UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in raznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo.	: :
fAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za iVstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna £ 5-40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	•.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: jauaatttBna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana — Inserate sprejema upravništvo.
lo frankirana pisma se ne sprejemajo.
lista so poštnine prosto.	—»
m
Štev. 819.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 1. julija 1912.
Leto II.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tanc naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna................... K	21-60
polletna.................................. 1080
četrtletna  ...............................»540
mesečna . . .  ....................  •	» 180
Za Nemčijo:
celoletna..................... K	26 40
polletna	..•««■<••#•	r	1320
četrtletna . . .  .................. .	»6 60
mesečna........................ „	220
Za ostalo	Inozemstvo	celoletno	36	kron
in sic r s pošiljanjem na uom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin, v adjainutraciji in	:
Naročnina se pošilja pod naslovom : U p i a v-nišjvo „Zarje“ v Ljubljani.
Sedanjost in bodočnost.
Socialna demokracija se v marsičem razlikuje od meščanskih strank, najbolj na v tem, d- ji je sedanje delo predvsem priprava za bodočnost. in sicer za bodočnost, ki stoji jasno pred njenimi očmi. Cilj socialne demokracije ni sam voljna slika kakšne trme, ne »ideal«, ki i/h;> iz same domišljije, temveč plod resnega spr, atija. Fantazija bi lahko naslikala svet še mn, ,u lepši od tistega, ki stremi po njem soci-
demokracija; ali vsa tista lepota bi ostala Je v fantaziji in se ne bi nikoli uresničila. Ker |pa politika ni poezija, se ne s.me baviti z utopijami, temveč nora iskati resnico in postavljati svoje delo nr nje podlago.
Ali kakor ne s.ne resna stranka zapeljevati ljudstva z bobnečimi besedami o bodočih krasotah. ki se ne morejo izpolniti, tako je tudi napačno zabavati množice s samo sedanjostjo in jim jemati pogled za prihodnjost. Življenje človeštva se ne zaključuje z nocojšnjim večerom; kdor skrbi samo za današnji dan, ostane vedno na enem mestu. Vsaka nova ura ga najde enako i-Tripravljenega kakor vsaka dosedanja, vedno bo presenečen in vedno bo zaostajal.
Vcaka resna politika mora biti delo za l»o-dočr t; zlasti pa velja to za delavsko politiko. ZaKaj delavstvo more doseči svojo rešitev šele v bodočnosti; zaradi tega mora poznati svoj cHj in pri vsakem koraku mora vanj upirati svoi pogled.
Vsakovrstni »delavski prijatelji,« ki se mno-že kakor gobe izza dežja, odkar ima delavstvo nekaj veljave v javnem življenju, pozabljajo hote ali nehote, da proletariatu ne zadostuje ta-kozvano »zboljšanje položaja«, temveč gre za nekaj drugega, za nekaj mnogo večjega. Vprašanje ni, če naj doseže delavec malo boljši košček kruha; to je nekaj; ali ne vse. Navsezadnje je tudi za delavca kruh le sredstvo, ne pa cilj. Vprašanje pa se glasi tako: Ali ima delavec enake pravice do življenja kakor drugi ljudje, ali jih nima. To je tista točka okoli katere se suče vse.
Dandanašnji ima delavec večinoma premalo kruha; ali vsega druzega ima premalo — razun bede. Te ima več kakor preveč. Na svetu pa je razun kruha še mnogo mnogo dobrih in koristnih, lepih in prijetnih reči. Je li pravično, da je vse to, kar drugi ljudje lahko uživajo, delavstvu nedostopno, prepovedano, nedosegljivo?
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje.)
Kočijaje 'drdrala po ravni in je pustila albanske hribe za sabo, med tem ko se je na desni in na levi in na nasprotni strani razpelo morje pašnikov in strnišč. Naenkrat je zaklical grof. ki se je bil nagnil iz kočije;
»Ej. poglejte vendar, tu doli. pred nama, gre najin današnji mož. Santobono v lastni osebi... To je korenjak, kaj? Kako koraka! Moja konja ga bosta komaj dohitela.«
Tudi Pierre se je sklonil iz voza. Da. to je bil župnik od cerkve S. Maria (lei Čampi v svojem dolgem, črnem talarju, velik in grčast, kakor s sekiro obsekati. V prosti svetlobi jasnega rumenkastega solnca. ki ga je preplavljala. Je bil enak ostri pegi črnila in je šel s tako pravilnim, težkim korakom, da je bil videti kakor stopajoča usoda. V desni roki je nekaj nosil — predmet, ki ga ni bilo prar/_iaz-ločiti.
Ko ga je voz naposled dohitel, je Prada ukazal vozniku, naj vozi bolj počasi, pa se je začel razgovarjati.
»Dober dan, abbe! Kako je kaj?«
»Prav dobro, gospod giof! Hvala lepa!«
»Kam pa hitite tako junaško?«
»V Rim grem, pospod grof.«
»Kaj, v Rim? Tako pono?« 1
»O. skoraj tako hitro bom tam kakor Vi. r ot me nič nc plaši; denar bo lahko prislužen.«
Nobenega koraka ni zamudil. Komaj da je
«•1 g*av0- korake pa je podaljšal ob kole-
*ltl. Prada se je razveselil in je tiho dejal Pi-Srru;
“Phajte, zabaval naju bo.«,
1 otem oa ie glasno dodal: ?
Na svetu so n. pr. različna stanovanja. Po predmestjih najde človek luknje, v katere ne bi zaprl psa, pa stanujejo v njih ljudje. Nizke so, tesne, brez zraka in svetlobe, zatohle, smradne, legla vsakovrstnih bolezni. V enem prostoru prebivajo moški, žene, otroci. V sredini mest pa stoje palače s svetlimi saloni, s prostranimi dvoranami, z razkošnimi kopališči — po dvoje, troje nadstropij za eno samo družino. Razcapani, bosi tekajo otroci proletarcev po zimi okrog; kožuh, ki ga obleče fina dama, velja več nego zasluži marsikateri delavec v potu svojega obraza od novega leta do Silvestra. Po dve tri ure hodijo nešteti tovarniški sužnji zjutraj na delo in zvečer domov; v vlakih za luksus in v avtomobilih se vozijo drugi ljudje na zabave po vseh deželah.
»Prijatelji« privoščijo delavcem tudi »boljše« stanovanje, celo obleko in tramvaj. TudR društva snujejo, ki darujejo o božiču šo-larčkom nogovice in morda celo čevlje; v pred-pustu plešejo za reveže in tudi za njih duše se brigajo. Ali delavci so drugih misli. Ker delajo, zahtevajo od življenja enak delež, kakor ga imajo neštevilni postopači; in zahtevajo ga kot svojo pravico, ne pa kot miloščino.
Toda razlike morajo'biti. pravijo »prijatelji«. Človek, ki se je učil vsakovrstnih težkih znanosti, ali pa pomočnik, ki se je vadil čevljarstva — to vendar ni vseeno. Res — to ni vseeno. Ali čevljarstvo je prav tako potrebno kakor n. pr. juristarija. In potem — zakaj se pomočnik ni toliko učil kolikor doktor? Poglavitno zaradi tega ne, ker ni mogel, zakaj nauk je drag, in kdor mora s štirinajstimi leti skrbeti sam zase, ne more hoditi v gimnazijo in na vseučilišče. Delavstvo pa zahteva tudi tukaj svoj delež. Tudi proletarec ne smatra nevednosti za ideal; če daje družbi vse, kar ji more dati, meni, da mu je družba dolžna povrniti žrtve z vsem, kar si je pridobila — tudi na duševnem polju — in česar ne bi bila pridobila, ako ne bi delavstvo skrbelo za takozvane nizke potrebe. Pomanjkanje delavske izobrazbe ni greh delavstva, temveč je greh družbe. In tudi delež duševne hrane je pravica, ne pa miloščina.
Vse to so pa vprašanja, ki se ne dajo rešiti v sedanji družbi. Zakaj ona je osnovana na razredni razliki. Košček boljšega kruha, nekoliko toplejša obleka, to vse ni enaka pravica. Suž-nost tudi tedaj ne postane svoboda, če je vrv, na kateri je suženj privezan, nekoliko podaljšana.
Seveda se bojuje delavstvo dandanes, ko je kapitalistična družba še živa, za olajšanje svoje usode. Ali njegov cilj je popolna rešitev iz kapitalističnega tlačanstva. Od »zboljšanja« do tega cilja je pa dolga pot, in nobena dnevna pridobitev ne sme delavstva ustaviti na tej poti.
V	sedanjosti si kuje proletariat orožje. Njegov smoter je v bodočnosti. Ime je temu smotru popolna enakopravnost. In do nje ga ne vodi nihče drugi kakor socialna demokracija. Ne more ga voditi nihče drugi. Zakaj edina socialna demokracija združuje delavce. Združitev je moč, brez katere se delavstvo ne more bojevati. Tem večja je moč, čim obširnejša in čim tesnejša je združitev. Sedanjost, ki uklepa delavce v verige, brani vsa Kapitalistična družba brez razlike narodnosti in vere. Za bodočnost, ki ima osvoboditi delavca, se morajo združiti vsi delavci bre^ razlike narodnosti in vere. To je tako jasno kakor beli dan; zato je tudi jasno, da je socialna demokracija, ki je mednarodna m medverska, edina stranka, ki more delavstvo povesti v svobodno bodočnost.
Albanija.
Usoda ysake meščanske revolucije je prijela tudi mladoturke za vrat in jih ne izpusti. Celo mnogo hitreje se izpolnjuje ta usoda, kakor v drugih deželah. V zapadnih državah se je šele druga ali tretja generacija izza revolucije pokazala popolnoma reakcionarno. Na Turškem so se pa revolucionarji sami razkrinkali kot nazadnjaki, še preden so mogli dovolj utrditi svoje gospodstvo. Razmere so jih prisilile do tega; vsled tega se pa kažejo tudi posledice toliko prej.
Mladoturkom se ne morejo odreči simpatije. ki so jih v preteklosti uživali francoski, italijanski ali nemški revolucionarji. Bilo je zanimivo in prijetno opazovati, kako so odstavili Abdul Hamida. vpeljali parlamentarizem in ustanovili odgovornost vlade. Ali vsaka revolucija. ki sle izvrši v okvirju kapitalistične družbe, ima meje. ki postanejo za njo lahko usodepolne. Ob teh mejah postane revolucija reakcionarna.
Šele par kratkih let je minilo, odkar so mladoturki strli absolutizem Abdul Hamida. Danes veljajo sami za zatiralce in proti njim se dviga nevarno gibanje. Javlja se v raznih oblikah. Nezadovoljnost se kaže med delavci in med neturškimi narodi. Kaže pa se seveda tudi med pristaši starega režima. Tako so zašli mladoturki med dva ognja. Na eni strani jim groze še večji nazadnjaki, na drugi pa oni, ki streme po večji svobodi. S svojim neizogibnim polovičarstvom morajo neprenehoma prihajati na obe plati v nasprotje.
Dogodki, ki se pravkar odigravajo v Albaniji. so značilni za turške razmere in skrajno nevarni za mladoturke. morda pa celo za Turčijo samo. Dasi zatajuje vlada resnico, kolikor le more in izvršuje nad časnikarskimi vestmi enako brutalno cenzuro kakor v časih Abdul Hamida. vendar ni mogla preprečiti poročil, ki dokazujejo, da je položaj na Turškem silno resen.
Ze zunanje razmere osmanske države so zelo težavne. Hudo je bilo za mladoturke. da je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, in da je Bolgarska proklamirala svojo neodvisnost. ko se še ni uživel novi režim. Potem so prihajale druge homatije. nazadnje je izbruhnila vojna z Italio. Če bi prihajalo samo tripo-litansko bojišče v poštev, bi ne bila skrb kdove kako velika. Ali vojna ima vsakovrstne druge posledice. Krečani so izrabili zadrego Turčije in so se po sili hoteli združiti z Grško. Otoki, ki so jih Italijani zasedli, zahtevajo avtonomijo in mislijo na odpad. Ali hujše od vsega je upor v Albaniji.
Seveda vstaje v Albaniji in Macedoniji niso nič novega. Vsako zimo se je tam napovedovala insurekcija za pomlad in vsaka pomlad jo je res prinesla. Zadnja arnavtska vstaja je že napravila Turčiji velike preglavice, ali ko je bila končana, se je reklo, da je zdaj mir zagotovljen. Po vsakovrstnih koncesijah vlade je bilo skoraj slutiti, da bo morda res tako. Petem je Italija napovedala Turčiji vojno ln ,c‘ so izjavljali, da ne bodo delali neon! ike. ker nočejo pomagati sovražniku.
Zdaj so se piemislili. Vstaja je izbruhnila in se ne da utajiti. Oblika te vstaje pa je vsekakor nekoliko nenavadna. Albanci so se je naučili -- od mladoturkov. Revolucija, ki je pahnila Abdul Hamida s prestola, je bila vojaška; in sedanja albanska vstaja ima tudi pretežno vojaški značaj. Častniki in vojaki dezer-
tirajo in dvigajo orožje proti Turčiji.
Nezadovoljnost je vsekakor morala doseči visoko stopnjo, da je to mogoče. Avtonomijo zahtevajo Albanci, osvoboditev od raznih davkov, šole in podobne reči. Za utemeljevanje svojih zahtev pa navajajo, da so imeli pod Abdul Hamidovim režimom več svobode kakor sedaj. Seveda ni bila to postavno zajamčena svoboda, ampak le posledica slabosti stare vlade. Ali Albanci so se vsekakor čutili bolj svobodne. Mladoturki vpeljujejo red. in Albanci čutijo to kot zatiranje.
Tudi v drugih razmerah bi bili taki dogodki nevarni. V vojnem času postanejo lahko uničevalni. Nihče ne ve. koliko je storilo italijansko hujskanje, nihče pa tudi ne ve, kako se utegne gibanje še razširiti. Ze zdaj je morala Turčija velike vojaške množice poslati proti upornikom. Če se ji pa ne posreči kmalu zadušiti vstajo, pograbi požar lahko nenadoma vso Turčijo. Nevarnost za mladoturke še nikdar ni blia tako velika kakor sedaj.
Socialna politika.
Eden najvsakdanjejših ugovorov zoper nai-skromnejše napredke na socialno političnem polju, ki ga kapitalistični podjetniki venomer ponavljajo, je ta, da naša industrija ne prenese več težkih socialno političnih bremen. Ta ugovor imajo zmerom na koncu jezika; z večjim naglasom ga povdarjajo, kedar je kaka socialna reforma ne dnevnem redu in zlasti sedaj, ko se v hudih porodnih bolečinah pripravlja socialno zavarovanje, }e to vpitje posebno močno.
V	enem imajo kapitalistični »siromaki«, ki tožijo o slabih socialno političnih časih, popolnoma prav: vsaka socialna zakonodaja, ki obdavčuje en družabni sloj, izpreminja dosedanjo razdelbo družabnega dohodka, družabnega bogastva. Namen socialne politike je ta, da ublaži in omili okrutni kapitalistični mehanizem za razdelbo družabnega dohodka, da podpre tiste šibke družabne sloje, ki omagujejo pod težko krivico. Socialna reforma, ki ne polaga svoje pesti na kapitalistično lastnino, ni vredna fajfe tobaka. Po tem, s kakšno energijo posega po kapitalistični lastnini, ocenjujemo socialni de-mokratje njeno vrednost in zametujemo tisto socialno politično igračkanje, ki je v meščanskem svetu v navadi in ki bi rado imelo celo kozo in sitega volka. Bistvo socialne reforme vidimo socialisti v tem, da se socialna reforma izvrši na račun kapitala in v prid delavskega, razreda. Socialna politika po socialističnih mislih ni drugega nič kot zavedno in smotrno poseganje državne oblasti v gospodarski proces, kot umetna regulacija neenakomernih potokov, po katerih doteka sad družabnega dela posameznim družabnim skupinam.
Socialna politika je bila rojena kot pomoč v zadnji sili, kot utrdba, ki naj zavaruje kapitalistično lastnino pred viharjem socialne revolucije. Socialisti ji ne nasprotujemo; narobe, celo podpiramo jo in naš program obsega dolgo vrsto socialno-političnih zahtev, ki jih terjamo danes, jutri, pojutrišnjem, dokler proletariat ne doseže tiste politične moči, da z njo razbije kapitalistično lastnino in družabni red. ki je na njej zgrajen. Ampak socialisti, ki poznamo pogoltno naturo kapitalistične lastnine, vemo dobro, da se bo z vsemi štirimi branila resničnih, na račun kapitala izvedenih socialnih reform, dokler bo imela kaj politične moči, kaj vpliva na državno oblast. Pravične, po deležu dela urejene organizacije človeške družbe
»No. če greste v Rim. abbe. pa prisedite. Saj je še prostora za Vas.«
Santobono je takoj sprejel vabilo in se ni dal prositi.
»Z veseljem! Tisočkrat Vam hvala... Seveda je bolje, če človek ne obrabi škornjev.«
Sedel je na zadnjo klopico in je skromno odklonil sedež poleg grofa, ki mu ga je bil hotel Pierre uljudno prepustiti. Zdaj sta spoznala predmet, katerega je nosil. Bila je košarica, polna lepo zloženih in z listjem pokritih smokev.
Konja sta živahno zdirjala in voz je drdral po lepi zložni cesti.
»Namenjeni ste torej v Rim?« je grof zopet začel, da bi pripravil župnika do besede.
»Da. da. Njega prečastiti eminenci kardinalu Boccaneri nosim tukaj par smokev; zadnje letošnje so in obljubil sem mu to darilce.«
Postavil je košarico na kolena in jo je držal s svoimi okornimi grčastimi rokami pazno kakor kaj redkega in krhkega.
»Ej. glasovite smokve z Vašega drevesa! Saj res. to je pravi med... Toda to Vam je pač nerodno, sai jih vendar ne boste držali do Rima v naročju?« Dajte mi smokve, vtaknem jih za pokrivalo.«
Santobono se je vznemiril, branil in se ni hotel nikakor ločiti od svojih smokev.
»Hvala lepa, prav lepa hvala . . . Nič mi niso na poti, dobro so tukaj spravljene; tako sem vsaj varen, da se jim nič ne zgodi.«
Santobonova strast za plodove njegovega vrta je jako razveseljevala Prado, pa je sunil Pierra s komolcem.
»In kardinal uživa rad Vaše smokve?« je zopet vprašal.
»O, gospod grof. Njega eminenca iih blaeo-voii oboževati. Prej, ko je Njega eminenca po
leti prebival v vili, ni hotel jesti smokev z nobenega drugega drevesa. Kajneda, ko poznam njegov okus, razumete, da mu rad napravim veselje.«
Ali pogledal je Pierra s tako ostrimi očmi, da se je grofu zazdelo potrebno predstaviti drugega drugemu.
»Gospod abbč Froment stanuje že tri mesece prav v palači Boccanera.«
»Vem, vem,« je Santobono povsem mirno odgovoril. »Videl sem gospoda abbčja pri Njega eminenci — neki dan, ko sem mu tudi prinesel smokve. Le da niso bile tako zrele. Te pa so prekrasne.«
Dopadljivo je pogledal malo košaro in bilo je, kakor da jo prijemajo njegovi ogromni, z bledimi dlakami pokriti prsti še krepkeje. Nastal je molk. Na obeh straneh se je širila Kampanja v neskončnost. Hiše so že davno izginile; nikjer ni bilo videti ne zidu ne drevesa, nič kakor velikansko zemeljsko valovje, po katerem je začela bližajoča se zima slabotno, plosnato travo zeleno barvati. Na levi se je prikazal stolp, napol podrt, in ta razvalina je bila naenkrat videti čudno važna; nad ravno, neskončno črto obzorja se je vzpenjala naravnost v nebo. Potem so se pojavile v velikem, z leseno ograjo obdanem parku oddaljeni obrisi volov in konj; drugi, vpreženi voli, so se zbadanj od ostnov počasi vračali z dela; najemnik, jahajoč v naglem diru na malem rdečkastem konju, je še zadnjič pogledal polja. Od časa do časa se je obljudila cesta. Lahek voz na dveh velikih kolesih enostavnim, preko osi položenim sedežem, takozvan biroccino. je drdral mimo hitro kakor veter. Včasi je kočija srečala »carrotino«, nizek voz, na katerem je kmet, ob-senčen od nekakšnega šotora v živahnih barvah, vozil vino, zelenjad, plodove rimskih gra-
ll"----1". "j-l'J!j' jggj. B1. i* i! J * J_ BIL! U il-l!—
ščin, v Rim. Iz daljave je bilo slišati tenke kra-guljčke konj, ki so šli sami svojo dobroznano pot, med tem ko je kmet večinoma trdno spal. Zeae s pod&asaaittu kiiU* g/alttgiave, črnih las, s škrlatnordečimi rutami na prsm so se »raftrite v skupinah po tri in štiri domov. Potem se Je izpraznila cesta, in pod oblim neskončnim nebom, na katerem se je solnce tam doli na robu tega praznega, veličastno žalostnega enakomernega morja nagibalo navzdol in zahajalo, se je jela boljinbolj razpenjati puščava, na kateri se ni na cele kilometre prikazal ne Človek! ne žival.
»Kaj pa papež, abbe?« je Prada nenadoma vprašal. »Je li mrtev?«
Santobono se ni niti ustrašil.
»Upam, da bo Njega svetosti še dolgo živeti zaradi zmage svete cerkve«, je odgovoril zelo enostavno.
»Torej ste slišali davi pri svojem škofu, kardinalu Sanguinettiju, dobre vesti?«
Zdaj ni mogel župnik utajiti lahkega vzdrh-ten ja. Torej so ga videli? V naglici ni bil nit! opazil teh dveh hodcev, ki sta korakala za njhn po cesti.
•	A takoj se je zopet umiril in je odgovoril:
»O, človek ne more nikdar vedeti, če so vesti dobre ali slabe . . . Zdi se mi, da je imel Sveti oče precej težavno noč, pa sem storil obljube, da bi bila prihodnja boljša.«
Trenotek je navidezno zbiral misli, potem je dodal:
»Če pa smatra Bog, da je prišla ura, ko pokliče Njega svetost zopet k sebi, tedaj ne bo pustil svoje črede brez pastirja; jutršnjega papeža je tedaj že izvolil in zaznamoval.«
Ta odgovor je še povečal Pradovo veselost.
ne pričakujemo od postopnih socialnih reform
—	ker se ne zanašamo na socialno uvidevnost kapitalističnega razreda. Nismo socialni reformisti, ampak socialni revolucionarji, pot do državne oblasti je naša pot, da s pomočjo državne oblasti odstranimo kapitalistično lastnino, ki se po svoji notranji logiki zoperstavlja pravični družabni uredbi. Vsak kos kruha sprejemamo, ampak ves hleb hočemo! —
Če vidi kapitalistični razred v socialni reformi obremenitev lastnine, je v tem spoznanju velik kos resnice, in če nasprotuje socialni politiki, ravna po notranjih zakonih svojega razrednega egoizma. Ampak do blaznosti pretirava svoje nasprotovanje, če primerja socialno politične davke, ki jih naša socialna zakonodaja naklada podjetnikom in dclavcem z! umetno zmanjšanim čistim dobičkom in potem zdihuje, da industrija »ogromnih« socialno političnih bremen ne prenese; kakor tisti pretkani profesor kirurgije ravna, ki z namenom, da uduši stud v svojih poslušalcih, vtakne prst v gnojno ulje in si z veliko slastjo obliže — drug prst. Fri svoji čarovniji računa profesor s kratkovidnostjo svojih študentov in naši kapitalistični »jamralci« računajo s slepoto delavskih mas, z njih nepozornostjo, da ne bodo pregledali preprostega trika.
Živi požiralniki dividend namenoma pozabljajo na pomnožite v, na poživitev produkcije, ki jo socialna politika poraja, zavedno zanemarjajo značaj socialno-političnih bremen, ki niso v resnici drugega nič kot ostali proizvajalni faktorji* a. pr. mezde delavcev, plače nastavljen cev, amortizacija obratnega kapitala, nabava sirovin itd. itd., s katerimi mora podjetnik od vsega začetka računati. Za neozdravljivega norca bi proglasili tistega, ki bi primerjal enega teh proizvajalnih faktorjev s čistim dobičkom in na podlagi dobljenega procenta prerokoval — neizogibni propad industrije. Prave slike o socialno-politični obremenitvi industrije bi ne podala niti primerjava socialno-političnih izdatkov s skupnimi izdatki, ker bi ostal popolnoma zanemarjen dobrodejni vpliv socialne politike na ostalo obratovanje.
Med socialno političnimi izdatki in med čistim dobičkom ni vzročne zveze; to bi potrdila tudi preiskava, koliko počasneje naraščajo socialno-politična bremena v primeri z ostalimi proizvajalnimi strošlu, preiskava, ki bi obenem dokazala, da socialna politika prav čisto nič ne obremenjuje podjetnikov — ki se v svoji skromnosti zamenjavajo z industrijo. Kar plačajo ti gospodje socialno-političnih davkov, ne plačajo iz svojega in je le del utrgane mezde. In kakor se ostali proizvajalni stroški — mezde, obraba Strojev, sirovine ■— Vračajo v prodajnih cenah, prav tako je tudi s socialno političnimi bremeni.
O nevarnosti, ki preti industriji od socialne politike, bi se dalo govoriti le tedaj, če bi državna oblast diktirala podjetnikom tak paradiž za delavce, ki bi ga rodovitnost njih dela ne prenesla. Dokler pa j e čisti dobiček, ogromen dobiček — saj .podjetniki ravno primerjajo politična bremena s čistim dobičkom — so besede
o	propadu industrije očiten nezmisel. Da pa socialna politika, n. pr. socialno zavarovanje, okrajša čisti dobiček, da dodeljuje delavstvu, kar bi sicer ostalo kapitalističnemu lastniku, to ]e bistvo in namen socialne politike. Kar je kapitalističen ugovor proti njej, to je delavski argument zanjo: socialne politike po kapitalističnem vzorcu delavstvo ne potrebuje!
Ljubljana in Kranjsko.
,'r	— »Glavna posojilnica«. Državno pravd-
ništvo v Gradcu je dalo aretirati Andreja Mau-erja. člana znanega konzorcija »Tal« zaradi hudodelstva goljufije. ljubljansko državno pravdništvo pa je dalo aretirati bivšega trgovca v Ljubljani Karola Megliča. Oba sta zapletena v zadevo »Glavne posojilnice«, oba > sta »Glavni posojilnici dolžna velike svote.
! Mauer in Meglič sta obdolžena, da sta posku-
i	šala z raznimi mahinacijami obrezuspešiti iz-' terjatev dolga, zlasti pa je Mauer dolgo preiz-' kušal z raznimi izpodbojnimi transakcijami, cesijami in obremenitvami svojega premoženja potrpežljivost konkurznega upraviteljstva da bi oškodoval upništvo »Glavne posojilnice«. Končno je struna počila, stvar je bila izročena državnemu pravdništvu in tako pride cela kazenska zadeva »Glavne« zopet pred kazensko sodišče, oziroma pred poroto.
— Železničarji obeh železnic, pozor! Vabilo na javen železničarski shod. ki bo v sredo ' dne 3. julija ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Dnevni red: 1. Poročilo o razpravah državne konference železniških delavcev dne 29. in 30. junija na Dunaju. 2. Raznoterosti.. Poročevalec sodrug Jos. Kop^č iz Trsta. Železniški delavci vseh kategorij, udeležite se velevažnega shoda polnoštevilno, kajti gre za vaše koristi.
. r — Kisovec pr! Zagorju ob Savi. V četrtek 4. t. m. ob 6. zvečer bo v Grčarjevi gostilni di-skuzija. Sodrugi, udeležite se ga mnogoštevilno !
— Sprejemne skušnje na gimnaziji v Kranju. Na gimnaziji v Kranju bodo sprejemne skušnje za prvi gimnazijski razred v soboto 6. julija od 8. naprej. Učenci, ki žele vstopiti v prvi gimnazijski razred, naj se zglase dne 4. julija od 2. do 5. v spremstvu staršev in naj prineso seboj krstni list in obiskovalno spričevalo. — Vnanji učenci se lahko zglase tudi pismeno.
— Nevarnosti tujine. Dne 1. junija je či-kaški list »Chicarfb Daily World« prinesel kratko vest. da oogrešajo Katarino Žlogar. 22 let staro slovensko priseljenko, njeni sorodniki. Dne 27. maja je poslala dekle svoji teti Neži Pirc. 1 10 So. 4] C., brzojavko, v kateri ii naznanja, da naj pride po njo na železniško postajo. Gospa Pirčeva je bila na delu. ko je 'došla brzojavka, in Je. to dobila šele na povratku okolo 5. ure popoldne, nakar se je podala na kolodvor. Ko je prišla tja. že ni bilo več dekleta, ki le baje čakalo do 5. ure in potem odšlo s kolodvora v spremstvu dveh dru-
gm oeKiet in nekega moškega s črnimi brki. Moški je lomil angleščino. Železniški uradniki mislijo, da so bili vsi Slovenci, ker so se živahno raztovarjal! v tujem jeziku. Pogrešana Katarina Žlogar je doma iz Ročinje vasi pri Metliki na Dolenjskem. V Ameriki ima dva brata. Josipa in Janeza, in neke sorodnike v St. Louisu. Bati se je, da je prišla v pest kakemu trgovcu z dekleti.
— Utopljenec. Iz Krke je potegnil ribič Luk-šič z Drske moško truplo, ki je moralo že dalje časa ležati v vodi, ker je piavalo po površini in mu je bil obraz močno nagnit. Dognalo se je, da je utopljenec 401etni zidar Miha Pibernik, doma od Sv. Križa pri Kranju.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 16. do 22. t. m. se je rodilo v Ljubljani 24 otrok, mrtvorojen je bil 1, umrlo pa je 20 oseb. izmed njih 10 tujcev. Umrli pa so za Škrlatico 1. za jetiko 2, med njimi 1 tujec. in vsled nezgode 1. V zavodih je umrlo 16 oseb. Zboleli pa so za Škrlatico 4. eden pripeljan z dežele v bolnišnico,, za tifusom 2, oba z dežele, za dušljivim kašljem 1 in za egiptovsko očesno boleznijo 2.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 9. do 16. junija 60 vdov, 5 bikov, 7 krav, 122 prašičev. 126 telet. 38 koštrunov in 13 kozličev. Zaklane živine je bilo vpeljane 1 govedo, 1 prašič in 15 telet, mesa pa 230 kg.
— Boj med grabljicami. V četrtek popoldne sta se na nekem travniku v Mestnem logu 351etna grabljica Alojzija Jančar in 541etna Uršula Iv.'mc iz Gonč pri Turjaku nekaj sprli. Regljanje je trajalo toliko časa. da je Ivančevo prijela taka jeza. da je zgrabila za grablje ter svojo nasprotnico z njimi sklestila po obrazu, pri čemer ji je eno nosnico z grabljiiiim zobom skoraj popolnoma razparala.
— Vlom v Jenkovi ulici. Sprevodnik južne železnice Mihael Vahen je šel s svojo ženo m otrokom na Dolenjsko k njenim staršem. Ko se drugi dan mož vrne sam domov, .zapazi, da je med tem časom imel nepovabljenega gosta, ki mu je vkradel 60 K denarja, katere je bil Vahen pustil doma v omari za obleko. Tat se je priplazil ponoči pri zaprtih vratih, katere je naj-brže odprl z vetrihom ter odšel po isti poti. Sosedne stranke so čule neki ropot, a so mislile, da so se domači vrnili domu.
— Napad na cesti. Ko se je dne 23. t. m. vračala delavska družba — štirje moški in ena ženska — iz gostilne pri »Mokarju« na Barju, je izletnike na mestu čez Ižico napadla peteroglava tolpa pretepačev: enega z železnim predmetom ali pračo hudo pretepli, drugega s tako silo sunili v zobe. da se mu je vif^a kri iz ust. Enega napadalca so že aretirali; ker so znani tudi njegovi kumpani. zasluženo plačilo ne odide zanikrni petorici.
— Nočni petelini. V neki gostilni v vodmat-skem okraju je te dni popivalo več mladih fantov, ki so zvečer domovgrede skozi Zeleno jamo igrali na harmoniko in popevali. Nasproti jim pridejo trije drugi ter jili pozovejo, da naj bodo »taki smrkavci« ponoči tiho in se spravijo spat. In bil je ogenj v strehi. Teh sedem je hipoma naskočilo svoje nasprotnike, izmed katerih je »godec« udaril enega po obrazu s harmoniko, drugi ga je začel suvati po licih s pestjo, tretji je od nekega vrta odtrgal remelj in se začel z njim usajati. Ko je bila »vojska« končana, so jo pobje odkurili vsak na svoj dom, nasprotnikov eden je odšel z bojnega polja pa z znatno telesno poškodbo. Za ta junaški čin je poizvedelo orožništvo in bojaželjne peteline naznanilo sodišču.
— Nepošten hlapec. Včeraj je neki pivovarniški zastopnik izročil svojemu hlapcu Karlu Vidicu 125 K denarja, katere bi imel oddati na pošti, česar pa ni storil, marveč jo neznano kam popihal.
— Ponarejeni novci po 20 vinarjev krožijo zopet po mestu. Falzifikati so precej slični pravim novcem. Torej pozor!
— Izgubljeno in najdeno. Gdč. Julijana Zgonc je izgubila bankovec za 10 K. — Zasc.bnica Avgusta Lukas je izgubila srebrno žensko uro. — Sprevodnik električne železnice Josip Kunej je našel 4 K. — Delavec Josip Bernard je naše! zavoj usnja. Izgubitelj ga dobi v Škofji ulici št. 10.
— Izgubil se je v četrtek dopoldne prstan s tremi kameni med Prisojno in Ahacijevo cesto. Odda naj se proti dobri nagradi na Prisojni ulici 7. (Vilhar.)
— Umrli so v Ljubljani:	Amalija	Vičič,
žena knjigovodje. 78 let. — Helena Rode. pomožna usmiljenka. 55 let. — Franja Orehek, uboga. 37 let. — Janez Bole, posestnik, 50 let.
— »Ideal.« Danes zadnji dan učinkovitega sporeda. Artistovska drama »Grofovski sin in artistinja« kakor tudi sijajna veseloigra »Zdravljenje konj« sta dosegli popoln uspeli. Jutri nastopi g. Modica, pevca in igralca iz Freiburga. Gosp. Modic je rojen Ljubljančan.
Štajersko.
— Trbovlje. Na poti od mostu, ki vodi s kranjske strani proti kolodvoru, je v nedeljo dne 23. junija 1.1. proti večeru neka gospodična izgubila svileno šerpo. Pošteni najditelj naj jo odda v rudarskem tajništvu v »Delavskem domu«.
— Utonila je. Kegel Marija, učenka II. razreda ljudske šoie pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. je utonila v Velki. Revica je zaspala blizu potoka, v spanju se obrnila in padla v vodo.
— Lastninski fanatizem. V Šturmavi pri Ptuju so se te dni sešli posestniki, da bi določili mejo med travniki. Pri tem delu pa se niso mogli razumeti in so se končno stepli. Kmet Jurij Jakopin je bil v pretepu težko ranjen in dvomijo, da bo okreval.
— Nečloveški sin. Pri posestniku Antonu Čehovinu v Tremarjih pri Celju živi njegov žc bolj prileten oče. Sin je z njim že dalje časa zelo surovo in grdo ravnal. Pustil ga je, da je ležal v ušivih cunjah bolan na kupu gnile slame. Tudi jesti mu ni dal jjičesar ter je oče s
povzdignjenimi rokami prosil orožnika, naj ga spravi v bolnišnico. Temu grdemu ravnanju sinovemu so napravili konec sosedje s tem. da so surovega sina naznanili orožnikom.
Koroško.
— V pijanosti utonil. V Trbižu je našel delavec Ivan Tivan v bližnjem potoku utopljenega delavca Josipa Fona. Mož je prešnji večer do polnoči pil po raznih gostilnah in šel na to pijan domov. Zgrešil je pot in padel v narastli potok, kjer je utonil.
— Mati in sin. V sredo je skočila v celovški kanal vdova nekega pred par leti umrlega stotnika. Posrečilo se je nekemu čevljarskemu pomočniku, da je ženo še pravočasno potegnil iz vode. Pri zaslišanju je žena izpovedala, da je sklenila, da se usmrti, ker jo njen sin neprestano, zelo nasilno in sirovo nadleguje za denar.
— Smrtna nesreča pri delu. Pri podiranju neke stavbe v Beljaku je padel na delavca Jurja Ravtarja debel hlod, ki ga je težko ranil na glavi. Mož je drugi dan umrl v bolnišnici. Zapušča revno vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
Goriško.
— Stanovanjska kriza v Nabrežini. V na-
brežinski občini je približno 2000 delavcev, vposlenih v kamnoseški obrti. Kakih 100 delavcev ima družine in najeta stanovanja, okolo 300 jih prenočuje v takozvanih kantinah, kjer jim ponoči golazni ne dovole mirnega počitka, dasi so popolnoma zmučeni od napornega dela. Še bolj žalostne razmere opažamo pri Dalmatincih in Črnogorcih, ki leže na golih tleh; nekateri imajo izjemoma nekaj gnile slame, v kateri tudi ne manjka golazni. Razven tega vidimo vsako jutro zarana korakati stotine delavcev iz raznih po par ur oddaljenih vasi, in zvečer se zopet vračajo domov, toda ne po gladki cesti, marveč po vratolomnih stezah. Tedaj vidimo, da ni več lOurnega delavnega časa, ampak 14- do 16urni. Ni se tedaj nikakor čuditi, kako jim že v začetku dela pešajo moči. Zvečer pa, namesto da bi se po končanem delu takoj odpočili, imajo še dolgo pot. Več se jih tudi odpelje z vlakom v Furlanijo, ki imajo tudi precej od-lajene vasi od železniške postaje. Sedaj pa vprašajmo: Kdo je pa temu trpinčenju kriv? Odgovor je lehak:	»Nihče	kakor občina je
kriva!« Za blagor delavstva in v svojem lastnem interesu bi morala .občina zidati hišice s primernimi delavskimi stanovanji, kakor je to že povsod, kjer so industrialni kraji. Če primerjamo posamezna stanovanja, opažamo, da so nekatera že v takem stanju, da niso več sposobna za bivanje, marveč za hlev. Kakor hitro bi se dozidala stanovanja za delavce, ostajalo bi v občini veliko število družin in tudi posamezni delodajalci bi imeli popolnoma neutru-jene in neizmučene delavce na delu. S tem bi tudi mnogo pridobili trgovci in obrtniki. Tudi liigijenično vprašanje bi bilo z dozidavo delavskih hiš vsaj deloma rešeno. Vidimo, oziroma Čujemo, da občina nima denarja. Ne verujemo pa temu, in sicer iz tega razloga, ker imajo okolo 10.000 K na razpolago za popravljanje farovža, ki je še popolnoma dober, toda Čargo seveda hoče še lepšega, kar mu pohlevno privolijo odborniki! Povejte nam, ali ne bi-bilo umestneje, da popravite pravočasno stari fa-rovž, kjer prebivajo štiri družine, da se ne podere, kakor pa da zidate prav- po nepotrebnem nov farovž, za kar ne boste dobili prav nobene pohvale?
— Shod v Podgori. Pretekli petek se je vršil napovedani zaupni shod, katerega se je udeležilo častno število sodrugov. Sodrug Ko-mavli je podal kratko poročilo o strankinem zboru, ter pojasnil navzočim sklepe, ki jih je zbor sprejel za nadaljne delovanje stranke. Priporočal je, naj sodrugi kolikor mogoče agitirajo za stranko in pozval navzoče, naj pridobivajo stranki več ko mogoče pristašev s tem, da pripravljajo delavce za politično organizacijo. Na to je toplo priporočal naš dnevnik »Zarjo«. Rekel je, da se podgorski delavci premalo zanimajo za list in zato se tudi ne brigajo za važna delavska vprašanja in politične dogodke. Da bi čitali »Zarjo«, bi bili o vseh važnih rečeh informirani in bi vedeli, kako »delajo« razne klerikalne in liberalne stranke v državnem zboru v »korist« delavstva. Končal je s pozivom na navzoče, naj se lotijo resnega in neutrudljivega dela v korist stranki in širijo »Zarjo« ter ji pridobivajo novih naročnikov. Glede na veselico, ki se priredi v prid »Zarji« dne 28. julija, je so-drug Komavli priporočal, naj se sodrugi pripravijo, da uspe veselica čim sijajnejše in ker se vrši veselica v Podgori, da pripravijo zunanjim sodrugom dostojen sprejem. Izvolil se je veselični odbor, ki ima skrbeti za priprave. — Upamo, da uspeh tega zanimivega shoda ne izostane. — Po shodu je sodrug Markič nabral nekaj za miljonski sklad »Zarje«.
— Podgora. V torek. 25. junija je umrla v Podgori Roža Klavčič. sestra naših cenjenih sodrugov Štefana. Konstantina in Antona Klav-čič. katerim izražamo ob tej izgubi najglobo-keje sožalje.
Istra.
■— Obsojen kaplan. Kaplan don Rossi iz Ro-vereta je bil obsojen na 6 mesečni zapor, ker je v teku dveh let oskrunil več šolskih deklic v klerikalnem ljudskem domu. Pri obravnavi .e seveda čeden Kristusov namestnik vse tajil.
Trst.
—	Sv. Križ. Pretečeno nedeljo je bil pri nas sodr. Gaspari in predaval o zadružništvu. Tu smo imeli priliko izvedeti, koliko lahko stori delavstvo zase s pomočjo zadrug. Sodr. Gaspari je raztolmačil v poljudn h besedah postanek zadrug in njih razvoj na Angleškem, Nemškem in končno v Avstriji. Razume se, da je razpravljal v prvi vrsti o konzumnih zadrugah, na katere moramo polagati vsaj sedaj največ
važnosti. Tudi v Trstu so se konzumne zauiuse zlasti v poznejših časih močno razvile. Tem drugam naj se pridružijo +"di kriški delavci Željo poslednjih po filialki tržaških eafrug je stara. Vzroki, ki so onemogočili otvoritev skladišča v Križu, so različni in deloma zeliSc-l: Zadruge niso mogle in ne smele prekoračiti iniciative, dovoljenih po njih finančnem stanju.: Sedaj je drugače! V Križu imamo močno strokovno, politično in kulturno organizacijo. Zato mislijo sedaj tržaške zadruge, da je najugodnejši čas ustanoviti tudi tu svoje skladišče. Zato je pozval delavce in sodruge, naj prijavijo s /oj vstop k zadrugam v potrebnem številu, bo mogoče kmalu ustreči stari želji Križauov P° zadrugi. Govornikovim besedam so navZačf ‘E vidnim razumevanjem pritrdili in začela se je že akcija za vpisavanje članov v zadrugo.
— Pomanjkanje skladišč v luki. Deputacija iz Trsta, ki je bila pri trgovinskem ministru zaradi pomanjkanja skladišč v luki je dosegla po-voljne uspehe. Trgovinski minister je deputa-cijo zagotovil, da se zgradita na pomolu št. 5 dve novi skladišči in sicer še tekom 6 mesecev, če bi po dovršeni zgradbi skladišč na 4. pomolu še manjkalo prostora.'
— Mestni proračun. Finančno ministrstvo je sporočilo namestništvu, da je mestni proračun za Trst dobil le delno sankcijo. V rednem budgetu so potrjeni izdatki in kritje. Odklonjene pa so bile razne občinske doklade za kritje deficita 300.000 kron. Za kritje ekstra-ordinarija je zahteval proračun dovoljenje za najem posojila za kratek rek v znesku 6 milijonov sto tisoč kron. To posojilo je dovoljeno, toda le v znesku 3,800.000 kron.
— Samomora. 41 letna Antonija Zarič je v Trstu iz neznanega vzroka skočila v morje. Rešila jo je pomorska finančna straža. Zari-čevo so prepeljali v bolnico. — 211etna šivilja Terezija Ukmar v Trstu je zakurila o^lje in hotela umreti, a so jo pravočasno rešili in spravili izven nevarnosti. Prepeljali so jo v bolnico. Vzrok; nesrečna ljubezen.
Vestnik organizacij.
Ženska podružnica „Vzajemnosti“ ima v sredo ob 8. vvečer v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 6. mino mesečno sejo.
Zadnje vesti.
STURGKH PRI CESARJU.
Dunaj, 30. junija. Včeraj je bil ministrski predsednik grof Stiirgkh v Schonbrunnu pri ce sarju, prvič v svoji bolezni. Ministrski predsednik se je cesarju zahvalil za četrtkov obisk.
S POPOTOVANJA BILINSKEGA.
Metkovič, 29. junija. Skupni finančni minister vitez Bilinski je dospel v spremstvu deželnega šeaž Potioreka v Metkovič, kjer so mu uradni krogi priredili sprejem. Minister se je s parnikom »Zara« odpeljal v Dubrovnik.
SLAVNOSTI V PRAGI.
Praga, 30. junija. Slavnosti so se izvršile v popolnem redu. Na slavlju Palackega je govoril slavnostni govor bivši minister Ratida namesto prvotno določenega dr. Kram&fa; narodni socialci so zagrozili z demonstracijo, če nastopi kot slavnostni govornik dr. Kramar. Minister Hussarek se je udeležil slavlja Palackega in sokolske telovadbe.
VELIKI KRAVALI V BAVARSKI ZBORNICI. Nepotrditev socialno demokratičnih županov.
Monakovo, 30. junija. Proti koncu sinočnje seje poslanske zbornice je nastal med govorom notranjega ministra barona Sodena velikanski hrup. Minister je branil klerikalno vlado, ki je odklonila potrditev socialno demokratičnih županov. Nepotrditev socialno demokratičnih županov Je v interesu moarhične državne misli in je samoobramba monarhične države. Če bi bili Vi pri državnem krmilu, bi tudi ne nastavljali monarhično mislečih uradnikov.
Baron Haller (soc. demokrat): Zakaj ne: če bi bili sposobni, bi lehko dosegli socialno demokratičen urad.
V	zbornici je nastal med klerikalno večino in opozicijo nepopisen vrišč in predsednikove besede je bilo razumeti šele po dolgem zvonjenju.
Predsednik ukori socialno demokratičnega poslanca Hallerja, kar zbudi nove viharje. ž
Poslanec Ankenbrand (centrum); Ali smo v parlamentu?
Poslanec baron Haller: Podlost!
Vsled tega medklica je klerikalni predsednik posfanca Hallerja vdrugič ukoril.
Minister baron Soden je končal svoj govor ob splošni razburjenosti; od njegovih izvajanj so se dale razumeti le končne besede, da si želi boljšega tona v zbornici in da v grobosti ne more posnemati posameznih poslancev.
NOVI »NAPADI« SUFRAGETK NA ASOUITHA.
London. 30. junija. Ministrskega predsednika Asquitha so snoči sufragetke zopet napadle. Udeležil se je sprejema, ki ga je priredil lord Slenconner na čast liberalnega kolonialnega kluba. Na stopnišču ga je nahrulila su-fragetka. Ko so jo odvedli, se je ustavljala in ji je policija raztrgala vso obleko^ odpeljati so jo morali z avtomobilom, ker se taka ni niogla pokazati na cesto. Komaj so jo odpeljali, je uprizorila druga sufragetka enak »napad« na ministrskega predsednika.	__
ŽRTEV AVTOMOBILA.
Weitnar. 30. junija. Na cesti v Dinstedt je avtomobil povozil orožniškega stražmojstra Zuckelohra in ga vlekel precejšnjo pot seboj. Avtomobilisti so položili truplo na kraj ceste in ga pokrili s čelado. Državno pravdništvo storilcev še ni izsledilo.
VOLITEV V NEMCiJl.
Berlin, 30. junija. Pri ožji državnozborski
•	ltvi v okraju Hagenow-Grevesmiihlen jc bil P oljen kandidat napredne ljudske stranke Siv-k 'ich proti konservativcu Pauliju. Socialisti glasovali za Sivkovicha. Mandat je bil do-
v konservativnih rokah.
VOJAŠKA REVOLTA V ALBANIJI.
Dunaj, 30. junija. Revolta se je razširila
na vojaštvo v Kruševu severno od Mona-rju: več oficirjev in vojakov jo zapustilo mio in rtisžalo v gore. Beguni se zbirajo zu Resne in se pripravljajo na najhujši od-•r. če jih bodo preganjali. Vojaške oblasti v onastirju so se obrnile na vlado s prošnjo, da 'š{|a ekspedicije za beguni, ker bi utegni L i ~ ' j splošna vojaška vstala.
Izredna sela zbornice.
Carigrad, 30. junija. Zbornica je. sklicana a izredno sejo. da informira vlada poslance svojih namenih v očigled vojaški vstaji v rini Albaniji.
Pretrgana brzojavna zveza.
Carigrad, 30. junija. Brzojavna zveza med larigmdosn in Solunom ie pretrgana.
Zahteve rebelov.
Solmi. 30. junija. Vsa pogajanja, <■ bi se eguni vrnili, so ostala brezuspešna ..■zadevajo odstop nepriljubljenih miri. w. Mo-astirski vali namerava predla g ' car! sp--o '3 i ladi amnestijskl irade za vso uporm’ rijri jfefitofcsrjj©. m^y<sija po*aibs«4vf pod Bog^ent, ■ta se oiicir.ik odpovedo politiki in da se brez-^ogomo. m rreftf.
c:ulil — vodje vstaje.
Solun 30. junija. Novejša poročila iz Mo-aastirja. ILbre, Perlepa, Kirševa in Ohride avljajo. dri se je vstaško gibanje povsod za-
“ “"r časlnikov in'da nima nika-nStliUci,on.alnega značaja. Na urad-Zž*S°tavljajp. da jim razlogi častni-■iin n‘r°f-ZnaV : vselsako pa gre za demonstra-' "J?. p./ ^eoa;1JI vladi. Nevarnih izgredov se nit	l 1)]10zici-ia opornikov baje se ob-
V0)nemu ministru Šefket paši. leralnih^sfk iuV3x da. se Prideli vladi iz ge-*e bo	efo! častnikov obstojajoč svet. ki
vprašanjih 8 ° VSe*1 armade se tičočih
Vzrok nezgode.
■i le zadeh^/pnnH-8, ° vzrokih katastrofe, >en« ni nič mt™* V zrakoplov »Schwa--ifn, i V natančnega znano. V strokovnia-
lačin^k-ikor11^0? *?a nastal Požar na enak lafenu <*v znanem ognju v Friedrichs-
“stT nlin nn^H0t3nej0 celice- kfldar se iz-mmLn f	°Krodia, in se drgnejo
,nQtran3.e. ploče celice, nastopijo ob
e^čn!h^P0g03lh !ahk° iskre, ki -go ostanek plina, lo je dognala preiskava
nWen2- Na Podoben način
-	najbrze zgorel tudi »Schcvabpn«.
Poškodbe.
Diisseidori, 30. junija. Pri katastrofi zra-oplova »Sclnvaben« je ranjenih 36 oseb. Naj-eže so poškodovani monter Friitz iz Strass-jiUTga. monter Kiefer iz Friedrlchshafena in latakslr Kubis. \endar ni njih stanje nevarno Ostali ranjenci so večinoma vojaki 39 fizilir.! skega polka in delavci. Vodja zrakoplova nad-inženir Diirr ima opekiinie na obrazu in na rokah.
Skoda.
Berlin, 30. junija. Zrakoplov »Schvvaben« Je veljal 550.000 mark. Za štiri petine tega zneska je bil zavarovan.
n alijansko-turška vojna.
Egejsko vprašanje.
Rim, 1. julija. Italijanska vlada dementira vesti vnanjih Hstov, da je pozvala odposlance ž egejskih otokov v Rim. V Rimu se je pač oglasila oseba, ki se je izdajala za reprezentanta armpelskega prebivalstva, a je ni sprejel ne vnanji minister, niti kak drug član italijanske Vlade.
Mirovna pogajanja.
Carigrad, 30. junija. »Tanin« proglaša za neresnične govorice, da se je porta obrnila do tukajšnjih poslaništev proseč jih za mirovno posredovanje. Te govorice izvirajo iz proti-fftrških krogov in hočejo zbuditi mnenje, da je iTurčna za nadaljevanje vojne nesposobna.
Oficirji in politika.
Gatigrad, 30. jpnija. Vlada je poslanski zbornici predložila na zadnjem ministerskem .svetu sestavljen zakonski načrt, ki prepoveduje Oficirjem politiko. Zakon, ki je priključen vojaškemu kazenskemu zakonu, določa dve- do
tnKOPk« E? ° in odpust ix armade za one i? K M udeleže političnih shodov, in gtfrl- do šestmesečno ječo in odpust za one častnike, ki pripadajo političnim strankam.
STAVKA V LONDONU.
London, 30. junija. Pet velikih tvrdk je naznanilo vladi, da morajo zapreti svoje tovarne, ker vsled stavke v luki ne morejo dobiti su-fovin.
, ITALIJANSKA VOLILNA REFORMA fH.	SPREJETA.
Rim. 30. junija. Senat je s 139 proti 41 glasovom definitivno sprejel volilno reformo v obliki, v kateri jo je odobrila poslanska zbornica.
FRANCOSKA VOLILNA REFORMA.
Pariz. 30. junija. Večina senata je baje odločno sovražna volilni reformi, s katero se bavi Pbslanska zbornica. Zlasti Clemenceau je ostro nastopil proti reformi.
FRANCOZI V AFRIKI.
. Pariz, 30. junija. Po uradnih vesteh iz za-f?adne Afrike sta dne 23. t. m. lajtnant Lelorrain
in uradnih Rossi z oddelke strelcev m jezdecev na velblodih operirala severno od Tim-buktuja. V bližini vodnjaka El Gatara jih je napadlo pleme Rezu. Lelorrain in Rossi sta mrtva.
KRIZA V ŠPANIJI.
Madrid, 30. junija. Ker je prišlo med vlado in nekaterimi elementi večine do ostrega nasprotja, je položaj ministrstva kritičen. Ministrski predsednik Canalejas je bil včeraj pri kralju. Odločitev je pričakovati šele jutri, če e zjasni položaj v parlamentu. Napoveduje se, da podajo Moret in drugi liberalni voditelji izjave, ki utegnejo povzročiti padec ministrstva. Za ta slučaj govore, da sestavi Romanones ali pa Garcia Preto novo vlado.
RUSKI PATRIOTJE NA DELU.
Brambna predloga sprejeta.
Peterburg. 1. julija. Državni svet j: sprejel predlogo o splošni brambni dolžnosti v obliki. kakor jo je določila državna duma. /
VELIKA STAVKA POMORŠČAKOV V SEV.
AMERIKI,' '
New-York, 1,- ju,Vija. Ker je sedem družb za obrežno pomorsko plovbo odbilo zahtevo organizacije^ da sprejemajo na delo le organizirane Tfomorščake, je sindikat pomorščakov proglasil sp»o'h:o stavko. Vodstvo organizacije upa. da se stavki pridruži nad 3$. tisoč kurjača, v in pomorščakov in 40 tisoč delavcev v njujorški luki.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
London, 30. junija. Zanesljiva poročila s Kitajskega pravijo, da so vesti o •anarhiji v deželi mo£no pretirane. Trgovina po Kitajskem je po-vsetn normalna. Tudi vestem o resnih sporih med južnimi in severnimi pokrajinami ni verjeti. Prebivalstvo v Kantonu ne misli na to, da bi se ločilo od republike, za katero se je prizadevalo z vsemi močmi.
ZAROTA V KOREJI.
Jokohama, 30. junija. V Seulu se je včeraj pričela razprava proti 128 Korejcem, ki so obtoženi zarote proti japonski vladi.
KATASTROFA ZEPPELINOVEGA ZRAKOPLOVA »SCHVVABEN«.
Opis očividca.
Diisscldorf, 30. junija. Očividec, ki je v tre-notku nezgode stal tik gondole ponesrečenega zrakoplova, opisuje katastrofo tako - le: »Sdnvaben« je bil na spodnjem koncu že zasidran in gibal se je le še zadnji konec zrakoplova. Kar potegne močan veter, zgrabi zrakoplov in ga meče in vrti na vse strani. Naenkrat se pokaže na .zrakoplovu plamen, silen pok in ves orjak jc zažarel kakor ognjen steber. Čez pol minute se je ogrodje z velikan-kim ropotom zrušilo na tla.
NEZGODA AVIATIKA.
Miihlhausen. 30. junija. Letalec Schodt je padel blizu Napoleonskega otoka z višine 250 metrov na zemljo in obležal na mestu mrtev; stroj mu je odpovedal, ker se je v preostri kurvi obrnil.
jfel ,VTA
Pošljite naročnino, če je še niste!
OTI
*	Kako so živeli ljudje včasih in sedaj?
Že v sredi preteklega stoletja je marsikje veljalo Za odlično, obedovati pozno popoldne. Naši pradedi , srednjem veku pa so vstajali poleti ob 4. uri zjutrai, pozimi pa ob 6. uri iz postelje, povžili nekoliko juhe; ko so se oblekli. šli nato k maši in se lotili potem svojega dnevnega posla. Ob 10. uri dopoldne so se pošteno najedli, pravo kosilo pa je bilo ob 4. uri popoldne; Glede razdelitve dnevnega časa so naši pradedi bili precej enaki sedanjim Angležem. Pa tudi mladina je imela v srednjem veku bolj ugodno kot sedaj. Ker se je šolski pouk pričel že ob 6. uri zjutraj, je morala zgodaj vstajati. Ob 9. uri je bil dopoldanski pouk pri kraju, nakar je bil odmor do 12. ure in potem zopet pouk do tretje ure popoldne. Tak red je bil v mestih pri bogatih in ubožnih. Ob 7. uri zvečer in najpozneje ob 8. uri so hodil’ pozimi spat. Da so bili ob 9. uri zvečer v najlepšem poletnem času že vsi v posteljah in da je vladal ob tem času po ulicah najlepši nočni mir, pričajo vse zanesljive stare kronike. Zanimivo je, kako se je pozneje premikal čas za obede. V 17. stoletju so jedli ob 11. in 5. uri, v 18. stoletju ob 12. in 6. uri in tako je polagoma postal prvi obed kot glavni. V velikih mestih so že davno naredili iz noči daip Pozno vstajajo in o polnoči hodijo spat, vsled česar se ura glavnega obeda pomika vedno bolj proti večeru. Razen prduktivnih slojev obeduje mulo-katera rodbina opoldne. Na deželi in v malih mestih žive seveda bolj naravno iir zaradi tega tudi bolj higijenično. V splošnem velja na deželi in v malih mestih opoldanska ura kot naj-pripravnejša za kosilo, kar so zečele sedaj po velikih mestih uvajati tudi nekatere družine, ki si žele dolg popoldne, kar je zlasti poleti za bivanje na prostem in izlete pripravno.
Grozne posledice omedlevice. Pri cestni železnici pri Pont Evequo na južnem Francoskem se je zgodila težka nezgoda. Ravno, ko je moral voznik peljati dva električna vozova cestne železnice po strmem bregu navzdol, je omedlel. Padel je z voza, voz ga je vlekel delj časa s seboj in ga v pravem pomenu besede
zmečkal. Vozova sta drla z neznano hitrico- -ji bregu, ob vznožju sta se oba prevrnila. Vsi- pa-sažirji so težko ranjeni, nekateri vsled padca, drugi so zopet porezani od zdrobljenih šip. Med potjo v bolnišnico je umrl en pasažir.
Japonska bojna ladja »Naniva« se ie 'pri Kurdskih otokih potopila na dno mori a. Zadela se je v neke pečine in tako težko poškodovala, da je bila mahoma napolnjena z vodo. Moštvo se jc rešilo na otoke. Ladije ne bo mogoče nik-. dar potegniti iz morja.
Strašne povodnji. V okolici Simpropola že tri dni neprestano Te. Vsa okolica je pod vodo. Mostovi so podrti; 50■ hiš je povodenj odplavila s seboj. Mnogo Ijudij in živine je našlo smrt v valovih „
Klerikalen odlok proti abstinenci. Slavna bav arskn klerikalna vlada se je zopet izkazala. Naučni minister Knilling je namreč izdal na okrožne urade in šolske Oblasti odlok, ki zavzema si lišče proti redu Guttemplerjev, ki hoče započeti iz Heidelberga gibanje med šolsko mladino za ustanovitev zdržnih društev. Guttemplerji so po redovnih načelih organizirano zdržno društvo, ki je razširjeno po vsem svetu in prepoveduje svojim članom uživanje opojnih pijač. Popolna zdržnost od alkohola jim ni namen sam zase, ampak sredstvo za nravno spopolnitev in nravno povzdigo ljudi. Ta red je hotel uvesti obsežno agitacijo za ustanovitev zdržnih društev med šolsko mladino, staro deset do šestnajst let. Gospod naučni minister je priznal važnost »vzgoje mladine k zmernosti, zlasti v uživanju alkoholnih pijač«. Modro pa je menil, da vzbuja resne pomisleke, ali naj bi šolska mladina kratkomalo prepustila mednarodni organizaciji. »To je tem pomembnejše, ker je poverjena mladinskim ložam medverskega Guttemplerskega reda posebna naloga, da v mladini ne utrdi le načel abstinence, ampak jo vzgaja tudi k medverski morali, katere načela so ljubezen do bližnjega in čut dolžnosti.« In potem sledi famozni poziv na šolske oblasti, naj uradno preprečijo slehrno agitacijo v šolah za imenovano društvo, zlasti če bi se predrznih) agitirati učiteljsko osobje. Da hoče minister preprečiti propagando v šoli, bi bilo še razumljivo, ampak nadvse modra pa je utemeljitev: gre namreč za nevarnost, ki boje obstoja v tem, ker gre za organizacijo, ki ima za svoj cilj moralo na podlagi »ljubezni do bližnjega« in »čut dolžnosti«. Lepi kristjani, ki se bore proti ljubezni do bližnjega!
Ustreljen. Poveljnika rumunske obmejne straže je neki vojak, ko je vizitiral stražo, ustrelil. Poveljnik ni hotel povedati gesla, nakar ga je vojak ustrelil.
* Strašen konflikt. Iz Bruselja poročajo:
V	gotovih političnih krogih, kjer se manj brigajo za navadne politične vsakdanjosti- kakor za kretnje in lokavosti diplomacije, so prejšnji teden plaho zadrževali sapo. Grenadirski polk, v katerem sta prejšnji in sedanji kralj, če se smemo tako izraziti, »služila« je praznoval 25letnico svojega obstanka. Na jubilejno slavnost je prišel kralj, ampak ni prišel — pomislite — vojni minister! Če bi bil že poljubni polk. ki se mu je zgodila taka sramota! Ampak bil je polk. v katerem i. t. d  Če se
zgodi kaj tako izrednega, morajo biti za to gotovo globokosežni razlogi... Govorili so že o demisiji... Ampak, zahvaljen bodi bog. tako daleč ni prišlo. Zadovoljili so se z oficialnimi izjavami i npojasnili »afere«, katere jedro hočemo izluščiti. Ob poklicanju zadnjih treh letnikov na dan volitve so uprizorili rezervisti nekaterih letnikov »demonstracije« in vzkliknili klice, ki so pričali o prav neznatnem navdušenju za njim poverjeno vlogo ščitenja belgijskega klerikalizma. Tudi v omenjenem polku so se zgodili taki dogodki. Vojni mini-
?ato J?isal kralju, da smatra vsled ome-r
d nhmiatič^l ZJ! >>i,Ioportuno« — krasna slavnosti pn fSn ~ udeležiti se jubilejne slavnosti Po nediplomatsko bi se to reklo:
»Bomo že pokazali tem predrznim ljudem ki nimajo nobenega rešpekta, kdo da smo mi in kdo so pa oni!« Kratkoalo. general ni šel na slavnost! Kralj pa je baje od.vrnil napihujočemu se ministru, da omenjenih dogodkov ne smatra za tako tragične in zategadelj pojde na slavnost. Ta je šel. minister je ostal sam doma. Krasen je bil tudi izgovor ministra, zakaj se ne udeleži slavja. Dejal je, da je toliko teh slovesnosti. da se ne more vseh udeležiti. Ker pa se noče nikjer zameriti, zato je sklenil, da nikamor ne pojde. Ampak resnica je to. da to leto ni nobene take jubilejne slavnosti. Glavna stvar pa je. da minister ni napravil iz »afere« povoda za »boj«. Kralj je bjl pri jubilejnih grenadirjih. minister je ostal doma — z eno besedo: Belgijci zopet lahko mirno dihajo...
* Presenečeni ljubimec. Iz Draždan poročajo: Ko se je hotel lastnik mlekarne Meissner splaziti k svoji ljubici, neki dekli, ga je na stopnicah neki stanovalec dotične hiše vprašal. kaj da išče. Meissner je nato potegnil revolver ter ustrelil radovedneža. Nato se je zabarikadiral v kleti ter streljal na policiste, ki so ga hoteli prijeti. Morali so ga dalj časa oblegati. Čez nekaj časa se je Meissner ustrelil.
* Deklici sta zgoreli. Iz Tridenta poročajo: Težka nezgoda se je prigodila pri gospe Kamili Dorigoni. Pustila je dotna svoje tri hčere pod varstvom najstarejše, osemnajst-
: letne hčerke. Ko je. ta slučajno odšla iz sobe. je ena izmed hčerk prevrnila samovar. Goreči špirit se je izlil na obleke obeh deklic. Ko so prihiteli sosedje, niso mogli nič več pomagati. Deklice so kmalu nato umrle v bolnišnici v groznih bolečinah.
—	Grozodejstvo roparjev. V kraju Kur-dio v ladoški guberniji na Ruskem so prišli orožniki na sled groznim umorom- Tamkaj je stanovala neka kmetica s hčerjo. 2e delj časa so opazovali, da so sicer zahajali moški v hišo, a se niso več vreili iz iste. Tudi so našli
v	bližnjem gozdu mrtvo moško truplo. Pri hišni preiskavi so prišli na sled res groznim zlodejstvom. Našli so 27 mrtvih moških tru-
_ . .ijuugo denarja in drugih dragocenosti. .
; so našli vzdižna vrata, raz katerih so popadale žrtve v neko klet. kjer so bile ria grozen načni umorjene. Ženski sta priznali, da ste bili na čelu neke roparske druhali, ki je v zadnjem času pomorila _ kakih 40 moških oseb. Uklenilis o 30 osumljenih kmetov, nekaj jih pa je že pobegnilo.
Kopetdški stotnik, o »svoji smrti«. Svetov-noznani čevljar Viljem Voigt, kopeniškj stotnik imenovan, se nahaja sedaj v Berlinu. O »njego-
vi	smrti«, o kateri so časopisi pred kratkim poročali, se je kopeniški stotnik napram nekemu časnikarju izrazil sledeče: »Peljal sem se s Ko-fcurga v Luksemburg. V Dusburgu sem izstopil. Na neki klopi pri kolodvoru je sedelo več mojih znancev, ki so ravno brali v »Kolnische Zei-tim,g« mojo posmrtni«). Ko sem prečital odstavek o moji smrti, sem bil silno vesel in sem si ga izrezal. Ko sem pisal domov, sem dobil odgovor, da to ni moje pismo, ker sem že umrl. Voigt je nato potegnil iz žepa svojo fotografijo kot kopeniški stotnik, katero je prodal nekemu založniku za 3000 mark. Sedaj se namerava stalno naseliti v Luksemburgu.
* Norčava miijonarka. Med tem ko umira na miljone ljudi od lakote, ne vedo drugi, ki sede v zlatu, kako bi se znebili denarja, ki jim ,ga prigarali delavci v potu svojega obraza. Iz Novega Jorka poročajo o miljonarki Law-rence, ki je nepričakovano podedovala ogromno vsoto 160 miljonov kron. na kakšen način je razsipavala denar. Kupila je krasno palačo, okolo katere se je razprostiral leg in širen park. Na vrtu so rasla najžlahtnejša drevesa. Iz Libanona si je naročila celo več ceder, ki jih je nasadila v parku in jih imenovala Salomonov gaj. V službi je imela zgolj evropske aristokrate, ki jih je v Ameriki kakor smeti. Kuharica jc bila potomkinja iz prastare francoske plemiške rodovine, kočijaž je bil pristen marki, frizer je bil baron iz Nemčije, neki italijanski markeze je opravljal v hiši bolj priprosta dela. Imela je tudi domačega slikarja, ki jo je moral slikati v najrazličnejiših pozah. Mlad pisatelj je moral v lepih verzih opevati njeno vsadanje razpoloženje. Slednjič si je hotela zgraditi še lastno gledališče. To je bilo pa njenim otrokom že preveč in zato so jo tožili in zahtevali za svojo mater varuha. Pred sodiščem se je dama bridko pritožila, da ji otroci ne privoščijo najmanjšega veselja. Sodišče je bilo drugačnega mnenja in ji je postavilo za varuha njenega najstarejšega sina, ki ga je ona prav pred kratkim zavrgla, ker se je zaročil z neko plesalko na vrvi.
* Gluhonemi pri telefonu. Wiliam Shaw, ki je prišel zavoljo otrpnjenosti tilnika ob sluh in govor, je iznašel, kakor poroča »Revue«, telefon za gluhoneme, da se bodo tudi ti reveži razumevali enako zdravim ljudem s pomočjo običajnega telefona. Samoobsebi se razume, da telefon za gluhoneme ni priprava, osnovana na zvočnih valovih, ampak tvori svetloba sredstvo razumevanja. Sha\vov aparat je še najbolj podoben pisalnemu stroju. Kakor se na pisal eem stroju s prsti dotikamo tipk in se dotične š*;k§ tiskajo na papirju, tako igra pri novoiznajde-nern aparatu veliko vlogo razsvetljevanje črk. Katero črko pritisne gluhonemec, tista črka se zablesti pred očmi onega gluhonemega, s katerim se pogovarja. In oba gluhonema, ki se na ta način »pogovarjata«, se med seboj popolnoma razumeta na poljudno daljavo. Jasno je, da je tako pogovarjanje mnogo počasneje kakor pri običajnem telefonu. A novo izumljeni aparat je za gluhoneme vendarle velikega pomena.
* Pes v politiki. O sodelovanju psov v političnih bojih pripoveduje »Cacciatore Italiano«: Zelo slabo se je godilo leta 1848. psu nekega zloglasnega avstrijskega policijskega komisarja v Milanu. Italijanski patriotje so ga vjeli in ga pobarvali belo, rdeče in zeleno. Policisti so vjeli psa in ga pobili. V Piranu so leta 1894. Italijani obesili psom žalne trakove in so na ta način protestirali proti dvojezičnim napisom na javnih uradih. Leta 1897. je letal po milanskih ulicah, koder ob času občinskih volitev in je nosil veliko tablo z napisom: »Glasujte za socialiste!« V Londonu so leta 1898. polovili vse polno psov in jih odeli z ogrinjali, na katerih so bili natisnjeni različni pozivi, naj volilcl glasujejo ali za socialiste, ali za Chamberlaina. Bolj samosvoje je nastopil oni pes, ki je v začetku prejšnjega stoletja prišel skrivaj v angleški parlament in je začel silno tuliti, ko je govoril ravno lord North. Ta je mislil, da ga zasmehuje kdo Izmed njegovih tovarišev fn je predlagal, naj se dotičnega poslanca izključi od seje! Psa so baje obsili potem za kazen in to kar na hodniku parlamenta.
* Mrtva roka. Koliko premoženja so sl nakopičili razni menihi in duhovniki ter ga izsesali iz prebivalstva na Francoskem je razvidno iz neke statistike finančnega ministrstva.
V	tej statistiki se poroča, da se je temeljem zakona o ločitvi cerkve in države postavilo pod sekvester 68.551 cerkvenih zavodov. Sekve-ster je doslej izvršen nad 47.425 zavodi. Kon-fisciralo se je premoženja v'znesku 335 miljonov kron, ki se je ves porabil temeljem zakonske določbe za dobrodelne namene. Poročilo konstatira, da bodo dobili dobrodelni zavodi nad 400,000.000 frankov nekdanjega cerkvenega premoženja.
* Zeppelinov zrakoplov zgorel. Grof Zeppelin. eden izmed prvih in najvztrajnejših le-letalcev, nima sreče. Na praznik je zgorel v Diis-seldorfu njegov najlepši zrakoplov »Sch\va-ben«. Pred tem so uničile različne katastrofe pet njegovih zrakoplovov. »Schwaben« jc prišel 28. junija ob pol desetih iz Frankfurta V, DiisseldorL kjer ga ni.so mogli spraviti v hangar zaradi premočnega vetra, ampak so ga za sidrali zunaj. Ob pol dvanajstih je vzdignit »c sebno močan sunek zrakoplov, ga
tla. zrakoplov se je razklal čez r novi nabiralniki so se pri < je užgal in hipno ie h’ menih. Potniki se 1 plov. ali mo**
veter dvignil z zrakoplovom vred. Pri eksploziji je bilo ranjenih 30 oseb. izmed teh sedem zelo nevarno. Med ranjenci je tudi vodja zrakoplovu nadinženir Diirr.
* Otrok umrl zaradi stekline. V bližini Tropave je ugriznil stekel pes sedemletnega dečka. Ker ni dobil deček takoj zdravniške pomoči. j tudi 011 stekel in je umrl čez nekaj dni po groznih bolečinah. Deček je med boleznijo zelo besnel in je opraskal svoje stariše. svojih pet sestecJn bratov, dva otroka, ki sta stanovala v isti hiši in zdravnika. Vse te osebe so prepeljali takoj na Dunaj.
* »Blazen morilec. V noči od 22. na 23. ju-
nija je rzvršil v vasici Valmadonna v Alessandrije blazen človek grozno dejanje. 26 letni Fonzano je pred dvemi leti zadavil lastnega otroka, ker si je domišljal, da je otrok sad nezvestobe njegove žene. Sodniki so takrat odredili, da je Ponzano umobolen in so ga oddali v blaznico. V blaznici je bil miren, zato ga tudi niso strežaji preostro opazovali. Pred enim tednom je pobegnil iz blaznice in bil nekaj časa v Švici pri svojem bratu Vincenciju, ki ga je gostoljubno sprejel. V soboto zvečer sta se brata sprla zaradi denarja, oba sta potegnila nože in ubegli Ponzano je zabodel brata, ki se je zgrudil mrtev. Nato je. Ponzano zabodel še svojo svakinjo, ki je bila prihitela svojemu možu na pomoč. Ko je videl blaznik toliko krvi, je postal še bolj besen ter je zabodel tudi bratova otroka, triletno deklico in štirimesečnega dojenčka. Nato se je umil, slekel svojo okrvavljeno obleko in se oblekel v bratovo obleko. Po-T&sm	v	bteenteo ta pri-
povedoval strežajem o svojem groznem dejanju. Prijeli so ga in izročili sodišču v Alessandriji. Prebivalstvo je o$Mr{tag0 proti oblastim, ker niso ničesar storile, da bi tesledffi nbeglega bla-znika in so torej sokrive krvavega čina.
* Družba vlomilcev. Nekaj pretkanih vlomilcev v Berlinu je osnovalo društvo, ki so mu nadeli nedolžno ime »Lira«, štelo je dvajset članov, ki so se zbirali v neki predmestni gostilni vsako sredo in soboto in se vadili, seve le navidezno, v igranju na harmonike. Pri sestanku so bile navzoče vedno tudi »dame«, ljubice li-rašev. Pri sestankih so kovali naklepe in načrte za vlome in tatvine. Najraje so obiskovali na svojih izletih gostilne in trgovine. Policija jih je dolgo časa opazovala, sedaj pa aretirala vso »Liro«. Štiri so za enkrat izpustili, vse druge so pridržali v zaporu, kjer bodo imeli časa dovolj, da študirajo nekaj novih »viž« za harmonike.
'Samomor zaradi odpovedanega stanovanja. 541etni ključavničarski pomočnik Jožef Pa-chowsky z Dunaja je pil karbolovo kislino iz obupa, ker mu je hišni gospodar odpovedal stanovanje. Dobil je tako težke notranje poškodbe, da je kmalu umrl. Ko je videla njegova 601etna soproga Antonija, da mož umira, je bila tako iz sebe, da se je hotela tudi zastrupiti. Ubogi, razburjeni ženi so pravočasno iztrgali strup iz rok. Oddali so jo na psihiatrično kliniko.
* Besen slon. Iz Budimpešte poročajo: SJon Siam, ki ga je cesar podaril budimpeštanskemu zverinjaku, je težko obolel. Prej je bil na Dunaju v Schonnbrunu, kjer je umoril enega paznika in napravil tudi še drugo, izdatno škodo. Komaj so ga prepeljali v Budimpešto, je že zopet umoril enega paznika. Nekaj časa je bil potem miren, a pred kratkim je začel iznova besneti. Zdravniki so konštatirali, da ima bolezen v možganih in da je zato tako besen, da ni mogel v njegovo bližino ne strežaj, ne živinozdravnik. Predvčerajšnjem je slon tako besnel, vsled hudih bolečin, da si je v besnosti zdrobil obe okli. Na ljudi, ki so ostali okolo njegove kletke, je brizgal vodo in blato, čakati hočejo še nekaj dni na izboljšanje njegove bolezni, drugače ga bodo Mmrtili. — Zdi se nam, da že itak predol go čakajo. Morda naj pomori še nekaj paznikov?
* Borba z biki. Iz Seville poročajo, da je me dborbo ušel bik iz arene, divje dirjal po cestah in podrl vse, kar mu je prišlo na pot. Šele po dolgem trudu so bika usmrtili. Mnogo ljudi je zbesneli bik težko ranil.
* Zanimiva ljubezenska zgodba. V Budimpešti vzbuja veliko pozornost poroka, ki je bila 25. t. m. v zanimivih okoliščinah. Pred desetimi dnevi je bil prišel v Budimpešto namestnik na otoku Sejlonu; hotel si je ogledati mesto. Dan po svojem prihodu je imel glavobol in se je od peljal z avtomobilom do lekarne. Stopil je v le karno, medtem pa, ko je pripravljal zanj lekar nar zdravilo, je opazil strojepisko in se mahoma v njo zaljubil. Odtlej je prihajal sleherni dan v lekarno In prinašal svoji oboževalki rož. Če trti dan je prosil za njeno roko. Gospodična je izjavila, da jo snubi živinozdravnik. Namestnik, ki Je govoril samo angleški, je odgovoril, da jo mora dobiti za ženo; obljubil je, da da zapisati na dan poroke nanjo 100.000 dolarjev in jo s tem preskrbeti za vse življenje. Naslednji dan^se mu je strojepiska udala in bila je poroka. Še tisti večer sta odpotovala novoporočenca na Sejlon.
* Strašno maščevanje. V Draždanih je zva bil ključavničar Watzek k sebi dvanajstletno hčerko svoje ljubice in jo ustrelil za hišnimi duri. Nato se je poskusil sam usmrtiti, oddal je nase štiri strele iz revolverja in se je smrtnonevarno ranil. Watzek je usmrtil otroka, ker se je hotel maščevati nad njegovo materjo, svojo ljubico, ki je bila pred kratkim prekinila z njim razmerje.
+ Samomor Morganove hčere. Baronica Reinach, rojena Diana Morgan, je skočila v kliniki v Regenstreetu z okna v drugem nadstropju na ulico in se ubila. Bila je stara 24 let ter je bolehala na nervoznosti. V Kanadi je bila lastnica velikih rudnikov &ebra in svinca, ki jih je 'dobila v last od svojega očeta miljarderja Mor gana.
* Veliko poneverjenje. Pri glavni blagajni ■v>ike banke je izmaknil blagajniški sel
neopaženem trenotku 260.000 v pa »n pobegnil. Poneverjenju so ^••'inninga še niso prijeli.
" v Chicagu. Škan-1906. ie do
živel drugo izdajo. Mesni baroni namrelf niso izvedli obetane reforme v solnicah; zategadelj je pisateljica gospodičina Hare v Chicagu opi-salp vse nezaslišane razmere in vehementno napadla trustovce. Poslanska zobrnica je na huda očitanja poslala posebno komisijo in ta je dognala, da- so očitanja gospodične Hare popolnoma resnična. Da se mrtva živina zakolje in porabi za klobase, je še najnedolžnejše pri tem škandalu izkoriščevalcev z živili. Packington obroblja širok kanal za odteknje; na vodi je tako debela plast masti in krvi, da lahko ptiči gnezdijo na površju. In to nesnago od časa do časa zajemajo in jo z vsakršnimi kemičnimi me-
bližini i tamorfozami pripravijo za
ie. 26- Snhiirp cn nravi nnrndi7
fino namizno olje! Solnice so pravi paradiž za podgane. Časi se zamotajo podgane med meso in romajo skupno z njim v kotle. In še hujše. Ta izkoriščevalna svojat mesnih trustovcev najema večinoma cene delovne moči, ki jih izkorišča brez primere. Večina mezdnih sužnjev trusta boleha za jetiko; v mesnicah pa ni nikakih pljuvalnikov... Najhujše pa še pride. Kotli so tako veliki, da lahko skuhajo v njih naenkrat meso šestih volov. In često se je že zgodilo, da se je prekopicnil v vrelo vodo delavec, omamljen od plinov, ter se skuhal, da se je meso ločilo od kosti. 2e Sinclair je pripovedoval take slučaje; nesrečnika so pogrešili navadno šele drugi dan. Ko bo preiskava pri kraju, bo zvezni svet dvignil proti mesnemu trustu tožbo zaradi prcv greška (!) proti varnosti življenja.
*Kravali med rokoborbo. V Parizu sta se borila boksarja Canwwtier, ki je doslej premagal Se vse nasprotnike, in Anglež Claus. Pri tej borbi so nastali grozni kravali, ker je Carpentier pričel suvati svojega nasprotnika v srčno stran. Gledalci so postajali nemirni, Clausev manager je skočil na prostor, kjer sta se borila in potegnil Carpentierja iz odra. Carpentier je v siloviti razjarnosti zgrabil managerja in ga treščil z vso močjo z odra. Gledalci so vdrli na oder, nastal je grozen kraval, Carpentierja so odgnali-in razglasili Clausa za zmagalca. Policija je z največjim trudom pripravila razjarjene gledalce do tega, da so zapustili cirkus.
*Strela ubila štiri osebe. V Prostejevu na Moravskem je med silno hudo nevihto ubila strela štiri osebe: posestnika Jožefa Hrazdila, dva odrasla sinova posestnika Stavela in kan-clista Ehrlicha.
*GIavni urednik »Narodnih listov« umrl. Včeraj je v Pragi umrl glavni urednik mlado-čeških »Narodnih Listov« deželni poslanec Jožef Anyž.
Tiskovni sklad »Zarje«: Tržiču, 5 K.
Erlah, Bistrica pri
a*. Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
S3
Letošnje poletje
v znamenju
ata čevljev
r Gicr na to znamko.
Gramofoni -automati!!
a c=j o tovarniška zaloga a a □
Dobi se poysod.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
•. Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-llterska steklenica 2 K, tri steklenic«
K 6’fiO. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači xa-•■■■•> radlteg* vsem drugim železnatim izdelkom. ——
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
]Sr»jnove|še!	[Naj novejše!
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseli knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna lnternazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Oaserma.
M10 o
s-i
S O g
£ O. **
Sil •f II
tu
«>3 8
o C N
"■ H B H ES
JB BOB I
S ^ I S
~ o <
S > §• S *> O
g »n
S O o 2
• N
• X o
X 3
t> &
S
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer ,
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur in Šivalnih strojev. Imam Spedjelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	al	mojo	.	zalogo.	::
Vse potrebščine Ib rsakovrstno kolesje f-
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralglji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od l.maja dol. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila KopaliSka uprava.
Kakor pomladansko solnce
ogreva in oživlja, tako blagodejno razvedruje z zanimivimi slikami in lepim čtivom „Slovenski Ilustrovani Tednik" svoje čitatelje.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . *. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmed«Jee :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd.
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubie, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, v »
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahončeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešart, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. t Stiene, Valvazoijev trg.
Košir, Hilšerjeva ulica.
Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. 1 Elsner, Kopitarjeva ulica j Blaznik, Stari trg.
Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor.
Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta