SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta;8 gld., za* rt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo lin ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 55.
V Ljubljani, v četrtek 7. marca 1895.
Letnik XXIII
Crispi v škripcih.
V vaeh državah, kjer državniki vladajo po načelih modernega liberalizma, gre občno blagostanje nižjih vrst prebivalstva rakovo pot. Stranke v ljudskih zastopih v prvi vrsti skrbe za svoj obstanek, presukane glave za svojo korist, dokler sede ob državnih jaslih. V prvi vrsti velja to o Franciji in Italiji. Ko je Gambetta uničil konservativno republiko francosko, začela je korupcija razjedati državo. Panamske sleparije, železniške goljufije in druge odr-tije so znaki rakovine, na kateri hira sicer bogata in ponosna francoska država. In zjedinjena liberalno-framasonska Italija, ki je mašila prazne blagajnice s cerkvenim imetjem in dobrodelnimi ustanovami, je srečno doživela škandale rimske banke, v katere so zapleteni bivši ministri in »rešitelj Italije", elastični Crispi.
Stvar je prišla na dan, v zbornici so vročekrvni in brezozirni republikanci zahtevali pojasnila, Crispi ▼ škripcih s kraljevim dekretom v rokah razpusti zbornico in sedaj v sivi palači ob „piazza Navona" dela načrte za nove volitve.
Že minolo leto je šumelo po Rimu, da se Crispi hoče proglasiti diktatorjem ter v kraljevem imenu vladati in brzdati s sicer že uvelo, a še vedno trdno roko uporne duhove, katere si je sam vzgojil. Toda diktatura je v Italiji še opasnejša, nego nove volitve, kajti sila izziva silo, in lanski dogodki v Siciliji, Emiliji, Toskani in Napolju so dokazali, da je Italija ognjenik, kakor stari muhasti „monte Ve-suvio", ki kuha in topi v svojem žveplenem žrelu razne zmesi, da jih izbljuje po vinorodnih slemenih in bujnih livadah ob divnem morskem zalivu.
Crispi ima naravo diktatorsko, a vendar se zgrozi pred igro „va banque", kajti zgubil bi igro in morda prestol spravil v nevarnost. Preostaja mu jedino sredstvo: nove volitve z najhujšim pritiskom. Pomagači njegovi so že pri delu, državne blagajnice so odprte dobrim prijateljem. Ni dolgo tega, ko se je govorilo, da treba pobiranje davkov prepustiti pri-
vatnim zavodom, ker bi se potem izdatno zmanjšalo število državnih uradnikov in pomnožili blagajnic zakladi. A danes vladni listi pojo drug napev. Uradniki marsikje odločujejo pri volitvah, zato toliko novih imenovanj, povišanj, odlikovanj in odškodnin. Uradna glasila objavljajo državne podpore za ceste, železnice, pristanišča in druge namene. Doslej je vlada na razne prošnje odgovarjala: ni denarja!
Crispi je na stara leta postal celo pobožen. Dal se je cerkveno poročiti, v Napolju je proslavljal svetega očeta, pri imenovanju škofov ne dela tolikih ovir, javno je odlikoval duhovnike, ki so šli na italijansko naselbino Eritreo. In zakaj? Mogoče, da je Crispi iz prepričanja krenil na boljšo pot, toda javno mnenje trdi, da bi Crispi rad k volitvam privabil katolike.
Liberalizem v Italiji peša, ker se je razbil na več strank, ni središča, ni vplivne osebe, okoli katere bi se zbirali in organizovali stari prekucuhi. Katoliki naj bi polnili Crispijev tabor! „Popolo Romano", stara jegulja, ki plava in dobro živi v vodi vsake vlade, ubira strune ter vabi katolike, naj gredi1) za Crispija po konstanj v žrjavico. Ta elastik hinavsko vpraša: „Komu koristijo katoličani, Iti se že toliko let ne udeležujejo volitev ? Pospešujejo nehote anarhijo in revolucijo. Ali more sveti oče, ki v svojih okrožnicah priporoča in pospešuje socijalni red, sam sebi nasprotovati v Italiji, ki je njegova domovina? In vendar si nasprotuje s prepovedjo, da katoliki ne smejo v volitveni boj proti onim, ki s svojimi nauki in dejanji rušijo celo državno družbo. Ali ti ljudje niso sovražniki cerkve ? Zakaj torej posredna zveza s temi ljudmi proti državni oblasti, ki vzdržuje red iu nravnost?"
Nravnost, katero priporoča „PopoIo Romano", mora biti posebne vrste, ko priporoča katoličanom, naj gredo v boj za liberalizem, ki jih je šibal na razue načine. Ko bi si liberalizem opomogel, zasmehoval in križal bi svoje tlačane.
To kaže, kakor smo že pred kratkim naglašali. da so katoliki v Italiji važen faktor in da bodo prej
ali slej odločevali v državi, ker se niso udeleževal sebičnega in umazanega gospodarstva. „Ta del prebivalstva," piše »Osservatore Romano", ki si ni uma-zal rok z liberalnim gospodarstvom, ki je negoval one idejale, katere so liberalci uničevali — ta zdravi in močni narodni element je mnogo let skušal liberalizem zadušiti in končati Danes liberalna glasila sama priznavajo in veseli se, da njihovo početje ni bilo pravo in domoljubno."
Katoliki stopijo zopet v javnost, ko bode Italija krščanska v politiki, zakonih, strankah, uradih in sploh v javnem življenju. Katoliki žive in delajo, da bodo pripravljeni, kadar jih pokliče čuvaj na stolu sv. Petra.
Politični pregled.
V L j u bij an i, 7. marea.
Državni zbor je v torek pričel generalno debato o davčni reformi. Poročevalec dr. Beer je podal zgodovino o razvoju davkov v Avstriji in v Evropi sploh in označil načela, po katerih je sestavljen načrt davčne preosnove. Prvi protigovornik dr. Kaizl pobija predlogo kot avtonomist in demokrat, rekoč, da bi morali pritegniti kapitaliste in razbremeniti nižje stanove, česar pa govornik ne pričakuje od nove preosnove. Povsod se vidi preveč ozirov in prizanesljivosti do velikega kapitala, ki ima v rokah industrijo in trgovino. Tem se dele podpore v raznih oblikah, a breme nalagajo malemu možu. Država hoče vse obdačiti za-se, a deželam prepušča drobtine. Davčna preosnova ne odgovarja pravičnosti, zato bode glasoval proti. Dr. Fux se v obče strinja z davčne preosnovo, a obžaluje, da bodo hranilnice preveč prizadete. Luzzatto se izreka proti reformi, ker bode na škodo Trstu. Kaiser obžaluje, da se predloga premalo ozira na delavske stanove in prav nič na Raiffeisenove posojilnice. Ves načrt zakona preveva duh kapitalizma. Včeraj je prvi ge-voril dr. Gessmann ter naglašal, da so najslabše določbe glede dobitkovine. Velika industrija bode mnogo
LISTEK
Potrebuje li človek mnogo zemlje?
Ruski spisal L. N, Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik.
IV.
Pahom pride z družino na nova selišča. Tukaj stopi v nekej večji vasi v zadrugo, pogosti starešine in uredi vse zadeve.
Vsprejmo ga prijazno ter mu odmerijo na pet duš 10 oralov zemlje v raznih delih polja in pašnikov. Pahom si sezida domačijo in si pripravi živino. Sedaj ima zemlje dvakrat več, kot poprej. A zemlja je tudi rodovitna. Desetkrat boljše mu je tu, kakor na starem mestu. Sedaj ima njiv in pašnikov, kolikor si jih je kdaj poželel. Tudi veliko živine redi sedaj.
V začetku, ko je Pahom še zidal hišo in urejal druge reči, mu je ugajalo na novem kraju. No, ko je dalje živel, — začelo mu je tudi na tej zemlji postajati tesno. — Hotel je sejati pšenico golico, kakor drugi kmetje. A njegova zemlja ni bila za
pšenico golico. Pšenica golica se seje na ledine in starine.
Ljudje posejejo tam jedno ali dve leti pšenico, potem pa puste zemljo v Pušči, da jo poraste loščee in druge trave. Močvirne zemlje se dobi, kolikor je kdo hoče. A na močvirni zemlji se seje samo riž. Pšenica ljubi suhotno zemljo. Za suhotno zemljo pa se vse poganja, toda vsi je ne dobe. Zato so večkrat prepiri radi nje. Kdor je bogat, hoče sam sejati, a kdor je reven, daje zemljo trgovcem za davek.
Pahom poseje prvo leto na darovano zemljo navadno pšenico; obrodi mu dobro. To ga tako omami, da pšenico seje in seje. Toda naenkrat mu je podeljene zemlje — premalo. A še ta mn ne ugaja. Rad bi |e več.
Gre k trgovcu in vzame nekaj sveta v najem za jedno leto. Sedaj poseje več, in obrodi mu lepo. Le njive so mu predaleč od vasi. Voziti mora namreč celih 15 km. daleč. Vidi — okoli živč trgovci kmetje po pristavah in bogate.
„Bi li ne bilo bolje" si misli Pahom „knpiti več zemlje in napraviti pristave — vse bi mi bilo v obližju". In Pahom začne premišljevati, kako bi si nakupil zemlje.
Tako preživi Pahom pet let. Zemljo jemlje v namen in seje pšenico. Potekajo mu lepa leta, pšenica mu rodi lepo in denar se mu množi. Prijetno živi Pahom, to pa to.
Toda kmalu se mu zdi težavno vsako leto vnovič najemati zemljo ter se še truditi za njo. Kjer je kaj dobre zemlje — takoj se zbero kmetje in vso zavzamejo, da ni kaj kupiti in na čem sejati.
Nekoč kupi od kmetov v spolovini s trgovci pašnik, katerega pa izorje. Kmetje ga zato tožijo, in Pahom izgubi pravdo. — Ko bi bila zemlja njegova last, nikomur bi se ne klanjal in tudi greha bi ne bilo.
Pahom začne popraševati, kje bi mogel kupiti zemlje iu najde nekega kmeta. Imel je kmet tisoč oralov, obubožal je in po ceni prodajal. Pahom se jame pogajati z njim. Pogajata se in pogajata — ter se dogovorita za 1500 rubljev. Takoj mu odšteje Pahom polovico denarja.
Že bi bilo vso pri kraju, kar prijezdi nekoč k Pahomu uek trgovec, da bi nakrmil konja. S Pa-homom sedeta k čaju ter se spustita v pogovor. —

na boljem od male. Največja bremena pridejo na srednje kroge, a nižji bodo zgubili volilno pravico. Le mobilni kapital našel je milost v tej predlogi, vse drugo pride pod davčni vijak. Zato je govornik odločno proti predlogi.
Jedriejowicz govori potem zanjo: Da?čni preosnovi sedaj, ko je državno gospodarstvo urejeno, ni povoda v fiškalnih vzrokih, marveč namerava jedna-komerno razdelitev bremen. Govornik povdarja, da je to potrebno za poljedelstvo, kar bo mogoče, ko se bode posamnim deželam dovolile zmanjšanje davkov ali se jim bodo dajali preostanki. Preosnova obtožuje slojeve, ki dosedaj niso ničesar plačali in se hvaležno spominja moža, ki je uredil finance, bivšega lin. ministra Dunajewskega. (Živahna pohvala pri Poljacih.) Formanek svari, naj se ne sprejme predloga, ki bo zelo udarila sedanji in prihodnji rod. Finance v posameznih deželah so žalostne. Govornik bo glasoval proti predlogi. Dipauli povdarj8, da ne sme biti davčna preosnova prekucija, marveč poprava. Predloga ni strankarsko delo. Noben zakon ne potrebuje tolike večine, kakor davčna preosnova. Ta vstvarja obširno avtonomijo davkoplačevalcev. Govornik razvija načela pridobitnega davka in govori o volilni pravici. Ustanoviti se morajo določila, ki naj označujejo vpliv davčne uredbe na volilno pravico. Po-zivlje vso zbornico, naj pomagajo sestaviti davčno preosnovo, ki bo imela za namen pravičnost proti vsem. — Govorilo je še nekaj govornikov. Prihodnja seja bo v petek.
Lazi židovskih liberalcev. „N. Fr. Pr." hoče na vsak način prisiliti vlado, naj prične boj proti krščanskim socijalistom. V ta namen laže , da je veselje. Vsak dan ima cele strani brzojavnih poročil iz Kima in od drugod, koder dokazuje, kako škofje iščejo pomoči proti vpornemu »nižjemu du-hovstvu" pri sv. Stolici. Brzojavke so take, da je po njih soditi , da pri sv. Stolici sedi mej najbližjimi svetovalci sv. Očeta tudi dopisnik »N. Fr. Pr." Toda jedna stvar izdaje načrte tega židovskega lista — protislovja v katera se zapleta in laži, ki jih mora sama preklicavati. O kardinala Schonborna romanju v Rim jo je že „Vaterland" večkrat zavrnil. Poročala je poleg tega, da sta belgijski kardinal Goossens in nadškof Turinaz iz Nancy ravno iz tega namena romala v Rim, da bi iskala pomoči proti krščanskim socijalistom. A sedaj javlja sama poročilo iz „Gazette de Lišge", ki pooblaščena naznanja, da je kardinal Uoossens šel v Rim samo ad limina in da njegova pot ni v nobeni zvezi s krščanskimi socijalisti. — Kedor pozna pravno organizacijo sv. cerkve, se mora smejati budalostim »N. Fr. Pr." in njenih zaveznikov, ki z lažmi in senzacijonalnim obrekovanjem hočejo še-Ie spraviti v tir to, o čemer že poročajo. In ker vidi, da jo škofje prezirajo ne meneč se za njeno kvasanje, se obrača na našo vlado. Cela zadeva je pa lep dokaz, kako delajo židje javno mnenje.
Govor nemškega cesarja. Dne 5. t. m. je nemški cesar ogovoril mornariške novince, ko so prisegli vojaško prisego. Sicer je nemški vladar res zelo zgovoren, toda omenjati moramo, da v svojih ogovorih vedno povdarja krščanska načela. Tudi ob imenovani priliki je to pokazal rekoč mej drugim: „kot kr is t i jan je ste prisegli. Krščansko sta vam govorila oba božja služabnika. — Mislite na
Kupec pripoveduje, da prihaja iz daljnih baškirskih krajev.
»Tam sem kupil od Baškircev" pravi »deset tisoč oralov zemlje. A stalo me je vse skupaj samo — tisoč rubljev".
Pahom poprašuje natančnejše. Trgovec mu pripoveduje :
»Samo starešinam se moraš prikupiti. Jaz sem jim podaril nočnih sukenj, preprog za sto rubljev, zabojček čaja in, ako je kdo hotel piti, sem ga napojil z vinom. Potem pa sem kupil oral po 10 ko-pejk. — A ker sem kupec, ne morem obdelovati zemlje. Zato je ves svet ob reki in stepi porastla trava in hosta."
Pahom poprašuje natančneje, kako je to in ono. Trgovec mu reče:
»Tam je toliko zemlje, da je ne obideš v jed-nem letu, in vsa ta zemlja je baškirska. A narod je neveden, ko noč. Verjemi mi, še zastonj moreš dobiti zemlje".
„No" misli si Pahom »čemu dajem jaz za tisoč oralov tisoč rubljev ter si še dolg nakladam na vrat? A tam bi kupil za tisoč rubljev zemlje, da bi je bilo kaj videti.	(D»ije Bledi.)
to, da ste kristijanje, spominjajte se svojih starišev, ko vas je mati učila očenaš". To so lepe besede iz cesarskih ust.
Židovsko vprašanje v nemškem državnem *boru. (Brzojavno poročilo.) Dne 6. t. m. se je posvetoval nemški drž. zbor o Hammersteinovem in Liebermannovem predlogu, tieočem se preseljevanja Židov in i njim vred o dr. Hassejevem predlogu. Ta predlog želi, naj se sestavi zakon o pridobitvi in izgubi nemškega državljanstva. Zakon naj bi obteževal to izgubo in bi povspeševal, da bi se sedanji tujci v Nemčiji čim najbolj vdomačili. Dr. Hasse je utemeljeval svoj predlog, čeS, da je nasprotnik Hammerstein-Liebermannovega predloga in antisemitizma. Rickert govori proti Hassejevemu predlogu in izjavlja, da se promet ne d& vstavljati s kitajskim zidovjem. O protisemitskih predlogih pravi, je kmečka zveza popolnoma protisemitska. Proti-semistvo zahteva, naj se jednakopravnost Židov odpravi. Ta predlog nasprotuje trgovskim pogodbam. Državni tajnik pl. B o 11 i c h e r pravi, da še ni vprašal zveznega sveta, kaj misli o teh predlogih. V kolikor se tičejo pridobivanja državljanskih pravic se mu zde dopustni. Trgovskim pogodbam pa nasprotuje, če hočeta imenovana predloga onemogočiti da ne bi kak žid, ki je državljan z Nemčijo trgovsko .zvezane države, trgoval v Nemčiji. »Ni nam pa zabranjeno, pravi dalje, izgnati inozemca iz kakega policijskega vzroka." Lieber govori, da je Hassejev predlog premalo utemeljen; o drugih dveh predlogih pa pravi, da židje res dajejo povod mnogim tožbam. H e r m e s (svobodomiselne ljudske stranke) zelo napada protisemite med velikim nemirom v zbornici. Protisemitstvo je sramotno za Nemčijo in hujše nego socijalna demokracija. Schmidt-EIberfeld pravi naj se preide k navadnemu dnevnemu redu glede Liebermannovega predloga proti priseljevanju Židov. R i c h t e r podpira ta predlog, Forster ga pobija. Schmidtov predlog se vsprejme. Gledč obeh drugih predlogov se odkloni konee debate. A h 1 w a r d t nastopi in imenuje Žide večkrat — roparske zveri, goljufe in parasite. Richter protestuje, da ni predsednik grajal teh besedij. Predsednik odklanja med živahnim odobravanjem na desnici presojevanje svojega postopanja. Richter zakliče: »Ce torej formalno nimam prav, imam pa moralno". (Nemir.) Potem se sklene razgovor. Ko na to preneha več osebnih popravkov se odkloni Haassejev predlog. Hammersteinov predlog proti priseljevanju 2idov se tudi odkloni s 167 glasovi proti 51. Glasovalo se je po imenih. — Prihodnja seja bo jutri. — Ta seja nam je pokazala, kako se drobi v prazen nič liberalno mišljenje. Opazka državnega tajnika se nam zdi pomenljivejša, nego glasovanje, ki v sedanjih razmerah ni moglo biti drugačno. Vladni zastopnik ni samo omenjal nobene besedice v obrambo Židom, marveč je izrazil dovolj jasno, da bo tudi nemška vlada podpirala obrambo krščanskega ljudstva proti Židom. Radovedni smo, kako bodo dunajski židovski trobentači vsprejeli to novico, ki jim bo poleg zadnjega govora nemškega cesarja o priliki priseganja mornariških novincev pretresla mozeg. Krščanske države pojem zori in židje se ga boje. Bog daj, da ne bi naša država se v tem pokazala manj odločno, nego nemška!
S čim se peča švicarski zvezni svet. Cerkovnik v Untervvaldnu ni hotel zvoniti pri pogrebu nekega samomorilca, »dasi se je pogreb dvakrat iz Berna uradno zaukazal". Zvezni svet se je posvetoval o tem grozovitem dejanju katoliškega cerkovnika in ga je kaznoval — z malo denarno kaznijo. Taki dogodki nam kažejo, da se marsikak ostanek kulturnega boja še drži švicarske vlade.
Krščanski socijalisti mej protestanti. V Bazlu na Švicarskem se je pričelo krščansko socijalno gibanje mej protestanti. Bogati sodrugi jih podpirajo, da izdajajo dnevnik v svoje namene. Zali-bog, ne morejo doseči vspehov, ker so v protislovju s svojimi načeli. Oni povdarjajo, da mora krščanstvo prešinjati vse zasebno in javno življenje; njihovi očetje in prvi učitelji so pa to tajili. Oni hočejo orga-nizovati ljudstvo, a njihova načela, ki v najvažnejših stvareh povdarjajo individunalno svobodo (glede verskih naukov, razlage sv. pisma, itd.) so ravno raz-družila vse, kar je lepega ostalo iz srednjega veka. Morda jih to gibanje zbliža z materjo vse družabne organizacije, s katoliško cerkvijo.
Odgovornost sodnikov. Bivši španjski minister Romero Robledo je nedavno vtemeljeval svoj predlog v kongresni seji, naj se izda poseben zakon,
ki določuje, da so sodniki odgovorni za svoje delovanje. Navajal je iz petih let 1887—1891 97.572 oseb, ki so bile v sodnijski preiskavi zaprte in katere so morali izpustiti, ker so se izkazale popolnoma nedolžne. Nekateri teh nesrečnikov so vzdiho-rali v ječah več nego po jedno leto; večina pa več mesecev, ker sodnijske preiskave hodijo tndi na Spanjskem polževo pot. Kongres in senat sta se dala pregovoriti prepričevalnim besedam govornikovim in sta pritrdila njegovemu predloga.
Na Grškem so sedaj izpraznjene štiri katoliške škofije: v Atenah, v Siri, v Kaksu in Zanta. Prvi dve potrebujeta kmalu vrhovnega pastirja, ker imata precejšnje število duš; drugi dve, ki imata samo po 300—400 vernikov, se morda zadovoljita za nekaj časa z navadnim duhovnikom. Za atensko okolico se imenuje najbolj Jan. Paleologos, župnik pirejski. Katoličani si ga posebno že 13, ker pričakujejo za-se in za novoustanovljeni kolegij sv. Očeta najkrepkejšega vodstva in podpore. Tudi na dvora je priljubljen. Da se vresničijo papeževe želje, morajo vzlasti sodelovati katoliški škofje v razkolnih krajih. Zato so imenovanja škofov vsaj za vsaeega katoličana politično jako važna.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. marca.
(Premilostni gospod škol tržaški) bolehajo že dlje časa. V torek popoludne bali so se že najhujšega, a po noči se je obrnilo na bolje ij) upati je, da dobrotljivi Bog še dolgo ohrani dobrega in priljubljenega višjega pastirja, ki mora vzlasti v zadnjem času pretrpeti toliko sumničenja in obrekovanja od strani liberalnih Italijanov.
(Grlii spodnještajerskih mest v knpi namenjeni Bisuiarckn v darilo.) Iz Celja se nam poroča: Štajerski Nemci bodo dali med drugim Bismarcku krasno častno kupo, v katero bodo vdelani grbi raznih štajerskih mest, ki ob tej priliki klečeplazijo pred ljn-tim sovražnikom Avstrije. Pouebno bo vas zanimalo, da se mej nemškimi mesti, katerih grbi se bodo odsevali iz Bismarckove kupe, nahajajo tudi nastopna spodnještajerska mesta: Radgona, Brežice, Ormož, Slovenji Gradec in Slovenska Bistrica. Na naslovu se bodo svetile besede: »Za 80. rojstni dan
—	1. aprila 1895." No, ta okrasek je še najpametnejši na vsej stvari, kajti spodnještajerska mesta se vodijo s temi demonstracijami v — april.
(I« celovške škofije.) Mil. g. knezoškof so imenovali kn. šk. duhov, svetovalcem vč. gg.: Dr. o. Alojzij Cigoj 0. S. B. prof. bogoslovja itd. v Celovcu, Janez V i d o v i c, dekan, svetovalec in župnik na Radišah in And. Ploner župnik v Baldramsdorfu.
—	Postne pridige so v Celovcu v stolni cerkvi ob 6. zvečer (o. Jos. Franz S. J.) in v cerkvi sv. Ilja ob nedeljah ob 4. popoludne (o. dr. Ad. Viehhauser O. S. B.).
(Iz lavantinske škofije.) Župnijo Podsreda je dobil č. g. Jurij Galun, do sedaj župnik pri sv. Mariji v Brezovem.
(Učiteljski konvikt.) Opozarjamo svoje p. i. čitatelje na oklic društva za zgradbo učiteljskega konvikta, ter ga priporočamo v blagohotno uvaže-vanje. Kedor pozna skrbi učitelja, družinskega očeta, kako naj vzgoji s pičlimi dohodki svoje otroke, ve, da je tak konvikt zelo potreben in bo rad po svojih moččh kaj daroval v ta namen.
(Iz Bohinja), dne 5. febr. V fari Koprivnik se je pojavila nalezljiva bolezen: škrlatinca — zlasti med otroci. Do sedaj jih je v vaseh Koprivnik in Gorjuše umrlo šest; več leži pa še bolnih. Da se onemogoči nadaljno razširjevanje omenjene nalezljivke, je slavno glavarstvo zaukazalo vse potrebne naredbe.
—	Zopet nas je vnovič zasnežilo, skoro ves promet je vsled visokega snega in žametov nemogoč. Že itak slaba pot na Koprivnik bila je v nedeljo tako zametena, da so se morali izvrševalci z ukazom glavarstva vrniti. Drugi dan je najel g. župan več mož, ki so naredili z velikim trudom gaz iz Jereke na Koprivnik. Ubogo ljudstvo tam gori! V zametih in neznosni bedi prezimuje brez vsaeega zaslužka težko čakajoč boljše pomladi. Bog zna, če ni vzrok bolezni tudi velika revščina?! — Postilijon donaša nam pošto od nedelje sem le na konju. Najstarejši ljudje ne pomnijo toliko snega v Bohinju.
(Iz Trebnjega) dne 5. marca. Poročilo vodstva drž. železnic, da je promet na dolenjskih železnicah ustavljen, popravljam tako, da je veljalo menda le v ponedeljek za Kočevsko progo; na Novo Mesto
so dosedaj (torek zvečer) še vsi vlaki rotili, pa<" p« so imeli t ponedeljek če* uro zamude. — Sneg pa od nedelje zopet gre in mete, kakor bi se imela zima še le začeti.
(Zakotni živinozdravniki.) Piše se nam z dežele: »Slovenski Narod4- je dne 1. t. m. objavil dopis iz Ljubljane proti »zakotnim živinozdravnikom", Dopisnik naglaša korist živinoreje za našega kmeta i potrebo, da merodajni faktorji podpirajo živinorejce ne le z dobrimi nauki, temveč tudi s subvencijami in drugimi sredstvi. Dopisnik nadalje opozarja, da po deželi primanjkuje tivinozdravnikov in da bi morala dežela kranjska po vzgledu drugih kronovin ustanoviti več živinozdravniških mest. V vsem tem z »Narodovim" dopisnikom soglašamo, toda proti koncu povč, kam pes taco moli. Nevolja ga grize, da je deželni zbor v zadnjem zasedanju sklenil, naj deželni odbor naprosi slavno vlado, da smejo tudi kovači, ki so izprašani za živino-zdravstvo, podkovstvo inmesogled-s t v o , zdraviti živiuo, ker obče primanjkuje živino-zdravnikov, kar »Narodov" dopisnik sam naglaša. Vprašamo dopisnika: Zakaj pa so preje povsod priporočali in celo podpirali živinozdravniško šolo v Ljubljani, na kateri je pokojni dr. Bleivveis toliko let marljivo in vspešno deloval? Zakaj pa tedaj niso vsakemu povedali, da ne bode smel prosto izvrševati prakse? Ali je tedaj šolsko vodstvo „mazačem" izročevalo izpričevala? Nihče ni hodil po jedno, dve leti in tri leta v tedanjo šolo, da bi zdravil le svojo živino, temveč da bi pomagal kme tovalcu v sili Sicer pa se nekateri živinozdravniki niti meriti ne morejo v praksi z »mazači", na katere kamenje meče »Narodov" mazač. Iu poglejte ali vprašajte po deželi, kolikrat kmet dobi v sili pomoči pri nameščenih živinozdravnikih. Naši okrajni živinozdravnik. imajo preveč posla s komisijami, pasjimi kontumaci in v pisani. Ko bi se kmet zanašal le na njihovo pomoč, poginila bi mu preje vsa živina. Kaj mu pomaga, če pride živinozdravnik pogledat le mrho, da konstatuje bolezen, ako ga preje ne dobi? Zato smo prosili, naj bi slavna vlada vsaj priznano veščim iu izkušenim »mazačem" dovoljevala zdravljenje živine, kar bi bilo gotovo na prospeh živinoreje. Upamo tudi, da bode slavna vlada blagohotno uva-ževala sklep deželnega zbora.
(Pred tržaškim deželnim sodiščem) se je v torek pričela obravnava proti rogoviležem, ki so meseea oktobra v Piranu vprizorili demonstracije proti dvojezičnim napisom. Zatoženib je 14 rogoviležev. — Obravnava bode trajala več dnij.
(Od domačega c. in kr. 17. pešpolka.) Nadpo-ročnik Friderih Peternel je prestavljen k deželnim brambovcem. Nadporočnik Friderih Hiepah je prestavljen v reservo, ter bo dobil civilno državno službo v Loki.
(Iz Kranja) se nam poroča: Povodom smrti Nj. cesarske visokosti nadvojvode Albrehta se je zbrala tukajšnja gimnazijska mladina z učiteljstvom vred 5. t. m. ob 1I18. uri pri posebni črni maši, katero je opravil zač. veroučitelj g. Fr. P e r n e.
(Luna bode mrknila) dne 11. t. m. ou 2. uri po noči. Popolni mrak bode trajal 1 uro 35 minut. Mrak se bode videl po Evropi, Afriki in Ameriki.
(Zgorel.) Na Ježici je danes po noči zgorel v svoji sobi 771etni zasebnik Jakob Čolnar. Menda je zvečer preveč zakuril in tako se je zraven ptči stoječa postelja vnela.
(Pomladanske vaje gasilnih društev na deželi.) Letošnjo pomlad vpeljale se bodo pri moštvu gasilnih društev po deželi službene učne vaje, katere bode vodil, kakor čujemo, uslužbenec gospod Janez D a i, katerega je ljubljansko gasilno društvo naročilo iz Pressburga in ga nastavilo z letno plačo 720 gld. — Kaj je gospoda Doberlet et Comp, mislila, ko je poklicala na to mesto trdega, službenega posla in slovenskega jezika neveščega Mažara, ne vemo, pač pa vemo to, da se gospod Dax pri gasilnih društvih na deželi ne bode smel dolgo muditi, ker si ista na ljubljanske centrale komando ne bodo dala komandirati nemški, še manj pa plačevati dijete in potnino za to, da bi se smešil »reglement" — dražili ljudje 1 In čemu klicati na Slovensko Mažara, ko je bil rojak na razpolago!
(Z Notranjskega) se nam poroča, da je v logaškem in deloma tudi v postojinskem polit, okraju
promet po državni cesti le deloma, po okr. cestah pa do cela nemogoč in vsled obilice snega vse počiva in miruje, kajti ljudje niti do cerkva ne morejo povsodi, kakor tudi otroci do šol ne. Istotako zastajajo pošte, dasiravno se je poskusilo tu in tam prodreti po cestah snežno maso s težkimi plugi. Tudi divjačine in zajcev je že mnogo poginilo gladu in mraza. Pritoževati se o tem seveda naš kmetovalec pač ne bo imel povoda.
(Sneg in promet na železnicah.) Poroča se nam: Ovire na prdgi Ljubljana-Trst južne železnice so od te strani odstranjene zdaj do postaje Planina, a le na jednem tiru, dočim je drugi še vedoo zaprt. Delavcev je vsak dan v vporabi nad 250. Ako ostane vreme ugodno, bode jutri proga Trst-Dunaj na jednem tiru za osobni in poštni promet odprta, dočim ostane tovorni promet še kacih 5—7 dni zaprt. — Državna in dolenjske železnice vozijo po normalnem redu.
(Snaženje snega s streh) se je vsled preteče nevarnosti po južnem vremenu pričelo v našem mestu v ponedeljek in se je zdaj razširilo že po celem mestu. A pripetilo se je tudi že par nezgod. Na Starem Trgu udrlo se je dvoje podstrešji vsled snežne teže iu jedna nekje v sreaišču mesta, a nesreča se ni nobena pripetila. Vsekako pa kaže biti zlasti pri starejših hišah delavcem previdnim.
(Kidanje snega v Lattermaunovem in glavnem drevoredu) vrši se, kakor nam poroča jeden šetal-cev, te dni še nekako točno, toda mestni komisa-rijat svojih delavcev ne poučuje kaj praktično in kakor bi bilo prav. Mesto pustiti sneg v glavnem drevoredu v celej dolžini iu širjavi do tal, pušča se po sredi snežen greben, tako da človeku ni moč brezskrbno hoditi ni po tem, ni ob strani. Stvar je uprav smešna ia zato upamo, da se odpravi. Saj to jedino šetališče naj bi se osnažilo, kakor se gre!
(Obesili) so dne 5 t. m. v Szatmaru roparja-morivca Pavla Franca na dvorišču sodnijskega poslopja. Do zadnjega trenotja je zatrjeval obsojenec svojo nedolžnost. Ko so mu prejšnji dan naznanili obsodbo, je mirno rekel: »Tudi nedolžni lahko umrjo take smrti."
Društva.
(Drugi koncert »G1 a sb e n e Matice".) »Glasbena Matica" vabi na drugi redni koncert v ponedeljek, dne 11. sušca t. 1. v deželni redutni dvorani pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelujejo: gospod Karol Hoffmeister, pianist in učitelj »Glasbene Matice"; pevski zbor »Glasbene Matice"; godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. — Vspored: 1. Dr. Anton Dvofak: ^Simfonija" v D-dur za veliki orkester, op. 60. Prvi stavek: allegro non tanto (l/4, D-dur). Drugi stavek : adagio (!/4, g-mol) Tretji stavek, scberzo (»furiant", češki ples): presto (8/t d mol), trio poco meno mosso (s/4, D-dur. Četrti stavek, finole: allegro con spirito (alta breve, D dur), konec presto. 2. Johannes Brahms: Iz »Spevov za ženski zbor s spremljevanjem dveh rogov in harpe, op. 17." : št. 1. »Glasovi s strun polno done" in št. 3. »Vrtnar", troglasna ženska zbora. 5. Karol Bendl: .Tambor", moški zbor s spremljevanjem klavirja. Spremlja g. Karol H tfmeister. 4. Stanko Pirnat: »Žalost*, mešan zbor (nov, besede nirodne: »Ko tičica sem pevala"). 5. G. F. Handel: „Ale luja! Bog, naš gospod, vladar je mogočen!" mešan zbor s spremljevanjem orkestra iz oratorija »Mesija". — Začetek točno ob 8. 8. uri zvečer. — Cene prostorom : cercle a 2 gld. 50 kr., sedeži I. reda a 2 gld , II. reda a 1 gld. 50 kr., III. reda in na galeriji a 1 gld., vstopnice a 50 kr., za dijake a 30 kr. Cene abonovanim sedežem za tri redne koncerte: cercle a 6 gld.. sedeži I. reda a 4 gld. 80 kr., II. reda a 3 gld. 60 kr., III. reda a 2 gld. 40 kr. — Za rodbino treh oseb: cercle ii 15 gld., I. reda a 12 gld., II. reda ii 9 gld., III. reda a 6 gld. Vsaka nadaljna oseba v rodbini plača za koncert a, 1 gld. — Sedeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. A. Zagorjana, Kongresni trg št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici. Istotam naj si p. n. abonentje izvolijo izbrati svoje sedeže. — Vodilo za razumevanje glavnih motivov simfonije in zborom besede ii 10 kr. istotam.
Telegrami.
Dunaj, 6. marca. Cesarjeva ladija „Mi-ramare" je danes odjadrala s cesarico iz Ajaccio v Neapel.
Dunaj, 7. marca. „Wiener Zeitung'- objavlja : Justični minister je imenoval namest-
nika državnega pravdnika dr. Andreja F e r-jančiča za deželnega sodišča svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Dnnaj, 7. marca. Proračunski odsek je včeraj vsprejel prve štiri oddelke proračuna. Mej razpravo omenil je minister notranjih stvarij, da je za pridobivanje ,,heilseruma" preskrbljeno dovolj snovi, ki bodo zadostovale za vse potrebe. — Danes dopoldne otvo-ril se je peti shod avstrijskih agrarcev. Navzoč jo bil pri otvoritvi poljedelski minister, ki je obljubil, da bo vlada natančno uvaže-vala vse želje in sklepe shoda agrarcev. — Knez Lobanov, novoimenovani ruski minister vnanjih stvarij je danes opoldne odpotoval z Dunaja v Peterburg.
Trst, 7. marca. Obtoženci v aferi piranskih napisov so bili obsojeni od 30 do 13 mesecev: jeden je bil oproščen.
Lino, 6. marca. Mej gledališko predstavo se je vnel ogenj na gledališkem dvorišču. Mej gledalci je nastal nemir; predstava se je prenehala. Gledalci so mirno osta-vili gledališče. Najdragocenejša garderoba je uničena; ogenj so kmalu pogasili.
BudimpeSta, 6. marca. Iz vseh oger-skih pokrajin se naznanjajo povodnji. Povsod se pričenjajo varnostne priprave. Zaradi velikega snega je mnogo železnic zaprtih.
Pariz, 6. marca. „Agence Havas" piše: Mej poslanci se govori, da bo cesar Viljem slovesnost v Kielu ob priliki otvorjenja morskega prekopa za 8 do 10 dnij prestavil, ker je francoska vlada vsprejela povabilo k nji. Vzrok temu je blezu, ker mislijo odločilni nemški krogi združiti imenovano slovesnost s spominom na Waterlooško bitko.
Pariz, 6. marca. Vlada je sklenila povišati carino na inozemski sladkor, oziroma za izvoz francoskega sladkorja predlagati izvozno premijo, če sklene nemški drž. zbor povišati sladkorno premijo. — V prihodnji seji najvišjega vojnega sveta bo predsedoval republiški predsednik Faure.
Berolin, 6. marca. Kakor poroča „Kreuz-zeitung", se potrjuje, da je vzhodno-pruski nadpredsednik Stollberg odstopil.
Madrid, 6. marca. Brzojavka iz Havane poroča, da je bila četa 200 vstašev pobita. Druge čete so se razkropile.
Madrid, 6. marca. Maršal Martinez Campos se je posvetoval z vojnim ministrom o vstaji na Kubi; potem sta se oba podala h kraljici. Zagotavlja se, da odide Martinez Campos kot guvernčr na Kubo.
Sherivsbury, tj. marca. Pri vhodu v svinčeni rudnik je bilo sedem oseb umorjenih.
Port Sald, 6. marca. Belgijski parnik „Friesland", ki je bil s 150 potniki na potu iz New-Yorka v Jaffo, se je razbil, ko je zavozil v luko.
Umrli ho:
5.	marca. Valentin Plehan, hišni posestnik, 66 let, Sv. Petra cesta 63, paralysis cordis. — Mihael Foregg, učitelj n» citre, 71 let, Kravja dolina 11, kap. — Liza Stritof, gostija, 63 let, Poljanska cesta 18, org. srčna hiba.
6.	marca. Julijana Hubat, krojačeva kči, 17 dni, Zvonar-ske ulice 7, božjast. — Antonija Kobau, carinskega kontrolorja žena, 47 let, Poljske ulice 14. — Friderik Kreč, krojač, 21 let, Kravja dolina 11, jetika. - Terezija Tomec, posest-nikova žena, 70 let, Trnovske ulice 2, vodenica.
Tujci.
5. marca.
Pri Slonu ; Mayer, Kron, Konigstein, Bermann z Dn-naja. — pl. Schleinitz, Liicich iz Pulja. — Sazinger iz Linca.
—	Kuštan, Martineli iz Zagreba. — Koliska iz Javornika. — Avneu iz Litije. — Erber z Reke. — John z Broda. — Wechsler iz Rumunije.
Pri Maliiu: Goldsteiner, Poppelbaum, Schacherl, Kir-chenberger, Neudorfer, liradel, Liiwy z Dunaja. — Steinny iz G.vanafalva. — Makesch iz Celja. — Gross iz Pariza. — Dum iz Berolina. — Kunerth iz Gradca. — dr. Treo iz Postejin«.
—	Baumgartner iz Varšave. — Thimme iz Sehwedenstedt-a.
—	Otto iz llildesheim-a.
Pri bavarskem tlvoru: Becker, pl. Hofmann, J(-cnerum iz Trsta. — Puchiari iz Rovinja.
Najbolje priporočena	Menjalnica baiičncara zavoda
za preskrbljenje vseh	—	^^^	I B ' k
Schelhammer & Schattera
Vremensko »porodilo.
i	Ca*	Stanje		Veter	Vreme	S u <3 0 m a * — a
opasoT&nja		srakontr« v ram	Mplom«r» po C*l>ija			
a 6	T~u. »jut. 2. o. pop. 9. i. ivee.	726 1 728'9	"" -5-8 -0 6 -4-4	brezv. si. vzh. n	oblačno n megla	03 sneg
Srednja temperatura — 3-6 , za 6-1° pod normalom.
Na občnem zboru dne 28. grudna p. 1. ustanovilo se je Bdruštvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani". Namen društva je: zgraditi v Ljubljani zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem oziru*). Zares, vzvišen in blag namen! Toda uči-teljstvo slovensko je pri svojih bornih plačah preslabo, da bi si moglo samo brez tuje pomoči zgraditi tak zavod. Pač pak upa in sme po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občinstvo slovensko pri tem toli blagem in potrebnem podjetju drage volje in izdatno gmotno podpiralo. Vsaj ga gotovo ni društva narodnega ali dobrodeljnega, v katerem ne bi učiteljstvo slovensko z vsemi svojimi silami delovalo in ga tudi po skromnih svojih močeh gmotno podpiralo! Koliko deluje le v korist naše prepotrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, v Čitalnicah in bralnih društvih, v ognjegasnih, kmetijskih i. dr. društvih!
S polnim zaupanjem obrača se torej podpisani odbor do vseh pravih prijateljev slovenskega uči-teljstva z uljudno prošnjo, da ga pri njegovem podjetju kolikor mogoče gmotno podpirajo s tem: da pristopijo k društvu kot a) pokrovitelji (posameznik, društvo, občina) s 100 gld. v jednem — štirih letih, b) ustanovniki s 5 gld. vsako leto, c) podporniki s kakoršnim koli darilom.
Dal mili Bog društvu obilo blagih dobrotnikov in podpornikov.
fldbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta.
V Ljubljani, meseca svečana 1895. Andrej Žumer, Jakob Dimnik, Juraj Režek,
predsednik.	blagajnik.	tajnik.
*) Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod pod zgornjim naslovom, v katerem se bode skrbelo ta učiteljske otroke a) v moralnem in b) v gmotnem oziru. — Z moralnega stališča skrbelo se bode zlasti s tem, da bi gojenci in gojenke v šolski dobi vse svoje moči posvetile verskim in šolskim zahtevam, da bi v kakoršnikoli obliki v nravnosti ne grešili in da bi se pripravljali za prihodnje življenje. — V gmotnem oziru se bode pa pazilo, da bi v zavodu gojenci in gojenke bile tako preskrbljene, kakor v vravnanem očetovem domu.
Oskrbnik,
zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, želi v tej lastnosti ali pa v službo druge vrste 1. aprila t. 1. vstopiti. Je v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranjn travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu.
Blagovoljne ponudbe pod „Oskrbnik", poste restante Kranj. Gorenjsko.	169 3—1
F.Wisian
sedlar, v Ljubljani, Rimska cesta II,
priporoča slavnemu občinstvu in zlasti prečastiti duhovščini
svojo zalogo izdelanih
Janflanerjiif, IMn ii na pl Mi voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 114 3—3
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v LJubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spoSt. naročnikov poSlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	661 52—IU
Krasno in umetno izvršene predmtte imam v zalogi na Sv. Petra oe«ti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
Štev. 3492.
(156 3-2)
V četrtek, dne 14. t. m., dopoldne ob 10. nri oddala se bo pri podpisanem magistratu jedna v poslopja meščanske bolnišnice (kresije) v Ljubljani proti Šolskemu trgu ležeča, sedaj kot mesnica rabljena
prodajalnica
za dobo od 1. maja 1895. 1. naprej potom očitne dražbe v najem.
Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane,
dne 4 marca 1895.
m
d
"3 a
0 p
>>
M O ■O
t t*
m
a
t. ct M O
a
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, »ni in
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 13 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 19
Ubaldu pl. Triik6cziy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
m

{>/>111P Vsilil«" sredstvo za konservlraaje
M "U" VCIIU& po|tl> popolnoma neškodljivo
sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. ,,Crčme Venus" nima maščobnih tvarin, ne postane žaitav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesa občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eii£euie"
šavo obrazne barve, katero obrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramoiju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kož« ia pege. Cena 2 gld.
Rdeče tekoče ličilo „Eugeiiie"pp»u
notna neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr.
»Puder Eugeuie" SueT kotTe dll;
se kaj opazilo ln daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50.
TrivAtrpn" izborno Bredstvo za rast laslj, jaei 1»-LvU^rll sišee in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr.
,Nigritiue Vegetale' barva za lase
črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoSe razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rast in je konservira. Žlgalo pri tem nepotrebno. Duje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima 622 26-11
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg Tonhalle Kongresni trg.

iH5H5E5E TJradne Kin trgovske
s tlrmo priporoča
KAT. TISKARNA j
v Ljubljani.
Mih. Lavrič nasl. F. Grošel
trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki 133 3—2 v L.jul)ljani na PoljuiiMki cesti štov. 11
priporoča različnega travnatega semena, domače in nemške detelje, predenice proste, ker ima samo zato vrejeni stroj. Pristni ribniški fižol, raznih vrst velikanske pese, loško repno seme, kaps (kaselsko seme), laneno seme (preslej), konoplje, sploh zanesljivo kaljiva semena.
Vnanja naročila izvrši hitro in natančno.
D u n a j 8 k a b o
r z a.
Dni 7. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	(0	,
Avstrijska zlata renta 4%......125	„	10	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	30	„
Ogerska zlata renta 4%.......124	„	20	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	10	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1073	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............392	„	25	„
London vista...........128	„	70	„
NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž. velj.	60	„	45	„
20 mark............12	„	08	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	79',,„
Italijanski bankovci........46	„	60	„
t kr. cekini......................6	„	80	„
Dne 6. maroa.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	25	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	165	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	„	50	„
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	40	„
Tišine srečke 4%, iOO gld.......152	„	50	„
Donavske vravnavne srečke b% ... .	133	„	25	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	35	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....—	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	80	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	227	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	174	„	25	„
„ „ južne železnice b% .	131	„	50	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	-
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	75
Salmove srečke, 40 gld................71	n	—
St. Gendis srečke, 40 gld.......73	„	—
VValdsteinove srečke, 20 gld......51	„
Ljubljanske srečke.........25	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	176	„	50
Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v.	3430	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	554	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	109	,	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	8">	„	—
Montanska družba avstr. plan.....87	„	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166	„	50
Papirnih rubljev 100 ................132	„	12
kr.
Raknp ln prodaja "MU vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka jf Kulantna i * v r š i t e v naro611 na boni.
' ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm■
Menjarnična delniška družba
K R C U R"
tffolizsili it. 10 DnnaJ, Hariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in Inanšnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špokulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan)* pri popolni varnosti naloženih glavnic, m
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.