K N J I Ž N A P O R O Č I L A IN O C E N E Richard C. Lewanski, A BIBLIOGRAPHY O F SLAVIC DICTIONARIES. Volume II. The New York Publ ic L ibrary . New York 1962. Zamisel newyorske l judske knjižnice, da bi v treh knj igah zbrala kolikor se da izčrpno bibl iograf i jo slovanskih slovarjev, zasluži vso pozornost že zaradi tega, ker je delo očitno namenjeno širokemu kul turnemu krogu in ker je isto- časno po vsebini in obliki prvi poskus takšne vrste. Prvi del obsega poljske slo- va r j e in je izšel leta 1959. Tre t j i del bo posvečen ruščini. V drugem delu. ki je izšel leta 1962, so zbrani bibl iografski podatk i za pr imer ja lno slovanske, belo- ruske, bolgarske, češke, kašubske, lužiške, polabske. makedonske, s tarocerkveno- slovanske. srbohrvaške, slovaške, slovenske in ukra j inske slovarje. Bibl iograf i je za kašubščino, lužiščino in polabščino so združene, sicer pa je vsak jezik ob- delan zase v zakl jučeni celoti. Na koncu knj ige je še dvoje poglavi j : Izvori tu so naštete poublikaci je , od koder je sestavljalec črpal podatke — in Dodatki, kje r je omenjenih n e k a j na jnovejš ih slovarjev. Ob posameznih jezikih je raz- porejenih devet posnetkov naslovnih strani raznih slovarjev. Bibliografi jo je sestavil prvi asistent slovanskega oddelka pri NYPL Ri- chard C. Lewanski s pomočjo sodelavcev. Zal ni mogoče razbrat i , kdo izmed njih je imel opraviti s slovenščino. V svojem sestavku se bom dotaknil samo tistega dela knjige, ki je odmerjen slovenskim slovarjem. Knj iga je vsekakor izraz splošnih potreb po takšni bibl iograf i j i , kar je v uvodu tudi poudar jeno . Poleg tegu. du imajo slovarj i važen ku l tu rn i pomen nu domačem jezikovnem ozemlju, jih štejemo tudi med na jvažne jše pr ipomočke za sporazumevan je posameznih l judstev med seboj. Zato je razumlj ivo, da se je v tem čusu. ko se sodelovanje med narodi naglo širi in poglabl ja , n j ihov pomen visoko dvignil. V novejšem času se je vloga slovanskega sveta v mednarodnem življenju močno povečala, zahod je bil prisil jen, da v marsičem spremeni staro g ledanje nu slovenstvo in vedno bolj živo občut i nujnost , da se sproti seznanja z dosežki njegove kul ture . Zaradi naglih družbenih sprememb se krog l judi , ki upo rab l j a jo slovarje, hitro širi. V slavistiki je raz iskovanje leksike in onoma- stike v zadnjem času stopilo v ospredje. Ta pojav je nedvomno rezultat širših splošnih potreb, ki sem jih omenil zgoraj . vendar je tudi nujnos t v razvoju lingvistike kot znanosti o jeziku. Od rezultatov, do kater ih p r iha j a jo znanstve- niki ob š tudi ju besed in imen, upravičeno pr ičakujemo, da bodo pognali n a p r e j tudi d ruga področja jezikoslovja. Po drugi struni pa nudi jo ta spoznan ja zelo dragoceno pomoč pri raz iskovanju kul turne, naseli tvene in socialne zgodo- vine, pri p roučevanju ruzvoju človeškega mišl jenju, psihologije in drugod. Z le- ksiko in onomustiko se u k v a r j a vedno več delavcev. Vse slovanske nacionalne ukudemije izda ja jo , p r ip r av l j a jo ali pa so pred k ra tk im izdale velike s lovar je svojih jezikov. Vsako leto izide veliko specialnih slovarjev. Vedno pogostejše so š tudi je o posumeznih problemih leksike. Zelo hitro se množi onomastična lite- ra tura . Imamo že celo vrsto sintetičnih del s tega področja . Po vsem tem laže razumemo pomen in aktualnos t takšne publ ikaci je kot je Bibliografija slovan- skih slovarjev. Slovenski del obsega strani 27b—295'. Ker je knj iga bralcem teže dostopna, bom n a j p r e j na k ra tko opisal ta del publ ikaci je . V začetku je faks imi le naslovne s t rani Markovega Besednika iz leta 1853. Nato so slovarj i razdeljeni v tri raz- delke: enojezični, dvojezični in večjezični slovarji. Ti razdelki se potem delijo na nekaka poglavja , n. pr. enojezični s lovarj i na : biograf i je , dialekte, s lovar je tu jk , jezik, onomastiko, or tograf i jo , slang in terminologijo. Dvojezični del r azpade na angleščino, esperanto, francoščino, nemščino, antično grščino, ma- džarščino, i tal i janščino, latinščino, ruščino, srbohrvaščino in španščino. Mnogo- jezični s lovarj i — razumlj ivo, da je ta del n a j k r a j š i — obsegajo splošni in posebni del. Sledijo avtorsko, jezikovno in stvarno kazalo. Po enakih principih so urejene tudi b ibl iograf i je drugih jezikov. Taka ureditev je na prvi pogled zelo pregledna, ima pa tudi pomanjk l j ivos t i . Pri slovenščini je na jbo l j proble- mat ična za terminološke s lovar je ; ti so — vsaj iz starejših časov — skora j samo dvojezični ali pa tudi večjezični. Ker jih sestavljalec ne našteje s k u p a j pod terminologijo, a m p a k jih uvršča pod tisti drugi jezik ali pa pod posebni del večjezičnih slovarjev, se skora j porazgube. Bibl iograf i ja se je v glavnem omejila na kn j ižne izdaje, vendar so prišli van jo tudi važnejši rokopisni s lovarj i (Ka- stelčev iz 1680—1688, Krajnsko besedische pisano iz 17. stoletja. Vorenčev slovar iz 1705—1710 in Buttolov rezijanski slovar iz 1818). Upoštevane so nekatere časopisne objave, vendar še daleč ne niti vse na jvažnejše . Veliko pomanjkl j ivos t i je že pri s lovarj ih, ki so izšli v samostojnih kn j igah ali brošurah. Pri nas n imamo take ali podobne bibl iograf i je niti za domačo rabo. Veliko nam še m a n j k a celo do popolne splošne slovenske bibl iografi je , od koder bi lahko sestavljalec črpal potrebne poda tke : predvsem m a n j k a popis tiskov za večji del prve polovice tega stolet ja od 1915 do 1945. Za nekatera leta v tem času b ib l iograf i j sploh ni, za drugu so raztresene po periodiki in raznih zbor- nikih. Pomagamo si lahko z raznimi priložnostnimi b ib l iograf i jami . Naravno, da je vse te stvari težko dobiti skupa j . Kakor se da razbra t i iz Izvorov, je sestavl jalec poleg kompila torskih bibl iograf i j , ki upoš tevajo tudi slovensko gradivo, uporab l ja l Simoničevo Slovensko bibliografijo kn j ig za leta 1550—1900 (Ljubl jana 1905—1905), Šlebingerjevo Slovensko bibliografijo za leta 1907—1912 (Ljubl jana 1915) in Slovensko bibliografijo 1945'—1955. Tu pogrešam Šlebinger- jevo Slovensko bibliografijo za leto 1929 in knj igi Slovenske bibliografije 1956 in 1957. ki sta že tudi izšli. Od časopisov, k je r so izhaja le b ibl iograf i je za d ruga leta, so v seznamu izvorov omenjeni »časopis za zgodovino in narodopisje« (Maribor 1904—1940), »Casoois za slovenski jezik, književnost in zgodovino« (Ljub l jana 1920—1926). Izmuznil se je Zbornik Slovenske Matice, k jer so izhajale redne letne b ib l iograf i je od 1898 do 1906. Man jka vsaj n e k a j važnejših kata- logov, zbornikov in posebnih bibl iograf i j . Po vsem tem je razumlj ivo, da v knj ig i ni omenjenih izdaj iz zadnj ih n e k a j let ali da so zelo nepopolni podatki za čas od 1915 do 1945, težko pa opravičimo, da so ušle skozi sCstavljalčeve prs te take stvari, kot je Vocabolario Italiano e Scliiauo Alasit1 da Sommaripe, ki so v b ib l iograf i jah . Očitno je za tu j ca tudi i skanje po teh bibl iograf i jah, kar jih imamo, težko. Preprosto, n ik jer n imamo zbranih podatkov o l i teraturi za ož ja področja, kol je n. pr. s t rokovna terminologija, onomastika itd. Poman j - k a n j e takšnih b ib l iogra f i j je že resna ovira, ki otežuje kul turno, znanstveno- raziskovalno, pedagoško in tudi prakt ično delo. Včasih si človek še na jbo l j e pomaga s citati v znanstveno dokument i ran ih razpravah in s sewiami l i terature v raznih monogra f i j ah . Iskanje l i te ra ture po posrednih napotkih v/.uine večkrat po tedne časa. Li tera turo iz posameznih panog jezikoslovja poznajo natančno samo na jož j i specialisti, pa še tem včasih uide kaka stvar. Kdor se hoče na novo seznanit i z gradivom, mora začeti z zamudnim iskanjem in zlepa ni prepr ičan, da pozna vse, kar bi moral. Ce iščeš izven Ljubl jane , so težave neprimerno večje. Tako s t an j e naravnost zahteva spremembe. Ker lahko s pridom uporuh- I jajo tukole b ibl iograf i jo l j ud j e z različnih področij — le-ti pa ne pot rebuje jo vsi enako izčrpnih podatkov — nas tane vprašanje , kakšen n a j bo njen obseg. Najš i rše gredo potrebe jezikoslovca, zato bom pregledal podatke predvsem s tega stal išča. N a j v e č se bom pač us tavl ja l ob v p r a š a n j u , do kake mere je b ibl iogra- f i j a izčrpa la g rad ivo ; vendar sem t rdno p rep r i čan , da v p r i ču jočem ses tavku s svoj imi dopolnil i ne bom odprav i l vseh n j e n i h pomanjk l j ivos t i , ker p r a v gotovo še ne poznam vsega gradiva . V z a d n j e m času je naša k n j i ž n a p r o d u k c i j a r azmeroma visoka. Na vseh področ j ih se l i te ra turu hi t ro množi ; ponekod se s t an j e v enem letu bistveno spremeni , zato človek up rav ičeno p r i čaku je , da bi t aka le b ib l iogra f i j a imela tudi vidno označeno časovno omeji tev, od kod do k a m seže, česar ta n ima . V svojem ses tavku jo boni dopoln jeva l s s lovar j i , ki so izšli do konca leta 1962. Pr i biografijah je t reba mimogrede omenit i , du je veliko jugoslovanskih in t u j i h encik lopedi j važnejš ih in ima več b iog ra f i j naš ih ku l t u rn ih delavcev, kot pa j ih ima Kukul jev ičev Slovnik umjetnikah jugoslavenskih (Zagreb 1858—60). Pred k r a t k i m je Viktor Smolej izdal Slovenski dramski leksikon l—11, Ljub- ljana 1961—62. Slovar jev naših dialektov n i m a m o veliko, čeprav je znano, da so leksične znači lnost i in a rha ičnos t i s lovenskih d ia lektov izredno zan imive in važne ne samo za nasel i tveno in kulturno- zgodovino slovenskega in s lovanskega ozeml ja , a m p a k tud i zu d ruge sosednje pokru j ine . Na r azmeroma m a j h n e m ozemlju se je za rad i n jegove svojevrs tne lege v neka ter ih imenih in izol i ranih besedah ohran i lo toliko p r i čevan j o ž ivahnem jez ikovnem d o g a j a n j u v preteklost i , da lahko ob n j i h sk lepamo na splošne zakoni tost i v imenoslovju in v ž iv l j en ju besed. P redvsem n a m m a n j k a j o izčrpnejš i s lovar j i posameznih dialektov in pa sintetični s lovar j i s tega področ ja . Ne samo da takega s lovar ja n imamo nobe- negu. a m p a k n imamo niti izdelanih pr inc ipov, kakšen n a j bi bil in pö kakšnem delovnem pos topku bi lahko prišli do t akega besedn jaka . SAZU ima v nač r tu , da bo izdala Tominčev Slovar č rnovrškega na reč ja , ki je že celo vrsto let čakal v rokopisu. Imeli smo p a ruzmeroma veliko zbiralcev narečn ih besed; n j ihove zbi rke so ve l ikokra t os ta le v rokopisih, venda r je večina zbranegu g rad iva prišla v javnos t v raznih s lovar j ih in v obliki dialektoloških s lovarskih do- neskov, ki so ruztreseni po časopis ih , revi jah in kn j igah . Znači lno je, du naši pisutelj i , p redvsem tisti iz obrobnih p o k r a j i n , rudi nu koncu svoj ih leposlovnih spisov d o d a j a j o še s lovarčke narečn ih izrazov. Vendur taki s lovarski doneski ne bi šli v tole b ib l iograf i jo . N ikakor se pa ne bi smela izmuzni t i tuku kn j iga kot je šaše l in Ramovš, Narodno blago iz Roža (Arhiv za zgodovino in narodo- pisje. knjiga II, Maribor 1936—37), k j e r je na koncu 20 s trani obsega joč s lovar rožanskih besed. Pogrešam tudi Buudouinu de Cour t 'enaya Rezjanskij katihizis, s primečanijami i slovarem. ki je izšel kot prilogu k njegovi knj igi Opyt fonetiki lezjanskili govorov, Wurszawa-Pe t e rbu rg 1875. To de Cour t enayevo izda jo je leta 1894 v Vidmu priredi l v i ta l i janščini G iuseppe Losclii kot 11 Cateciusmo resiano; na koncu je rezi junsko- i tu l i janski slovar. Pri slovarjih tujk ima b ib l iogra f i j a dva Brudačeva in Bunčev slovar. S tem pu še daleč ni i zč rpano vse. Slovar tujk F. Bruduča iz leta 1929 je izšel 1942 v drugi izdaj i . Izpuščen je Jože Glonur ju Žepni slovarček tujk; ta je izšel v L j u b l j a n i v dveh izdajal i , leta 1927 in 1934. Omeni t i je t reba še Lestunov Slovarček tujih besed, G radec 1918i Ta je v b ib l iograf i j i pomotoma naveden kot Slovarček tujih imen pod številko 22; nupuka izvira iz Slebinger jeve bibl iogra- f i j e za leto 1918 v C J K Z II, 500. Na splošno l ahko rečemo, du je na področ ju enojezičnih s lovar jev našu l eks ikogra f i j a s labo razvi ta . Kaže, da se bo v p r ihodn j ih letih s i tuac i ja izbolj- šala. SAZU p r ip r av l j a s lovar sodobnega kn j i žnega jezika, ki n a j bi štel okoli 120.000 gesel. Do seda j imamo samo en tak s lovar; ta je G lona r j ev iz leta 1936. V praksi ga nadomešča ta d o k a j za je tnu p ravop i sa iz let 1950 in 1962. V tisku j e poskusni zvezek Slovenskega etimološkega slovarju, ki ga sestuvlju F runce Bezlaj ; v načr tu je, du bo šel že jeseni v t i skarno prvi zvezek. Močno smo pu še v zaos tanku s his tor ičnim s lovar jem. Treba bo misliti nu s lovar je , ki bodo zbral i našo leksiko po stolet j ih ali pa po važnejš ih ku l t u rn ih obdobj ih . V slo- venskem jeziku n imamo niti s lovar ja br iž inskih spomenikov. Izredno zunimivi področj i sm jezik pa tentov in urbarski izrazi. Ob tem gradivu so v zadn jem času prišli do razveselj ivih rezultatov J .Kelemina , M. kos in F. Bezlaj. Jezik patentov je med drugim zanimiv tudi zato) ker je neke vrste zarodek naše terminologije. V tisku večkrat kdo zapiše željo po s lovar ju sinonimov. Z e dolgo je znana potreba po frazeološkem slovarju , vendar je ostalo to področje še do danes preveč zanemar jeno. Očitno je, da se bodo potrebe po raznih enojezičnih s lovar j ih vedno nada l jeva le in širile. Zelo občutno je že p o m a n j k a n j e f rekvenč- nega s lovar ja slovenskega jezika. Računat i bo treba tudi s s lovarj i važnejš ih pesnikov in pisateljev. Izredno važno področje je semantika, a je še vse premalo obdelana. Nerazvitost semantičnega vrednotenju besed otežuje delo l i terarnim zgodovinarjem, kr i t ikom in esejistom pri in terpre tac i j i del besedne umetnosti, posebno pu p reds tav l ja težko premagl j ivo oviro pri vsakršni stilistični študij i . Ni treba posebej omenjat i , da se zapos tav l j an je semant ike v našem jezikoslovju prav posebno pozna v dvojezičnih s lovarj ih, v enih man j , v drugih bolj . Ob tej pri l iki bi omenil, da je redakci jski odbor za nas ta ja joč i Slovar slovenskega knj ižnega jezika pri SAZU javno postavil problem, kakšen obseg n a j v ome- njenem s lovar ju zavzame pomensko oprede l jevan je besed samo s pomočjo domačega jezika. Mislim, da je treba to s tvar temelji to premisliti . Odborovemu mnen ju bi se dalo ugovar ja t i ; nek j e mora jo biti le po jasn jen i pomeni besed tudi brez pomoči tu jega jezika. Čeprav se mars ik je srečujemo s pomanjk l j ivos tmi , moramo vendarle ugoto- viti, da je bil interes za leksikograf i jo pri nas vedno zelo živ. Tako trditev podpre jo že tudi številne rokopisne zbirke, ki iz raznih vzrokov niso izšle v knj ižni obliki. Na jvečkra t ekonomski pogoji niso dovoljevali , da bi j ih sestavljale! dokončal i in pr ipravi l i za tisk. Znanih je n e k a j imenskih zbirk. Omenim na j tudi tri s tvari z etimološkega področ ja : Koštialov poskus sloven- skega etimološkega s lovarja , ki je v pr iva tn i lasti, Perovškov etimološki slovar tu jk , ki ga hrani NUK, in Keleminovo etimološko zapuščino s področja germano- slavica, ki jo hrani SAZU. Pod jezik bi bilo t reba omeniti še kako časopisno objavo, kot so Štrekljevi Slovarski doneski iz živega jezika narodovega (izšel je tudi posebni odtisek iz l.MS za leto 1894) ali Dolenčevi Pravni izrazi v prevodih vinogorskega zakona (CJKZ II. 72—91) ali F .Ramovš , Komisija za etimološki slovar slovenskega je- zika v Letopisu SAZU v L jub l jan i , I, str. 352—359 idr. Ne bi smel m a n j k a t i 15 strani obsegajoč Register nekaterih besed... v Dalmat inovi Bibliji iz 1584; to je prvi slovar slovenskega jezika. Sem bi šel tudi neke vrste purist ični slo- varček N. Ravn ika r j a , Kratek kranjsko-slovenski besednjak. Zagreb 1863. Zanimiv pojuv v našem jezikoslovju je Engelbert Rakovec (18?)—1961). Njegova teor i ja o jeziku ima presenetl j ive sličnosti z nekater imi Marrovimi izhodišči. Tudi tu naš jezuit izliaju iz štirih elementov, govori ч> p r imarnem pol isemant izmu besed in etimologizira po podobi besednih zlogov ne glede na historični nas tanek besed. Razlike med n j ima so predvsem v tem, da Rakovec ničesur ne ve o studijskem razvoju jezikov in trdi. du gre razvoj pomenov od abs t rak tnega h konkre tnemu, medtem ko zastopa Marr nasprotno stališče. Rakovec je napisal v slovenščini dve knj ig i : Sestava človeškega jezika ali Splošni etimolog, k je r razloži svoje pr incipe in razlaga geografska in osebna imena, in Tolmač slovenskega jezika ali Slovenski etimolog. k je r postavl ja svoje etimo- logije slovenskemu besednemu gradivu. Obe knjigi , ki sta /umišl jeni kol enotno delo, stu izšli v samozaložbi v Boštanju ob Suvi 1927. Prvi del je izšel tudi v nemškem prevodu kot Allgemeine Etymologie oder Aufbau der menschlichen Sprache. L j u b l j a n a 1928. Dvomim, du bi izšel v nemškem prevodu tudi drugi del, kakor stoji v SBL, 9. zvezek, str. 18; sestavljalec Rakovčeve b iogra f i j e je ver je tno mislil na drugo njegovo nemško kn j igo Geist und Materie, Heme gun g und Kraft. Regensburg 1930. Slovenska onomastična l i tera tura je na splošno precej obsežna. Monograf- skih del ni veliko, je pu toliko več doneskov, č lankov in razprav , ki so ruz- treseni po domačih in tu j ih časopisih in revi jah. Z razpravami in članki iz onomastike in z monograf i jo Slovenska vodna imena, katere drugi del (M—Ž) je tudi že izšel leta 1961. nam je dal F rance Bezlaj vrsto pomembnih onoma- stičnih del in popel ja l naše imenoslovje na nova pota. Pomemben prispevek k onomastični l i teraturi pomeni jo nekater i članki in razprave zgodovinar ja Milka Kosa. Z velikim zan imanjem in nes t rpnos t jo p r i čaku jemo njegov topo- grafski leksikon, ki ga že dl je časa p r ip rav l j a . Zelo pogrešamo kri t ične narečne zapise slovenskih k ra jevn ih imen, ker se še zmera j dogaja , da so imena znana v nezaneslj ivi obliki. Brez na tančnih narečnih zapisov je včasih težko in ne- varno razlagat i naša k ra jevna imena, ker so bila često izpostavljena velikim dialektičnim spremembam. Tako delo ima za p r ihodn ja leta v načr tu Inšt i tut za slovenski jezik pri SAZU. V tej bibl iograf i j i je onomast ika obdelana pomanjk l j ivo ; m a n j k a veliko imenskih zbirk, ki bi šle van jo z isto pravico, kot so jo bila deležna že nekatera dela. Lestanov Slovarček tujih besed je prišel semkaj pomotoma, kot sem že omenil. Odveč je tudi Sab l j a r j ev Miestopisni riečnik Kraljevinah Dalmacije. Hërvatske i Slavonije (Zagreb 1866). ker se ne nanaša na naše ozemlje. Ne do- mišl jam si, da bom s svojimi dopolnili dovol j izčrpen, vendar sem prepr ičan, da bom odpravi l nekatere na jvažne jše pomanjkl j ivos t i . Imamo še celo vrsto iz- puščenih imenikov, ki so izšli že za časa Avstrije. Pri s tar ih imenikih moramo računat i z razmerami v preteklosti , ko naše ozemlje up ravno sploh ni bih» zdru- ženo. Od starejš ih imenikov in leksikonov pogrešam naslednje: Crist ian Crusius, Topographisches Post-Lexikon aller Ortschaften der к. к. Erbländer. II. in IV. del. Wien 1799—1809 in Alphabetisches Haupt-Register aller in dem topo- graphischen Post-Lexikon enthaltenen Ortschaften der к. k. Erbländer 1—VII. Wien 1798—1811; Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gouverne- mentsgebietes in Provinzen, Kreise. Sektionen. Bezirks-Obrigkeiten. Hauptge- meinden. Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser- und Seelenzahl im Jahre 1817 (Laibach, 37 listov); Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Gouvernements des Küstenlandes in Kreise. Distrikte. Bezirke. Hauptgemeinden und Untergemeinden, dann derren Häuser- und Seelen Anzahl (U listov); Alphabetische Tabelle aller Ortschaften des Laibacher Kreises (Laibach 1818, 23 listov); ...des Neustädtler Kreises (Laibach 1819. 3? listov); ...des Adels- berger Kreises (Laibach 1819. 10 listov); ...des Villacher Kreises (Laibach 1819, 24 listov); Alphabetisches Verzeichnisz der Städte. Märkte und Dörfer im Ge- biethe des к. k. Illyrisch-Küsten-Guberniums... (Triest 1818, 50 strani) ; Car l Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I—IV. Gratz 1822—1821; Topographisches Lexicon oder General-Verzeichniss aller in den Österreichischen Staaten gelegenen Ortschaften I—III. Wien 1836—1837; 11. Freyer . Alphabetisches Verzeichnis aller Ortschaft- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain in deutscher und krainischer Sprache, Laibach 1846; Nachmeisung der im Bezirke der к. k. iiiirischen Ober postverwalt un g befindli- chen Orte, wo к. k. Postanstalten bestehen und jener Ortschaften, welche den Postamtsorten bezüglich der Aufgabe und Aholung der Briefe zugewiesen sind. Laibach 1840; Peter Kozler, Kratek slovenski zemljepis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov. krajev itd., Na Dunaju 1834; I'. Kozler, Imenik mest. tergov in krajev zupopudenih v Zemljevidu Slovenske dežele, kakor prilogu istega. Na Dunaju 1864; Krajnu imena v tržaškej okolici (iz »Edinosti«), Trst 1876; Leksikon občin kraljestev in dežel, zastopanih v držav- nem zboru: IV. Leksikon občin za Štajersko. V. Leksikon občin za Koroško, VI. Leksikon občin za Kranjsko, VII. Avstrijsko ilirsko primorje (Trst. Gorica in Gradiška, Istra), Na Dunaju 1904—1906; Krajevni repertorij za Kranjsko, Ljubljana 1912; Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel: IV. Štajersko, V. Koroško. VI. Kranjsko, VII. Avstrijsko ilirsko primorje, Dunaj 1918—1919; Allgemeines Verzeichnis der Ortsgemeinden und Ortschaften. Österreichs, Wien 1915; Krajevni repertorij za Slovenijo. Naslovni oddelek Anončnega in infor- mučnegu zavoda Drago Beseljak & Drug. , L jub l j ana (brez letnice, izšlo že v Jugoslavij i) . Morda bi bilo koristno omeniti še seznam upravne razdeli tve ilirskih provinc, ki je izhajal v listu Télégraphe officiel, Ljubljana 1811—1812. Od novejših imenikov je b ibl iograf i ja pust i la vnemar tele: R. Svetlič. Kazalo krajev na »Zemljevidu slovenskega ozemlja« 1:200.000. Ljubljana 1922; Kra- jevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1957; T. J. Arandjelovič , Imenik- Registar naseljenih mesta Kralj. Jugoslavije; Popis vodenih tokova Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. Sarajevo 1924 (ta knj iga preds tav l ja vsa j za Slovenijo slabo kompi lac i jo ; n . p r . Meža je tu dobila ime Mis. kar je pač rekons t rukc i ja iz nem. Miess); Lavo Čermel j . Julijska krajina. Beneška Slovenija in Zadrska po- krajina. Imenoslovje in politično-upravna razdelitev (z zemljevidom). Beograd 1945; L. Sienčnik in B. Gra fenaue r , Slovenska Koroška. Seznam krajev in poli- tično-upravna razdelitev (z zefnljevidom), Ljubljana 1945; Seznam mest. okrajev, mestnih občin, katastrskih občin in naselij h karti Upravne razdelitve LR Slo- venije. Ljubljana 1952; Krajevni leksikon Ljudske republike Slovenije. Ljubljana 1954; Imenik naselij Ljudske republike Slovenije (z zemljevidom). Ljubljana 1955; Seznam naselij in njih sestavnih delov (v LRS), Ljubljana 1960; Imenik naselij Ljudske republike Slovenije, Ljubljana 1961. Čeprav med posameznimi imeniki ni bistvenih razločkov, vendar za raziskovalca naše onomast ike veliko pomeni jo že razlike v upoš tevan ju zaselkov, predvsem pa različni zapisi istih imen. Starejša oblika imena, ki jo na jdemo v kakem imeniku, l ahko včasih pomeni kl juč , ki nam omogoči odkri t i nas tanek in pomen kra jevnega imena. Vsekakor bi bilo treba v b ibl iograf i jo sprejet i še: Josip Brinar , Slovarček zem- ljepisnih imen. njih izvir in pomen. V Celju 1928; J. von Zahn. Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter. Wien 1893; Eberhard Kranzmaver . Ortsnamen- buch von Kärnten II. Alphabetisches Kärntner Siedlungsnamenbuch, Klagen- furt 1958. Tudi pod ortografijo so nekatere s tvari izpuščene. Morda res ni potrebno nava ja t i p ravopisn ih pr ipomočkov, ki so izšli pred Levčevim pravopisom. Ni- kakor pa ne bi smel izostati Breznikov Slovenski pravopis. L j u b l j a n a 1920. Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis je izšel v normalni izdaji leta 1935. I.eta 1937 (v bibl iograf i j i je omenjena ta letnica) je izšla njegova mala izdaja in leta 1938 je izšel drugi nespremenjeni natis te male izdaje. Leta 1962 je izšel novi Slovenski pravopis. Med or togra f i jo bi bilo t reba šteti tudi Koštialov Slooniški in slovarski brus knjižne slovenščine; kn j iž ica jc izšla v dveh natisih, leta 1927 na P reva l j ah in 1931 v Cel ju . Slangovskih s lovar jev Slovenci p rak t ično nimamo. Badjurova Smuška ter- minologija. ki jo ta b ib l iograf i ja uvršča sem, je kvečjemu na sredi med slangom in terminologijo, če ne gre celo bol j k zadnj i . N e k a j podobnega je tudi z Lovsko- ribiškim slovarjem J anka L o k a r j a (L jub l jana 1937), ki je izpuščen. Eno in d rugo bi človek lahko štel med terminološka dela. S terminologijami je bilo pri nas zmera j težko, zlasti ola, d rugače je ostal v rokopisu. Juridisch- politische Terminologie.... pod 163 je izšla leta 1853, ne pa 1955. Lewanski naš te je 166 enot. od teh dve (28 in 41) ne spadata v slovensko bibl iograf i jo . V tem sestavku sem dodal 94 novih enot. Vendar zaradi tega še ne morem trditi , da je b ib l iograf i ja slaba. Tudi taka, kakršna je, lahko po- streže tu jcu in domačinu s koristnimi napotki in informaci jami ; ne more pa nudit i celotne in zanesljive slike o naših leksikografskih dejih. Zato so bile te pr ipombe, čeprav so f ragmenta rne , potrebne. Za pomanjkl j ivos t i ni kr iv samo sestavljalec, ker je pri delu naletel tudi na objekt ivne ovire. Stanje , kakršno se je pokazalo ob pregledu te bibl iograf i je , naravnos t te r ja od naših delavcev v lingvistiki. da p r ip rav i jo popolnejšo bibl iograf i jo slovenskih slovarjev. Knj iga ne vrednoti posameznih del. Vendar bi bilo lo vsekakor potrebno, če bi si hoteli ustvari t i pravi lno sliko o naši leksikograf i j i . Nabralo se je že toliko del, da bi jih bilo n u j n o potrebno oceniti . Poleg prakt ičnih koristi bi t ake ocene lahko nudile tudi veliko dragocenih navodil za p r ihodn je slovarsko delo. Človek težko zapiše splošno sodbo o vrednosti naših s lovarjev; precejšnje število jih ni na zavidlj ivo visokem nivoju, ker so preveč prakticistični in so služili zgolj t renutnim pot rebam. Na koncu bi bilo želeti, da bi bili v pr ihodnj i bibl iograf i j i razvidni kval i te ta in kvant i te ta leksikografskih del. France Novak