{
RAK ČnnwsĺA IN PREHRANA
H. Drolc
osnovni način zdravljenja maliglomov čľevesja je 
operativna odstranitev
tumorja, ki se često konča z umetno narejeno odprtino za blato na
tankem (ileostoma) ali debelem črevesu 
it<olostoma;.
Če gledamo s stališča "vrnitev k noľmalnemu',, potem je pravilen
način prehranjevanja za bolnike s stomo zelo pomemben. Nôbenega
sredstva nä tem svetu ni, ki bi bolniku, ki ga nenehno mučita
driska ali pa zaprtje, dvignilo moralo navkljub vsestranski in topli
podpori družine in prijateljev. Priznati moramo' da je za takšno
stanje velikokrat kľiv pomanjkljiv poduk bolnikov pred operacijo in
takoj po njej. Moralna podpora svojcev je 
v teh okoliščinah sicer
zelo pomembna, še bolj pomembna pa so natančna navodila gleđe
pľehrane, ki jíh 
morata dati bolniku zdravnik in dietetik. Kajti
ustrezna prehrana je tisto, kar bolniku s stomo omogoča normalno
higiensko, prehrambeno in socialno življenje.
Če želimo bolniku pľavilno svetovati, potem se moramo še pred
operacijo seznaniti z njegovo prehrambeno anamnezo, ki naj vse-
buje podatke o prebavi, prehrambenih navadah in ľazvadah, o
alergijah in drugih intolerancah na posamezna živila' Svetovanje je
potemtakem izrazito individualno. Żeleznlh pravil pri stomiľanih
bolnikih ni. Naši organizmi so ľazlični, zato se različno odzivajo na
posamezna živila in zato ni mogoče postaviti pľavil, ki bi veljala kaľ
povprek za 
yse 
bolnike.
Takoj po operaciji bolniku ponudimo dieto brez celuloze, ki lahko
po nepotrebnem vzdraži črevesje. Večkrat ga moramo opozoriti' naj
jc počasi in temeljito pľežveči. Zato velja pravilo: tekočo hrano
jesti, 
trdo piti! Navajati ga začnemo na to, da poje vsake tri uľe
nekaj malega. Stare navade, da 
je pojedel dva ali tri obilne obroke
dnevno, se mora bolnik enkrat za vselej otresti!
Prehod na dieto, ki vsebuje vlaknine, je postopen in predvsem
individualen in o njem odloča zdľavnik, ki je 
bolnika operiľal' V
67

tem prehodnem in hkrati pľivajalnem obdobju naj torej hľana ne
vsebuje pľeveč celuloznih vlaken, popolnoma izločimo leguminoze
(gľah, flžol, leča), močne začimbe (popeľ, paprika), salame in
klobase, vkuharno in konzervirano hľano, mastna in ocvrta živila in
alkoholne pijače.
Namesto tega prip.oľočaĺool mleko z 1,67o maščobe, nemastno
skuto' 
jogurt, kľompirjev piľe, zelenjaĺne piľeje (seveda iz lahko
prebavljive zelenjave), kremne 
juhe,, pusto meso, kuhano sadje,
sadne sokove (ne limoninega, ker je preveč agresiven) ter nemast-
no in ne pľesladko pecivo'
Po navadi 
je tako, da se za bolnika konča hospitalizacija prej' kot
pa zrrčne 
jesti vse od kraja. Zato je pametno, da 
jedilniku, ki ga
je bil vajen v bolnici, doda le eno novo 
jed na dan in opazuje,
kakšna bo reakcija prebavil. Vodi naj dnevnik prehrane, v katerega
naj si vestno zapisuje predvsem tisto. kar mu škoduje. Tako si bo
čez čas sestavil na svojo kožo napisano dieto.
Seveda pa moramo bolnika opozoľiti na previdnost pri določenih
živilih:
a) suľova zelenjava, suľovo sadje, suhe fíge' suhe slive, prava kava,
pivo, suľovo mleko delujejo ODVAJALNO;
b) kľompir, koruza, zelerlzl, zreli sĺri, čokolada, rozine, ľdeče vino
in pľekuhano mleko delujejo ZAPIRALNO;
c) fižol, grah, ze|je, wetača, brokoli, kumaľe' paprika' koleľaba,
čebula, zreli siri, jajca, zelo sladka hrana in gazirane pijače
NAPENJAJO; napenjanje zmanjšuje 
jogurt;
đ) ob prebavljanju cvetače, bľokolija, česna, čebule, rib,- jajc,
prekajenega in konzeľviranega mesa in gob se IZLOCAJO
SMRDLIIVI PLINI; nasprotni učinek imajo 
joguľt, zelena solata,
špinača in peteršilj.
običajno 
je tako, da je hľana pľi ileostomi z več ohranjenega
tankega črevesa lahko bolj raznovrst]na in normalna. Bolnik mora
biti pozoľen pľedvsem na Łgubo tekočine, zaÍo naj 
jo spije vsaj
dva litra na dan. Tudi sol je pomembna, tako da ne bo nobene
škode, če bo jed malo bolj posoljena.
Pri kolostomi bolnik večinoma hitro preide na normalno hrano, le
68

Ę
resorpcija tekočine je 
ovisna od bolj afi mánj radikalno odstranjenega
debelega črevesa.
Tudi tistim bolnikom, ki po operaciji šo vedno izločajo blato skozi
naravni anus, svetujemo postopno pľilagrjanje na običajno prehrano.
Seveda pa je zanje ta proces le nekoliko lažji kot za tiste s stomo,
čeprav tudi njim svetujemo, naj vodijo dnevnik prehrane in
upoštevajo lastnosti posameznih živil'
Zdravljeĺje malignomov črevesja Se po operaciji lahko nadaljuje še
z obsevalno teľapijo in s kemoterapijo'
Velika večina bolníkov, ki si obsevajo abdomen, se spopada z
navzejo in bľuhanjem. Raziskave so pokazale, da so zlasti občutljivi
tisti, ki se obsevajo v jutranjem 
času in ki dalj časa prejemajo višje
obsevalne doze. Kakšno pomoč v teh primerih bolniki pričakujejo
od medicinske sestre? Predvsem želijo, da bi dobili navodila, kaj
lahko jejo 
in česa ne smejo, ter da jim 
sestľa razloži, zakaj prihaja
do teh težav. Hrana, ki jo ponudimo bolnikom, ki jih poleg vsega
pogosto muči tudi driska, mora biti lahko prebavljiva, da ne
obremenjuje pľebavil, Hkrati pa dovolj kaloľična' da bolnik ne
zapade v kaheksijo.
Stľanski učinki kemoterapije se pokažejo, poleg ostalih, ki niso
toliko povezani s pľehranjevanjem, tudi s senzornimi motnjami
okusa in vonja. Bolniki najpogosteje navajajo kovinski, grenek,
zmanjšan, spľemenjen in sladek okus. Spľemembe okusa se pojavijo
med kemoteľapijo in/ali po njej in trajajo od nekaj ur do treh
tednov po končanem zdravljenju s citostatiki.
Glede vonja pacienti najpogosteje naVajajo spľemembe v tem smis_
lu, da jim 
hrana neprijetno diši. Pojavi pa se lahko tudi občutljivost
na, đruge vonje, zlasti na parfum in na duh po bolnišnici.
Pľi spremembah okusa in vonja mora biti jedilnik pľiľejen bolniku:
izločimo zanj nesprejemljiva živila in jih nadomestimo s tistimi, ki
mu teknejo. Seveda pa moľamo ob pripraví te hrane upoštevati
sprejemljivost bolnikovih prebavil, ki so že tako in tako prizadeta
zatadi radikalnega kirurškega posega.
69

Literatura:
7. Cancer Nursing VoI. 17, No.l, 1994
2. E: Kelnenc: Živeti s stołno
3. J. Carper: Food - Your Miracle Medicine
4. Narirton and Cancer, Vol. 21, No.3, 1994
70