Leto IV. - Štev. 6 DEMOKRAC Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Trst - Gorica 10. februarjaj^O, Izhaja vsak petek USODNI PLES Po dobrih dveh letih relativnega, miru brez velikih stavkovnih gibanj je Trst zopet doživel svoj nekdanji dan. Od 1. februarja dalje stavkajo vsi tržaški industrijski delavci in od nedelje dalje so se jim pridružili tudi nameščenci mestne cestne železnice. Ze pred stavko so bila pogajanja med delavci in industrijalci. Končno so delavci določili svoje najmanjše zahteve: 60 lir poviška k dnevni draginjski dokladi. Industrijalci te zahteve niso sprejeli in delavstvo je stopilo v stavko. Cim je bilo postavljeno dejstvo stavke je na obeh straneh pričel igrati ponos še veliko večjo vlogo kot pa jo je igral prej. V tem trenutku je postalo vsako popuščanje velikega političnega in prestižnega pomena. Na vseh dosedanjih sestankih smo lahko ugotovili, da so se tako delavci kot industrijalci trdo oprijeli svojega stališča in ne marajo popustiti. To pa nikakor ne more pripeljati do zadovoljive rešitve spornega vprašanja. Naj zmaga ena ali druga stran, ostala bo zagrenjenost, ki nikakor ne bo koristila bodočemu razvoju. Enostranske rešitve tudi obenem groze, da ne bodo v zadostni meri u-%>oštevali gospodarskih činiteljev, ki so v trenutnem položaju italijanskega gospodarstva, s katerim je naše tržaško gospodarstvo še vedno povezano, izredno velikega pomena. Italija je siromašna na surovinah. Njena edina dobrina, s katero v obilni meri razpolaga, je delo. Delovna sila je bila v Italiji vedno mnogo cenejša kot pa v drugih industrijskih državah. Zato je Italija kljub pomanjkanju svojih lastnih surovin vendarle izvažala svoje industrijske izdelke in je v zameno za te izdelke dobivala zopet surovine. Vse to dela Italija lahko samo, ako so njeni proizvodi na svetovnem trgu primerno poceni. Danes italijanski proizvodi ne odgovarjajo tem pogojem. Italijansko blago je na svetovnem trgu drago ter se le s težavo uveljavlja v borbi z ■ vedno močnejšimi tujimi tekmeci. Med postavkami, ki prihajajo za določanje cene v poštev, pa je posebe omeniti italijansko delovno silo, ki je danes, upoštevajoč njeno storilnost, veliko dražja kakor pa delovna sila v mnogih drugih industrijskih državah. Dva sta načina, s katerima lahko Italija v bodoče ponovno poživi izvoz svojih industrijskih izdelkov, ki je v zadnjem času občutno trpel: ali z razvrednotenjem svojega denarja, ali z znižanjem notranjih cen. Ker je Italija odvisna od surovin, bi vsako razvrednotenje nujno pomenilo tudi višjo ceno za uvoženo surovino. Dražja surovina bi pomenila višjo ceno izdelka in po preteku krajšega ali daljšega časovnega razdobja bi bili zopet tam, kjer smo danes. Izvoz bi zastal. Drug način pa je znižanje notranjih cen. Ta način, v kolikor ne bi imel za posledico znižanja življenjske ravni prebivalstva in bi temeljil na popolnejši gospodarski organizaciji, na manjših dobičkih, na, večji delavčevi storilnosti, je edina trajna rešitev postavljene naloge. Ce danes povišamo delavske plače, potem bodo industrijalci nujno zopet dvignili cene svojih izdelkov. Delavci bodo za svoje sicer višje plače v kratkem zopet dobili prav toliko blaga kakor prej. Nastalo bo novo nezadovoljstvo, nove stavke, nove zahteve! Rešitev bi torej bila glede tega samo začasna. Pravilneje bi torej bilo, da se delavcu pomaga z znižanjem cen njegovih potrebščin, ne pa z zvišanjem. njegovih prejemkov. Na žalost pa je taka rešitev veliko težja, kakor pa tisti usodni ples, kateremu prisostvujemo že nekaj let: višje plače, višje cene, zopet višje plače, nato višje cene, nato še višje plače itd. Brez konca in kraja! In vendar je tako postopanje povsod tam, kjer so na delu razne demagoške delavske organizacije, neizogibno. Kako drugače je v državah, kjer je zavladal komunizem! Tam ni nobenih zahtev! Delavstvo je moralo stisniti pas, gladuje in dela. Nihče ga ne vpraša, ali je zadovoljno. Molčati mora! Italijanski kmet je v letošnjem letu doprinesel težak prispevek k znižanju notranjih cen. Denarna vrednost njegovih pridelkov je občutno nazadovala. A kljub temu nismo na trgu, posebno v nadrobni prodaji, občutili nobenih znatnih znižanj. Kje je vzrok? Nekateri trdi, da je kriva v glavnem posredniška trgovina, ki se je navadila na velike medvojne dobičke in se prepočasi prilagojulje navadnim razmeram. Ako primerjamo povprečne delavske mezde z današnjimi cenami na drobno, moramo priznati, da so razmeroma nizke in da si z njimi družina ne more privoščiti nobenega še tako skromno udobnega življenja. Kljub visokemu znesku, s katerim pomaga delavec proti svojim lastnim koristim dražiti proizvod svojega dela, si vendar ne more privoščiti dostojnega življenja. Izvoz, prodaja izdelkov tovarne, v kateri je nameščen, postaja vedno težja in s tem postaja njegovo delo vedno bolj nesigurno. Vprašanje torej ni v tem primeru toliko v nagradi za delo, kakor pa v storilnosti dela, v njegovi organizaciji in morda tudi pri industriji, v prevelikem teku za dobičkom. Delovna sila večinoma ne dobi odgovarjajoče nagrade za delo, ki ga vlaga in od tod izhaja dejansko stanje siromaščine. Ugotoviti je treba, koliko so temu stanju krive slabe strojne naprave, koliko je temu kriva slaba razporeditev dela, to oboje so stvari, ki ju morata v skupno korist s skupnim požrtvovanjem odpraviti tako delodajalec kakor delavec. Toda, ako se potem še ugotovi, da je nizka vsota, ki preostane v proizvodnem krogu na /razpolago za delavčevo nagrado, v določeni meri tako majhna tudi zaradi tega, ker si delodajalci žele prehitro amortizirati svoje naprave, ker si previsoko zaračunavajo svoje dobičke, potem bodo pač glede tega delodajalci tisti edini, ki bodo morali ta kos kruha, katerega so si protipravno prisvojili, ponovno vrniti delavstvu svojih podjetij, da si ga pošteno razdeli. Tako bo postopal vsak dalekoviden in dobronameren podjetnik. Na drugi strani bo pa tudi vsak delavec, ki mu ne gre za politični prestiž njegove politične organizacije, temveč za njegov osebni gospodarski obstoj, vedno rad in odkrito priznal neupravičenost svojih zahtev, ako bo spoznil, da so naletele na stvarne gospodarske .ovire neosebnega značaja. Nanizali smo 'samo nekaj misli, da Z njimi nakažemo na velikost in zamotanost vprašanja, pred katerim se nahajamo. Vsi prizadeti bi morali o tem temeljito razmišljati, izmenjavati svoje nazore odkrito in brez predsodkov! Za kaj takega pa stavka nikakor ni primerna, posebno ne tu v Trstu, kjer živimo na meji dveh svetov, kjer je med nami toliko organizacij, ki rade sejejo razdor, ki so presrečne, da lahko izkoristijo najmanjšo priliko, ne za delavčevo, temveč za svojo korist! V takem vzdušju izgleda, da so tudi tržaški industrijalci izgubili svojo razsodnost in so se postavili na preveč trdo stališče. Kako naj si sicer razlagamo izjavo predstavnikov male industrije, ki so bili pod določenimi pogoji pripravljeni sprejeti delavske zahteve, medtem ko jih je velika industrija gladko odbila? Po vsem sodeč torej ven-dale obstoja gospodarska možnost za ugoditev delavskim zahtevam? V tem primeru je bila vsaka ozko-grudnost in sebičnost, užaljenost itd. odveč. Prebivalstvo se potem upravičeno vprašuje, kako to, da je v takih okoliščinah sploh prišlo do stavke, katere si prav za prav nihče ni želel, ako ne upoštevamo brezobzirnih koristi raznih kriča-ških delavskih organizacij, ki so že tolikokrat natirale naše delavstvo v brezglave stavkovne pustolovščine. Tako so n. pr. tudi sedaj v veliko škodo za simpatije pribi-valstva do stavkujočih, kakor tudi v škodo delavstva, ki stanuje v predmestjih, brez stvarne potrebe ustavile tramvajski promet. Dolžnost oblastev je bila, da posežejo v razgovore med delodajalci in delojemalci ter jih pravočasno spravijo na pametno pot. Ali je oblast iskreno napravila vse, kar je bilo v njeni moči? Cernu ne pove odkrito, na čigavi strani je po njenem mišljenju v tem sporu pravica? Ali so delavske zahteve pretirane ali pa so delodajalci pretrdi? Oblast ima vpogled v njihove odnose, razpolaga s poklicanimi strokovnjaki, zato bi morala iz-pregovoriti, ne pa pustiti, da se ti dve skupini borita med seboj na način, da trpi od tega vse prebivalstvo. Vsaka stvar ima svoje meje. Pri vsem namreč obstoja določena skupna korist, ki mora biti v prvi vrsti upoštevana. Spor potrebuje svojega razsodnika, ki bo to korist upošteval. Ali ni med celo množico raznih upravnih in političnih funkcionarjev nikogar, ki bi bil dovolj zrel, da uvidi to potrebo, dovolj pogumen, da prevzame to nalogo in dovolj vztrajen ter odločen, da jo izvede? Slooenska demokratska zveza za slou. šolske in prosu, koristi Iz govora obč. ssetniha SOZ dr. 3. ftplelta na seji Ipž. mesintga sneta 3. febr. 1.1. Med vprašanji je stavil občinski svetnik dr. Agneletto na župana interpelacijo in priporočilo tičoče se za tržaškega obrtništva in konkurence, >ki mu jo delajo izdelki, ki se uvažajo v Trst ik Furlanije. Tržaški obrtniki Poudaril je, da je splošno znano, da preživlja tržaški obrtnik, zlasti v mizarski stroki, močno gospodarsko krizo. V Furlaniji so produkcijski stroški občutno manjši kot v Trstu. Tržaški obrtnik mora dajati delavcem višje mezde, mora plačevati visoke zneske za bolniška in socialna zavarovanja in poleg tega še visoke davke. V Furlaniji pa delajo delavci večinoma doma in oddajajo izdelane produkte svojemu gospodarju, ki jih oddaja na tržaški trg po mnogo nižjih cenah kot jih more določati tržaški abrtmik. V korist tržaškega gospodarstva je, da se ne uniči obrtniški stan, temveč vsestransko podpre. Zato morajo vsi činitelji vplivati na tvornice in stavbna podjetja, da -zahtevajo pri sklepanju zakupnih pogodb v prvi vrsti upoštevanje tržaških obrtnikov in njihovo zaposlitev. Zavezniška vojaška uprava je dolžna storiti vse v varstvo domačega obrtništva in izdati za to tudi potrebna navodila. Prešli so nato na razpravo o občinskem preračunu. Kot prvi je govoril obč. svet. dr. Pogassi (Vi-dalijev komunist), ki je predlagal znižanje užitninskega davka na .živila in zvišanje davka na luksuzne predmete. Za njim je govoril oibč. svet. dr. Agneletto. Slovenske šole Ugotovil je, da so bila izvajanj^ občinskih odbornikov o preračunu njihovih oddelkov izčrpane in po večini stvarna. Ne more se pa strinjati z izvajanji odbornika za šolstvo prof, Sciolisa glede slovenskih šol. »Jemljem na znanje, — je dejal dr. Agneletto — izjavo prof. Sciolisa, da kdor veruje v demokracijo mora verjeti tudi v svobodo jezika in da imajo zaradi tega Slovenci pravico do šol. Nikakor pa ne odobravam ostalih izjav prof. Sciolisa, kakor n. pr. ono, ki trdi, da so bile slovenske šole ustanovljene samoglavo (»a capriccio«), s tem, da se je izkoristil položaj leta 1945 in 1946 ter naklonjenost zavezniškega oficirja, ki je storil nekaj, česar bi, po prof. Sciolisu, ne smel storiti, že glede na svoje (italijansko, op. uredn.) pokolenja. Ne morem razumeti niti one nadaljnje izjave, da bi bile slovenske šole take, kot so, naravnost proti koristim slovenskega ljudstva. Vprašanje slovenske šole v Trstu se ne dd več obravnavati in presojati z miselnostjo, ki je bila lastna italijanski večini v tem mestnem svetu pred prvo svetovno vojno — za časa avstrijsko-nemško-italijanske trozveze. Tedaj so s slovenskim šolstvom na tem ozemlju najslabše postopali! Slovenci, (ki jih je uradna statistika 1910 naštela 60.000) niso imeli v Trstu niti ene srednje šole in v mestu samem niti ene javne ljudske šole. Ta krivica pa je bila maščevana z uničenjem habzburške monarhije. Ali od 1. 1914 so se zgodili v zgodovini narodov ogromni preobrati. Ako so se zanikale Slovencem šole v Trstu pod Avstrijo, jih ni mogoče zanikati sedaj po tem, kar nam je prinesla zadnja svetovna vojna. Trdilo se je, da imamo Slovenci preveč srednjih šol. Sklepajoč po številu slovenskih Ijudsko-šolskih otrok v tržaški občini (2263) v primeri iz italijanskimi u-čenci (14.535), bi bilo Slovencev v tržaški občini preko 45.000. Ali če pomislimo, da imajo slovenski starša povprečno manj otrok kot italijanski in da obiskuje precejšnje število slovenskih otroik laške šole, potem je v tržaški občini vsaj petina Slovencev. In vsi ti Slovenci skupaj s Slovenci iz ostalih občin te cone imajo v Trstu samo one Siredreje šole, ki so neobhodruo potrebne za kulturni in socialni razvoj omikanega naroda. Slovenci imajo končno v Trstu le 4 srednje šole: eno nižjo srednjo šolo, učiteljišče, znanstveni licej in trgov-sko-tehnični zavod. Ali so morda te ■šole odveč? Res je, da ni bilo v tržaških •srednjih šolah pred 1. 1914 dosti slovenskih dijakov. Prof. Sciolis je naštel 140 Slovencev in 140 Hrvatov, ali pri tem je pozabil, da so morali Slovenci, ker ni bilo v Trstu naših šol, obiskovati srednje šole v Gorici, v Sloveniji, v Pazinu, Opatiji in Kastvi. Zato ni upravičeno kazati na današnje število slovenskih srednješolcev (1437), češ, pred eno generacijo vas je bilo komaj ena desetina. Tako-je neupravičena trditev prof. Sciolisa, da bi se bile slovenske šole širile z učenci, ki jih sploh ni. Trdil je, da je bilo v slovenski šolski statistiki 1. 1948 preko 700 ljudskošol-skih učencev, ki so bili ali po državljanstvu Jugoslovani ali pa sploh niso Obstojali. Slovenske šole so bile in so pod prestrogo kontrolo Italijanov in zaveznikov, da bi si mogle drzniti vpisati le enega učenca, ki ga ni — je naglasil dr. Agneletto. Teih metod slovenske šole ne poiznajo! Je pa mogoče, da učencev, vpisanih v šolske registre s slovenskimi irnenii, niso našli na anagirafskem uradu, ker so tam vpisani pod poitalijančenimi imeni. To pa ni krivda Slovencev!« Otroški vrtci in zabavišča »Cesar Slovenci v tržaški občini najbolj pogrešamo — je dejal dr. Agneletto — so otroški vrtci. V Trstu in spodnji okolici je le pet javnih virtcev: Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Sv. Jakob in Skedenj. To ne zadostuje za slovenske otroke. Otroški vrtec ima danes predvsem socialni pomen. Kjer delata oče in mati, morata poslati otroka v vrtec. Ravno tako, kjer je stanovanje majhno in pusto. In če ni slovenskega vrtca, pošljejo otroka v laškega. Tu nastane vprašanje potujčevanja. V polovici XX. stoletja, v dobi demokracije in člove-se" Slovenci ne bodo več pustili potujčevati, zato dajte nam potrebne otroške vrtce!« Predvsem se je govornik zavzel za takojšnjo otvoritev otroškega vrtca pri Sv. Ani, kjer je prijav-ljeriih že 57 otrok, in otroškega vrtca v mestnem delu med ulicami Coroneo - Rossetti - Corso Garibaldi - Sonnino - Sette fontane. »Slovenci nimajo v Trstu niti enega zabavišča (ricreatorio), je naglasil dr. Agneletto. Tudi v tem pogledu ni mogoče mimo slovenskih 'očitih potreb. Vsaj eno zabavišče naj se odpre zaenkrat pri Sv. Ani ali pri Sv. Jakobu. V preračunih za 1. 1950 iznašajo stroški za otroške vrtce 73 milijonov in za zabavišča 43 milijonov lir. Bomo videli koliko od tega denarja bo šlo v korist Slovencev.« Slov. kulturno središče Zahtevali smo, da se začasno da Slovencem na razpolago uporaba Verdijevega gledališča. To je obč. svet odklonil, četudi imajo Slovenci kot tržaški občani sorazmerno svojemu številu iste pravice do Verdijevega gledališča kot Italijani. Ni mogoče pustiti Slovencev brez kulturnega središča! Zlasti mi demokratski Slovenci nimamo v mestu niti enega prostora, niti ene dvorane, .zato je dolžnost tržaške občine skrbeti ne samo za laška, temveč tudi za slovenska kulturna ognjišča. Zato je dr. Agneletto predlagal, naj se postavi v preračun primeren znesek za zidanje slovenskega kulturnega središča. Nameščanje slov. osebja pri občini »Občinski odbornik prof. Cumbat je mislil — je nadaljeval dr. Agneletto —, da se da rešiti vprašanje nameščanja Slovencev na občinskih delih in v občinskih uradih z ugotovitvijo, da je pri občini nekaj uradnikov, ki razume slovensko. To je zelo naivno pojmovanje tako važnega vprašanja! Do sedaj so bila Slovencem zaprta vrata v občinske urade iz zastarelega načela, da je tržaška občina dominij Italijanov. Danes veje drug veter po svetu! Slovenci so tu doma in imajo pravico kot občani do dela, mest in kruha pri tržaški občini. Zato je skrajni čas, da se prelomi s preteklostjo in da se odprd vrata v občinske urade tudi slovenskemu življu, ki je kot splošno znano zanesljiv, delaven in sposoben.« • • * Svoje izvajanje je dr. Agneletto zgostil v sledečih končnih predlogih: 1) Takojšnja ustanovitev slovenskih občinskih otroških vrtcev pri Sv. Ani in v mestnem predelu med ulicami Coroneo - Rossetti - Sette fontane - Via Sonnino - Corso Garibaldi; 2) takojšnja ustanovitev zabavišča (»ricrcrat©!-««) za skvvensfco mladino pri Sv. Ani in pri Sv. Jakobu. Dalje je dr. Agneletto priporočil obč. odboru, naj vzame v resen pretres: novo ustanovitev občin- skega slovenskega otroškega vrtca v Riocohi, pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji; otvoritev novih oddelkov pri slovenskih otroških vrtcih pri Sv. Jakobu, v Skednju in pri Sv. Ivanu; in ustanovitev primernega števila slovenskih zabavišč v mestu in spodnji okolici; 3) naj se slovenske šole, zlasti srednje, oskrbe s potrebnimi učili in učnimi pripomočki; 4) naj se preskrbe za slovenske šole, zlasti za srednje šole, prepotrebni prostori, ki naj odgovarjajo vsaj najosnovnejšim predpisom; 5) naj se postavi v preračun primeren znesek za zidanje slovenskega kulturnega centra; 6) naj se prične nastavljati v občinskih uradih tudi slovensko n-sebje. * * * Izvajanja dr. Agneletta je obč. svet poslušal bvez vpadov in medklicev. Pravice slovenske manjšine v Italiji Priobčujemo spomenico, ki jo je vodstvo SDZ v Gorici poslalo g. prefektu goriške pokrajine glede uveljavljenja pravic slovenske manjšine v Italiji. . Gospodu prefekta goriške pokrajine Gorica Glede na zaključke razgovora z Vami iz dne 24. t. m. Vam izročamo naše pismeme pripombe o naslednjih vprašanjih: Optanti in šole K prepovedi, da sinovi slovenskih optantov ne smejo posečati šol s slovenskim učnim jezikom, ugotavljamo, da je treba tolmačiti izraz »občevalni jezik« po členu 19 mirovne pogodbe kot občevalni jezik v celotnem izživljanju posameznika in ne zgolj v družinskem in sicer očetovem družinskem krogu. Ce se goriški Slovenci (vključno optanti z bivališčem na Goriškem, ki so vsi rojeni na ozemlju goriške pokrajine ali tu bivajoči iz dobe pred 10. junijem 1940) poslužu- jejo slovenščine v krogu svoje družine, marajo uporabljati italijanski jezik v zunanjih odnosih z italijanskim prebivalstvom, ki ni vešče slovenščine (trgovci iz osrednjih pokrajin, uradi in državni ter poldržavni uradniki, vojaška služba itd.). Ravno zaradi tega zgoraj navedeni člen 19 uporablja izraz »občevalni jezik«, ker bi moral sicer določiti, ali gre za »očetov« ali »materin jezik«, ali pa ea »jezik, ki ga govore v družini«, v primeru, da fbi hotel omejiti opcijsko pravico na same državljane italijanske narodnosti, ki govorijo izključno italijansko v družinskem občevanju. Italijanska oblastva v Gorici so obveščena, da potrjujejo jugoslovanska oblastva italijansko državljanstvo tudi dvojezičnim Slovencem. Nemci uporabljajo izraz »Mutter-sprache« za označbo materinega jezika in izraz »Umgangssprache« za označbo občevalnega jezika. Prvi izraz označuje družinski ali izvirni jezik, medtem ko drugi izraz določa »občevalni jezik« v vseh po- Od srede do srede. 1. FEBRUARJA: Angleški zunanji minister je o priliki svojega obiska v Rimu posetil papeža Pija XII., predsednika republike Einau-dija, predsednika vlade De Gaspe-rija in zunanjega ministra Sforzo; Bevin je izrazil željo po poglobitvi stikov z Italijo. — Sovjeti izvajajo »dušljivo« blokado prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom. — V uradu angleške nadzorstvene komisije v Berlinu so našli mrtvega člana komisije J. Quicka. — Mac Arthur je poročal šefom glavnega stana o položaju na Daljnem Vzhodu. 2. FEBRUARJA: Sovjetska mala blokada zahodnega prometa z Berlinom se poostruje. — Ameriški vojaški krogi izjavljajo, da so pripravljeni vzpostaviti letalski most med Zahodno Nemčijo in Berlinom. — Ameriški visoki komisar v Nemčiji MacCloy se je vrnil iz Wa-shingtona. — Vatikan izraža željo po ustanovitvi mednarodne atomske kontrolne komisije, ki naj prepreči nevarno oborožitveno tekmo. — Francoska vlada je izročila sovjetskemu poslaniku v Parizu Bogo-molovu protestno noto zaradi priznanja indokitajske uporniške vlade. — Anglija si ne želi preloma odnošajev med Francijo in Sovjeti. — Odposlanstvo OZN je dospelo v Eritrejo, da preuči voljo ljudstva o bodoči samostojni državni ureditvi bivše italijanske kolonije. 3. FEBRUAR: Angleška policija je zaprla atomskega znanstvenika nemške narodnosti E. J. Fuchsa, ki je l. 1947 razodel nekaj atomskih tajnosti dvema neznancema. — A-meriški opolnomočenec na Daljnem Vzhodu Jessup svari kitajske komuniste pred napadom na Hong Kong. — Angleški kralj je razpustil angleški parlament. — Tri zahodne velesile se posvetujejo zaradi najnovejših prometnih ovir v Berlinu. —- V Neaplju so proglasili splošno stavko: prišlo je do spo- Jjpadojg .med delavstvom in policijo, sklep parlamenta, pred no se bo odločila, da pošlje čete v Somalijo. 4. FEBRUARJA: V Washingtonu so zaskrbljeni zaradi vesti o pripravljajoči se novi sovjetski politični ofenzivi, ki bi zajela tudi Jugoslavijo. — Churchill je v svojem prvem volivnem govoru trdo napadel laburiste, katerim očita, da so razdvojili angleški narod. — Pet socialističnih članov francoske vlade je podalo ostavko; Bidault bo izpraznjena mesta izpolnil s pristaši drugih strank. — Italijanski notranji javni dolg se je zmanjšal za 29 milijard lir. — Škotski nacionalisti, ki so že v večini, zahtevajo avtonomijo. — V Eritreji so atentati proti Italijanom in njim naklonjenim domačinom še vedno na dnevnem redu. 5. FEBRUARJA: Italijanski parlament je izglasoval predlog vlade o prevzemu zaupne uprave v Somaliji. —- Stalin je namesto Molotova imenoval Malenkova za svojega najožjega tovariša in sodelavca. — Mnogo žensk nastopa v angleški volivni borbi. — Na Madžarskem so podaljšali vojaško službo od dveh let na tri leta. — Francoski ministrski predsednik Bidault računa na vsestransko sodelovanje radikalov s svojo ljudsko republikansko stranko. — Na Bližnjem vzhodu razsajajo veliki snežni viharji; v Turčiji so se vremenskim ne prilikam pridružili tudi potresni sunki. — Angleški laburisti so se vrgli v volivno borbo z geslom, da edinole angleška laburistična vlada lahko prepreči zmago reakcije v Evropi. 6. FEBRUARJA: Mali svet OZN je začel razpravo o mejah Abesi-nije z bivšima italijanskima kolonijama Somalijo in Eritrejo. — Voditelji ameriškega glavnega stana so prispeli na otok Okinavoo. — Po angleških vesteh so Sovjeti že izdelali več vodikovih, tako imenovanih atomskih H bomb, ki jih bodo preizkusili v teku meseca marca. — Prihajajo vesti o uporniškem zadržanju ukrajinskega prebivalstva do sovjetskih oblastev zaradi izjalovljenja kmetijskega obdelovalnega načrta za l. 1949. — V indijskem mestu Kalkuti je prišlo do spopadov me$ policijo in komunisti; ženske so z bombami vodile napad in ščitile demonstrante. — Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cioy resno poziva Nemce, naj se posvetijo notranji obnovi in naj prepustijo reševanje svojih zunanjih političnih zadev zmagovitim zaveznikom. IZ JUGOSLAVIJE Volivne priprave Kakor znano, bodo dne 26. marca v Jugoslaviji volitve poslancev v državno zbornico. Proti koncu januarja je bila i-menovana volivna komisija za Ljudsko republiko Slovenijo. Sestavljajo jo: Predsednik dir. Tominšek Teodor, predsednik vrhovnega sodišča LR Slovenije; namestnik: Dolničar Matej, podpredsednik vrh. sodišča; tajnik: Kocijančič Boris, predsednik komiteja za izgradnjo ljudske oblasti; člani in namestniki: dr. Globevnilc Jože, načelnik oddelka prezidija ljudske skupščine LRS; d.r. Kušej Gorazd, prorektor univerze; Kužnik Henrik, sekretar javnega tožilstva Slovenije; Primožič Franc, organizacijski sekretar izvršnega odbora OF; Dimeč Srečko, načelnik oddelka za agitacijo in propagando pri IOOF; Turnher E-do, član IOOF; Kovačič Leo, sekretar mestnega LOLj; Bore Mav-ricij, dr. Gros Davorin, Arko Nika in Rot Srečko. Kako bodo te nove volitve izgle-dale je 'pa povedal tov. Kardelj, ki je potrdil, da ostane osnova še vedno socialistična demokracija — seveda — Titovega kova. Vsakršni ostanki razredne družbe morajo izginiti. Novi zakon ne pomeni po-vampirjenja raznih protirevolucionarnih ostankov. Za vsak primer je še vedno možen odpoklic poslanca... Kolikor je dosedaj javljeno bo postavila svoje kandidate samo Ljudska fronta, in sicer v visak vo-livni dkraj po eneiga. Na ta način bo volivcu vsekakor zelo olajšana pravilna izbira. V okviru volivnih priprav je Prezidij ljudske republike Slovenije ipomilostil 209 obsojencev, ki so s svojim pravilnim odnosom do dela dokazali, da je kazen pri njih dosegla svoj vzgojni namen. »Slovenski poročevalec" »Slovenski poročevalec« je 31. januarja izšel z novim naslovom, ki ima manjše črke kot do zdaj, ki ima tudi še napis »Glasilo osvobodilne fronte Slovenije«, je pa brez komunistične izvezde s Triglavom; ta emblem je bil do zdaj v naslo- vu. Prvi članek na prvi strani vsebuje stalno razne kritike različnih panog uprave, industrije, trgovine in zahteve po odpravi grajanih pomanjkljivosti. Tudi sicer je vsebina precej spremenjena, tako prinaša razne vesti iz zahodnih držav, vedno je tudi cela stran posvečena literarnim in kulturnim razpravam. Sedaj izhaja v podlistku Daudetov roman »Tartarin«. Ali se vračamo k buržujski literaturi? Nekateri so se sicer nad novo obliko lista veselili. Toda po našem mišljenju je ta volk samo nekoliko izpremenil kožuh, njegova narava pa ostane taka kot je bila. „Udarnik“ Podjetje hidroelektrične centrale v Fali ima posestvo v Selnici, ki jo vodi preddelavec Franc Zalo kar. Delovni kolektiv podjetja pa nima od posestva nlabene koristi. Posestvo ima med ostalim precej prašičev v starosti 7 mesecev. Nekateri od njih tehtajo le po 16 kg; Zalokarjev prašič, ki je pa le malo starejši, tehta 170 kg! Od 5 krav daje Zalokar podjetju samo 3 1 mleka. Ce mu kdo kaj očita, ga nahruli: »Kaj se v*i delavci spoznate na kmetijstvo!« Priznati mu je treba: tako kot se spozna on, se ne spozna nihče! Vezanje delovne sile Osrednja jugoslovanska vlada je izdala novo Uvedbo o ustalitvi delovne sile, ki jo je označiti za izredno oster mkrep proti delavcem. Po novi iuredbi je obvezna sklenitev delovne pogodbe. Najkrajša doba je 6 mesecev, včasih izjemoma 3 mesece. Poostrene so določbe, o sestavljanju načrtov delovne sile in plačilnega fonda. V bodoče bo onemogočeno prehajanje delavcev v druge stroke, menjavanje služb itd. Uredba vsebuje posebna določila, s katerimi hoče prisiliti vse odvi-šne delovne sile na deželi, da prestopijo v industrijo. V ta namen je predviden odvzem živilskih nakaznic in celo prepoved prodaje pridelkov iz posestev s prekomerno delovno silo itd. Lepi časi za kmeta, ki bi rad obdržal svojega sina pri sebi! ORGANIZACIJSKA PRAVILA Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja Ali se res kaj pripravlja? V zVezi .z nedavnimi izjavami predsednika Trumana, zunanjega ministra Aahesona in novega ameriškega veleposlanika v Beogradu Alletna, ki vise govorijo o morebitnem napadu na Jugoslavijo, je zanimivo pismo, ki ga je poslal dnevniku »New York Herald Tribune« bivši jugoslovanski podtajnik v zunanjem ministrstvu lija Jukič, ki živi sedaj v Londonu. Pismo pravi: »Današnji položaj Jugoslavije je povsem podolben njenemu položaju v zimi 1940-1941. Junaški grški odpor proti Mussolinijevemu napadu je dal tedaj vladajočim krogom v Jugoslaviji nekoliko oddiha in štiri dragocene mesece. A-ko bi bili te štiri mesece modro izrabili in v tem času konsolidirali domačo fronto, bi se bila Jugoslavija prav verjetno izognila največji tragediji v moderni dobi. Zasedanje združenih narodov v pre- tekli jeseni in sedaj zima, ki je skrajno neugoden čas za kakršno koli vrsto vojevanja na Balkanu, dajejo Titu zadnjo priliko, da začne s politiko pomirjenja v domovini kot enim izmed sredstev, da vnaprej onemogoči naklepe, ki jih Stalin kuje proti Jugoslaviji. Odkrita izjava zahodnih sil, da so pripravljene nastopiti proti vsakemu Stalinovemu odkritemu ali prikritemu napadu na Jugoslavijo z Ukrepi kolektivne obrambe na podlagi karte Združenih .narodov, obenem z neobhodno potrebno gospodarsko pomočjo ter s Titovimi ukrepi v notranji politiki, so edino, kar more spraviti Stalinove grožnje proti neodvisnosti Jugoslavije na dnevni red Varnostnega sveta. Nadvse tehtni razlogi, o katerih še ni mogoče govoriti, nujno kažejo na potrebo takega postopka.« V tisi o šesti De Gasperijevi vladi Italijanska politična javnost je zaskrbljena zaradi sestave šeste De Gasperijeve vlade, ki je po splošni sodbi najslabša. V vladi ni sposobnih gospodarskih strokovnjakov, ki bi varno krmarili državo v težki dobi prehoda iz ERP pomožnega okvira v samostojno gospodarsko življenje; v vladi ni vidnejših političnih osebnosti drugih demokratičnih italijanskih strank; vlada je skratka sestavljena v največji stiski, ki bo prišla vidno do izraza verjetno že v kratkem. Izgleda, kot da so se irredstav-niki italijanskega političnega življenja zarotili proti vodji demokr-ščanske stranke ravno v najtežjem trenutku italijanske demokratične politike v borbi proti neizprosno napadajočim združenim silam komunistov in Nennijevih socialistov! Liberalci so proti volji svojega ideologa Benedetta Croceja sklenili prestop v opozicijo, ker se ne strinjajo z De Gasperijevimi načrti o agrarni reformi. Liberalci tudi računajo, da bodo s pametno opozicijsko politiko okrepili svoje močno razredčene strankarske vrste in s tem nudili možnost demokratičnega prehoda vladne odgovornosti na zmerno desnico pod njihovim vodstvom po predvidenem skorajšnjem padcu demokra-ščanske vladavine. Saragatova vloga ni jasna. De I. Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in skupina Neodvisnih Slovencev so sklenile ustanoviti Akcijski odbor za obrambo STO-ja in so v la namen poslale v ta odbor po 2-3 delegate, tako da bo Akcijski odbor sestavljen od 6-9 članov. II. Gornje skupine so sporazumne, da bodi Akcijski odbor za obrambo STO-ja nadstrankarska ustanova slovenskih in hrvatskih političnih sil Svobodnega tržaškega ozemlja. Kot cilj si Akcijski odbor postavlja obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja in borbo Za oživitev vseh določb mirovne pogodbe z Italijo, katere se nanašajo na STO. Akcijski odbor je v tem svojem delovanju povsem neodvisen. III. Akcijskemu odboru predseduje v mesečnih posledkih po 1 predstavnik skupin, ki ga sestavljajo. Prvega predsednika določi skupina Neodvisnih Slovencev. Začasni sedež Akcijskega odbora določa vsakokratni predsednik. IV. Sklepi Akcijskega odbora se sprejemajo soglasno. Predstavniki organizacijskih političnih skupin v Akcijskem odboru se obvezujejo, da bodo skrbeli v lastni politični skupini za izvršitev sklepov, sprejetih v Akcijskem odboru. V. Akcijski odbor ima široka pooblastila za pogajanja in za sklepanja sporazumov s slovenskimi in italijanskimi političnimi skupinami, ki imajo v svojem programu hranitev in popolno uresničitev STO-ja. VI. Dokler ne dobi Akcijski odbor svojega glasila, sta se v odboru zastopani politični skupini SDZ in SKSZ obvezali staviti Akcijskemu odboru na njegovo izključno razpolago potreben prostor v svojih listih za priobčenje objav in časopisnih poročil. VII. / Akcijski odbor preneha s svojim delovanjem po doseženem cilju v smislu svojega programa. Za Slov. dttnnhr. zoezo: Dr. J. Agnelctto - dr. F. Vesel - J. Terčon Za Stoo. krSt. soc. zoezo: Za neodoisne Slovence: Inž. Milan Sosič - Josip Podobnik Dr. Fr. Tončič - dr. Josip Ferfolja Gasperi si je iskreno želel njegovega sodelovanja, ker je Saragat znan v mednarodnih socialističnih vrstah kot pošten in sposoben politik. Saragat pa je vrgel v vlado samo par svojih manj poznanih sodelavcev in se osebno odločil za strankino organizacijsko delovanje z vida jačanja svoje delavske stranke, ki naj bi bila sposobna voditi v bodočnosti sredinsko socialistično usmerjeno vladno koalicijo. Zanimiv je pripravljajoči se razkol v sami De Gasperijevi stranki: levica pod vodstvom ministra Fan-fanija in poslanca Dossettija je pustila svojega šefa na cedilu in mu odrekla sodelovanje v novi vladi, ker se ne strinja s premalo izrazitimi socialnimi načrti nove vladne koalicije demokrščanov, republikancev in saragatovcev. Disidentski pojav je nevaren, ker potrjuje razne vesti, ki krožijo v zadnjem času, da se konec De Gasperijeve dolgoletne vladavine u-sodno bliža, s čimer nastane za italijansko politiko nujno vprašanje izbire nove politične smeri v duhu zahodnih demokratičnih izročil. Bojazen širokih demokratičnih krogov, da ne bi Italija postala zopet lahek plen prvega spretnega političnega pustolovca, ki bi znal vešče izrabiti komunistično nevarnost za dosego svojih posebnih ciljev, ni tako neutemeljena. Pravice slovenske manjšine v Italiji (Nadaljevanj* s I. strani) javih vsakdanjega življenja. Iz tega zaključujemo, da so lahko optirali tudi dvojezični Slovenci in da morejo njihovi sinovi po-sečati šole s slovenskim učnim jezikom, v katerih se .v ostalem poučuje tudi italijanščina. Baje je res, da so za časa opcij uradno razdeljevali posebno tiskovino 'z besedami: »Odgovarja resnici, da je optantov občevalni jezik italijanski in slovenski«. Glede šol pa ugotavljamo: ker prepovedujejo Italijanom vpisovati otroke v šole s slovenskim učnim jezikom, kjer poučujejo tudi italijanščino, bi bilo treba dosledno temu načelu prepovedati tudi Slovencem pošiljati otroke v šole z italijanskim u&nim jezikom, kjer ne poučujejo slovenščine. Glede optantov bi radi pripomnili še naslednje: prisiljenih je bilo optiirati tudi mnogo Slovencev, ki so imeli 10. junija 1940 svoje stalno bivališče (rezidenco), vsekakor pa bivališče (domicil) v Italiji in ki niso bili vpisani v seznam tukajšnjega stalnega prebivalstva. In vendar italijanska upravna in politična oblastva niso hotela in še vedno nočejo priznati tem osebam italijanskega državljanstva. To pa nasprotuje jasnemu besedilu člena 19 mirovne pogodbe, ki zahteva anagrafsko potrjeni »domicil« in ne »rezidenco« za ohranitev italijanskega državljanstva. In celo proti načelom veljavnega italijanskega prava dopušča možnost dokazovanja »rezidence« tudi z domnevami, s pričami, notorskimi listinami (natti notori«) itd. (»Mas-simario della Giurisprudenza Ita-liana - Fascicolo 10 - Dicembre 1949 - Colonna 481 - Voce: Domi-cilio, residenza, dimora). Treba je zato popraviti vsako krivico, ki je nastala zaradi napačnega 'tolmačenja tega vprašanja. Dvojeiičaost Clen 3 Ustave pravi: »Vsi državljani uživajo enak družbeni ugled in so enaki pred zakonom, brez razlike glede spola, plemena, jezika, vereizpovedi, političnega mnenja, osebnega in družabnega položaja.« Clen 6 Ustave določa: »Republika ščiti s posebnimi določbami jezikovne manjšine.« Poudariti moramo mimo grede, ker se je Vaše blagorodje dotaknilo tega vprašanja, da določa člen 15 mirovne pogodbe: »Italija bo pod vzela vse primerne ukrepe, da zagotovi vsem osebam, ki spadajo v njeno pravno območje, ne glede na pleme, jezik, spol, veroizpoved, uživanje vseh človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, itd.« Po besedilu teh treh jasnih in točnih členov imajo italijanski državljani italijanske narodnosti in italijanskega jezika vse pravice; ravno tako italijanski državljani nemške narodnosti; in ravno tako italijanski državljani francoske narodnosti, in celo oni ladinske narodnosti, Vsi omenjeni državljani uživajo popolno pravno zaščito in ščiti jih posebni statut. Italijanski državljani slovenske narodnosti, ,pa nimajo pravice do peticij v slovenskem jeziku; ne morejo občevati z upravnimi političnimi in sodnimi oblastvi v lastnem jeziku. Niti pred kazenskim sodnikom ne smejo govoriti in izražati svojih misli v materinem jeziku. Iz tega vidimo, da Slovenci ne uživajo enakega družabnega ugleda in da niso enaki pred zakonom ostalim državljanom. Oni nimajo posebnih pravnih določb, ki bi jih pravno zaščitile! In vendar je ravno gospod vladni predsednik De Gasperi tako zaščitno zakonodajo opetovano obljubljal. Isto so storile tudi druge politične osebnosti. Posebna avtonomija, ki jo določa člen 116 za našo pokrajino ravno z namenom, da zagotovi vse pravice slovenski manjšini, je bila po določbi X. Uprave samo začasno ukinjena, toda s pripombo: »o-stanejo v veljavi določbe o zaščiti jezikovnih manjšin v skladu s členom 6«. Določila za dosego te zaščite pa še niso uzakonjena! Vaše blagorodje poudarja, da ne more dovoliti porasta slovenskega prebivalstva. K temu moramo pripomneiti, da ima slovensko prebivalstvo pravico do svobodnega razvoja, kot to določata Ustava in člen 15 mirovne pogodbe. Razen tega pripominjamo, da se s takimi izjavami in s takšno politiko namerno in hote manjša število slovenskega prebivalstva, kar pomeni, da Slovenci ne uživajo istih pravic kot o-stali državljani italijanske republike. Gospod predsednik ministrskega sveta je opetovano izjavil, da imajo narodnostne manjšiine pravico do razvoja in tudi gospod prefekt v Vidmu nam je po nalogu vlade zagotovil, da imajo italijanski državljani slovenske narodnosti pravico do vsestranskega gojenja lastne narodnosti (oktober 1945). Zaradi vsega tega poudarja slovensko prebivalstvo, ki živi v Italiji, svojo pravico do zaščitnih zakonodajnih določb po členu 6 U-stave in do zakonodajnih določb ustavodajnega značaja po zgledu onih, izdanih v korist nemške in francoske manjšine. V takem zaščitnem zakonu bo treba predvsem določiti način u-gotavljanja pripadnosti državljanov k posameznim skupinam. Zaščita jezikovne manjšine pa .mora biti uspešna, z natančnimi kaizenskimi določbami za vsakogar, ki manjšinsko zaščito žali in je ne spoštuje. Zaved „Aloisianum“ in stavba St 24 na Verdijevem ieališču Prepričani smo, da ni treba zahtevati splošnega zakona za vrnitev stavb, ki smo jih izgubili za časa fašizma in zaradi fašizma. Promet ERP pošiljk za Avstrijo skozi tržaško pristanišče V poročilu, ki ga je izdelal o svojem dvoletnem poslovanju pristaniški urad ameriških oboroženih sil za Avstrijo v Trstu, nam kaže, da so v letu 1949 pošiljke ERP za Avstrijo skazi tržaško pristanišče znatno porasle. Lansko leto je šlo skozi pristanišče 946,730 meterskih ton blaga ERP, leta 1948 pa je ta promet znašal 819,043 metrskih ton. Ta količina dobrin, ki je namenjena, da zopet postavi na noge avstrijsko gospodarstvo, je prispela v Trst v zadnjih dveh letih na 401 ladijah, v Avstrijo pa so jo pripeljali s 93.704 tovornimi vozovi. Točno število delavcev, pristaniških delavcev, železniških nameščencev in drugega osebja, ki so bili zaposleni pri tem množičnem prometu ameriške pomoči evropskemu gospodarstvu je težko določiti, ker pri prekladanju in prevozu pošiljk sodelujejo številne krajevne tvrdke od trenutka, ko blago prispe v pristanišče pa do takrat, ko odpotuje proti Avstriji. Število gre vsekakor v tisoče. Pristaniški urad, ki ga vodi major John Deering, tvori šest ameriških častnikov, deset vojakov in 50 domačih civilnih nameščencev. Pristaniški urad vodi skupno s spedicijskimi agenti točen pregled vseh pošiljk ERP in vojaških dobav, ki gredo skozi tržaško pristanišče v Avstrijo. Pregled skupnega prometa teh pošiljk v letu 1948 in 1949 znaša skupno 1,765.773 metrskih ton. Posamezno blago pa je prišlo v naslednjih količinah: pšenica 810.925 ton; moka 320.250 ton; sladkor 144.073 ton; koruza 129.337 ton; mast 48.231 ton; debelo mleti oves 27.619 ton; ameriški lešniki 31.532 ton; ječmen 23.041 trm; posušeni fi žol 20.603 ton; sojino olje 16.241 ton; riž 14.141 ton; krompir 13.271 ton; premog 8.848 ton; sojina moka 8.048 ton; koruzna moka 7.310 ton; Ipaker 76.577 ton. V teh 24. mesecih je prispelo še 65.736 metrskih ton raznega blaga. Sprememba predpisov o prometa blaga iz STO o Italijo Določila .ukaza ZVU št. 15, katerega je že podpisal glavni ravnatelj za civilne zadeve, spreminjajo obstoječe predpise o prometu določenega blaga iz ’ anglo-ameriškega področja STO-ja v Italijo. Predhodna odobritev oddelka za proizvodnjo pri ZVU je potrebna za pošiljke naslednjega blaga v Italijo: kovinski odpadki, ostanki struženja in kovine za ponovno u-porabo (železne in neželezne), kovinske cevi, kovinske plošče vseh vrst, kovno železo, ojačevalni drogovi in tračnice, tovarniška oprema, kot stroji in nadomestni deli, neglede v kakšnem stanju so, posamezna kolesa, osi, vijaki in verige, kovinske palice in kotli. Za naslednje je treba predložiti carinarnici potrdilo o plačani u-vozni pristojbini (Bolletta d’Im-portazione): oglje, seno in živalska krma (razen oljnatih pogač), dušična gnojila, živima, semensko žito in semenski krompir, gradbeni' les in drva, cement, ribe (sveže, nasoljene ali konzervirane), mezga (razen v pločevinasti ali stekleni posodi), posušene gobe in meso. Predhodno dovoljenje od Trgovskega oddelka je potrebno za prevoz v Italijo pri naslednjem blagu: monopolno blago, pšenica, kruh, testenine in moka. Za kršitve ukaza je določena kazen od 5.000 do 50.000 lir, zaplemba izdelkov ali blaga in prevoznega sredstva, ki se ga uporablja pri prestopku. Slovenci nimajo zaradi tega Zavoda, v katerem bi dostojno in u-dobno nastanili dijake, v korist katerih je bil »Aloisianum« ustanovljen 1. 1897. Nimajo niti dvorane za svoje prosvetne prireditve, odkar jim je bila odvzeta stavba št. 24 na Verdijevem šetališču. Gledališka dvorana, ki je v tej stavbi, je bila prčti kratkim nalašč dana v najem italijanskemu društvu »Lega Nazionale«, in sicer v brk izglasovanemu sklepu občinskega odbora, da dobijo to dvorano na razpolago vsa krajevna društva po določenem vrstnem redu. Prepustitev dvorane društvu »Lega Nazionale« je bila izvršena ravno z namenom, da bi se na ta način preprečilo Slovencem prirejati v njej svoje prireditve, čeprav so Slovenci zgradili to stavbo iz največjim trudom za časa Avstrije. Ce le vlada hoče, more vrniti o-be stavbi njunemu prvotnemu namenu. Misli sploinega značaja Ne gre, Vaše blagorodje, pri vsem tem iza špekulacije na račun' pravnih določb in za dlakocepstvo okoli besedila posameznih zakonskih členov. Gre za uspešno zaščito slovenske jezikovne manjšine v 'Italiji po tolikih obljubah, ki smo jih našteli v peticiji na obe Zbornici z dne 15. decembra 1949. Otroci dvoieizičnih optantov ne bodo spravili v nevarnost obstoja naroda s 45 milijoni prebivalcev! Primerno je, da dobi vsak s'voje in da vsakogar uspešno primoramo do medsebojnega spoštovanja, da pridemo do sožitja, ki bo demokratični in krščansko zdravo in trajno. Sklicujemo se na peticijo v. dne 15. decembra 1949 in na prejšnie ter ponovno sporočamo voljo slovenskega prebivalstva v Itaiiji, da sodeluje pri razvoju vezi za sporazum med obema tu živečima na-rodnostima. Gorica, 30. januarja 1950. Vodstvo Slovenske dem. zveze Posojila Mednarodne banki Finski in Jugoslaviji Mednarodna banka za obnovo in razvoj je sporočila, da sta dogovora o posojilu Finski in Jugoslaviji, katera so podpisali v oktobru lanskega leta, postala efektivna. Jugoslavija je sklenila plačilne sporazume z Veliko Britanijo, Nizozemsko, Francijo in Italijo, kar je Mednarodna banka za obnovo in razvoj določila kot pogoj za izplačevanje posojila. Po teh plačilnih sporazumih so se gornje države, ki uvažajo les iz Jugoslavije, sporazumele, da bodo plačevale dolarsko protivrednost za primeren del lesa, ki ga nameravajo uvoziti iz Jugoslavije, neposredno Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Na ta način je zagotovljeno, da bo odplačilo posojila v znesku 2,700.000 dolarjev sledilo v določenih dveh letih. Finska je prostovoljno sklenila podobne plačilne sporazume z Belgijo, Dansko in Veliko Britanijo. Avstralija pričakuje letos ZOD.DOD naseljencev Novi avstralski minister za priseljevanje Holt je izjavil, da je pripravljena Avstralija letos sprejeti 200.000 naseljencev, to je 35 tisoč več kot lani. Holt meni, da bo prišlo