it. 165

Poštnina poračun]ena (C. C. eoa te poste)
T "VIJ

v Trsta. • srado, 13. JulOa 1927.
itrrilka 30 eant
Letnik Lil
\Lbl 'obrnem, vsaki dan zjutraj -'» mesece L 22.—» p«* L 6J50 — vy »kokMti I koi#» {5^ pice, ubrale,
•iea poneddfla. Narobhai a 1 aim L • *«elo leto L 75.—, ▼ bonuutvo — OgUantna aln ke in obrtna oflaae L 1.—, j •50, oglate dcnanub zarodom L •tram L 2.—
EDINOST
Uredništvo in vpravntitro: Ti»t (3), ulica S. France sc o d'Aobi 20- Te* UIob 11-57 Dopis« aaj te pošiljajo izključno urednlltvu. ogM rakfe-macQ« m denar pa upravoiihru. Rokopisi se o« vračajo. Nefaenkiraaa pisma ae ne ^refemafo. — Last, aak>£ba in tisk Tiskarna «Edinos*», Fedure^ntttrb▼ Gorici t oliea Giom* Crdnoai it. 7, L n__Takt H S27.
Glavni k: odgovorni urednik: penL VBp Pok

PLOD
]"otretba je, da se tudi o tem poglavju našega narodnega živ-IjSija pogovorimo docela jasno tn tremo, brez prikrivanja in
laži, ker je zadeva za nas važna v isti meri, kot je važna za vso Italijo.
Kaša dežela je obmejna dežela. Zato je podvržena istim stalno se ponavljajočim zahtevam časa kot so podvržene vse obmejne de-žele. Mislim tu na prebivalstvo. Število tega, je v vseh obmejnih krajih Mk> gibljivo, fr opreštano se ljudje selijo. Km .prihajajo iz notranjih, bolj usta-defcel. drugi zopet gredo v notranjost za svojimi opravki, v službo itd. Oni, ki prihajajo, se navadno ne nasele stalno, temveč le začasno, v kolikor je potrebno njih poslom, nastavljeni u v urade ali prestavljen ju. Ti ljudje torej z ozirom na prebivalstvo, njega število in moč ne pomenijo mnogo ali nič, ker so važni le v toliko, da so istočasno prisotni in da posedujejo mnoga službena mesta, ki jih krajevno pristojni ljudje iz tega ali onega vzroka posesti ne morejo. Zato nas naseljevanje ne more zanimati v oni meri kot nas mora izseljevanje, ker to pomeni stalno manjšanje števila nagega ljudstva, ki trosi svoje moči v tujih deževali, ker jih doma ne more uveljavljati v oni meri, kot bi to bi!o želeti.
O tem predmetu se je v našem listu že mnogo pisalo. In še se mi zdi potrebna pisati, ker do i danes smo utemeljili in obravnavali to važno poglavje le «v glavnom», manjka pa nam Se podrobnega pregleda, statističnih podatkov o razmerah izseljencev doma in v tujini ter predvsem o. številu teh izseljencev. To hi bilo praktično delo, katerega vrednost sega neprimerno dalje od teoretičnega ra zmot ri van j a.
Danes nam je jasno samo to, da se je velika naše mladine izselilo in da je za nas to velika zguboi. Toliko vemo v glavnem. Drobne obdelave pa ni. Zato si tudi nihče ne zna prav predstavljati, kako revna postaja naša dežela, kako se krči zdrav njen rod. Na zunaj se to ne opazi. Življenje teče svoja stara pota in se za take «malenkosti» ne meni. Toda, en sam primer naj postavim. Neznaten kraj Idrija Šteje 5000 prebivalcev. Nič posebnega ni opaziti v življenju mesteca, ljudje sami žive skoro isto življenje kot. nekdaj, ki je le malo podvrženo izpremem-bam. Odgrmmo ta zunanji zastor in pokaže se prava, resnična slika: samo v Neapolju služi okrog 50 deklet med 16. in 22. letom. V Milanu jih je 14, v Rimu zopet toliko itd. In vedno znova se odpravljajo. V isti meri približno odhajajo moški.
To pa se pravi: 50 deklet je daleč od doma, pod vplivom daljnega solne a in daljnih ljudi. 50 mater se nam je odpovedalo in bodo rodile druge otroke drugod, zakaj redka se vrne. In če se vrne, ne bo več taka kot je odšla.
Tu pa nadenemo ob predmet, ki ga znači naslov in ki zadeva ravnotako nas kot vse ostale državljane Italije. Propagira se porast ljudstva, propagira se pl •rlnO'St žena, ustanovil se je materam v korist samski davek itd.
Kakšno je lice našega rodu v tem oziru? Žalostno, zelo ža^ lostno. Mladina, ta prvi predpogoj našega zdravega obstanka odhaja. Izgube na tem polju so občutne, velike naravnost. Omenil sem Idrijo, pa je isto in še huje drugje. Najbolj žalostno je pa morda to, da odhajajo ravno nafboljši, oni, ki bi morali ostai-ti kot seme. Zbirati bi bilo treba. da bi najboljše doma ohraj-nili, pa se zbira samo in odhaja. Vrste naše mladine se redčijo. Čudo malo vztrajnosti je v teh vrstah. Kje je vzrok? Ali res ni vsaj malo one zavesti, da leta krize ne bodo trajala dolgo in da moramo priti enkrat do reda, ki bo zmožen dati vsakemu vsaj toliko, da bo gotov življenja!
Toda bolj važno od tega je, da ravno podmladka ni v oni meri, kot bi to bilo želeti, da se izpolni primanjkljaj. Vedno manj je porok, število rojstev v razmerju števila smrti pada z ozirom na prejšnja leta, poleg tega pada splošno število prebi-
valstva radi izseljevanja. Ta statistično utemeljena trditev velja, v veliki meri za vsa deželo. In če je že kraj, ki ne spada v to lestvico, je ostalo število prebivalcev na istem mestu ali pa se je tako neznatno dvignilo, da nima pomena.
Plodnost ostane zato še vedno problem.	I. V.
islii piiiS B
Glavni tajniki na sestanku
v Rima
RIM, 12. (Izv.) Davi so se sestali pod predsedstvom on. Tura uja v palači Littorio generalni tajniki državnih udruženj javnih uslužbencev. On. Turtiti je povdaril v otvoritvenem govoru, da hoče potom sestanka bolj okrepiti delovanje stranke in udruženj na polju javne u-prave. Nato so podali tajniki poročila o delovanju posameznih udruženj. Iz teh poročil je razvidno, da javni uslužbenci dobro razumejo namene in cilje gospodarske politike vlade. Nar-posled so razpravljali udeleženci o delovanju posameznih udruženj na polju socialnega skrbstva.	_
lzja»e tiiih ministre«
V PICRU
Brasi razgovor z en- Sissoli-nijean - Pojafea ▼ vili Tooteala
RIM, 12. (Izv.) Danes ob 13.
uri je priredil predsednik vlade na čast grških ministrov obed v vili Torlonia, na katerega je bilo povabljenih 27 oseb. Pred obedom je imel načelnik vlade z obema gostoma kratek razgovor. Nocoj pa sta sc vršila v prostorih grškega poslaništva banket in sprejem, ki se ga je udeležilo veliko število visokih Glavnih dostojanstvenikov.
RIM, 12. (Izv.) Današnja «Tri-buna» prinaša intesrview, ki sta ga dovolila grška ministra njenemu uredniku. «Eno izmed najbolj perečih vprašanj grške republike,» sta dejala ministra, xje stabilizacija valute, ki jo hočemo doseči v najkrajšem Času. V to svrho smo zaprosili finančni odbor Družbe narodov za posojilo 9,000.000 funtov ster-lingov. Eno tret.iino tega posojila bomo vporabili za amortizacijo visečega državnega dolga, druga tretjina pa bo izročena grški narodni banki v kritje denarnega obtoka. V proračunu smo dosegli ravnovesje. Naši viseči dolgovi so neznatni. NaŠ finančni položaj je sedaj zadovoljiv in čez dve leti bo naravnost izvrsten. Grški narod hoče delati v miru, za kar pa je nujen predpogoj mir po vsem Balkanu.
Grčijo zanimajo trenutno samo dve zunanie-politični vprašanji, in sicer njeni odnošajl napram Jugoslaviji in njeno razmerje napram Bolgarski.
Kakor vam ie znano, je sklenil Pangalos Jfieposredno pred svojim padcem z Jugoslavijo pogo.dbo glede železniških olajšav na progi Gjevgjelija-Solun. Ta pogodba je bila nedvomno eden vzrokov njegovega padca. Kajti grški narod je videl v tej ~ogodbi kršenje svojih suverenih pravic. Zato je s Pangalo-som propadla tudi pogodba. S tem pa nikakor ni rečeno, da se mi nočemo sporiazumeti z Jugoslavijo o tej točki. Nasprotno, snorazum bi bil prav lahko moeoč, ako bi si ga Jugoslavija samo želela. Kaj pravzaprav zahteva Beograd? — Beograd zahteva olajšave za svoj promet, v kolikor se vrši preko Soluna. Pripomniti je treba, da znaša ta promet največ 7 odstotkov skupnega jugosloven-skega prometa. Od teh 7 odstotkov pa gresta samo 2 in pol odstotka preko morja v inozemstvo. Jugoslavija pa ima že v solunskem pristanišču prosto cono. K tej koncesiji bi bilo mogoče dovoliti še rrazne druge olajšave, ki pa ne bi smele kršiti suverenih pravic Grčije. Na vaše vprašanje, kako naj se iz-lečijo nasprotstva, ki ovirajo rešitev tega vprašanja, >odgo-v ar j amo mi: potom intervencije tehničnih organov Družbe narodov.
Kakor vam je znano, so bile obljubljene Bolgariji ob sklepu neuillyske pogodbe gospodarske olajšave glede njenega izhoda na morje. Spričo tega zahteva Bolgarija od Grčije koridor preko grškega ozemlja, od bolgarske meje do enega egejskih pristanišč. Tudi v tem slu-
čaju imamo obaviti z zahtevo, ki Je nezdružljiva z nafto teritorialno suverenostjo. Mi amo sedaj pripravljeni nuditi olajšave, toda ne več kot toliko. Bolgarija pa vztraja prt svojih zahtevah. Ako bi ne bilo tega spornega vprašanja, tedaj bi bili naša odnošaji z Bolgarijo najboljši, kajti nikakor si ne moremo misliti, da bi imela Bolgarija ekspan/Avistične namene v iVltLCtfćoniji, kjer tvori grško prebivalstvo kompaktno maso. Kakor vidite, imamo mi najmiroljubnejša namene in želje jt	_
Blagoslovitev zastave tretjega grenadira koga polka
VTTTERBO, 12. (Izv.) Davi Je bila ob navzočnosti prestolonaslednika Humberta blagoslovljena nova zastava tretjega grenad irskega polka. §>resto4o-naslednik je prispel v Vitterbo ob 8-30 ki se je takoj podal na trg, kjer je izvršil vojaški škof num Panizzardi blagoslovitev. Po blagoslovu se je vršila velika voja&ka parada in sprejem v mestni hiši. Ob 11J0 Je odpotoval prestolonaslednik s posebnim vlakom proti Rimu.
Kardinal Gaspanl m )• povznA ▼ Rim
RIM, 12. (Izv.) Včeraj se Je povrnil iz Montecatinija v Rim državni tajnik kardinal Gaspar-ri, ki je takoj prevzel svoje posle, ki jih je za ča&a njegove odsotnosti opravljal mons. Borgo-ctrri Duca. _ — -
Dva zvermska zločina
NEAPELJ, 12. Pri Calvanieu, v Mižim Neaplja, je 24-letni kmet Sanfco.ro izvršil grozen zločin. Ker je njegov oče zapustil večino premoženia svoji ženi in hčerki, sta se bila v hiši po očetovi smrti naselilai prerekanje in jeza. Včeraj je mladi kmet na prigovarjanje svoje ljubimke pobil s kolom na cesti mater in sestro, katere truplo je raz-seka.1 in hotel sežgati. Zbal se je. da bi ga kdo pri tem ne zasačil in je zato zanesel trupli v globok prepad. Zločin so kmalu odkrili in aretirali zverinskega sina.
FOGGIA, 12. V občini Motta Motite Corvino je 27-letni Dolu eni co Delcroce zadavil v postelji svojo ženo, ki je bila le sledmi mesec noseča.
f jesataM Rita!« starti
Nesoglasja eAstranJena
BEOGRAD, 12. (Izv.) Ker je danes pravoslavni praznik, ni bflo v Beogra*tu tekom dneva iukakih važnejših političnih dogodkov, posebej še, ker je odsoten načelnik vlade in so tudi vsi ostali ministri! na agiticij-skih potovanjih.
Pozornost političnih krogov je bila danes osredotočena okrog jutrišnje seje o&jega glavnega edbora radikalne stranke, na kateri se bodo kmalu đefiiiHv-no razčistile razmere med vladno in pašičevsko skupino radi-kaleke stranke. Zanimivo je, da so se danes radikalskih vrst raširile vemje, da so vladajoča necmglaa|a v glavnem odboru odstranjena ter da je upati, da bo prišlo med obema skupinama končno do popolnega sporazuma. Spričo tega tudi glede jutrišnje seje ni pričakovati nJkakih posebnih dogodkov.	_
m\Mt v Hamom
Sporazum med radikali tn SLS
MARIBOR, 12. (Izv.) Danes dopoldne je pričela konferenca med zastopniki mariborskih Nemcev, prekmurskih Madžarov in slovenskih radikalov. Tekom dopoldneva je poselil mMsttrski predsednik Velja Vukičevič železniške delavnice v Mariboru ter sprejel več de-putacij delavcev. Zbranim delavcem je spregovoril \ kratek govor, v katerem je naglasil, naj ostanejo zvesti svojemu političnemu naziranju, češ dat je to privatna zadeva vsakega posameznika. Svaril pa jih je pred komunizmom, naglačujoč, da bi se s priznavanjem komunizma vrezali v lastno meso.
Iz delavnic se je ministrski predsednik, v spremstvu velikega župana odpeljal na Falo, kjer si je ogledal tamodnjo električno centralo. S Fale se je povrnil spet v Maribor, kjer so se nadalje vala pogajanja Ob 14. uri se je načelnik vlade odpeljal z avtomobilom v Zagreb,
odkoder nadaljuje svoj povratak ▼ Beograd.
BEOGRAD, 12. (Izv.) Po prvih atannantmh vesteh so začeli danes tukajšnji politični krogi bolj mimo presojati pakt, ki ga je sklenil Velja Vukičević z dr. Korošcem o priliki njunega sestanka in konference na Bledu.
ftzdal Mžart v Bosni
259 mBlfonev dinarjev škode
SARAJEVO, 12. (Izv.) Radi silne vročine, ki je v zadnjih dneh vladala v Bosni, so se na mnogih krajih pojavili gozdni požari, ki so zavzeli ogromne V kljub vsestranskemu naporu prebivalstva in oblasti se doslej ni posrečilo omejiti požara. In se ceni že sedaj škoda uničenega lesa na preko 250 milijonov dinarjev.
o Jugoslaviji
SOFIJA, 12. (IzvJ V listu «Slo-vo» je izšel članek, v katerem je rečeno, da ne more Bolgarija prav nič pričakoimti od verzije, da je Anglija pripravljena podpirati vse one, ki delajo na oslabljenju jugoslovanske kraljevine. To najbolj dokazuje pisanje londonskega f?5»ta «Times«, glasom katerega bo Anglija vedno računala na Jugoslavijo, ki tma zdravo prebivalstvo in hrabro vojsko. To angleško stališče ao si osvojile tudi ostale velesile.
IZlS¥8 Rim. CHM
o angleški rowj> politiki
LONDON, 12. V angleški zbor-nd?ci je načel laburistični poslanec Ponsomby, diskusijo o zunanji politiki vlade. Predvsem je zahteval odgovor na vprašanja o stališču vlade napram nam&ko-francoskim odnošajem, napram položaju v jugovzhodni Evropi in napram Rusiji.
Zunanji minister Chamber-lain je v svojem odgovoru ira-o-iasil, da angleška zunanja politika ne operira za kulisami in s tajnostmi. «NaŠa politika strelni za tem, da se končno nehajo vsa nasprotstva med bivšimi sovražniki, da se odstranijo vse ovire resnih prijateljskih odno-šajev med posameznimi državami. Takim smernicam pa sledijo tudi francoska in nemška, in mislim, da obenem vse ostale vlade.« Glede svojega sestaja z on. MnssoiUnjem v Li-vornu, je omenil, da bi se ne smela videti v prijateljstvu dveh držav nobena opasnost za druge drferve. Sicer se je pa na tem in sličnih drugih sestankih govorilo mrvogpo več o splošnih vprašanjih, nrgo o medsebojnih od noša jih. Povsem nasprotno stališče o mednarodnih odno-šajih je zavzela pred vojno Nemčija. In je bil to glavni vzrok svetovne vojne. Dandanes pa izgleda, da se je navzela te fatalne do4ctrine »eka druga, Nemčiji blizu stoftHfe, velesila.
Glede angleško-ruskih odno-šajev je Chamii6rkLtn izjavil, da Anglija ne namerava ustvariti pncrtisovjetskttg^i bloka. O u-spešnem zaključku razoroži t vene konference Chamberlain še vecfeio ni izgubil vsega upanja.
Resolucija, ki jo je predlagal poslanec Ponsoihby, v katero je vključil omenjena vprašanja in ki je v njej zahteval, naj angleška vlada opusti tajne dogovore in pogodbe, je spodnja zbornica zavrnila s 222 proti 105 glasovom.
M reuma M fnnl«i
Zbornica odobrila načrt
iski
PARIZ, 12. Na zadnji seji, ki je tragala celo noč do 4. zjutraj, je poslanska zbornica zaključila razpravo o zakonskem načrtu glede volilne reforme, ki uvaja za vso Francijo enoimen-sko volilno okrožje.
Zbornica je pri podrobni razpravi sprejela vse člene zakonskega predloga in tudi oni člen, ki določa, da je kandidat izvoljen za poslanca, če pri. prvem glasovanju dobi absolutno večino glaaov, katerih število ne sme biti manjše od ene četrtine števila vseh upravičenih vo-lilcev. Pri drugem glasovanju zadostuje relativna večina.
Nova poslanska zbornica, ki se bo izvolila na podlagi novega volilnega zakona, bo štela 611 poslancev.
Zbornica je zakonski predlog o volilni reformi sprejela s 320 glasovi proti 234.
PARIZ, 12. Bivši predsednfl* ministrskega sveta Clemenceau je zbolel za influenco.
PARIZ, 12. (Izv.) Zdravstveno stanje Jurija Clemenceauja, ki je povzročilo v poslednjih dneh resne skrbi, se je obrnilo na bod je. Davi je bilo naznanjeno, da bolezen bivšega predsednika v krogih njgovih prijateljev in sorodnikov ne vzbuja več nika-kih skrbi.
Clemenceau je trpel na španski influenci. Bivši minister bo kmalu zapustil posteljo in po vsej verjetnosti se bo podal v svojo vilo v Vandeji na oddih.
Aretacije o Dabllna
radi umora podpredsednika O* ffigebsa
LONDON, 12. Vsa policija v Duhlmu je mobilizirana. Po vsej okolici krožijo oddelki a-gentov, ki iščejo morilce podpredsednika Irske O' Higginsa. Do sedaj je hilo aretiranih 15 sinn-feinercev-ekstremistov, ki so obdolženi zarote. Atentatorji so se najbrž skrili v wiicklow-ske gore.
Pogreb umorjenega podpredsednika se bo izvršil jutri na državne stroške. Vest o drznem atentatorju je napravila na Irskem in v Angliji globok vtis.
Načelnik dubllnske vlade Cos-grave je danes objavil proglas, v katerem pravi, da bodo zločinci -prišli v froke pravici in da bodo strogo kaznovani po zakonu. Stranka De Valere, ki vodi irske separatiste, kateri ne odobravajo sedanjega sporazuma z Angiijo, marveč zahtevajo za svojo deželo popolno neodvisnost, je objavila komunike, v katerem pravi, da organizacijo ne zadeva nikakršna odgovornost radi umora ministra O' Higginsa.
HsdMSdn! psnarsMgc
ob soj cm na sari
MOSKVA, 12. (Izv.) Sergij Drujelovski, znani mednarodni ponarejevalec, je bil obsojen od najvišjega vojaškega sodišča na smrt. Proti obsodbi ni nobenega pravnega priziva.
Tekom procesa se je pojasnilo, da je Drujelovski ponarejal listine na račun spionažnih naročil Nemčije, Poljske, Bolgarske in baltiških držav. Drujelovski je izpovedal, da mu je njegov tovariš zaupal, da je bila znamenita okrožnica Zinov-jeva, ki je vzbudila v Angliji toliko hrupa, ponarejena v Berlinu.	_
Visoko i^iira^a
za polete preko Tihega eceara
SAN FRANCISCO, 12. (Izv.) Pri bankah v Kaliforniji in drugih zapadnih državah Združenih držav je bilo do seda j deponiranih nad 100.000 do**.rjev> kot nagrade za polete preko Tihega oceana. Večje nagrade so sledeče: 25.000 dolarjev za nepretrgani polet Seattle-Tokio. Ta znesek so zložili seattleski trgovci. 30.000 dolarjev je deponiral Sydney Grauman, lastnik gledišča v Los Angelesu kot nagrado za prvi polet Los Ange-les-Tokio. Znesek 25.000 dolarjev !je določil bogati tovarnar Easterwood v Dallasu (Texas) kot nagrado za polet D al las-Hong-Kong. 15.000 dolarjev so zložili razni privatniki in uradi v San Franciscu. Ta znesek bo tvoril nagrado za prvi nepretrgani polet s Havajskih otokov do San Francisca.
22 letalcev je vpisalo za polet Dallas-Hong-Kong. Razdalja med obema mestoma znaša 8500 milj._
Potres s Sveti deželi
Znatno Število človeških žrtev
JERUZALEM, 12. Včeraj popoldne je Palestino in vso pokrajino onkraj Jordana zadel močan potres, ki je poleg precej šnjoga števila človeških žrtev povzročil tudi znatno materialno škodo.
Uradna poročila pravijo, da se je zemlja prvi krat stresla ob 15.7. Sledili so še drugi potresni sunki.
V	okolici Jeruzalema) je potres zahteval največ človeških žrtev; 26 oseb je mrtvih, nad 30 pa ranjenih. Med poškodovanimi poslopji so tudi Sv. Grob, hebrejska univerza in vladna palača.
V	Jerihu se jd zrušil neki ho-
tel. Med ruševinami so naBUj smrt trije turisti Precejšnja: škodo je povcnočil potres tudi %\ Oltvetu in Rammalaha.
Naseljevanje tujcev v Argentini Ji
BUENOS AIRES, 11. (IZV.J Tekom prvih pot mesecev tekočega leta se je izkrcalo v Argentini j i 95.624 priseljencev, po večini Italijanov in Špancev. To število predstavlja v primeri b lanskim porast za 23.004 priseljencev. _
llsurjs m SaRstAm
Prvi usodni podatki jo obsegu katastrofe
BERLIN, 12. Oblasti so objavile prvo uradno listo o človeških žrtvah, ki jih je zahtevala strahovita vremenska katastrofa na Saksonskem. Lista nava^-j a 145 imen. Vendar pa manjkajo še vesti o mnogih osebah. Oblasti računajo, da znaša število mrtvih po vsej priliki 180.
Berlinska vlada je kot prvo pomoč za najbolj ubožne izmed prizadetih nakazala podporo v znesku enega milijona zlatih mark. Po vsej Nemčiji se nabirajo prispevki. Iz Draždanov je na tisoče prebivalcev odšlo v prizadete kralje pomagat poplavi j encem. Včeraj zjutraj je filo mobiliziranih tudi 600 mo2 organizacije za tehnično pomoč pri nesrečah. Na stotine hiš bo treba podreti, ker jim je voda omajala temelje.
Župsn iz Bergtdesshilbla je podai uradno poročilo, v katerem pravi: «Računamo, da je katastrofa samo v naši občini zahtevala kakih sto življenj. Do seda,) ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko letovišč ar j ev je mt*l mrtvimi. V bolnišnicah je mnogo takih, katerih stanje jo obupno: drevesna debla in kamenje, ki jih je valila voda, so tem revežem odtrgali od telesa cele kose mesa. Trpljenje teh nesrečnežev ni mocroče popisati. Mnogim truplom manjkajo glave. Kljub izdatni pomoči primanjkuje v mnogih krajih živeža.«
Zunan iz Wesensteina je ne-kemu novinarju izjavil, da je bil štiri lota na bojnem polju, a da še ni doživel tako strašne noči, kakor je bila ona ob po-vodnji. Mislil je, da bo konec sveta.
Vihar nad Berlinom
BERLIN, 12. Včeraj proti večeru se je nad mestom sprožil vihar. Močni nalivi so v kratkem poplavili ves južno-zapad-ni del mesta. Ognjegasci so imeli obilo posla.
Viharji v FransSj!
Pariške ulice pod vodo
PARIZ, 12. Že več dni divjajo po raznili krajih Francije nevihte. Včeraj popoldne pa je divjal vihar nad Parizom. Dvakrat, ob 16. in c-b 18. se je vlila silna ploha, da je voda kar preplavila. paitLŠke ulice. V posameznih mestnih okrajih so dogodile manjše nezgode. Na postaji za transitne živinske transporte je bil ustavljen ves promet. Z dežele prihajajo neprespano vesti o večjih in manjših incidentih. V pokrajini Be-auvais je preplavila voda večje terene. Mestne elektrarne so morale ustaviti delo. Reka Vienne je prestopila bregove in preplavila predvsem kraj Cha-tellerault. Prebivalstvo je moralo zapustiti stanovanja. Državna cesta med Parizom in Bordeauxom je narušena in je zveza med obema mestoma po tej cesti prekinjena.
Drobne vesti
6esWee®«etnlca.
Kanada (Severna Amerika je obhajala dne 1. julija šestdesetlet-iico, odkar je pristopila k angleški svetovni državi. Angleški listi prinašajo ob tej priliki tople pozdravne članke in poudarjajo, da je Kanad^eden izmed najzvestej-ših angleSkih # dominijonov.
Nov rekord.
Junkersovo letalo A 34 z enim motorjem je postavilo te dneve nov časovni rekord. Preletelo je namreč iz Beietk na Dunaj t. j. 500 km dolgo pot s štirimi potniki na krovu in s pilotom Stangerjem kot krmiteljem v eni uri in 50 minutah, kar bi bilo 300 km na uro. Letalo je last avstrijske zračne prometne družbe.
IL
•EDINOST*
V Trsta, dss 13. julija 1927.
DNEVNE VESTI
Novi cenik HvH
a razproda}o na drobno.
Mestni načelnik je v sporazumu s posameznimi strokovnimi organizacijami in tržno komisijo dolo-fci] »a ▼ naslednjem naznačeno blago določil naslednji cenik, ki bo stopil v veljavo die 14. julija:
Kristalni sladkor — L 6.90 za kg; sladkor v prahu — 7.10; riž — 1.90; drugovrsten riž — 1.80; testenine boljše vrste — 3.10; neapeljske vrste— 3.70; boljše domače vrste — 5.70. bolonjske vrste — 3.90, kava «Rio» 21.50; boljše vrste — 22.50; kava «Santos» — 24.50, kava «Sal-vador» — 26.50; enotna moka — 2.20; turšična moka — 1.20; enoten kruh po 200 gr — 2.20 za kg; Črn kruh — 2.10, gališki fižol — 2.40; semensko olje — 5.60 za 1; olivno olje — 9.—; prvovrstna slanina — 8.80 za kg-; drugovrstna slanina — 8.20; ameriška slanina — 7.80; domača ali ameriška mast — 8.—, domače maslo — 19.—; lombard-sko maslo — 17.—; sir 1926 — 19.—; sir 1925. — 28.—; emmenthalski sir — 14.—; paradižnikova konserva — 4.40; mlekc — 1.40.
SZSETNA KOSA.
Včeraj ob 6.20 popoldne je bela žena — smrt pobrala po dolgi bolesni mladega, 18-letnega So3iča Edvarda, marljivega člana Mladinskega društva «Prosvete» na Opči-neh.
Hudo prizadeti družini izreka svoje globoko "sožalje
M. D. «Prosveta» - Opčine,
Izrazom sožalja užaloščeni družini tov. Sosiča Edvarda, marljivega člana našega dijaSk££a društva, se pridružuje tudi
D. K, T-J. Tdtuaaseo.
SEZNAM MESTNia^TBOŽCEV.
Občinska uprava sporoča, da je bil s poteštatovim odlokom od 9. julija št. 79/15-27 odobren seznam ubožcev za 1. 1927.
Seznam je na ogled v občinskem zdravstvenem uradu, ul. Ricardo Pitteri št. 2, I. nadstropje. Vsakdo, ki se za to zanima, si lahko ogleda seznam vsak delavnik od 9. do 11. ure (v sobi št. 2).
Tisti, ki smatrajo, da se jim je napravila z rešitvijo njihove prošnje krivica, lahko reklamirajo, za kar imajo 30 dni časa.
IX SV. KRIŽA PRI TRSTU.
Pišejo nam:
Odkar smo postali pristni meščani, se kar čudimo napredku naše vasi v vsakem oziru. O snagi po vasi ne govorimo. Potem se čudimo raznim boleznim? Elektrifikacija vasi je v polnem teku — Čez lioliko časa bomo imeli že električ-?io luč —. Napeljavo Že imamo po nekaterih hišah. Glavno kulturno zabavišče je pri nas kinematograf, katerega filmi bi se dali mnogo kritizirati, posebno ker nekateri ne spadajo k nam. Službo kriškega opravnika. notranjih in zunanjih poslov opravlja poljski čuvaj, kateri tudi raznaša karte. Dvakrat je prišlo do «incidenta», ker je prinesel «karto» ko je bil že potekel rok, a davčni iztirjevalec je zahteval potem še kazen od davkoplačevalca, drugače da sekvestrira. Skozi našo vas drvijo avtomobili, posebno ob nedeljah, z največjo naglico; ne mogli bi se čuditi nobeni nesreči. Za večje spoštovanje voznega pravilnika bi torej bilo treba poskrbeti, če se ne motimo in če veljajo postave tudi za brezobzirne in preširne šoferje.
Iz tržsSkaga življenja
Strašna smrt mlade služkinje.
Ob tragičnih okolščinah je včeraj izgubila Življenje 20-letna Roža Jurinčič, služkinja pri družini Bla-iek, bivajoči v Sv. Hubaldu pri Kopru. Okoli 10. ure je Jurinčičeva hotela zanetiti v kuhinji ogenj, da bi skuhala kosilo; ker se drva niso hotela vžgati, jih je polila s petrolejem. Pri tem je nenadoma nastal velik plamen, ki ji je vžgal obleko; kakor bi trenil, je bila reva vsa v plamenih. Na njeno obupno vpitje so prihiteli domači ter ji naglo strgali gorečo obleko s telesa. Toda bilo je prepozno; plameni so nesrečno mladenko že hudo opekli po vsecn sprednjem delu života. Revi-ca je dobila prvo pomoč od nekega koprskega zdravnika, nato je bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico.
Toda zanjo žalfbog ni bilo več pomoči; kmalu potem se je nesrečna mladenka začela boriti s smrtjo, ki
jo je ob 18.30 rešila groznih muk.
Tragična nezgoda deklice.
V	stanovanju dru&ine Sam v ulici Fonderia. št. 5 se je včeraj popoldne pripetila tragična nezgoda, ki bo najbrž imela žalosten epilog. Okoli 18. ure je 7-letna hčerka Sai-novih, Nives po imenu, idoč mimo mize v kuhinji, dregnila in prevrnila steklenico s karbolno kislino, ki jo je mati pripravila za razkuženje postelj. Pri tem se je steklenica razbila, karbolna kislina je pljusknila na deklico in jo hudo opekla po životu in nogah. Na vpitje nesrečne deklice in njene matere, ki v hipni zmdenosti ni vedela kako bi pomagala hčerki, je prihi-tel sosed Sainovih, 39-letni natakar Avgust Barbarich. Ta je vzel revi-co v naročje ter jo prenesel v mestno bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč; nato so jo sprejeli v derma-tologični oddelek. Njeno stanje je zelo nevarno in zdravniki imajo prav malo upanja, da bo revica ostala pri življenju.
Tudi Barbaricha je kislina, ki se je cedila iz obleke deklice, precej hudo opekla po rokah. Mož se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
Nevarno ponesrečil pri delo.
V	stari vojašnici na trgu Ober-dan, ki so jo — kakor znano — začeli pred kratkim podirati, se je včeraj popoldne dogodila huda nezgoda, katere je b\J žrtev 25-1 etni podajač Anton Micetich, stanujoč v ulici Lodole št. 2. Ko je delal na napol porušenem zidu, se mu je nenadoma vdrl obok pod nogami, radi česar je mladenič padel kake tri metre globoko. Ker so se pri tem ruševine vsule nanj, je siromak zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa; pretresel si je tudi možgane. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je pod ar ponesrečencu prvo pomoč in ga dal nato prepeljati v mestno bolniinico. Ce ne nastopijo kake komplikacije, bo Micetich o~ kreval v 4 tednih.
Surovo dejanje težaka.
Ko se je včeraj opoldne vračal domov, je 14-letni pekovski vajenec Josip D'Eri, stanujoč v ulici Industria Št. 5, hotel skočiti na Cor-so GaribaJdi na neki tovorni voz, da bi se nekoliko popeljal z njim. Toda na vozu je sedel neki težak, ki iz neznanega vzroka ni pustil dečka na voz; pahnil ga je tako surovo vstran, da je D'Eri padel in pri tem prišel z levo roko pod koto voza, ki mu je zmečkalo dva prsta; razen tega se je siromak tudi pobi i po prsih in zadobil notranje požkodbe. Navzočni priskočili nesrečnemu dečku na pomoč in poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljati ponesrečenca.v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Siromak se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
Surovi težak jo je v zmedi, ki je nastala po nesreči, prevJLdno odku-ril, zato ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti.
Porotne ofrirave
Zločin na nori cesti t govorih brani tel jev. Cclia Se vedno prisega, da j« nedolžen.
Obravnava proti Coliji in Zag&-riji stopa v odločilno fazo. Govor državnega pravdnika je izzval nenavadno odpornost v braniteljih. To se je posebno opazilo v govorih odvetnika Zeenaro in odvetnika Giannini, ki v nasprotujočih si te^ zah pobijajo argumentacije državnega pravdnika.
Oba odvetnika sta govorila cel dan. Odvetnik Zennaro je začel govoriti že predvčerajšnjim. Začetne poteze njegovega govora smo objavili včeraj.
Odvetnik Zennaro nadaljnje:
Pomislite g. porotniki, da je strel bil oddan z desne strani, krogla je dla z desne v telo Ruttigliaaa in se je arca komaj dotaknila. Strelja li tako, kdor hoče moriti? Tudi položaj Colie se mora torej omejiti na nenameravan umor! Morda Colia pri tem, ko je pustil poklicati Rut-tigliana, sploh ni mislil na nobena krvavo dejanje.
Zagaria, bi moral po mnenju državnega pravdnika, ostati na mestu. kričati, klicati na pomoč. Premislimo nekoliko položaj, g. porot-
niki, in vrhu tega zamorem trditi glasom zakona, da človek, ki ne prepreči alo&na, četudi je prisoten, ne zagroli ničesar. Zagaria je bil predaleč, od morilčeve roke, da bi mogel preprečiti zločin. Poznamo pozicijo treh oseb in vemo, da je Zagaria bil na levi strani Colie.
Nočete verjeti Zagariji? Vi mu verujete, ko toži Colio umora, a mu nočete verjeti, ko vam kriči v dušo, da je nedolžen.
Tudi v obtožbi Zagaria ne laže. Colia taji — toda priče »o ga vrgle ob tla. Nečloveško je od njegove ljubimke zahtevati resnico. Moramo iti mimo te priče.
Vzemimo le največji, najlepši dokaz nedolžnosti Zagarije. Ena priča — najnevarnejša v obravnavi — Josip Ruttigliano, umorjen, je dejal pred smrtjo: «Ni streljal Zagaria!» To nam je dovolj, to je oprostilna razsodba za Zagarijo in mimo te ne morete iti — pravoreka umorjenega ne smete ovreči.
Juridična pozicija Zagarije je precej delikatna, gre se za ječo od 6 let naprej. Toda vi ne smete napraviti neodpustne napake in uničiti to mlado Življenje. Vem, da ne boste našli elementov, ki bi dovoljevali obsodbo Zagarije, toda najmanjša napaka v pravoreku bi povzročila katastrofo.
Dejali boste, da hočem postati teatralen, toda z vašim dovoljenjem hočem obrniti par besed na soobtoženca Colio v tem usodnem trenotku.
«Govori sedaj Colia, razbij sam ta zid, ki te loči od resnice. Ti poznaš ječo, vso njeno grozo, vse trpljenje, ki čaka Zagarijo in ne moreš, ne smeš dopustiti te ječe, tega trpljenja. Živiš z žensko, imaš o-troka, pomisli — Zagaria ima ženo, ima otroke, ki radi tebe morajo izgubiti očeta, skrbnika. Ne obračam se do tvoje vesti, ker je nimaš, o-bračam se do tvojega srca, ki naj v tem trenutku vrže med porotnike krik:
«Ne obsodite Zagarije, ker je nedolžen — jaz sem streljal in on ne sme trpeti. Ne, ne!» Zatajil si svoj obraz, zatajil svojega Boga, (Colia je namreč Izraelit) ne zataji sedaj fie samega sebe. Govori — odgovori na vprašanje, je li Zagaria kriv, odločno in jasno: «Nel»
Colia vstane in s nasmehom odgovori:
Nisem zatajil svojega obraza, ni-, sem zatajil svojega Boga, ki ga ljubim in ne tajim samega sebe. Nisem poznal Ruttigliana, nisem bil tisti večer z njim, nisem moril. Prisegam pri zakonu in veri, da sem nedolžen. Žrtev »em te kače v človeški podobi.
Predsednik: Dovolj, dovolj!*
Odvetnik Oiannlni brani Colia"
Strastna obdelava obravnave, ki so jo že izdelali moji predgovorni-ki, me odvezujejo dolžnosti, da zopet napravim križe v pot — zato se bom moral spustiti več v juridično stran obravnave. Naša teza je jasna — dokazi, doprinešeni proti Coliji, niso dovolj močni za obsodbo Colije. Važen je tudi psihološki moment drame. Kajti mogoče je — ne da bi se človek posluževal sofizma, razumeti razne stvari na razne načinejn dokazi, ki so za koga neizpodbitni niso za drugega preveč vredni.
Govori se naprimer o zločinski tolpi, o apaški družbi. Je li dovolj, da človek enkrat krade, da je Že član apaške družbe? Ne — mi vemo, da je potrebna posebna organizacija, da je zaman govoriti o
tem.	, . .
Zakaj ne damo lepšega okvirja tej obravnavi? Zakaj ne približamo tega zločina bolj človeškim strastem? Pomislimo, človek ki ima ukradene listine, je gospodar tistega, ki mu jih je izročil. Ta mu jih noče vrniti in pripravi človeka do skrajnosti. Kadar iz aktov obravnave dihajo pravi vzroki zločina, moramo biti oprezni, zelo o-prezni!
Ako gre tu za tiste vrednostne papirje, ako je Ruttigliano imel tiste papirje, tedaj je on bil tat tatov in Nicola Colia je potemakem izvršil zločin na najhujši načm iz-rvan. Zato že sedaj jaz zanikam, da M Colia že prej imel namen Ruttiglianija usmrtiti. Jaz lahko ranim koga nogo, to ni dovolj, moram imeti namen to izvršiti, da izpolnim, kar zahteva zakon za zločin.
Ni dvoma, da gre tu za nenameravan umor. Imamo kriterije, splošne vrednosti, ki nas morajo voditi v tej obravnavi. En sam strel je padel — kdor ima namen moriti, strelja dokler žrtev ni mrtva.
Colia ni streljal naprej — kajti oii ni imel gotovega namena, je bil ves zmešan v usodnem trenutku.
Ako bi Colia ne bil zasledovan od zle usode, bi se zamoglo trditi danes da Colia ni imel sploh namena streljati. Colia je žrtev lastnih laži. Ah, ako bi hotel tisti ohraz ovreči tisto strašno masko, ako bi hotel tisti Človek govoriti, kakšna strašna skrivnost bi morda prišla na dan.
Vi gospodje porotniki, se boste vrnili v svoje domove, ne da bi si vstvarjali iluzije, da ste zadostili pravici — vendar pa z mirno dušo, da ste storili vse, da se čim bolj približate vsaj človeški pravici. Bramba vam ne pravi, da morate oprostiti zločinca, bramba vam pravi, da morate oceniti zločin po njegovi vrednosti, da morate priznati, da je bil Colia izzvan, da ni imel namena moriti, da je Colia nesrečnež in beden človek.
Tu se govornik spusti v globoko psihološko razpravo, s katero skuša razbiti trditve tožeče stranke, da je Colia rojen zločinec in simulator blaznosti.
Obravnava ne more še končati. Pričakuje se še srdit boj med javnim tožite!jem in branitelji. Državni pravdnik odvetnik cav. Des-sy je namreč pripravljen nadaljevati boj in si je tekom govorov bra-niteljev beležil neprestano točke, na katere misli odgovoriti. Tudi zastopnik civilne stranke bo najbrž odgovoril brambi. tako da ni za danes še pričakovati pravoreka.
Vesti zjioriškega
Goriške mestne vesti
Daritve.
O priliki potrditve bilance je hranilnica goriškega Monta, kjer ima naše ljudstvo naloženo težke milijone »opet razdelila raznim zavodom, hiralnicam in sirotiščem 25 tisoč lir. Ni nam znano, da bi bila kaka slovenska ustanova deležna teh daritev.
Romanja.
Odbor za romanjjL na bivše svetovno znano bojišče v naši deželi poroča te dni o svojem delovanju. Za prihodnje poletne mesece je na-zn amen jih kakih Šest romanj po večini bivših bojevnikov iz starih pokrajin Italije. Vsega skupaj kakih 3.000 oseb.
Obnp.
Bogve koliko težkih prečutih noči počasnega hiranja je preživel Spengar Jožef, star 36 let, težko bolan na pljučih. Nocojšnjo noč mu je posebno težko stopil pred oči njegov žalostni položaj. Dvignil se je v bolnici iz postelje okoli četrto ure zjutraj, stopil k oknu in strmoglavil iz prvega nadstropja v globino. Na krik in zamolkel udarec so prihiteli strežniki ter ga našli umirajočega.
Dva slaba cveta v Brdih.
Cernigoj Lojze se ni mogel pritoževati, da ga ljudje ne poznajo. Nele doma v Biljani, ampak po vseh bližnjih vaseh je v nočnih lirah zapuščal sledove svojega pridnega delovanja. Od časa do časa se je moral odpočivati v enih ali pa drugih zaporih. Tudi sedaj bo moral za nekoliko časa ustaviti svojo kar j ero. V Krminu so ga v po n del jek zaprli obenem s kolesom, ki najbrže izvira iz kakega tatinskega plena.
Drugi mlajši cvet je pa tudi Lojze in sicer Braita iz Kojskega št. 49. Tudi po tem tako obetajočem plevelu je padla slana varnostnih organov ter mu pobrala kolo, revolver, srajco in še druge predmete ukradene inž. Torselliju v Gorici v vrednosti 2.000 lir.
Oba Lojzeta, ki na tak slab način praznujeta stoletnico svojega nedolžnega patrona Lojzeta Gonza-ftkega, sta Že v varni senci debelih zidov.
Zgodaj.
Zgodaj je zašla na slaba pota Fabijan Marija, stara komaj 15 let doma iz Banjšice, stanujoča v Gorici. Zaprli so jo radi tatvine. U-pajmo, da jo ta nezgoda poboljša in da bo kasneje kot pošteno dekle k večjemu ukradlo srce kakemu fantu.
Nesreča ne počiva.
Tudi takrat ne počiva, ko je največ dela na polju v poletnem času. Posebno neprilično bo to štruklju Ivanu iz Ozeljana, ki si je zlomil nogo. Ima že 44 let in v tej dobi se take stvari ne ozdravijo tako kmalu kot mladim lfudem.
MIREN.
Poskas samomora.
Alojzija Rudan, doma iz Zadra, stiara devet in dvajset let, stanuje v naši občini pri svojem bratu Antonu, zaposlenem v ladjedelnici tr-žiški. Okrog enajste ure v ponde-Ijek je izpila ta ženska doma precejšnjo količino jodove tinkture. Ali je nanesel srečen slučaj, ali je kaj slišala gotovo je, da je prišla kmalu potem v sobo samomorilke soseda Marija Urdih, ki je dobila Alojzijo ležečo na postelji in vijočo se od bolečin. Takoj se je poklical Zeleni križ, ki ji je izpral želodec in jo prepeljal v bolnišnico v Gorico. Zdravniki so izjavili, da ni hudega in da bo že v nekaj dneh o* krevala. Kot vzrok se navaja nesrečna ljubezen.
ŠT. KAVER.
Prireditev.
Izobraževalno društvo «Hrast» priredi veselico dne 7. avgusta 1927. Sosednja društva ao naproše-na, naj ne prirejajo ta dan svojih veselic. V slučaju slabega vremena ali drugega zadržka, bo občinstvo pravočasno opozarjeno.
ČEZSOČA.
Po dolgi in mučni bolezni je preminul 26-Ietni Matevž Čopi v najlepši dobi svojega življenja.
Bil je zvest član p. d. *Polovnik», priden delavec v ponos svojim sta-rišMn. Nakopal si je svojo bolezen v rajbeljskem rudniku, kar ga je gnalo v prerani grob.
Kako priljubljen je bil vsem, je pokazala njegova zadnja pot k večnemu počitku. DomaČi fantje in dekleta so mu priredili lep pogreb, obilo svežega cvetja in krasnih vencev so nosile v sprevodu belo oblečena dekleta.
Pogreba so se udeležili vsi fantje in dekleta sploh vsi do zadnjega vaščana in tako izkazali zadnjo čast prezgodaj preminulemu dragemu tovarišu.
Dragi Matevž bodi TI zemljica lahka; preostalim pa naše iskreno sožalje.
DOL - OTLICA.
Da bi ne bilo toliko brezposelnosti, bi bilo to leto dosti boljše. Pa je menda že tako, če je na eni strani dobro, je na drugi slabo. Vreme je zelo ugodno za spravljanje sena, ki ga je tudi kot vsako boljše leto. Lepo kažejo tudi poljski pridelki, če jih ne uniči kaka vihra. Več le-toviščarjev se je že zateklo k nam v varno zavetje pred vročino. Sicer tudi tu včasih neznosno pritisne, a ne manjka hladnih gozdov. — Dobro bi bilo, če bi se domačini bolj brigali za letoviščarje, katerih bi kar mrgolelo na Gori, če bi marsičesa ne manjkalo. Skrbeti bi moraio v prvi vrsti za dobro vodo, oziroma za dobre vodnjake in za zboljšanje stanovanj. Res je, da v početku stane, a potem dobro ren-tira.
SUROVO.
Mnogo se dandanes piše o gospodarstvu in napredku, kateri se vidi povsod. Posebno pa o živinoreji, mlekarstvu itd. Saj to je glavno, Dostikrat pa se ljudje niti ne zavedajo koliko so za nje vredne dobro urejene mlekarne. Pri nas na primer tudi imamo mlekarno ter izdelujemo maslo. Dnevno se dobi povprečno kakih 30 kg smetane. V mlekarno nosi pa kakih 20 članov. In ako zračunamo smetamo, ki je plačana po 5—6 L kg, pride na mesec povprečno na vsakega člana 200—300 L, kar je pa že nekaj. In ako se računa, da pride mesečno v vas 4—5 tisoč, je tudi nekaj, letno torej okoli 50.000. Zato dobro pomislite, kaj imate v mlekarni, ter skušajte še zboljšati mlekarno, ker vse kar boste žrtvovali, zanjo se vam bo dobro obrestovalo. Sicer pa bi trebalo tudi knjig, trebalo bi združiti teorijo s prakso. Zato naj bi se tudi «Koledar» kaj zanimal, ker knjige te stroke so izvanredno drage.
SV. LUCIJA.
CkJ vsepi vsod čitamo v «Edino-sti» dopise, kako se drugod pridno gibljejo naša društva in prirejajo prireditve, le od Sv. Lucije se nikoli nič ne sliši. Pri nas vsa društva spijo spanje pravičnega. Že del j časa obstoja tu neko društvo z imenom «Soča», ki pa ni priredilo do sedaj niti ene prireditve. Tudi naša *Citalnica», kljub temu da se je zopet obnovila, ne da nikakega glasu od sebe in niti ne vemo, ali res obstoja ali ne. Dalje imamo tu tudi Marijino družbo, dekliški krožek in ne vem kaj še vse, a vse spi, kakor medved v brlogu; čas bi že enkrat bil, da bi se malo zganili.
— Naš občinski urad se je te dni preselil iz dosedanjih prostorov v Maregovo hišo. Bil je pa že skrajni
čas, kajti dosedanji prostori so biH tako tesni, da Bog pomagaj. — Drugače pa je tukaj vse pri starem.	Mostar.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom In znancem, da je na£i ljubljena hčerka in sestra
luonKa MMm
otenka 7. razreda Šentjakobske So!«
tedihnila svojo blago dnčo, sinoči ob 8.20.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, ob 4.30 pop., iz hiže žalosti vta Coroneo št I. TRST, 12. jnlija 1927.
žalujoči:
Ivan, oče. Marija, raati, Marica, Štefica, Nadlca, sestre, In ostatfi sorodniki.
Odlik. posr. pottfette Haova Irapreia Cona V. t. 111,47
Zi&HV&Ui
Vsem znancem in prijateljem za spremstvo k večnemu počitku nam nad vse dragega sina in brata
vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa p. d. „Polovnik' za krasni venec ter ganljive nagiobni-ce izrekamo na tem mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo.
V Čezsoči, 9. julija 1927.
Žalujoči ostali.
MALI OGLASI
EEaLITHCpOL
vodi v vseh j«zikih.
Via Fabio Fllii 23, pouk in pre-894
De Jong's holandski, aasluži prednost radi njegov« pristnosti in izborne kakovosti.	870
Iffii? najbofie vrste. Soc. Litfure-AV&£ Lombarda L 5. Agencija Trat, Pi&zza ScoTcola 3, tel. 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv, Lucijo, Bovec in Cerkno.	881
STISKALNICA olja in vse pritikline na prodaj pri Sv. Antonu St. 69, pri Kopru.
918
STANOVANJE, 2 sobi, kuhinja, dve kleti in vrt se proda. Pojasnila daje Kcrpan Ivan S. M. M. zg. 669	925
Izgotovljene obleke in pomeri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. <789)
Uifl Roma it. 3, tretje nadstropje
Velika izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
Vla Mazalni 46 — Trst
812
J
PODLISTE
FRANCE BEVK:
(93)
? Micka je pomislila. Spoenaia je, da moft ne 6oi ino^ei ostati vedno pri njej. To je pomislila že rm^ prej, preden ga je vzela. Le zadime čase ni mislila na to. Videla je, kako je zadnje dni trkalo pomanjkanje na duri to bi' se lahko zgodilo, da bo treekalo ob VBe stene. Gledala je v moževo skrb. Tudi njo je že zaskrbelo, le izdala tega ni.
Ob mislih, da Je nujno, da gre, se Je stiskalo srce ki govorilo proti temu, daj bi g*a pustila od sebe. Bila je neznana tesnoba, za katero ni mogla odgovarjati in ni poznala nje vsebine ne izvira, tako. kakor ne odgovarjamo za slutnje.
«Ti se boš zaikienila,« je dejal Jakec, ki je
pomislil na skrajnost. «Ali pa bi dobila kako deklico...»
«Zame se ne boj,» je dejala Micka, kakor da je zaslutila Jakčevo misel. «Meni se ne bo nič pripetilo, ako Bog da...»
Kakor da je v teh besedafti Se vsa obramba, se je Jaka globoko oddahnil. Smeh se mu je rau-lesjei čez lica.	_-
«Balant me čaka,» je dejal. «Ali naj grem bi naj udarim v roko?»
«Kdaj greste?» je vprašala Micka.
fcCeoc teden... V Rumunijo,* je dootaffO, da M ga ne vprs£al» še enkrat.
«Če veš, da bo prav, pojdi,» je dejala ieoa, gledal« v otroka in narahlo gladila z roko njegove gladke lase.
«Kakor ti ve&,» je dejal Jakec, ki ni mogel skriti ganjenosti, rastoče iz te besede.
«Pojdi!» gai je pogledala Micka. «Saj ved, da bi bila rajši, da si doma, toda če ni drugače... Jesti moramo. Saj se vrneš po novem leto, praviš~»	______ _______,, i ~
Jakec j t 4opil čez nekaj minut pred Balanta in mu dal roko. Balant je naštel nekaj bankovcev pred njega na mizo.
«Jutri teden,» je dejal. «Ob peti uri zjutraj. Vsak nese s seboj sekiro in cempin. Brez topori-Sča, seveda.»
5.
Ko se je Jakec poslavljal od Micke, sta jokala oba. Micka je stopila v jutranjem mraku pred hiAo, da ga je videla, kako gre čez brv to se oeira in ji še v daljavi maha s culo. Žalovala je za njim, kakor da ga je izgubila za vedno.
Na kaj žico, ki je letala na samem med dvema skalama pod vrhovi zelenili bukev, je legla Beznoena samota. Čez dan je Micka poscabljala na Jaka, ker se je bHa navadila, da je hodil zju-trag na delo in se je zvečer vračal domov s skrbjo na čelu, a se je še v skrbi smejal, kakor da nič ni.
Nočne ure niso minile. Postelja je bzia neznano prašna. Bilo ji je, kakor da vrata niso zaprta. Na izbi je nekaj škrebalo. Po poti so vso
noč hodili koraki. Skozi okno je gledal obraz m se z rokami držal za križe. Kakor da hoče pro dreti skozi gosto zagrinjalo, ki ga je zastiralo.
Ko se je oglasil otrok, se je morala sam? dvigniti, šla je v vežo in zakurila ogenj, dasi sf je tresla po vsem životu. Otroka je morala odsta viti V strahu in žalosti je izgubila mleko, otrok se je moral zadovoljiti s kravjim mlekom, pome-šanim s sladkorjem in z vodo. Nekaj časa je bi, radi tega bolehen. Polagoma se je njegovo telf privadilo tuje hrane, bil je krepke narave in j* pil vse.
Micka je imela denar, ki ga je prijel Jakec od Balanta na roko in je varčevala ž njim. Pola goma se je privadila samoti. Ravno v tisti čaj ji je mati poslalai desetletno deklico, da ji delr druSčino. R»a je njena sorodni ca, deklica z ne znano veliko glavo; njene oči so gledale kak<y da so neprestano začudeoe. Otroka je vzljubila da je bila Micka brez skrbi, kadar ga je pustih v njenem varstvu.