SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lamberé 964, D. 6. Bs. Aires correo argentino TARIFA REDUCIDA Concaaión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 14. DECEMBRA 1935 štev. 109 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in ca celo leto $ aro. , za pol leta 2.50. - Za druge dežel» 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr», LIST IZHAJA OB SOBOTAH Ho vi ban slovenskim izseljencem Nas Slovencev je malo. Gotovo je nt>Š slovenski narod med kulturnimi Narodi sveta edén najmanjših. V državi — kraljevini Jugoslaviji «as je komaj dober milijon, toda Smerno ogromno je število na-izseljencev; po vseh delih sveta ^ je razkropljenih okrog 350.000. jVanjkanje (.doibro .organizirane "»fostrije, ki naj bi zaposlila vse ^e delavoljne ljudi, je glavni ^ok, da je zlasti v prejšnjih letih u W njej slišali ali čitali. In vprav Početju je treba pripisovati Ce so razmere v naši našel-b¡ , mn°go manj razveseljive, nego Kahko bile. ne more biti skladnosti in v¡ v družini, kjer nekateri sino-k0 16 spoštujejo svojih staršev, tati^ v naselbini ne more biti po-6|>i, k* VSajernnosti' če 3o v njej tak a 8e ne zavedaj°. da je ljube-»rav ° naroda, j|pika in domovine Hona dolžnost vsakega človeka. -»i hvr mora biti človek svoji druži Ho žen za vzgojo in izobrazbo, fnu nm°ra biti hvaležen tudi svoje-Ušl4 arodu' iz katerega je rodbina ^arsikni u-sPiw J bl se v naši naselbiui W6nil° na boljše> ko bi v teh bilo več javnosti. Asfa Wosan, najstarejši sin cesarja /Haile Sejlassieja, |je bil pred (nedavnim imenoval za kralja. Italija pa bi Abesiniji odstopila pristanišče Assab, v Eritreji, in ozek pas zemlje (koredor), ki bi to pristanišče vezal z Abesinijo. Kdor je zasledoval politiko Francije v italijanskoabesinskem sporu ter videl, kako se je Laval odkrito in prikrito potegoval za Mussolini-ja ter le polagoma popuščal pred pritiskom Anglije, katera je od sa mega začetka odločno nastopila pro ti italijanskim zahtevam, ta se ne bo čudil, da je Francoska vlada so delovala pri sestavljanju predlogov ter jim dala svoj blagoslov. Čudno pa izgleda zadržanje Angl je. Londonska vlada je doslej pov sem logično izvajala posledice iz dej stva, da je bila Italija v Ženevi pro glašena za napadalko, za kršiteljico miru. Anglija se je celo pripravila za slučaj, da bi -bilo treba na Mu ssolinija odločneje pritisniti ter je v to svrho zbrala veliko vojno bro dovje v Sredozemskem morju. Pri- Aflbesinski vojni minister Harar Mullugheta, jki slovi tudi kot dober vojskovodja razširiti na petrolej, bombaž in razne druge predmete, s čimer bi bila Italija hudo udarjena. Sedaj pa angleška vlada, sporazumno s francosko, iznenada ponuja Italiji razkosanje Abesinije, za katero je prej alarmirala Zvezo narodov in (kakor so v Italiji očitali) nahujskala ves svet proti Rimu. Kako najsi človek razlaga to nenadno spremembo? Popuščanje pomeni v sedanjem trenutku velik udarec za Zvezo narodov. Ne glede na to, ali bo Mu-ssolini predloge sprejel ali ne, pome ni angleško-francoski korak oslab-ljenje ženevskega organizma, za katerega se je bila londonska vlada v začetku spora tako odločno potegnila. Kakšen smisel naj ima nadaljnji obstoj Zveze, če ima Italija, kate ro so v Ženevi obsodili, dobiti sedaj nagrado za to, ker je kršila mir ter napadla drugo, po ženevskih pravilih njej popolnoma enakopravno članico organizacije? Kako naj male države, ki so doslej videli v Zvezi narodov zaščitni-co svoje neodvisnosti ter so jo vprav ponovnTTzgredi v kairu V Kairu so egiptovski nacionalistični elementi spet ponovili protian-gleške demostracije ter je prišlo spet do spopadov s policijo. Bilo je več oseb težko ranjenih. Napovedujejo, da bo sedanja vlada morala podati ostavko ter se umakniti dru gemu kabinetu, ki ne bo preveč pokoren Londonu. radi tega podpirale, še nadalje zaupajo vanjo, če se spet izkaže, da kdor je močnejši, lahko po svoji mili volji uganja karkoli se mu izlju-bi ter da vkljub vsemu končno vendarle njegova obvelja? če Zveza narodov sedaj na tako nerazumljiv način popusti — kdo bo pozneje brzdal apetite osojeval cev? V Parizu in Londonu razlagajo, da stvar ni tako huda, marveč da se gre tu samo za "izmenjavo "0-zemelj, ker mora tudi Italija odstopi ti Abesiniji en del eritrej. zemlje s primernim pristaniščem. To naj nekoliko ublaži vtis, katerega je naredil francosko-angleški korak. Ta vtis nikaor ni povoljen. Javno mnenje vsega sveta je sprejelo nove predloge z velikim začudenjem in ce lo z nejevoljo, ki ae ne kaže samo v manjših državah, marveč tudi pri velikem delu angleškega in francos kega javnega mnenja. Levičarske stranke v Franciji nameravajo spro žiti v parlamentu veliko razpravo o abesinskem vprašanju ter napovedujejo, da bodo ostro napadle vlado. V Ženevi je tudi opažati veliko nerazpoloženje. Zastopnika Turške in Poljske sta zahtevala, da se mirovni predlogi nemudoma predložijo Svetu Zveze narodov ter da se ne vlačijo po raznih odborih. Mala an-tanta, balkanska zveza in skandinavske države napovedujejo, da se bodo odločno uprle vsakemu popuščanju napram Italiji. In omenjati pač ni treba, da so tudi Abesinci protivni pogojem, ki so za Mussolinija ugodni. Izjavljajo, da ni pravično, če se napadalcu ponuja nagrada ter prisegajo, da se bodo borili, če treba tudi do zadnje kapljice krvi, da ohranijo svojo neodvisnost. Ker ,ta Anglija in Francija že več krat izjavili, da bo morala kakršen koli sporazum odobriti Zveza narodov in ker izgleda, da Zveza na rod»v sedanjih predlogov ne bo 0-dobrila, ni preveč verjetno, da bodo pogajanja med Rimom ter Parizom in Londonom obrodila uspeh. Ne glede na to pa ostaja naslednje vprašanje: Kakšni so bili razlogi, ki so dovedli Anglijo do popuš čanja? Ali se v Londonu boje, da bi sicer izbruhnila tudi v Evropi vojna, ki GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto VABI cenjeno občinstvo na svojo Prvo prireditev hi se bo vršila 21. DECEMBRA 193S v dvorani ul. ALS1NA 2832 točno ob 9. in pol zvečer je ne marajo? Ali vidijo morda kak šno nevarnost v Nemčiji, ki je sedaj že močno oborožena? Ali pa je angleško popuščanje le navidezno in so v Londonu pristali na francoske predloge samo zato, ker so pričakovali, da jih Mussolini ne bo sprejel? Tudi to je možno in manever bi ne bil ravno slab: Francijo bi bolj pritegnil k Angliji, upravičil bi uvedbo strožjih ukrepov proti Italiji ter u-stvaril med svetovnim javnim mnenjem Se večje nerazpoloženje napram Mussoliniju in njegovemu režimu. In res izgleda, da Mussolini predlogov ne bo mogel sprejeti, če bo hotel ostati konsekventen. Saj je že od samega začetka zahteval zase vso Abesinijo in ne samo nekatere pokrajine, ter je še pred par dnevi naglašal v parlamentu, da bo Italija šele tedaj odnehala, ko bodo njeni načrti v Afriki izvršeni ter se ji bodo priznale njene pravice. Etiopski dezerter hiti K Italijanom, vihteč belo zastavo, .da bi ne streljali nanj Položaj je sedaj precej nejasen, verjetno pa je, da se bo razčistil v bližnji bodočnosti. Na bojiščih ni bilo nobenih važnejših dogodkov, ako izvzameno zna tono delavnost italijanskega letalstva, ki skuša menda z velikimi zračnimi napadi zadržati abesinsko pro tiofensívo. S posebno jezo so Italijani bombardirali dva krat zaporedo ma Dessie, kjer se je mudil abesin-ski cesar, ter niti severnoameriški bolnišnici niso prizanesli. 2elezniška nesreča Pri Neaplju sta trčila brza vlaka s takšno silo, da je nastala velika nesreča. Trinajst potnikov je zguibilo življenje in 45 jih je bilo ranjenih. Svetnike bodo slekli V sedanjem italijansko-abesinskem sporu izražajo italijanski svečeniki vseh kategorij fašističnemu režimu tako veliko vdanost, da izgleda po pravici že pretirana. Ob vsaki priliki povdarjajo, kako molijo Boga, naj bi italijanski vojski podelil zma go; te prevnete priprošnje nekoliko čudno zvenijo, če pomislimo, da je ves svet obsodil italijanski vpad v Abesinijo, ker stremi po zasužnje-nju svobodnega ljudstva, ki mora sedaj prelivati svojo kri, da se brani pred napadom, katerega ni izzva lo. Kardinali, škofje, župniki in navadni duhovni so tudi v veliki meri prispevali pri nabiranju zlata, ki naj italijanski vladi omogoči nadaljevanje vojne, katera stane državno blagajno vsako uro skoro milijon lir. Med visokimi cerkvenimi knezi, ki so celo svoje posvečene zla te križe darovali Mussolinijevi vladi, je, poleg drugih, tudi milanski nadškof. Pozval je vse župnike svoje nadškofije, naj prispevajo za vojni sklad ter naj, če treba, poberejo svetnikom v cerkvah vse zlate in srebrne okraske1 Avstrija in Mala antanta Avstrijski kancelar Schuschnigg namerava odpotovati prihodnje dni v Prago, kjer se bo razgovarjal z zastopniki češkoslovaške vlade o gospodarskem sodelovanju obdonav-skih držav in sploh o izboljšanju stikov z Malo in Balkansko antan-to. Schuschniggovo potovanje smatrajo v nekaterih krogih kot važen dogodek ter v zvezi z njim napovedujejo, da namerava Avstrija spremeniti svojo zunanjo politiko, ki je bila doslej zelo pod vplivom Italije in torej nič preveč prijazna napram Jugoslaviji in Češkoslovaški. razpuščena "rdeča garda" Sovjetske oblasti so sklenile raz pustiti takozvano "Rdečo gardo", v kateri so bili včlanjeni takšni, ki so se borili za boljševiške ideale tekom revolucije leta 1905 ali pa so sodelovali v bojih od 1917 do 1920. Že prej je vlada razpustila "Društvo starih bolševikov" in pa "Združenje bivših političnih obsojencev". Člani vseh teh društev so uživali razne ma terialne ugodnosti in prepravice, Ki se drugim Rusom niso podeljevale. Sklep vlade pomeni nadaljnji korak na poti do postopne normalizacije življenja v ZSSR. italijanski poslanci na hladnem Tekom seje italijanske poslanske zbornice, ki se je vršila v petek in na kateri je Mussolini imel daljši go vor, vzbudilo pozornost dejstvo, da, vkljub zimi dvorana ni bila zakurjena. Na radiatorjih centralne kurjave so bili napisi sledeče vsebine: "Nezakurjeno, da se prihrani kurivo v znamenju boja proti sankcijam". poplave v ju2ni srbiji Reka Vardar je prestopila bregove ter poplavila več naselbin v Južni Srbiji. Voda je povzročila mnogo škode na poljih. V Skoplju imajo ponekod dva metra vode. Pri Gjev-gjeljiju je poplava odnesla železniš ki most. Iz Grčije javljajo, da so tudi v Solunu mnogi deli mesta pod vodo. proces proti ustašem Doslej še ni določeno, kdaj se bo obnovil proces proti članom ustaške organizacije, ki so obdolženi, da so sodelovali pri marseilleskem atentatu. Toliko pa je gotovo, da obravnav ne bo več vodil sodnik De la Broize, ker je bil te dni upokojen. Stran 2 m NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Tekstilna industrija se razvija Tudi Mauricio Baylin je svojo izpoved izpopolnil: priznal je, da Yolanda ni umrla od mraza, kakor je Gospodaska kriza, ki že več let pri I prvotno trdil, marveč da jo je s tiska ves svet, v Argentiniji ni ro- pa]|c0 tako mo¿no udaril po glavi -• dila samo z\ih posledic; dala je po- ker ga je j,¡ia razjezila —, da ji jo vod za ustanovitev mnogih novih prebil i0banj0. Dekletce se je takoj industrij, ki izdelujejo predmete, ka zgru(jjio, vendar pa je še dalje tol-tere je prej republika uvažala iz tu- kel po nj-eni glavi in prgnem košu. jine. S tem je dobila delo na tisoče Truplo je ra2meSaril ter sežgal ne in tisoče oseb, ki bi jih sicer davila katere d€ie> nekaj pa j¡h je pokopal ■brezposelnost ter so se tako ublaži- blizu žeieZniškega nasipa. li vplivi krize. Preiskali so zemljo ter res našli Med industrije, ki so se prav po- kogti. nekaj je bUo človeškihi dru. sebno razmahnile, spada tekstilna, ^ Qd pga Bay]in je obrazložil> ki je v štirih letih potrojila svojo da je njegov peg hod¡1 prgat¡ zemljo proizvodnjo in kaže najlepše izgle-L.^ ao bm pokopani nekateri ze-de za nadaljnji razmah. V tem pogle meljski ogtank¡ nesreCne Yoian,de du prednjači industrija svile, ki u-važa vedno večje množine svilenega prediva iz inozemstva. Sčasoma pa se bo prvina, ki jo ta industrija po trebuje, gotovo pridobivala v deželi sami, ko se bo razvila sviloreja. Nov način boja proti kobilicam Dosedanji način uničevanja kobilic potom jarkov, kovinastih ograj ter ognja je precej draga zadeva in mnogi kmetovalci so radi tega raje dopuščali, da so kobilice neovirano opravljale svoje uničevalno delo na poljih, nego da bi se lotili boja pro ti njim. Poljedelsko ministrstvo priporoča sedaj uporabo zastrupljene piče, s katero so dosegli doslej že lepe uspehe pri uničevanju hude škodljiv-ke. Ministrstvo je porazdelilo med poljedelce 100.000 letakov, v katerih so navodila za ta nov in cenejši način pokončavanja požrešnih žuželk. pa se je zbal, da bi pes spravil policijo na sled in je radi tega še nje ga ustrelil ter zagrebel. V Claypoleju se je izvršila rekonstrukcija zločina, kateri je prisostvo vala tudi 8 letna Esther Sarapura, ki je tudi služila pri Baylinovih ter je policijo spravila na pravo sled. Eetejarjeno ljudstvo je hotelo zločinca ob tej priliki linčati in ga je policija komaj rešila smrti. Žalostna smrt dveh rojakov Pri Punta Chica je pri kopanju v Gospodarska vojna med Perujem in Argentinijo Med Argentinijo in Perujem ,se obeta gospodarska vojna, če se v zadnjem hipu ne najde sporazum. I reki La plata utonil pr€tekli Četrtek ¡Spor je nastal, ker je Perú sklenil 31.letni si0Venski izseljenec Franc s Chilejem posebno trgovinsko po- Kogičj doma jz pliskovice na Krasu, godbo, po kateri sme Chile uvažati z dyema bratoma je živel v Villi vsako leto 40.000 ton žita, oproš-1 Dev0t0; uL Espronceda 2338 čenega sleherne uvozne carine. Ker je Argentinija glavna dobavatelji-ca žita za Perú, zadeva ta pogod ba njene koristi. — Buenosaireška vlada je skušala diplomatičnim potom preprečiti ratifikacijo dogovora a njena prizadevanja niso rodila u-speha. Zato je segla po represaliji sklenila je zvišati uvozno carino na Nesrečnega dne se je bil po delu šel kopat v družbi nekega tovariša, pa ga je vodni tok zanesel v vrtinec v katerem je izginil. Osobje podpre fekture iz San Fernanda je šele v soboto našlo njegovo truplo blizu O livosa. Pokojnemu, ki ga je v tuji zemlji Zastrupljenja s sladoledom Okrog petsto oseb se je v nedeljo zastrupilo s pokvarjenim sladoledom ki ga je spravila na trg tovarna "Krassin", katera je obratovala na ulici Brasil 3081. Tovarna je bila založila več mlekaren in drugih pro dajalen, ki v vročih dneh prodajajo ledeno slaščico in pri skoro vseh, ki so ta sladoled zavžili, so po par urah nastopili hudi znaki zastrupljenja. Na stotine oseb se je moralo zateči v bolnišnice, kjer so jim iz prali želodce ter jih rešili iz nevarnosti. Podjetnika so zaprli. Mož se je zelo čudil in je skušal zvrniti krivdo na delavce, ki so bili pri njem zaposleni, dolžeč jih sabotaže. Ker pa ni bilo med njim in njegovimi na meščenci nobenega spora, je policija njegove doižitve zavrnila. Obla sti so uvedle preiskavo tér so dale tovarno zapreti tudi zato, ker je obratovala brez potrebnega občinskega dovoljenja. Zahvala Odbor I. D. "Tabor" se najlepše zahvaluje vsem onim rojakinjam in rojakom, ki so pripomogli, da je u-prizoritev otroške igre "V kraljev-stvu palčkov" žela tako lep uspeh. Posebno se še zahvaljujemo režiserju, ki je izvežbal okrog petdeset otrok, pokazal pri tem veliko potr» pežljivost in ljubezen do naših najmlajših, ki jih je prav po očetovsko pripravil tako dobro, da so skoro brazhibno rešili svojo nalogo ter na stopili s tako veliko igro v naši lepi govorici. Tudi marljivim članicam in članom, ki so požrtvovalno pomagali pri izdelavi garderobe, scenerije in drugih rekvizitov, naj bo izrečena posebna zahvala za njihov trud. — Vsi ste s sodelovanjem dokazali, da se zanimate za napredek in bodočnost naše dece, ki ,ge je v tem slučaju z marljivostjo in največjim veseljem lotila tako težke naložene ji naloge. Odbor. Predavanje Izseljenski izaslanik g. dr. Ivo Je lavič bo predaval jutri, v nedeljo, "O blaigopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Ujedinitelju". Predavanje obeta biti izredno zanimivo Vršilo se bo v prostorih Sokolskega društva Buenos Aires I, ul. San Juan 782, ob 6. uri pop. Vstop je prost. Rusko moderno orožje: orjaški tank, ki ie v mogočnem zaletu premostil ovi ro ti + ti * ti * Uprizoritev ^Kraljestva palčkov petrolej perujskega izvora za 50 od doletela taka zavratna smrt, ko je sto. Ker je doslej Perú izvažal v bil v svojih najboljših letih, naj bo Argentinijo velike količine kamene lahka argentinska zemlja! Užalošče ga olja, bo ta ukrep občutno iadel bratom in ostalim sorodnikom njegovo izvozno trgovino. pa izrekamo tem potom iskreno so- Zadnje dni je perujski poslanik ] žalje, začel pogajanja, ki naj bi prepre čila izbruh gospodarske vojne med obema deželama. Zločin v Claypoleju Claypolski grozoviti zločin, katerega žrtev je postala 11-letna Yolan da Aguirre in ki je razburil vso argentinsko javnost, je sedaj skoro v celoti pojasnjen. Hortensia Baylin, buenosaireška učiteljica, žena zverinskega moža ki je izvršil tako strašen zločin, je končno priznala: povedala je, da sicer ni prisostvovala smrti oziroma umoru male deklice, jač pa da je sodelovala pri razkosanju trupla ter da je možu celo dajala navodila, ka ko naj telo razmesari. Pretekli petek so našli v reki Lu-ján truplo 33-letnega jugoslovanskega izseljenca Andrija Branka Pu šetiča, ki je 30. novembra utonil pri kopanju. Ker v Argentiniji ni imel svojcev, je dala njegove zemeljske ostanke pokopati podprefektura v Tigreju. N. v m. p.! Umor v vlaku V nedeljo, okrog poldne, se je v vlaku pacifične železnice, med postajama Alberdi in Vedia dogodil u-mor. Anglež Anton Wolam, mojor-domo na neki estanciji blizu Ran-chosa, je ustrelil znanega športnika Félixa Bungeja, ki se je vozil v Buenos Aires. Nič se ni upiral aretaciji, povedati pa ni hotel, zakaj je izvršil umor. Bližajo se veliki prazniki: BO Ž I C NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD JUGOSLOVANSKI ODDELEK Avda. L. N. Além 150 Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. Ponarejni loterijski listki Nekateri zíikovci so spravili v pro met ponarejene loterijske listke za božično dve-milijonsko loterijo ter jih prav drago prodajali. Listki so od lanske loterije in je na njih po narejena samo letnica. V Burzacu je policija aretirala sleparja, ki ji imel pri sebi nič manj ko 1.000 takšnih predelanih listkov. Finančni minister se je vrnil Finančni minister dr. Pinedo se je vrnil s svojega dopusta v Buenos Aires ter je spet prevzel vodstvo poslov svojega ministrstva. Zakon o zaščiti nameščencev /Glede znanega zakona o zaščiti delavcev in uradnikov, zaposlenih pri trgovskih podjetjih, si sodišče še vedno niso na jasnem in bo menda preteklo še mnogo časa preden se bodo vse doslej še nejasne določbe pojasnile. Svoj čas smo že poročali o neki razsodbi, v kateri je sodnik razlikoval med delavci, ki so zaposleni pri razprodaji, in takimi, ki so zaposleni pri proizvodnji predmetov; prvim je priznaval pravico do zaščite, ki jo določa zakon, drugim pa ne. Prizivni dvor, ki odloža o razsodbah mirovnih sodov, je pa te dni odločil, da je takšno razlikovanje nedopustno ter da se ugodnosti navedenega zakona nanašajo tudi na industrijske delavce in pa na takšne ki razvažajo prodane predmete. Komplikacij, ki so v zvezi s tem zakonom, še ni konec. V neki pravdi se je toženi delodajalec obrnil na najvišji sodni dvor ter zahteval, da se zakon proglasi za pritiustavnega, ker določa, da je treba odpuščenemu nameščencu plačati odškodnino tudi za oni čas službovanja, ko za kon še ni bil objavljen, če doba ne presega petih let. Glavni državni pravdnik je bil vprašan za mnenje, pa je izjavil, da je po njegovem za kon res protiustaven v kolikor se tiče retroaktivnosti določbe o odprav ninah. Božičnica v "Taboru" Kakor vsako leto, tako bo "Tabor" tudi to leto priredil dne 25. t. m. ob 4. popoldne "Otroško božičnico", na kateri se bodo obdarovali naši najmlajši. Spored, ki bo obsegel raz ne deklamacije, pevske točke, delitev spričeval otrokom obeh šol, ku-plete ter nastop "božičnega moža", ki bo po možnosti obdaroval otroke, kateri so letos zahajali v tečaje za materinščino, bo bolj natančno objavljen v prih. številki. Odbor. Društvo "Kosovo" Jugoslovansko društvo "Kosovo" iz Pto. La Plata je imelo svoj redni občni zbor, na katerem je predsed nik g. Kebelič po'dal izčrpno poročilo o delovanju v preteklem letu, iz katerega posnemamo, da je pomagalo zaposliti lepo število izseljencev, porazdelilo med rojake okrog 3.000 raznih domovinskih listov, gojilo med člani družabnost itd. Iz blagaj nikovega poročila je razvidno, da ima "Kosovo" naloženih pri podruž niči Nacionalne banke v Ensenadi $ 5.173 ter da je v dogovorih z Jugoslovanskim podpornim društvom v Berissu za zgraditev skupnega Jugoslovanskega doma v omenjenem kraju. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: Predsednik P. Kebelič; podpredsednik S. Stojadinovic; tajnik S. Galetin; podtajnik N. Ivankovič; blagajnik E. Jovanovič; podblagaj-nik J. Vitas; odborniki: S. Popovic in G. Djurovič, iz argentinske vojne mornarice pa: V. Jakulica, T. Lučič, G. Radončic in Pi Milič; društveni zastavonoša N. Laskovič; preglednika Z. Petrovič in I. Domi nik. * Obletnico ujedinjenja je "Kosovo" proslavilo preteklo nedeljo s pik nikom v Punta Lara ob lepi udeležbi članov in prijateljev društva. — Predsednik g. P. Kabelič je pozdravil navzočne, nakar je o zgodovini ujedinjenja imel raljši goyor izseljenski izaslanik dr. I. Jelavič. Oglasili so se k besedi še nekateri drugi nakar se je razvila lepa družabna zabava, ki je trajala ob prepevanju naših pesmi, ob godbi in plesu, do večera. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Nedeljska prireditev je bila res nekaj izrednega za našo naselbino. Kdo bi si bil mislil, da je mogoče spraviti v Buenos Airesu na oder to ne baš lahko otroško igro v našem jeziku! In podati jo tako, kakor smo jo videli v lepi Armensti dvorani, ter s tolikimi palčki, da jih je na odru kar mrgolelo! Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bila igra za navzočno občinstvo res prijetno in izredno presenečenje. Komu se ni omehčalo srce, ko je videl, kako pridni so bili malčki, kako so lepo igrali svoje vloge? Po kratkih pozdravnih besedah e-nega izmed palčkov, ki se je zahvalil rojakinjam in rojakom, kateri so se odzvali njihovemu vabilu ter se u-deležili prireditve, je orkester zasvi-ral uvod in se je dvignil zastor. Ne hote se je gledalcem izvil iz prsi soglasen "Oooh!" začudenja: res po srečena kuliserija, ki je predstavlja la čarovno jamo, v spanje pogreznjeno domovanje palčkov, ki ga je prebudila k živahnemu življenju še le luna, ki je priplavala po nebu ter začela izlivati svojo srebrno svetlobo v jamo — vse to je že od samega začetka pokazalo gledalcem, da reklama, ki se je delala za to prireditev, nikakor ni bila pretirana. Preobširno bi bilo, če bi hoteli podrobneje opisovati igro. Žela je popoln uspeh, h kateremu so, poleg palčkov in vil, v veliki meri pripomogli oni šolarčki in šolarčke, ki so hvalevredno izvajali večje vloge: kralj, norček, vratar, stražniki, lovca itd. Ginljivo je igrala tudi pritlikava Anica ter osvojila srca vseh prisotnih. Marsikomu so se orosile oči od ga notja in veselja, ko se je tu na last ne oči in ušesa prepričal, da naš izseljenski naraščaj nikakor še ni izgubljen, marveč da smemo z njim računati in vanj zaupati. Če hočemo biti prav dlakocepski, 'bomo rekli, da bi nekateri lučni e-fekti prišli bolje do izraza, če bi bila dvorana v popolni temi ter da bi se učinkovitost igre lahko še povečala z izpopolnitvijo nekaterih malenkosti. Snemo pa biti s premijero več ★ ti * ti * ti ko zadovoljni. Polni navdušenih P1'1 znanj niso bili samo naši ljudje. marveč tudi nekateri Argentinci, izvajanja niso mogli prehvaliti med temi je bil tudi zastopnik ve" lednevnika "Prense", ki je nasled' njega dne objavila o prireditvi pr8 laskavo poročilo. Mnogi rojaki, ki se radi zidali stavke in iz ,nje izvirajočih slab'11 gnotnih razmer prireditve niso i*10' gli udeležiti, so izrazili željo, naj t» se igra spet ponovila, ko bodo pi"''1 ke bolj ugodne. Društvo bo to žel3° gotovo upoštevalo, saj je tudi vel1' ka večina onih, ki so igro videli v nedeljo, izjavila, da jo pojdejo spet gledat, ko se ponovi. Vse priznanje malčkom, ki so t^0 lepo igrali, peli in plesali po odrUl in priznanje tudi društvu, ki jih ^ izvežbalo ter jim dalo priliko, so nam pokazali kaj znajo in ko'1 ko zmorejo! če pomislimo, kako malo smo se pred par leti brigali za naš naras' čaj, lahko brez pretiranja rečeio0' da pomeni nedeljska prireditev va žen mejnik v zgodovini naše nas«'" bine: mnogim je odprla oči, drugih pa vlila novo moč in veselje, da do vztrajali pri svojem delu za vzgo jo naše izseljenske dece. K. T. RfófifüBfiM Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" CARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal NAROČITE SE HA "Novi list" KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) KROJACNICA "Triestina " izvrši obleike vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 uiv. rctt^gar -t • * Z mirnim srcem se lahko z^tečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki speclllzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. VELJANOV16 Naša klinika je edina Slovanska ki sprejema bolnike v popolno oskrD . in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije . Poseben oddelek za vse ženske bole*r<) in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIREs ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. i»» NOVI LIST Str mí i i * §LOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE DAVORIN JENKO Dne 9. novembra je preteklo prav sto let, odkar se je rodil v Dvorah Prt Cerkljah, skladatelj Davorin Jenko. To pomembno obletnico ust-varitelja naše narodne budnice "Na Prej zastava Slave!" so v domovini Proslavili na primeren način. Letos 22. oktobra je preteklo 75 let, kar je bila prvi krat peta Jen-Wa himna na Besedi, ki jo je priselilo Slovansko pevsko društvo v restavraciji pri Sperlu na Dunaju 1860 i zbrani Slovenci. Hrvatje. Srbi, Cehi in Bolgari so z velikim Navdušenjem sprejeli budnico, ki se Je izvajala pod osebnim vodstvom 8kladatelja samega. Od takrat dalje 8e je ta naša himna širila po vsem s'ovanskem svetu. Peli so jo na ta-k°rih in prireditvah, igrale so jo vo-toške godbe vseh slovanskih držav. 2 njo so vkarakali Rusi za časa o-Svobodilnih bojev v bolgarsko Plev-"o in Sofijo. Danes je budnica del %oslovanske narodne himne. Kako je nastala "Naprej zastava ^ave!" to je Davorin Jenko svoj čas obrazložil tako le: Bilo je 16. maja 1860. leta in Jen-je sedel tistega jutra v mali ka varni pri Baderju na Dunaju ter dunajske jutrnje časopise. — Vi je raed drugim v roke tudi "Wik "Die Presse." Ko lista po ^em zapazi članek, ki se je bavil * Slovenci, smešil njihovo malošte-v''nost predvsem pa njihovo govo '«o, češ, da to ni jezik, ampak le "«razvito beblanje. Globoko je uža-'''o našega Jenka, ves njegov na-f° dovoljna, ker se je letos konzum tobaka pri vsej krizi znatno zvišal. Ka dilci so pokadili poleg najnižnjih vrst cigaret tudi velike količine "Mo rave" in "Neretve," ki so bile zda-ne v novi obliki in boljši kakovosti. Monopolska uprava je zadovoljena tudi z izvozom tobaka, ki že 10 let narašča od leta do leta. Največji izvoz je bil leta 1932, ko je znašal preko 6 milijonov kg, a baje tudi letošnji ne bo dosti zaostajal za njim. Jugoslovanski tobak se izvaža v češkoslovaško, Poljsko, Nemčijo, Egipt, Francijo in še v nekatere druge države. Navedene države kupujejo tobak večinoma v listih. Naj boljši odjemalec jugoslovanskega tobaka je češkoslovaška. Jugoslovanski listi ne prihajajo več v Italijo Znano je, da je uvoz raznih jugoslovanskih listov v Italijo uradno dovoljen na podlagi posebnega dogovora med Rimom in Beogradom, poročali pa smo že, kako se je v Julijski krajini ta dogovor izvajal v škodo onih, ki so si dovolili čitati liste iz Ljubljane in Zagreba, pa tudi razprodajalci teh časnikov. V zadnjem času pa sploh ne puste nobenega lista več črez mejo. Vse slovenske in hrvatske časnike že na meji plenijo in uničujejo. O nesrečni dogodivščini, ki je zadela nekega goriškega razprodajal-ca listov, so znane še naslednje podrobnosti: Glavno zalogo časopisja, ki je prihajalo v Gorico, je imela knjigarna Molesini. Ljudstvo z dežele in iz mesta je kar drlo k njemu in pred njegovo trgovino so z jutraj vedno čakali ljudje v vrstah na časopise. — Celo Italijani, ki imajo slovenske služkinje, so kupovali jugoslovanske liste, da so kaj izvedeli iz njih. Ni čudno torej, če so pričeli zlasti v Gorici paziti na prodajalce ter jim groziti. Sprva so Molesiniju prepovedali prodajati več ko 50 izvodov jugoslo vanskih časnikov. Ljudje pa so si pomagali s tem, da so naročali liste preko Trsta. Ker oblasti tega niso vedele, so sumile, da se Molesini prepovedi ne drži ter so njega dol-žile za veliko razširjenost jugoslo-vanskih listov. Ponovno so knjigar- ) narja poklicale k sebi in mu grozile. Končno so mu dali na kvesturi piti olje, ki ga uporabljajo za avtomobile. Molesini je moral delj časa biti pod zdravniško oskrbo. Molesini je Italijan in je liste prodajel se-ve iz kupčijskih razlogov. Ricinusovo olje spet v modi Pred kratkim se je vrnil iz Nemčije v Gorico neki Križman. Kmalu po njegovem prihodu ga je napadla skupina neznancev in ga prisilila, da je izpil kozarec olja. Dva taka napada sta bila izvršena tudi na nekega prodajalca časopisov, ki je po rodu Kalabrež in na nekega Barkovljana. Radi slovenske pesmi Iz Trnovega poročajo: Pred kratkim so nekega večera fantje prepevali na vasi slovenske pesmi. Iz zasede so se kmalu pojavili pred njimi karabinerji., ki so vse prisotne popisali, enega izmed njih pa aretirali in spravili v zapor. Ostalim so zagro žili z denarno globo. Smrt dveh miličnikov V bližini meje pri Trnju so zadnje dni oktobra našli dva mrtva mi ličnika. Vzrok smrti ni znan in oblasti vodijo preiskavo. Pokopali so ju v Št. Petru. Fašizem na Sv. Gori Na dan obletnice zmage je oče don Endrizzi, predstojnik samostana na Sv. Gori, naslovil na goriškega pre-fekta pismo, v katerem se fašistični vladi zahvaljuje za obnovitev svetišča. Postavljen na svete meje domovine, mašuje ta dan za vse tiste ki so dali svoje življenje za to, da bo domovina lepa, močna in velika. O-benem zagotavlja prefekta, da bo samostan tudi nadalje z vnemo in brez pridržka izpolnjeval direktive, ki jih bo fašistična vlada v sedanji dobi smatrala za potrebno, da jih izda za to, da se pomaga vrlim bra-tom-bojevnikom, da se čim prej u-resniči popolna zmaga najpravičnej še in svete stvari Italije in ta zmaga ne more izostati. AMNESTIJA NA GRŠKEM Na Grškem je bivši minister De-merdjis sestavil novo vlado, ki je objavila dekret o amnestiji za vse politične zločine in prestopke. Država bo posameznikom, ki so bili zapleteni v zadnjo venizelistično revolucijo, vrnila tudi zaplenjena premoženja. Amnestije je deležen tudi stari Venizelos, ki je pred nedavnim izzval krvavo klanje pred vsem zato, da bi preprečil vzpostavitev monarhije. Sedanja amnestija je pa tako ši-rokogrudna baš zaradi zahtev kralja Jurija, ki se je s tem celo zameril generalu Kondylisu in njegovim prijateljem, kateri so največ pripomogli do tega, da je Grčija postala spet kraljevina. Iz Knežaka V Knežaku je fašistično udruže-nje trgovcev odstavilo svojega dosedanjega zaupnika za knežaško ■ občino trgovca Antona Mihelja. Očitajo mu nediscipliniranost in nerazumevanje fašističnih stremljenj v sedanjih časih. Vojaška pot na Javornik Iz raznih obmejnih krajev poročajo, da so se spet z znatno vnemo začele graditi razne vojaške naprave. Tako so tudi z Lomov začeli gra diti na Javornik novo široko cesto, ki prav gotovo ne bo služila tujsko-prometnim potrebam kraja. Cesta je po vsej priliki dopolnilo k ostalim napravam, ki so že dogotovljene. Eno leto v preiskovalnem zaporu Za časa lanskih velikih preganjanj v Črnem vrhu in okolici je bil, med drugimi, aretiran tudi 30 letni Maks Tominc, doma iz Lomov. Po skoro enoletnem preiskovalnem zaporu se je imenovani vrnil sedaj domov. Izpustili so ga na svobodo, ker je v ječi zbolel. Kaj je z usodo ostalih ki so še po ječah, ni znano. NESREČA Z GRANATO V štandrežu pri Gorici se je te dni spet dogodila težka nesreča z bombo iz svetovne vojne. Fran Mar chi. je bil našel na svojem vrtu železno cevko ter jo vzel v roke, ne da bi slutil, da ima opravka z di-namitno bombo. Nastala je eksplozija, radi katere sta zgubila življenje njegova sinova Andrej, star 14 let, in Fran, star 8 let, ki sta se tedaj nahajala v njegovi bližini. Oče sam je bil težko ranjen in se v bolnišnici bori s smrtjo. Maša na Paternalu Na božič, 25. t. m. ibo na Paternalu, ul. Avalos 250, ob. 10 uri sv. maša s slovenskim petjem. Pridite! ti * ti * ti * ZA KRATEK ČAS ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefri prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.7« Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 **************************** Í * i Zobozdravnika § Dra. Dora Samojlovich de | Falicov Dr. Félix Falicov Dentista * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * Ü. T. 59 La Paternal 1TJI % * S*************************** Negotovost "Oprostite, prosim, ali je tu številka dve?" "Ne, temveč dva in dvajset." "Najlepša hvala; torej sem ven darle trezen!" Pri obravnavi Sodnik (priči): "Ali je bil obtoženec pijan"? Priča: "Pijan ni bil, govoril je čisto pametno." Sodnik: "Kaj je govoril?" Priča: "Zabavljal je čez policijo". IIIMIIIIHIII TOVARNA MOZAIKOV IE0LIND0 RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 BS. AIRES U. T. 59-1925 Postaja Paternal KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" llllllllllllllllllllltHliMIHimilllllllllllllllllHIllllllllllllf SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah In praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 |MI|»||||||»IUHHIHlllHlimil»«IIIM»llll»llll»»»l»M""»"»»MI»l»IIIIMIIII Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) 23482353534802010201020101010101234823482323532323535353234823532353534800535323234848232323232323532353534848532348235323485348535323535323232323023001020201532353235323482348234823480210010153484823232353484848535348 48485323484848234848482353235323484848482323484848534823482348230200000200000000020201010123532323235323532323328948482353234848232323232353485348232323535348484853532353485348482348232323230100000053230100020001010000 Stran 4 NOVI LIST rs> ZA POUK IN ZABAVO SUEŠKI PREKOP Na svetu je mnogo rudnikov, kjer kopljejo zlato, Sueški prekop je pa tako žudovit ru'dnik, da v njem zlata še kopati ni treba. Dlan odpiraš, pa se steka zlato vanjo. Leta 1869 je francoski inženir Ferdinand Lesseps dokončal Sueški prekop s francoskim denarjem in pod francosko upravo. Angleška je sprva sicer na vse kriplje nagajaja na koncu je pa morala vendar priznati, da je to ogromno delo tehnike, ki ga je sprva imenovala "zakotni blatni jarek", za evropsko plov bo neprecenljive važnosti, Jedanji predsednik angleške vlade Disraeli je pokazal Angležem pravo pot. Leta 1875. je namreč zvedel, da namerava egiptski kediv prodati svojih 176,000 delnic, 'ker je bil pred polomom. Umni Anglež je zavohal dobro kupčijo, pa je s posredovanjem Rotschildove banke kupil vse te vrednostne papirje za 4 milijone funtov šterlingov. Seveda je šlo to na račun angleške države. Da je imela Angleška od tega nakupa ogromne gmotne koristi, zgovorno dokazujejo številke: delnice, ki jih je Anglija kupila za piškave 4 milijone funtov šterlingov, so danes vredne 72 milijonov. Že same dividende, ki jih je angleška državna blagajna vnovčila od leta 1875 do danes, znašajo 40 milijonov funtov šterlingov. Angleška ima sicer 46 odstotkov, skoraj polovico vseh delnic, pa vendar nima kljub veliki udeležbi nič več vpliva kakor dru gi delničarji. Pravila družbe namreč pravijo, da ne more en sam lastnik delnic, pa naj jih ima kolikor koli, imeti več ko deset glasov na občnem ¿boru. Zaradi tega tudi Angleška nima več ko deset glasov. Drugi delničarji so zvečine Francozi in zaradi'tega je tudi njihov glas odločilen. Družba šteje 32 ravnateljev, ki so s šefi oddelkov vred od leta 1922 prejeli na plačah in nagradah 12 milijard dinarjev, dočim je ves prekop stal samo 6 in pol milijard današnjih dinarjev. Družbi sicer očitajo, da je njen edini cilj zbiranje denarja; zato so pred leti angleške parniške družbe nahtevale znižanje prevoznih pristojbin, hkratu so pa grozile, da bodo samo zgradile nov prekop za svo je ladje. Družba se je te pretnje tako ustrašila, da je znatno znižala prevozne pristojbine. Više so pa še zmerom za 25 odstotkov ko pristojbine, ki jih pobira ameriška država za prevoz skozi Panamski prekop. Pripomniti moramo, da je vožnja po Panamskem prekopu zelo težavna, zakaj ladje morajo skozi našteto zapornic, ker je vodna gladina na več mestih različna Družba, lastnica Sueškega prekopa, zahteva za vsakega človeka 140 dinarjev prevoznine, za vsako torio pa še posebej 80 dinarjev. Recimo, da ima neki parnik 20 tisoč ton in da vozi 5,000 vojakov; zanj mora plačati država približno 2 milijona 300 tisoč naših dinarjev prevoznine. Če bi hoteli izračuniti, koliko parni-kov je že šlo, pa bi se nam pri milijonih kar zmešalo. Sueška družba posebno sedaj dobro služi denar radi vojne v Afriki. Milijoni se z dneva v dan stekajo v nenasitno blagajno družbe, in to daje njenim mogočnikom vso pravico za hvalisanje, da bo letošnje leto najplodonosnejše med vsemi, še celo bogatejše od leta 1929., ko je plulo po prekopu 6,274 parnikov s skupaj 33,460,014 tonami. Družba u-streza svojim "klientom" kolikor pač najbolj more. Saj je včasih potreboval parnik za 161 km dolgo pot skoraj 3 dni. Vožnja je bila takrat po noči najstrožje prepovedana. — Družba je seveda imela svoje vzroke za to, zakaj kaj lahko bi se primerila nesreča, pa bi obtičal kak parnik sredi prekopa. Preden bi ga izvlekli, bi minilo lepo število dni, in vse te dni bi blagajna ostala prazna. Današnji dan ni več take nevarnosti : prekop je razširjen in ponoči tako dobro razsvetljen, da je plov ba tudi v nočnih urah mogoča. Količkaj hitra ladja potrebuje zdaj samo 13 ur od Port-Saida do Sueza. Vsako ladjo spremlja poseben vodnik, da je družba zastran nesreče brez skrbi. Vzdolž prekopa dela neprenehoma 2,500 ljudi. Ti poglabljajo prekop in čistijo bregove od peska, ki ga na-nesejo viharji. Izdelovanje brodovja z leta v leto napreduje in ustvarja pravcate vodne velikane, zato mora družba zmerom širiti prekop in ga poglabljati. Prekop je bil ob svojem rojstvu komaj 22 m širok, današnji dan pa meri ponekod že 60 m, poglobili so ga za z 8 m kar na 11 in še bolj. Velikim ladjam seveda ne ustreza niti širina niti globina, zato ima družba v načrtu, da prekop še bolj razširi in poglobi. Leta 1932, torej v letu najhujše krize, so znašali dohodki družbe 834 milijonov francoskih frankov, izdat ki pa samo 290 milijonov. Profit družbe je presegal pol milijarde frankov. Razdelili so si ga pa kajpada gospodje ravnatelji in delničarji. Na vsako delnico, ki ji je nominalna vrednost 250 frankov, so dobili njihovi lastniki po 387 frankov dividend, čeprav je družba že prej radodarno razdelila preostali denar po postavkah, ki so pri vseh delniških družbah v navadi. MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjtemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo line in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Ženski kotiček HLADILNE PIJAČE Ledeni Lstao. Skuhaj kakao na mleku kakor običajno; ko se ohladi, ga nalij v kozarce, kakoršne uporabljajo za jougurtovo mleko, ali v nizke kompotne kozarce, pokrij s pokrovci iz lepenke in postavi na led ali v mrzlo vodo, ki jo večkrat menjavaj. Ako je kakao zelo mrzel, ga pijemo s slamico. Ali nalij kakao v skodelice in postavi na mrzlo. Preden neseš na mizo, nakopiči povrhu kakava stepeno smetano. Ako hočeš, da bo kakao boljši, razmotaj v njem kak rumenjak. Mlečni punš^ Mleka ne prenaša vsakdo na daljšo dobo. Razmotaj v njem za vsako skodelico po en rumenjak, dodaj po okusu tudi sladkorja ter postavi na led. Preden ser viraš, vlij v vsako skodelico še 1—2 kavni žlički konjaka ali ruma. Mrzli čaj s smetano. Nalij kakor običajno pripravljeni čaj v skodelice, osladi ga in postavi na led; preden serviraš, deni povrhu stepene smetane. Karamel'no mleko. Stresi v aluminijasto kožico 3 žlice sladkorja in vlij na to 1—2 žlici vode. Mešaj ne prestano od roba, kjer se rumeni, proti sredi; ko je zlatorjavo, a ne zažgano, zalij z malo vode — kake pol skodelice. Prevri, da se žgani sladkorj raztopi in postane tekočina enakomerno sladka in rjava. Do'daj litru vročega mleka 1—2 veliki člici te karamelne tekočine, lahko tudi več. Postavi na led in ser-viraj mrzlo. Marsikateri gospodinji bo nemara bolj prikladno, da postavi kakoršno koli pijačo v eni sami večji posodi na led in jo šele tikoma pred servi-ranjem nalije v skodelice ali čaše. Malinovec ter limonov sok, vsakega pol, in toliko mrzle vode, da pijača ni preveč močna, daje poleti iz vrstno osvežilo, zlasti še, ako vrže mo v vsako čašo zdrobljene koščke ledu. Vendar ne smemo pozabiti, da led pijačo razredči. Da ohranimo pijače mrzle, je priporočljivo, da jih nalijemo v termo-steklenice, ki prav tako vzdržujejo hlad, kakor vročino. Ako nimamo termo-steklenic, pa dosežemo že precejšen uspeh, ako ovijemo z mrzlo tekočino napalrijene steklenice na debelo s časopisnim papirjem. Ameriška paradižnikova Zrele, a še cele in vprav lepe paradižnike potakni za hip v krop in potegni potem kožico z njih. Zreži jih in zmelji v stroju za meso. Pasiraj dodaj nastrgane čebule po okusu, limonovega soka po okusu, malo soli in popra. Postavi na led za par ur. Poterii stepaj s šibico ali motaj z motičem, da se peni, nalij v čaše ali skodelice in serviraj pred obedom ali pred večerjo. Za otroke lahko izpustiš čebulo in poper in pijačo samo okisaj z limonovim sokom ter jo osladi. Kakor znano, so paradižniki jako bogati vitaminov. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 15. C. S. Tome in H. Patriot 16. Lipari 17. Cap Norte 20. Arlanza Proti Evropi odplovejo 15. Campana 18. Av. Star 19. Madrid 22. Lipari REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM MALI OGLASI SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 586, U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebne dokumente iz Evrope,, posredujem pri nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz -Evrope, sestavljam prošnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni pri tukajšnjih oblastih. UGODNA PRILIKA. Prodam ali dam v najem, na polovico, quinto, vrt z zelenjavo in cvetlicami. Zemljišče je oddaljeno 13 kvader od mesta. Naslov se izve v našem uredništvu. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj, svoje doboče in preteklo življenje, naj ■e obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Bs Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. POZOR! PRODA SE kegljišče in krogljišče ul. Dto. Alvarez 2251. Lepa prilika za dva samca. Podrobnosti se izvedo pri ¡lastniku, istotam.______ NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od pijača. Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. ti * ti * ti * * Jf NE ČAKAJTE VEČ Vaša obitelj bo prejela pravočasno denar, katerega ji želite poslati za bližnje praznike BOŽIČ IN NOVO LETO Ako nameravate poslati svoji obitelji denar v Jugoslavijo ali Italijo brž, ugodno in ceneno za bližajoče se praznike, poslužite se našega načina nakazovanja denarja: CENENE BRZOJAVNE POŠILJKE, katerih vsota se bo izplačala prejemniku približno v 5 DNEH. O tem boste obveščeni brezplačno potom priporočenega povratnega potrdila. V našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU sprejemamo nakazila od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11.' Postrežejo Vam vljudno v našem oddelku naši uradniki Vaše narodnosti. Pridite in nas obiščite ali pa se obrnite na nas pismeno. Odgovorili Vam bomo isti dan. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) „ ti * ti * ti + ti + ti * ti VARNOST — HITROST — ZAUPANJE —VLJUDNOST. ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA — Njegova vprašanja so bila kratka in ostra in vsaka beseda, ki jo je izgovoril, je v Sultanetinem srcu vzibujala kes, v Ammalatovi duši pa bojazen. Ko so prenehali jesti, je Ahmed pozval Ammalata, naj ga spremlja na dvorišče, kjer so bili že pripravljeni konji za lov in kjer so bili med kanovimi nukri pomešani štirje možje, katere je bil naročil mladi beg. "Preizkusili bomo novega sokola", je dejal kan Ammalatu. "popoldan je krasen, ni ne vroče ne hladno in preden se znoči, bomo lahko zajeli kakšnega fazana ali drugo ptico". Ammalat ni mogel storiti drugega, nego da je ubogal; prikimal je torej, v znamenje, da se strinja, ter je zajahal konja. Ahmed in mladi beg sta jezdila drug poleg drugega; prvi je bil zamišljen, drugi pa tih. Na levi strani je po strmem bregu plezal hribovec; noge je imel oborožene z železnimi krempeži, s katerimi-se je upiral v tla, pomagal pa si je tudi s palico, ki je imela na koncu kavelj. Spredaj, privezan k pasu, je hri- bovec nosil s pšenico napolnjeno pokrivalo, preko ramen pa dolgo tartarsko puško. Ahmed se je ustavil, pokazal A-mmalatu hribovca ter dejal: "Poglej onega starca! V smrtni nevarnosti bo iskal med pečinami košček zemlje, kjer bo mogel sejati svoje žito, žito, ki ga revež zaliva b svojo krvjo, kakor mnogo krat brani s svojo krvjo lastno čredo • pred ljudmi in zverinami. Njegova domovina je uboga; pa ga vprašaj, zakaj tako zelo ljubi svojo domovino, vkljub vsemu, zakaj je ne zapusti ter odide v bolj rodovitne kraje! Odgovoril ti bo, da je tu svoboden, « da mu tu ni treba plačevati davkov ter da ti le snegovi branijo njegov ponos in njegovo neodvisnost". "Kan", je odvrnil Ammalat in ponosno dvignil glavo, "ti dobro veš, da so me Rusi premagali ne s silo, marveč s svojo dobrohotnostjo. Nisem jim suženj, marveč prijatelj". "Ni mogoče gojiti prijateljstva na pram neverniku. Napadati jih kadar koli se pokaže prilika, uničevati jih, kadarkoli jih more doseči naša roka, varati jih vselej, kadar je le mogoče — tako ukazuje koran in takšna je dolžnost resničnega Prerokovega pristaša!" "Kan, ne govori o Mohamedovih kosteh; nisi molah (svečenik), da me boš učil, kaj je moja dolžnost. Vem, kaj moram storiti kot mož in tako bom tudi storil; tembolj, ker znam dobro razlikovati med poštenim in nepoštenim! Govoriva raje o čem drugem!" "Bolje bi bilo, ko bi s srcem znal razlikovati med dobrim in slabim, in ne le z jezikom!" Ammalat je zamahnil z roko in pokazal, da postaja že nestrpen, vendar pa je kan nadaljeval: "Poslednji krat te vprašam: Ali hočeš poslušati prijateljev nasvet? Ali hočeš zapustiti nevernike ter o-stati z nami?" "Svoje življenje bi dal za srečo, ki mi jo ponujaš", je dejal Ammalat z vso odkritosrčnostjo, "dal pa sem besedo, da se vrnem v Derbent, in tako bom storil!" ' "Ali je to tvoja zadnja beseda?" "Da!" "V takšnem slučaju bi bilo potrebno, da čim prej izpolniš obljubo, ki si jo dal Rusom1. Poznam te prav dobro, kakor ti mene;' zato ne bi imelo smisla, da bi se skušala drug drugega varati. Né bom ti prikrival, da sem gojil upanje, da te bom mogel imenovati svojega sina, pa mi je bilo ljubo, zelo ljubo, da si ljubil Sultaneto. Obžalujem, vendar pa — kaj hočemo? Ruskega sužnja ne bom nikoli vzel za zeta!" "Ahmed kan!" 1 "Dovoli, da končam! Tvoj nenadni prihod, tvoja žalost, tvoje vzdihovanje, tvoje ihtenje in tvoj obup so pred vsem svetom razgalili tvojo ljubezen in naše namene. Po vsej avarski zemlji vedo, da si ljubljenec moje hčerke; sedaj pa, ko so se pretrgale vezi, ki so nas družile, treba takoj preprečiti vsako nadaljnje širjenje domnev; reči hočem s tem, da je za mir in čast Sultanete potrebno, da se ločiš od nas brez odlašanja; in ker se nikoli več ne bova videla, če ne bo kot sorodnika, reciva si 'zbogom!' sedaj še kot prijatelja!" Ahmed kan je obrnil konja ter odjezdil v galopu, ne da bj bil rekel ene same besede več. Strela, ki bi bila udarila pred A-mmalata ter odprla prepad, bi ga ne bila navdala s takšno grozo, kakor so ga poslednje Ahmed kanove besede. Uro kasneje je Ammalat še vedno stal na istem mestu; bila pa je že noč, temna in žalostna. XII Polkovnik Verkovski je bil zasedel s svojim polkom vas Kiafir Ku-mik, da bi potlačil vstajo v Dagesta nu, ter je imel svoj šotor blizu A-mmalatovega. Sofir Ali, mladi mlečni brat A-mmalata bega, o katerem smo govorili V začetku te resnične zgodbe, je ležal v Ammalatovem šotoru ter je spravljal po grlu, drugega za drugim, kozarce kipečega vina, ki ga imenujejo donski šampanjec. Sofir Alija je bil dal poklicati iz Tarkyja Verkovski, ker je upal, da bo njegova navzočnost spravila A-mmalata bega iz njegove globoke žalosti. Trije meseci so bili že minuli, odkar se je bil Ammalat vrnil k Ver-kovskemu, izgnan kakor prvi grešnik iz paradiža, ter je spremljal nje gov polk. "Pri moji veri, da je vino res dobra, dobra, dobra stvar!", je vzkliknil Sofir. "če nam je Mohamed prepovedal, pomeni, da pač nikoli nič drugega pokusil ni, nego sladko vodo. Primojdunaj, da so kapljice tega vinca tako sladke, da bi skoro verjel, da so se v to steklenico zbirale angelske solzice. Daj, no! Vzemi kozarec in ga zvrni, Ammalat; tvoje srce bo plavalo na vinu ter bo tako lahko, kakor peresce. Saj veš, kako je vino opeval Hafiz, perzijski pesnik!" "Eno samo reč vem: da me dolgočasiš in spravljaš v slabo voljo, Sofir", je odvrnil Ammalat. "Nehaj vendar enkrat s svojimi neumnostmi, tudi če jih ne pripisuješ Hafizu. marveč samemu Saadiju!" "Zelo si strog napram svojemu ubogemu Sofirju! Kako bi se držal, če bi tudi jaz bil prav tako ljubezniv napram tebi? Mar te ne poslušam pazljivo, ko mi govoriš o Sul taneti? Tebi meša glavo ljubezen, meni pa vino; razlika je samo ta, da sem jaz včasih pri pameti, ko nisem pijan, ti pa ves čas noriš, o-ziroma — če ti ta beseda ne prija — ves čas si zaljubljen. Na netino zdravje!" "Prepovedal sem ti imenovati no ime, posebno še, ko si pijan- "No, dobro: pa na zdravje sov!" Ammalat je skomignil z tO' Bü- "To bi pa res bilo lepo, da bi prepovedal piti celo na zdravje sov!" je vzkliknil Sofir, ki je P°sta jal vsak hip bolj nadležen. ' .,. RU91' "Kaj so ti dobrega storili ^ da si tako zaljubljen vanje?" "Kaj pa tebi, da jih tako 8°vr žiš?" "Nič mi niso storili. Ven'dar sem jih dobro spoznal in rečem, da so prav takšni kot " ¡ Tartari. Skopušni, opravljivi in.% so in dasi že dolgo gospodarijo > teh krajih, še niso storili nl takega, da bi bilo vredno ®°v0Tyer "Menil sem, da imaš vsaj 0 kovskem drugačno mnenje"- ^ "To je že res, kakor j« _reS'dr„. imam drugačno mnenje tudi o ^ ^ gih; vendar pa, povej al1 r¡ji zdi, da je mnogo takih, 0 je mogoče trditi isto?" ^ "Pa angelčki v nebesih? ^ mmalat, Verkovski je še PreVetarja, likodušen; saj ga ni niti Tar^ ^ ki bi dejal o njem toliko slabe*®jftld ilkor je črnega za nohtom. ^ njegova polka bi vsi šli v srn* --Hej, Abdul Hamid! he yer steklenico vina!... Na zdravje kovskega, Ammalat!" IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.