 nabrisali za nekaj sto milijonov. Tito sam je priznal, da so ga nesli za kakih 400 milijonov dolarjev. Ako mu vzhod vrne vsaj nekaj teh izgub, bo Titu prav prišlo in obnovljena bratovščina bo tem bolj prisrčna.
Težja pa je stvar z zapadom. Od tam je Tito dobil dosti za svoj začasni odpad od kominforme, vrnil je le nekaj malega, ostanek je poravnal s političnimi koncesijami; poravnal se je glede Trsta, pomiril se je z Grčijo, sklenil je malo obrambno zvezo s Turčijo in Grčijo. Zunanjepolitičnih koncesij je pa sedaj zmanjkalo in treba si je torej izmisliti nekaj novega, kar bi se dalo vnovčiti. In Tito je začel z novo zunanjepolitično linijo. Najpreje je začel zagovarjati svojevrstno nevtralnost, ki jo lahko vsak razume, kakor hoče. Nevtralcev je po celem svetu dosti; ti ne premišljujejo ravno preveč, kako si Tito zamišlja nevtralnost, dosti jim je, da je za nevtralnost, in simpatizirajo z njim.
Tito se je dalje vrgel na vabo za socialisti. Socialističnih strank je dosti po svetu, nekatere so zelo mogočne ne glede na to, ali so na vladi ali ne, druge pa naravnost vladajo v posameznih državah. Med ogromno večino socialistov si še ni pridobil dosti prijateljev, nekaj vplivnih socialističnih skupin in voditeljev pa vendar že simpatizira z njim.
Tito dalje hoče izkoristiti geslo o možnosti sožitja med svobodnim svetom in komunističnimi državami. Ideja so žitja ima povsod dosti pristašev, ker je zelo meglena in si pod njo lahko vsak predstavlja to, kar si želi. Takih prista šev je tudi v Ameriki dosti. Veseli jih, da je tudi Tito njihovega mnenja in ne pomislijo, da Tito to stvar razume po svoje in gotovo ne tako, kot si oni mislijo. Tito namreč ra zume pod sožitjem take odnose med komunisti in pristaši svobode, kjer bi bili svobodni ljudje pri miru, dočim bi ko munisti rovarili podtalno naprej, kot so to delali doslej “Slučajno” si sožitje predstavlja popolnoma ravno tako tu di Moskva. Vse to pa ne pomaga nič tistim, ki so za sožitje njim je glavno, da je tudi Tito za to, in ga zato ne gledajo postrani.
Zadnje dni je Tito zaigral še na eno struno. Proglasi se je za najbolj skušenega in modrega komentatorja ruske politike in trdi, da je res, da so ravno sedaj Rusi ža omilje-nje mednarodne napetosti in da je treba to razpoloženje v komunističnem svetu izrabiti in priti vsaj do delnega sporazuma s Kremljem. Mnogo jih je po svetu, ki so prepričani, da je to res. Ako sedaj to trdi tudi Tito, ki je živel s komunisti v dobrih in slabih odnošajih, potem mora biti že res, da so Rusi pripravljeni vsaj začasno malo odjenjati v mrzli vojni, in Tito je pridobil zopet nekaj simpatij pri lahkovernih celega sveta.
Tito se je s temi potezami kar dobro zapisal v svetovnem mnenju. Toda javno mnenje denarja ne posoja; to delajo vlade in kapitalisti! Ti pa vedo, da je Tito še pred kratkim na shodu blizu Celja povedal, da ostane tak komunist, kakor je bil, in ga ne bodo cenili samo po njegovih besedah o zunanji politiki. Tito to dobro ve, da mu zaenkrat njegove zunanjepolitične poteze ne bodo prinesle kaj prida kapitala, pa bo zadovoljen tudi z malim, tako hude so njegove gospodarske stiske. V Ameriki bo dobil samo nekaj od tega, kar mu je bilo obljubljeno že preje, menda okoli 30 milijonov dolarjev bančnega posojila. Pa še za to vsoto bo moral poslati v Washington Vukmanoviča, ki mu sedaj vodi gospodarstvo. Novih obljub in novega denarja na račun takih obljub pa najbrže ne bo, vsaj veter vleče tako.
BESEDA IZ NARODA
Našim padlim v spomin
. in ti mi boš krvava tekla (Simon. Gregorič: “Soči.”)
“In ti mi fooš krvava tekla . . .” tako je prerokoval naš mili, nežni pesnik-slavček, pred davnimi desetletji. Preroško je zapel kot videc, in se ni zmotil. Dvakrat že je od tedaj Soča — njegova in naša — valila v svojih deročih valovih kri, slovensko kri, kri onih naših mož in fantov, kri naših sotrpinov, ki jih nikdar pozabili ne bomo, ker jih pozabiti ne moremo!
Ai bo v bodočnosti Soča valila mirnejše, nekrvave valove? Ali je pesnikova prerokba izpolnjena in dopolnjena in njena grozeča vsebina izčrpana? Izčrpana za vselej? Ali so obljube državnikov v soseščini Soče iskrene? Ali bodo njihova dejanja v [bodočnosti taka, da bo Soča mogla poslej valiti svoje valove mirneje, brez bojazni, da bi se prerokba njenega pesnika še kedaj obnovila?
Toda ni moj namen, da bi za praznik, posvečen našim dragim pokojnim, razmišljal o bodoči politiki tam na Primorskem tam ob Soči.
Raje bi posvetil par bridkih trenutkov spominu onih mojih vojnih tovarišev, kji so v dveh vojnah dali svoje življenje, da bi ta draga nam zemlja ostala naša, ostala slovenska, da bi” .. slovenski rod, ki biva po zemlji tod . . .” živel mirno in dostojno, kakor je bila večnostna zamisel Stvarnika, ki je ta roc postavil na to zemljo.
Da, tem svojim vojnim tovarišem, bi rad posvetil svoje misli! Njim bi jih rad posvetil, ki so v prvi vojni izgubili svoje življenje in počivajo na borni božji njivici tam, kjer so kraj imenuje Sredi polja.
Deset let je pravkar poteklo odkar sem vas, dragi, poslednjič obiskal na tem bornem pokopališču. Zjokal sem se od bolesti zaradi strašne zapuščenosti, ko sem uro poprej gledal sijaj in blesk bližnjega “sovražnikovega” pokopališča. “Sovražnikovega” pravim, kajti, ko je padli izdihnil svojo dušo, ni bil več sovražnik in ni imel nobenega sovraštva več! Večnostno bratstvo je objelo obe duši!
Toda tisto pokopališče Sredi polja ni izražalo nikakršnega posmrtnega bratstva. Kako tudi, ko je bilo le pokopališče premaganca . . .
In kjakorv zasmeh so tam na sredi tega pokopališča zagrebli v drugi vojni nekega nemškega vojaka, ki je padel, kdo ve kje. Kot v zasmeh, pravim. Kajti sredi skoro 30 let starih zapuščenih in neoskrbovanih polomljenih lesenih križev z zabrisanimi imeni, je bil postavljen nekakšen brez imena. Le. Hitlerjevi kljukasti križ se je bohotil na njem.
Nemara so se kosti tega padlega vendarle odpočile na tistem bornem pokopališču. Sredi polja, kjer počiva toliko naSih slovenskih fantov iz prve vojne.
Naj vsem tem in vsem onim, ki počivajo kjerkoli po svetu velja ta moj skromni spomin. Njihovi grobovi ob Soči, krvavi od izvira pa do izliva, so kakor greb neznanega junaka, ki ga pa nihče ne počasti, niti z lučko, niti z vencem.
Pa tudi onih naših slovenskih fantov in mož, ki so v drugi vojni izgubili svoje življenje, bi se letos rad spomnil še s prav posebno mislijo.
Da bi obranili in ohranili svoj rod in njegove svetinje pred ne-Drzdano in poprej nepoznano podivjanostjo komunističnega zverstva, so se zbrali, zbrali prostovoljno, ne da bi jih prisi-kak zakon ali kaka oblast.
Zbrali so se in podredili duhu svojega vodstva. Bilo jih je na tisoče in tisoče resničnih junakov, ki se niso branili žrtvovati svojih življenj, da bi s to svojo žrtvijo rešili svoj narod. Vodila sta jih vera v Boga in zaupanje v zapadne zaveznike.
Naj kot simbol junaške predanosti vseh tistih, ki mučeni in izmučeni počivajo v kraških jamah, v kočevskih prepadih in vsepovsod širom slovenske zemlje imenujem poročnika Jakoša in njegovo mrtyo četo, ki sedaj že 10 let počiva tam na Črnem Vrhu nad Idrijo.
Zvest in poslušen svojim idealom se mladi domobranski poročnik s svojo četo ni branil iti na nevarno postojanko, ki leži v majhni kotlini, podobni globoki skledi, ki jo krog in krog obdaja gost hribovit gozd. Črni Vrh nad Idrijo je dvakrat pristno i-me tega kraja, te Jakoševe postojanke, postojanke smrti.
Nemara on in njegovi niso poznali važnosti te postojanke. Vedeli so pa, da tam daleč onstran teh hribov leži dolina Soče, naš up in naš sen! In vedeli so tudi, da se tam daleč bližajo — počasi sicer, toda sigurno bližajo — zmagovite armade svobodoljubnih narodov, ki so svobodo obljubili tudi malim zatiranim in trpinčenim narodom.
In tako je ta svobode pričakujoča četa večer za večerom povzdigovala svoje proseče oči navpik v nebo, da bi Vsemogočni skrajšal čas neizmernega trpljenja. Da bi skoro že privedel rešitelje k Soči in bi tako bil rešen slovenski rod in dom.
Toda Vsemogočni je dopustil drugače.
V temni noči prvega septembra 1944 leta je nesrečni brat Kajn privedel svojo krvi željno četo na rob gozda in tam postavil minomete in topiče-, ki so mu jih leto poprej e podarili sovražniki našega rodu. In ob jutranji zori tistega dne je nesrečni A-belov brat iz svojega — tujčevega orožja bruhnil ogenj in smrt na hrabro Jakoševe četo. Napad je prišel iz neposredne bližine kakih 300 čevljev s tako silovitostjo, da je vas bila že prvi trenutek v požaru. Še preden se je Jakoš zavedel, kaj se je zgodilo, je ranjen obležal v gorečem šolskem poslopju. Zgorel je ob živem telesu! Večji del čete je bil pobit, nekaj nesrečnikov so ujeli komunistični par-
in včasih tudi skupno nastopali. Zanimivo in veselo: je bilo te rbore poslušati. Peli so doma v Clevelandu, včasih pa so šli tudi po drugih slovenskih naselbinah budit in ohranjat narodno slovensko misel.
Od teh mladih pevcev je narod dosti pričakoval. Upal je, da bodo slovensko pesem še dolgo gojili, pa so zbori drug za drugim umolknili.
Mladinski zbor Slov. del. doma je še živ in bo v nedejo 7. novembra nastopil z lepim koncertnim sporedom. V začetku sporeda se bo zbor spomnil svojih pevskih bratcev — nekdanjih mladinskih zborov. Vsi člani omenjenih zborov so prav posebej vabljeni. Začetek koncerta ob 3:30 pop.
A. Tomšič.
Slovenska Korofta
spital na Dravi
Po uradnih podatkih je bilo 10. 9. t. 1. v špitalskem taborišču 982 oseb, od teh največ Slovencev, t. j. 325. Dalje je bilo na ta dan v njem še 112 Hrvatov, 17 Srbov, 64 Ukrajincev, 45 Rusov, 8 Poljakov, 3 Čehi, 14 Litvancev in Letoncev, 152 ‘Volksdeutsch,’ 126 Madžarov, 2 Rumuna ter 501 brez državne pripadnosti; 59 jih je pripada še različnim drugim narodnostim.
V upravi taborišča so sedaj sami Nemci domačini. Taboriščni upravnik je neki Egger, bivši podpolkovnik v Hitlerjevi armadi, znan posebno po tem, da je med zadnjo' vojsko z znanim polkovnikom Skorzenyjem rešil z letalom iz ječe Mussolinija, za kar ga je Hitler odlikoval z naj-
j K sodobnim svetovnim problemom 1
Amerika, pa tudi ves zahodni London in si ogledal tudi Pariz, svet čakata napeto na izhod da- 'Da to potovanje nima samo za-
našnjih volitev. Od njihovega izida bo v marsičem zavisela bodočnost svobodnega sveta.
* * *
V Washingtonu se je mudil pretekli teden zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer. Razgovarjal se je z državnim tajnikom John F. Dullesom in
bavnega in poučnega namena, je več kot gotovo, saj je bil Haile Selasije v Londonu precej dolgo dobo let kot stalni naseljenec in ga mora torej dosti dobro poznati.
* * *
Načelnik oddelka za pomoč tujini H. Stassen se je pretekli
predsednikom D. Eisenhower jem j teden mudil v Beogradu in se o bodočnosti Zahodne Evrope in razgovarjal s Titom in njegovi-o vlogi, ki jo bo v njej igrala mi pomočniki o ameriški gospo-Nemčija. Dr. Adenauer je po-jdarski pomoči Jugoslaviji. Kaj novno izjavil, da sicer Nemci te- je bilo tam sklenjenega, iz po-že z vso silo za zedinjenjem svo-|ročil ni razvidno. Vse izgleda, je domovine, to se pravi z dru- ^a do kakih posebnih sklepov ni gimi besedami, za osvoboditvijo- prišlo, ker pride te dni v Wash-Vzhodne Nemčije, poudaril pa ington Titov vodja gospodarstva pri tem, da se bodo na poti k te- j Vukmanovič-Tempo. Nekaj mi-mu cilju posluževali samo mir- lijonov bo Tito že dobil, toda ne-nih diplomatskih sredstev. Pred- , mara ne zadosti, da bi mogel sednik Eisenhower je imenoval: vsaj za silo napolniti vedno to nemško željo kot pravično in prazno malho, razumljivo. V Parizu te izjave
nemara niso bili posebno veseli,
Poljska vada je bila doslej
čeprav uradno tudi Francija pod- edina, ki ni imela rednih diplo-pira politiko zedinjenja Nemči- ;matskih odnošajev s Titom. Preje. Francozi in drugi Evropejci tekli teden so iz Varšave sporo-so prepričani, da bodo Nemci čili v Beograd, da bi radi posla-ostali mirni in se ne bodo poslu- /h tja svojega poslanika, če je to ževali sile za dosego svojih ci- seveda Titovi vladi prav. V Beo-Ijev, dokler bo o tem odločal sta- gradu so ponudbo z veseljem ri dr. Konrad Adenauer, vedo sprejeli in tako ima Tito zopet pa tudi dobro, da to ne bo več svoje zastopnike v vseh satelit-trajalo posebno- dolgo. Mož jih skih prestolnicah, ima že 78 in je veliko vprašanje,
Iranski senat je z veliko veči-
kako dolgo bo zmogel težko po- Preiskava znane vohunske afe-litično breme.	re v Parizu je odkrila, da so
Med tem ko so za silo na za- francoske vojaške skrivnoste odhodu rešili vprašanje nemških hajale redno v Beograd in od meja, so te na vzhodu popolno- ^am nemara dalje, ma odprte. Nemci so- se umaknili z ozemlja onstran Odre in
Nise, ki je sedaj pod poljsko !no odobril sporazum o izkori-višjim nemškim vojaškim odli-|up.™- +Vzhodna; Nemčija^ je ščanju iranskega petrolejskega kovanjem z železnim križcem z Prlznala to mejo kot dokončno, bogastva. S sahovim podpisom Seebachu IZahodna Nemčija pa vsako mi-Je postala pogodba polnovelja-v™	i	U’ sel na to odločno odklanja in j vna in že so prve ladje začele v
hišo, ki mu jo sedaj grade. Vot ™ Pri m podporo Vel. Bri- ,Abadanu natakati iranski petro-unrfivniV je znan kot stiskač ltamje m FranciJe- Cel° Sovjeti dej, da ga popeljejo na svetovna
upravnik posebno pa bo ostal v spominu
še kot German, ki bi rad kar čez P°lj*o-nemčka meja premak-noč vse taboriščnike ponemčil:	ndT“jkral'1 1'amI^h-
sami, v katerih korist je bila j tržišča. S tem je spor, ki je grozil pognati Iran v gospodarski in politični profpast, končan. Na
v zasebnem občevanju pa ni na- ?\bi bile v tem pogledu mtžne
pačen človek. Politično se je bfke .	ce . bi b;!1
'Nemci do Moskve prijaznejši.
Politično pridružil avstrijskim socialistom ter je bil zadnjič izvoljen v ob čin. odbor v Seebachu.
To vprašanje bo delalo Evropi in svetu v bližnji bodočnosti še .	, „	*	,	. v .velike težave. Dovoliti Nemcem
Angležev v špitalu m vec. V Oborožitev predno je bilo to
zahodu upajo, da bo Iran postal skoro trdna postojanka v zahodni obrambi.
* * •
V Pakistanu imajo velike notranje težave. Generalni guverner je razpustil ustavodajno
našem poročilu stoji, da so “ko- Lprašanje rešeno, se utegne iz-'skupščino, in napovedal nove
nec ianskega leta pravzaprav kazati kot velika politična nakar izginili. V obeh vojašnicah, pajsa to je v tako imenovani “Jaeger-
kaserne” poleg taborišča kakor i o ■ 4.- i ^ . v , tudi v vojašnici ob Lieseri sol Sovjet, skusajo se vedno najt.
odtlej nastanjeni avstrijski orožniki; v glavnem gre, za nas seveda zgolj samo na videz, za
pot in sredstva, s katerimi bi
[mogli preprečiti odobritev nove Zahodne-evropske zveze. A. Vi-
orVniSo'lolo'in poUcijTT’rest	^jetski zastopnik pri
_	• u v , v ! Združenih narodih, le nretekli
volitve. Ministrski predsednik M. Ali, ki je bil nenavno v Ameriki na obisku, je sestavil novo vlado, ki naj prinese deželi mir
in red ter poskrbi za njen miren razvoj.
niči pa je to čisto navadno red-
teden ponovno
je pretekli vzdignil svoj
no avstrijsko vojaštvo, ki ga av- VT F I. +	ftVUJ
sirijska republika zaenkrat urad, |g'aS m 0“aCl1 t0 2ve2'> kot M-
vse te stvari Slovence seveda močno zanimajo, ker vemo še tizani, le malokateri se je mogel marsikaj, kar ni za v časopise, rešiti iz te nesrečne postojanke smrti.
Tistega dne se je simbolično spet izpolnila strašna pesnikova oeseda: “In ti mi boš krvava tekla ...” -
Ne bom našteval imen naših fantov in imen ‘krajev ob Soči, kjer so naši mučeniki pod krvavo komunistično roko izgubljali nadebudna življenja. Tudi ne oom posebej spominjal na Kočevje in druge množične grobove slovenskih borcev za -svobodo kot jo vsakdo uživa v Ameriki. Kakor Soča, je krvavo te-
kla tudi Sava, tudi Drava, tudi zaslužek lep.
Mura. Vsa dežela je en sam velik grob, grob neznanega junaka.
Naj za praznik dragih pokojnih na njihovem grobu sije večna luč!	P.
Koncert Mlad. pevskega zbora
. Cleveland, O. — Letos poteka 20 let obstoja in dela Mladinskega pevskega zbora Slov. del. doma. Ta zbor je eden izmed sedmih, ki soi v onem času delovali
Indijski ministrski predsednik J. Nehru se je dalj časa mudil v rdeči Kitajski. Pogovarjal se je na dolgo in široko s Ču-en-
nn čo c™ 1K-d ^denKrax uraa-1 varno svetovnemu mjrU; prav ' lajem in z Maom ,o' sodelovanju e ime i. Kot mejase |posebej pa bodočnosti Francije l°beh držav. Nehru je upal, da in nemških vzhodnih sosedov, jbo dobil od komunistov kako za-V Parizu doslej na te besede ni gotovilo, da bodo v bodoče osta-. v	.bilo še nobenega odgovora, je mirni in ne bodo skušali širiti
Tisti naši rojaki, ki so bili ne- pa skoro gotovo-, da so jim Fran-koc zaposleni pri Angležih, ima- cozi prisluhnila če Mendes-jo vsi delo- saj v Avstriji letos France ne bo nove pogodbe dal
S or0 ni brezposelnih. Dela se naglo- narodni skupščini v odo-[ce in pripadnike drugih narodna vseh koncih in krajih, poseb- britev, se kaj lahko zgodi, da jo nosti iz 40 različnih dežel za bo-n° n^Cv.Stah m raZl-nih'’aV1!ih bo ta kasneie zavrnila, kot je d°če narodne voditelje — ali po zgradbah. Nekaj naših je odšlo zavrnila načrt o Evropski ob- naae za komunistične revolucio-
področja svojega vpliva. Ti pa so ga v Peipingu peljali v posebno šolo, kjer vzgajajo Kitaj-
na delo celo na Predarlsko, ker rambni skupnosti, so tam boljše plače. Kar precej
dela Pri Cesti na| Abesinski cesar letos nekam Veliki Klek (Grossglockner) od- dosti potuje. Poleti je bil v Ame-nosno na stavbah ob njej. Ne- riki in obiskal celo Tita v Beo-
katen delajo tudi pri graditvi gradu. Pretekli teden je obiskal | tajsko je Nehru upal, da bo so-veleelektrarne Kaprun nad vas-1----------------------------------'delovanje Indije in rdeče Kitaj-
narje. Nehru tega ni bil posebno vesel in je pripomnil na vprašanje časnikarjev, kaj misli o tem “Interesantno!”
Pred svojim odhodom na Ki-
jo Kolbnitz. Delo je sicer naporno ter tudi včasih nevarno, toda
Nadškof dr. Adam Hefter jubilant
ske zavarovalo mir v Aziji na vse bolj gotov način kot v Manili sklenjen vzhodni-azijski ob-
T v •	.	Krško ali celovško škofijo je niil sj5lenlen vzh
Letošnje leto pomeni konec vodil vse od začetka	do rambni dogovor. Kitajci so mu
slovenskega šolstva v taborišču, izbruha druge svetovne vFoiske pa sedaj čisto jasno pokazali, da samo se otroški vrtec, toda od danes naslovni nadgkof dr. Adam ilm za kaj takega ni. Kar bi letošnje jeseni tudi tega ni več. Hefter. Imenovani je obhajal oni hoteli< & da se on zveže z Z oktobrom je bil v taborišču od- predzadnj0 nedelj0 kar dya njimi v posebnem azijskem ob-prt enotni otroški vrtec za vse membna jubiieja:	60	letnico rambnem paktu proti Zahodu,
otroke, kar je zasluga” tabo- mašništva in 40 letnico škofov-fTa misel Pa indijskemu narod nscnega uPravmka Eggerja in skega posveč -a y počastitev nemu vodniku ni posebno pri
taboriščne sestre Jakobove. Po- o:beh jubilejev	------- ~
uk m vzgoja je za otroke vseh deijo v Celovcu veliko sloves narodnosti nemški. Slovenščina n0,st> Pred tiskarno Carinthia je os ala samo se v cerkvi. Ne- ^^1 jubiianta najvišji cCi kaj sloven staršev pošilja svo- kveni dostojanstveniki kakor tu je otroke tudi v mestni otroški U zastopniki svetnih oblasti, vrtec. Vseh sloven, otrok za vr- 0gromna pa je bila tudi množi_j tec je v taborišču nekaj nad 50.
(Dalje na 4. atranl)
srcu. Videl je na Kitajskem tudi še marsikaj drugega, kar ga je močno razočaralo. Indijski listi sedaj že čisto odkrito pišejo, da je sodelovanje z rdečo Kitajsko precej tvegana stvar, ker se ta nikakor noče odreči svojim osvajalnim načrtom.