H m KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 15. november 1996, ceno 200 SIT ■ Poštnina plačana na •f REZ ATI nt YO EV fV pošti Ravne na Koroškem I it ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM :/ * j^Z&lAf£C RESTAVRACIJA vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje bogata izbira pijač turistični biro, menjalnica, informacije, zelene karte, vračilo prometnega davka, špedicija BREZCARINSKA PRODAJALNA HOLMEC, VIČ-DRAVOGRAD I5UTV FREE 1HOP tobačni izdelki, pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika KOMPAS MTS HOLMEC, tel. 0602 31 71 1, 31 888 • KOMPAS MTS VIČ-DRAVOGRAD, tel. 0602 83 955 OMU DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD KmpcDjp t)0ii3ui0 m <3aK)a) Veseli in žalostni Piše: Miro Petek Volitve so čas veselja in so čas žalosti. Tako je bilo tudi na na Koroškem, kjer smo te dni zaključili dober mesec trajajočo predvolilno mrzlico. Mrzlica morebiti sploh ni prava beseda, mrzlico so nemara občutili predvsem tisti, ki so svoja imena posodili na strankarske liste in tisti, ki so delali v volilnih štabih. Navadni ljudje so volitve vzeli kot običajen del demokracije, nič več niso bile volitve tako razburljive in vznemirljive kot leta 1992. Temu primerna je bila tudi volilna udeležba, skromenjpa kot pred tirimi leti. Povzetek volilnih rezultatov na Koroškem, ki je bila v celjski volilni enoti razdelejna na tri volilne okraje, pa kaže, da sta največja zmagovalca stranki LDS in SLS, največji skok pa je dosegla SDS. Ponavlja pa se tudi leto 1992, ko je Dravska dolina imela v parlamentu dva poslanca, Mežiška in Mislinjska dolina pa ostajata brez sedeža v parlamentu. Tako kot je presenečenje, da je SLS v vseh treh volilni okrajih dosegla drugo mesto, je presenečenje slab rezultat SKD, saj so v tej stranki vendarle računali, da se bo v parlament uvrstil njihov kandidat Janez Praper, župan Mežice. Zelo blizu je bil parlamentu tudi Peter Petrovič iz Slovenj Gradca, ki je na listi LDS v volilni enoti Celje z več kot 30 odstotki glasov zavzel četrto mesto. Petrovič se je pred štirimi leti naknadno uvrstil v parlament in morda mu veliki met uspe tudi tokrat. Tej magični meji se je zelo približal tudi Vojko Močnik, ki je dobil celo najvišjo absolutno število glasov v celjski volilni enoti (4076), vendar to ni zadostovalo za vstop v parlament. Mežižka dolina volilne glasove preveč drobi in vse kaže, da tod zlepa ne morejo več ponoviti rezultata mag. Hermana Rigelnika, ki je pred štirimi leti dobil na listi LDS 44,78 odstotka glasov in bil neposredno izvoljen v parlament. Šele z normalnim parlamentom, ki bo spremenil neučinkovit državni svet v drugi dom z izvoljenimi prestavniki pokrajin, bi na participacijo v zakonodajni veji oblasti lahko s svojim človekom računala tudi Mežiška dolina. Novima koroškima poslancema je potrebno zaželeti srečo in ju s parafrazirano mislijo ubitega ameriškega predsednika Kennedija pospremiti na pot: nikar se sprašujta, kaj lahko za vaju naredi država, povprašajta se, kaj lahko vidva naredita za Koroško. □ Aktualno NAŠI Z NAŠIM OROŽJEM Slovenska vojska bo z naročili in poslovnim sodelovanjem v precejšnji meri nadomestila izpad dela in dohodka, ki ga je ravenska železarna že imela z namensko vojaško proizvodnjo. Gre za milijone mark, vprašanje časa pa je, kdaj bo dohodek dosegel 3o milijonov, kolikor ga je v časih nekdanje Jugoslavije že bilo. Vsekakor je vzpodbudno, da na Ministrstvu za obrambo na Ravne resno računajo, ocena, ki jo je pred dnevi dal minister Jelko Kacin o dosedanjem sodelovanju, pa je vzpodbudna. Ob nedavnem obisku številčne delegacije Ministrstva za obrambo, Kacin je pripeljal s sabo precej poveljujočih v Slovenski vojski, vključno z državnimi sekretarji, je direktor Uprave Slovenskih železarn Alojz Vrečko posebej poudaril, da se tudi ta del proizvodnje, ki ga na Ravnah opravlja družba Stroji in tehnološka oprema, pripravlja na perspektive, ki jih pišejo za strategijo do leta 2005, in še, da so družbe slovenskih železarn sicer res namenjene v načelu civilni proizvodnji, da pa so tudi dovolj prilagodljive za proizvodnjo vojaških izdelkov. Zato je goste tokrat pozdravil predvsem kot poslovne partnerje. ZNANJE, IZKUŠNJE, TEHNOLOGIJA V Sloveniji teče od osamosvojitve trd boj s trgom in problemi prilagajanja novim razmeram v številni panogah. Tudi v Slovenskih železarnah, ki so v primerjavi z drugimi izgubile nesorazmerno velik trg. Ostali so: izkušnje, znanje in tehnologija, manjkalo je trženje, ki je vsaj v tem, vojaški proizvodnji namenjenemu delu ravenske železarne, bilo v preteklosti v domeni Beograda. Ravenčani so bili torej zgolj izdelovalci, prodajali so drugi. Tudi na Ravnah niso izdelovali orožij v celoti, temveč samo nekatere dele, kar je bila sploh strategija strategov jugoslovanske vojaške industrije. Na Ravnah menijo, da je za obstoj lastne slovenske proizvodnje orožij in vojaške opreme potrebno dvoje. Prvič - sposobnost za proizvodnjo takih izdelkov, ki jih je mogoče tržiti na tujem, in drugič - preusmerjanje v proizvodnjo najkvalitetenejših izdelkov. Menijo tudi, da že prihaja čas, ko je smiselno v to proizvodnjo investirati, ločiti ekonomske od socialnih faktorjev, omogočiti razvoj novih programov, družbe pa odpreti v okolje. Seveda bo to mogoče le, če se ne sesujejo osnovni železarski progra-rni, ki namenske servisirajo. To pa naj bi omogočilo uresničevanje dolgoročne strategije, ki jo mora potrditi tudi država, ki je lastnik Železarn. V tej luči v družbi STO menijo, da imajo v Sloveniji ključno dolgoročno pozicijo proizvajalca vojaških sredstev. Zavedajo se, da to ni samo njihova stvar in zato ocenjujejo, da je država doslej omogočila ohranitev dela tovrstne proizvodnje, in še, da je Ministsrtvo za obrambo pri tem odigralo odločujočo pozitivno vlogo. Vseeno na Ravnah še dolgo ne bodo mogli nadomestiti izgube trgov, ki je nastala z osamosvojitvijo Slovenije, zato resno računajo, da bo v njihovem in državnem interesu ohranjevanje ravni znanja, razvoj, iskanje novih strateških povezav, in nenazadnje tudi ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest. V ravenskem bazenu, tako pravijo, so izčrpali notranje rezerve in rabijo pomoč. Samo tako bodo lahko izpeljali prehod v novo podjetniško, poslovno, organizacijsko in lastninsko strukturo. Minister za obrambo Jelko Kacin je na obisku posebej pohvalil Ravenčane za hiter odziv na povabilo k vsakršnemu sodelovanju, tudi zato, ker so Ravenčani izkoristili priložnost, ki jo ponujajo v takih poslih nasprotbe dobave s tujih trgov. Potrdil je zadovoljstvo tujih povpraševalcev z ravenskim delom in izdelki in čestital ekipi, ki se je hitro usposobila za lastno trženje. Gre za skupen poslovni in državniški interes Slovenske vojske in železarjev. Kot kaže zdaj, bodo na Ravnah kmalu prevzeli pomembno vlogo pri opremljanju Slovenske vojske. Gre za modernizacijo težkega orožja, nadaljni razvoj oklepnega vozila Valuk, ki ga bodo zdaj preizkušali še z oborožitvijo (kot vozilo se je menda dobro izkazal), poleg ostalega pa največjo pozornost zbuja havbica kalibra 155 mm, ki bo kmalu prevzela v oborožitvi Slovenije ključno vlogo. Narejena je iz jekla, ki ga naredijo v jeseniški železarni, obdelajo in sestavijo na Ravnah, del obdelave pa opravijo zunaj Slovenije. Poveljnik enote, ki havbice že ima, je o njej vedel povedati samo dobro. □ ep Anketa Od leve proti desni: Milka Černič, Anton Kotnik, Anka Legat, Franc Garmuš, Marija Verbič in Alojz Golob CRO3iC IC302) 41-24S, 41-313/Ujc: 10322) 42-300 <>oo mm m ooo JELOVICA ^ lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30, fax:(064)634-261 - stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje - OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik - KONKURENČNE CENE • POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRANA MONTAŽA • ZAGOTOVLJEN SERVIS prodajno mesto: RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.,fax:0602/20-175 IHKi itt V občini Podvelka - Ribnica, kjer so si že pred letom dni zadali nalogo, da območje Kaple in dela Vurmata vključijo v projekte Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, jim je to le uspelo, saj jih je država, oziroma ministrstvo za kmetijstvo, ki vodi te projekte, že podprlo s 490 tisoč tolarji.V okviru tega pa bo tudi občina prispevala enak znesek. V Podvelki je komisija za izbor izvajalca projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi že opravila z odpiranjem ponudb in izborom. Na razpis so prejeli štiri ponudbe za projekt, katerega razpisna vrednost je tri milijone tolarjev. V takoimeno-vanem drugem krogu odločanja sta ostala Kmetijski zavod Maribor ter podjetje Scepteriz Vuzenice. Po dokaj konstruktivno diskusijo se je tričlanska komisija odločila, da se s projektom Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi prične čimprej ukvarjati Kmetijski zavod Maribor, saj bo že pred pričetkom potrebno opraviti številne pogovore s krajani, ki bodo vključno vodilo avtorjem projekta. Izbrani izvajalec s ponudbo ni presegel razpisane vrednosti v okviru ponujenih uslug, ki bodo glede na zaposlitveno strukturo Zavoda zaupane tudi komačinom na Kapli, ki so na Zavodu zaposleni. Kmetijski zavod Maribor naj bi z delom pričel takoj po podpisu pogodbe. V občini Podvelka - Ribnica, ki je na celotnem območju demografsko ogrožena, si bodo po besedah župana Antona Kovšeta prizadevali v okviru Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na območju Zgornje in Spodnje Kaple ter dela Vurmata razvijati predvsem kmetijstvo, obrt ter kmečki in drugi turizem, za katerega ima to območje domala vse naravne pogojeD T.K. S)®®]® [|)[?33® Med koroškimi krvodjalci je vse manj mladih. Normalno. Država jim tako pije kri, da so postali brezkrvni. Če si fool, je lahko biti full. ********** Koroški gasilci so menda dokaj pomanjkljivo opremljeni. Za nameček se pa še pravih požarov z obljubami političnih veljakov ne da gasiti. Odkar so se moji otroci osamosvojili, ne vem, kaj bi s svojo samostojnostjo. ********** Na Javorniku na Ravnah so se lotili urejanja parkirišč, občani pa se bojijo za zelenice. Brez skrbi. Pozimi zelenic ni videti, do vigredi bodo pa že pozabili. Kje so bile. Slovenska valuta je konvertibilna. Drugače ne more biti, saj so cene vseh dražjih izdelkov v markah. ********** Ali bomo Korošci imeli svojo pokrajino? Bomo, če ne bomo imeli preveč samosvojih veljakov. Za majhne neumnosti ni treba imeti šol, za velike je treba imeti doktorat Na oltarju domovine prvi padejo tisti, ki se borijo za koga in zadnji tisti, ki se borijo za kaj. PPgŽMiOS®- mmm Narod je vsesa sit Pred volitvami so se stranke in kandidati spomnili rekla: Kruha in iger za narod. Ker so vedeli, daje s predvolilnimi kampanjami že dovolj iger, so ponudili kaj tudi za pod zob. Nekateri so ponujali bonbone, drugi čokolade, tretji semena. Tudi kandidat liberalne demokracije iz Slovenj Gradca Peter Petrovič je povabil na predvolilni golaž v eno od restavracij. Pa sploh ni bilo gneče, kot bi človek pričakoval vsaj od tistih, ki se sicer radi udeležujejo raznih zastonjskih degustacij. Morda je bil razlog v tem, da so ljudje že itak bili vsega siti, ali pa v dodatnem podatku, da je za golaž potrebno plačati simboličnih 100 tolarjev. »Samoprispevek« za golaž je poslanski Peter pokomentiral: »Dandanes pač ni nič več zastonj.« ********************************************************* Sicer pa so se strankarski veljaki v Slovenj Gradcu na Glavnem trgu zelo radi postavljali pod konjem. Niso se sicer upali sesti nanj, simbolika pa je vseeno bila očitna: ko (če) bomo zmagali, bomo na konju. ********************************************************* Končno si lahko oddahnemo! Predvolilnega »bojevanja« je vsaj za štiri leta konec! Zdaj bomo po TV spet gledali drugačne humoreske, v časopisih brali še kaj drugega kot o volitvah, v poštnih nabiralnikih pobirali samo časopise in navadna pisma - nič več predvolilna - in navsezadnje bomo brez strahu odpirali konzerve, ne da bi se bali, da bi še tam notri bilo kaj nastavljeno za volitve. IpMpf Oa jjtòia jiTii/jjhaJ PREPIH čestita vsem volilkam in volilcem, Korošicam in Korošcem, ki so brez prebavnih motenj zdržali čas volilnih golažev ter obljub nadobudnih kandidatov in strankarskih veljakov. NASVIDENJE NA NASLEDNJIH VOLITVAH! VEČER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine NAROČILNICA ZA VEČER I- prodajni center & Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel ./fax: 0602 23 251 ✓ naših prostorih lahko poiščete: ✓ AUDIO - VIDEO OPREMO ✓ BELO TEHNIKO ✓ ORODJE ISKRA, SKIL ✓ ELEKTROINSTALACIJSKI PROGRAM ✓ RAČUNALNIŠKO OPREMO Dodatni program: ✓ PAPIRNICA ✓ JEANS MUSTANG RAČUNALNIKI: od 99.000,- GLASBENI STOLP PANASONIC GOLD 91.900,- Ime im priimek: ___ . PUca:_________________________________________________ * PoStna St. in pošta:__________________________________ Datum in podpis: . Na Večer nisem bil naročen najmanj 6 mesecev in bom ostal naročnik vsaj toliko časa. (prep-briv) V........................................................ g;. Is-a-a • >U o 3 g . afi. SESALCI ZA MOKRO ČIŠČENJE na 10 obrokov brez obresti Gotovinski popusti, obročno odplačilo brez čekov, zamiki plačil, krediti od 0-4 let (od 6%) 5^ OPTIKA ZLATARSTVO-URARSTVO FOTO MATERIAL Olga Vogrin s.p. Traberg center 2370 Dravograd telefon: 0602 84 050 00 386 602 84 050 DRAVOGRAD 84 050 RADLJE 72 942 Delovni čas: 800 - 1800, sobota 800- 12°° - dioptrijska, smučarska in sončna očala - zlat in srebrn nakit, ure, filmi, video kasete - daljnogledi TASCO, barometri, zdravilni kamni - fotoaparati: KODAK, MINOLTA, YASH1CA, Brezplačno merjenje dioptrije in izdelava po receptu. POPUST od 18. 11. 1996: 18% na gotovino, ali plačilo na več čekov FRIZERSTVO OLGA FBMTVO OLGA POSLOVNI CENTER TRABEPG DRAVOGRAD 0602 84 050 00386 602 84 050 Vogrin Olga somofltojna podjetnica Obratovalni ča* vsak dan od 7.00 do 19.00 NOVO: lasulje in lasni vložki, masaža lasišča ob 4obolah od 7.00 do 12.00 z zdravilnimi ampulami firme KEUNE Delovni čas: T - 19m, sobota 700 - 12,KI flsta Commerce Trgovina Do Koroški (šas aa Pred dnevi je podjetnik Zoran Zorman, lastnik uveljavljene »Pekarne Zorman«, odprl vrata Okrepčevalnice Minutka. Lokal z izredno bogato ponudbo, predvsem dobrih malic, lahko najdete na Celjski cesti v Slovenj Gradcu, nasproti »Katice«.O Ma^adž^ ®[l> Mestna občina Slovenj Gradec je letos že četrtič zapored razpisala natečaj za likovna in literarna dela učencev slovenskih osnovnih šol. Teme, na katere so otroci ustvarjali, so: - večina nas živi v mestih - mir - družina - izobraževanje - protipehotne zemeljske mine - orožje, ki ubija tudi v miru Župan Janez Komljanec je podelil priznanja Žirija za izbor literarnih prispevkov se je odločila, da nagrado prejmejo trije prispevki ter podelila pet priznanj. Na natečaj za izvirno otroško likovno delo so svoje izdelke poslali učenci 23 slovenskih šol, otroci iz 6 vrtcev ter varovanci otroškega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Žirija je za razstavo izbrala 177 del, nagradila pa deset likovnih del.O S. Hovnik Trgovsko podjetje Žila Slovenj Gradec je odprlo prenovljeno trgovino Ideal in Šport v Meškovi ulici. V trgovini bo velika izbira Elanovega programa smuči, snow boardov, zimske konfekcije in fitnes opreme. Otvoritve so se udeležili znani gostje Bojan Križaj, Alenka Kajžar in Andraž Vehovar. V posodobljeni prodajalni Šport bo najpopolnejša ponudba športne opreme za vse vrste športov.O S.H. |TRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 □ □ □ □ □ □ □ □ Q S Prenovljena poslovalnica §P@0?f v Meškovi ulici 2, v Slovenj Gradcu smuči ELAN vezi MARKER zimska konfekcija konfekcija za prosti čas tenis fittnes oprema lov ribolov planinarstvo pP* ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI i Občina Dadi je ob Dravi Minil je skoraj mesec, odkar so Radeljčani dobili brez dvoma enega lepših, predvsem pa vsebinsko urejenih in bogatih turističnih almanahov. Že naslovnica "90 let Turističnega društva Radlje (Marenberg) 1905-1995« nam pove, da gre za dolgo obdobje. Takšen, tankočutno, sistemsko in kronološko opravljen izbor najpomembnejših turistično gospodarskih dogodkov je lahko naredil le nekdo, ki je živel, soustvarjal in delal v tako starem društvu, ki v tej zvrsti sodi med najstarejša v Sloveniji. To delo je častno in vestno opravila domačinka Tilčka Verdnik. Če tudi ničesar več ne bi naredila, se je s tem lepim almanahom častno oddolžila svojemu kraju in po svoje tudi temu predelu Dravske doline. Almanah je založila občina Radlje. Predvsem ne smemo prezreti dokumentirane kronologije, ki lahko domačinom obudi zgodovinski ZGODOVINSKI OPIS NASTANKA IN DtXOVANJA DPUŠTVA. TIJDISÌÌCNIN ZNAMENITOSTI IN RAZVOJ TRGA V MESTO RADLJE spomin, popotnemu obiskovalcu pa odpre pota in stezice k lepotam, kijih po svoje kar skriva ta predel. Skozi okna, ki jih obrača v pokrajino in okolico, mora zbuditi tudi radoz-nalost za odkrivanje zgodovinskih in naravnih tančic, na eni strani Pohorja, na drugi Kozjaka, kakor tudi v dolini, kot smo včasih rekli, velike reke. Avtorica ničesar ne prepušča naključjem, bistvenega v dihanju društva spremlja, skoraj kot vest in priča, to daje almanahu poseben čar. Treba ga je vzeti v roke, pripoveduje o delu turističnih in drugih ustvarjalcev popotništva, lepšenja kraja in krajev, torej turizma z vsemi poiskusi, vsponi, počitki in uspehi, ki so jih zastavili predniki, nadaljevale generacije, ki jih uživajo in se trudijo za vnuke danes. Samo kot zanimivost. Skoraj istočasno je v družini Verdnikovih v Radljah nastajal tudi skrbno izdelan almanah radeljske godbe na pihala, katerega avtorje Jože Verdnik in o katerem je Prepih že pisal. Sta Jože in Tilčka drug drugega spodbujala ali tekmovala? Ni pomembno! Tu je rezultat, tu sta dva almanaha, ki jih bodo poznavalci znali ceniti in bosta nedvomno, če ne takoj danes, pa v prihodnosti imela častno mesto med radeljskimi pišočimi ljudmi.oQ k. vaiti Gradbeno podjetje i/. Radelj je eno izmed redkih bivših takoimenovanih družbenih podjetij, kije že opravilo z lastninskim preoblikovanjem podjetja na območju zgornje Dravske doline. Omenjeno gradbeno podjetje je že od aprila letos organizirano kot delniška družba, v kateri je okoli 230 delničarjev, med njimi tudi večina zaposlenih in bivših zaposlenih, ki so v lastninjenu pridobili večinski delež v višini 54-ih odstotkov. Ta 210 članski kolektiv je v zadnjem času uspel glede na dobro dosedanje delo in reference pridobiti tudi nekaj večjih poslov, pri čemer pa niso zanemarili manjših vzdrževalnih del. Med večjimi nalogami, ki so jim jih zaupali, naj omenimo izgradnjo okoli 1000 kvadratnih metrov velike telovadnice v Voličini pri Lenartu, za katero so v minulih dneh položili temeljni kamen. S to 110 milijonov tolarjev vredno investicijo bo Gradbeno podjetje Radlje glede na pogodbo moralo zaključiti do prvega julija 97, na gradbišču pa bodo angažirali kar 60 odstotkov delavne sile. Sicer pa se radeljski gradbinci na območju Lenarta in Maribora ukvarjajo s precej manjšimi investicijami in vzdrževalnimi deli, podobno pa velja tudi za verigo Dravskih elektrarn. Na območju zgornje Dravske doline se Gradbeno podjetje iz Radelj trenutno ukvarja še z dograditvijo Poslovnega centra v Radljah, izgradnjo nadstrešnice nad poslovnim objektom Ponudbe Radlje, v kratkem, torej še v tem mesecu, pa se bodo lotili še okoli 30 milijonov tolarjev vredne investicije v vodohram Vas. Investitor, občina Radlje, se je odločil za fazno izgradnjo tega objekta s prostornino 100 kubičnih metrov, saj je največji problem v zagotovitvi finančnih sredstev .□ T.K. ©ML&sn Prodam usnjen suknjič (»ibarok«) in avtoradio Blaupunkt - cena po dogovoru 0602 31 516, po 16. uri Dvosobno, 56m2 stanovanje, z novo opremljeno kuhinjo, prodam v Dravogradu na Meži. Cena stanovanja: 48.000 DEM Tel.: 063 443 507 20 - 20/96 PREPIH dentai,wtok PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: * PREVENTIVE / PROT ETIKE X KONSERVATIVE X ORTODONIJE lek d.dJtaManÉ tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ®061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 ! 1VKO 1)1 SIGN 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 JESENSKA PONUDBA ženska halja iz pliša s cvetličnim vzorcem za 10.069 SIT KUPB ENO, DOBIŠ DVE! TIO - nogavice, spalni program, kopalni plašči, brisače f\ I/ p 2 ^ ^ ^ V f v 1 / A W s^lii. L J u Porz^> tedi 0,m /^~^\ OVEN: Še naprej bo vztraj-nost va^e najm°-čnejše ^^ orožje. Le da ji boste zdaj dodali še veliko mero praktičnega duha: niste več pripravljeni delati tja v tri dni, brez otipljivih rezultatov. Zbudili ste se namreč iz pretiranega entuziazma, ko so se z vašimi zaslugami hvalili - drugi. Predvsem z dobro načrtovnim delom in tudi z ustrezno, nevsiljivo propagando boste lahko brez konfliktot okolici sporočili, kdo, kaj in kako. Za trenutek se vam lahko zalomi pri zdravju, pri ljubezenskih vezeh se ne bi smelo, čeprav vas včasih skrbi, kako bi bilo, če bi morali sami naprej. Privoščite si čim več sonca ali vsaj....luči. BIK: Če vam ne bi hodila za petami občasna želja po lenarjenju, bi si v teh dneh lahko pridobili kar velik duhovni, pa tudi materialni in čustveni kapital. Samozavestni ste bolj kot kdajkoli in podzavestno čutite, kako bi lahko najboljše izkoristili svoje talente. Igriva domišljija bo pri tem zvesta in koristna sopotnica, tudi ,če boste v resnici potovali. Privlači vas tujina, le sami ne bi radi na pot. Vsaj telefonirajte, če ne gre drugače. Vsakdanje obveznosti niso izgovor, jih pa opravljate z večjo ljubeznijo kot takrat, ko ste si nalagali več, kot v resnici zmorete in morate. Pri velikih čustvih - velike in dobre spremembe. DVOJČEK: Če še niste J izbrali, boste odkrito uživali, X"—• ko boste v središču pozornos- ti in ko bo priložnosti za drobna spogledovanja na pretek. Niste pripravljeni narediti prvega koraka, zato se boste z. enakim zadovoljstvom umikali med domače stene ali se glasno pohvalili, da ste poslovno povsem razprodani. Pa še pretiravali ne boste kaj dosti, saj ste si s svojo zgovornostjo ustvarili veliko mrežo znancev in zdaj tudi sodelavcev. Kujte železo, ker je še vroče. Proti koncu meseca zmanjšajte tveganja. Tudi doma vam zadnje čase priznavajo skrbnost in prizadevnost, včasih hočete izvedeti celo preveč... RAK: Še vas grejejo ljubezenjske fantazije, lahko bi bile stkane okrog bitja, rojenega v znamenju Škorpiona, ali pa sanjarite kar tako. Velikih sprememb pa si pravzaprav ne želite in jih tik pred uresničitvijo odlagate s protokolarnimi postopki. Morda malo pretiravate, a takšen je pač vaš varovalni mehanizem in potrebujete ga. Če že dolgo živite v dvoje, se lahko zgrnejo nad vaju trenutne nevihte - okrog polne lune, 25. novembra, boste bolj občutljivi in kritični, obenem pa boste še kako hrepeneli po nežnosti in prijaznosti. Najbolj se boste umirili pri vsakdanjih opravkih, čeprav ne boste tako učinkoviti, kot bi si želeli. LEV: Približujejo se vaši »sončni« dnevi. Vse obveznosti, ki ste si jih prostovoljno naložili doma in še posebej v službi, boste opravljali z novim elanom, všeč vam bo, da se tudi materialno obrestuje. Spremembe v najožjih družabnih in poslvonih odnosih vas že malo bolj zanimajo, odločali pa se še ne boste - premalo zanesljivih informacij imate. Ste pa na začetku daljšega obdobja, ki bo občutno spremenilo vaš položaj v odnosih z drugimi, v čustvovanjih in pogledu na svet. Trenutno se počutite notranje skladno in cenjeno, to je dober čas za ustvaijalnost in za topla čustva. Še posebej vas bodo razveseljevali otroci. DEVICA: Še vedno vaših UJagi) pet minut za izjemno '— aktivnost in odločnost - celo natančno raziskovanje podrobnosti ste pripravljeni opustiti na račun večjih dobitkov. Počutite se tako podjetno, da se vse naogrok dogaja kar prepočasi in ste pripravljeni poseči vmes. Le ne spreglejte, da imajo stvari tudi svoj širši in višji pomen - s svojim praktičnim pristopom bi lahko mimogrede in nehote kaj pokvarili. Zlasti tam bodite pozorni, kjer ste povezani z javnimi sistemi in z ljudmi, ki opravljajo povsem drugačno delo in imajo drugačno poslanstvo od vašega. Samo z besedico v svoj prid ne boste spremenili sveta. TEHTNICA: Sami s sabo boste zadovoljni kot že dogo ne. Malo manj boste navdušeni nad omejitvami, ki jih morate sprejemati doma. Obdobje, ki vas ločuje od najljubših, ne more trajali v nedogled, zato se boste kmalu odločili in pristali tudi na večje osebne spremembe. Večkrat ste kaj obljubili, pa niste mogli izpolniti. Zdaj boste imeli dovolj volje in sočutja za prijateljsko pomoč, tudi če vas posebej ne prosijo. Prikazali se boste kot dobri duh, ne da bi pričakovali javno pohvalo. Povsod boste prisotni, če ne drugače, pa telefonsko. Tudi tovrstna intenzivnost je lahko znak, da ste v obdobju pomemne notranje preobrazbe. ŠKORPION: Če imate preveč ali ne, trenutni želji po zapravljanju se boste težko uprli. Privoščili si boste nagrado, že veste za kaj. In pri užitkih ne boste sami - prijateljska druščina bo velika in vesela in ne boste je predčasno zapustili v dvoje. Malo več spogledljivosti bo prišlo s polno luno zadnje dni novembra, investirana pa bo, tako kot večina vaših drugih sposobnosti, še naprej v delo, zaslužek, študij. Tudi selitev ni izključena, predvsem pa ima prednost vse, kar vam daje občutek samostojnosti in osebne popolnosti, potem šele je na vrsti pripadnost, povezanost. Tisto kar neguješ, ponavadi raste. ' \ STRELEC: Nič ne bo preveč, če se tudi sami malo '..pohvalite. Upravi-čeno vas greje občutek, da ste pomembni in uspešni. Ne gre za dobljeno zgodovinsko bitko, ampak za drobne korake, ki so pomembni za vas osebno: natančnost in potrpe-žljivost za zamudne drobnarije vam nista prirojeni, včasih pa ne gre drugače in prav tu vam je uspelo. Natančno boste tudi premislili, kako investirati zaslužek in zelo verjetno boste delček še pred tem odškmili za lastni in družinski posladek: to bi lahko bil tudi kak sodobni elektronski pripomoček za hitrejše sporazumevanje... Veliko bi ga uporabljali.... za vedno bolj tople besede, ki rastejo iz nekega prijateljstva. ,—^ KOZOROG: Navadili ste se že, da ste učinkoviti in V______/ pomembni in zato se vam novih štirinajst uspešnih dni ne zdi nič posebnega. Usmerjeni ste v javnost in od tam tudi veliko dobivate, konec novembra pa se boste po dolgem času spet morali sprijazniti z novimi omejitvami. Ni nujno, da boste kaj izgubili, le vaš energetski krog se bo skrčil na manjši in zaprt teritorij. Do takrat pa izkoristite moč besed in uglajenega vedenja, ne recite, da nima smisla, saj ste si že zdavnaj priznali, kako pomembna je za vas kariera ... počasi - po stopničkah navzgor. Problemi, ki se začnejo z »jaz« in »ti« so trenumo v senci. VODNAR: Druga polovica lx 358*) novembra bo za vas svetlejša ----^ , kot bi po začetku meseca lahko pričakovali. Bolj umirjeni boste, to pa še ne pomeni, da manj zvedavi: ostale so skrivnosti, ki bi jim radi prišli do dna, pa čeprav so globoko zakopane. Nanašajo se na ljudi, ki so z vami poslovno povezani in informacije o tem vam lahko koristijo pri uttjevnaju službenega ugleda. Kar ste hoteli, ste že povedali, zdaj si privoščite malo zvišenega molka in modro krmarite v prijateljski druščini. Najintimnejše misli bodo ostale neizgov-oijene zaradi velikih razdalj, kasneje pa pozabljene, saj ste ta čas v partnerskih odnosih bolj spremenljive volje. RIBI: Tisti, ki jih narava ni i toliko obdarila s spre- x'—^ menljivim elementom vode, kot rojene v znamenju Rib, bodo težko razumeli, kako vam uspe brezskrbno švigati sem in tja ali se zatopiti v nekaj, kar trenutno sploh ni tako nujno. In na koncu kljub temu priti na cilj še pred drugimi. To je vaš adut, vendar vam novemberske zvezde malo nagajajo in se lahko vaš prirojeni način bivanja in delovanja tudi ponesreči. Kot da vam nekdo krade energijo, zato varčujte in napravite samo toliko ovinkov in takšne, da boste iz vsake točke videli cilj. Ne pretiravajte s konflikti, naj ne postanejo sami sebi namen. Začenja se obdobje, ko bi lahko vaše intelektualne vrline dobile javno priznanje. ZVEZDE SO ROJENE- Lisa Bonet 16.11.1967 Rock Hudson 17.11.1925 Linda Evans 18.11.1942 Glosirana črna kronika Eden izmed policistov je, da bi se psa ubranil, iz pištole ustrelil plašilni strel. Lastnik je zato psa sam poklical k sebi, policisti pa so A.P. uspeli ustaviti. V postopku se jim je upiral, zato so uporabili prisilna sredstva in ga obvladali. Privedli so ga na policijsko postajo in pridržali, prihodnjega dne pa privedli k sodniku za prekrške. To, kar ste pravkar prebrali, ni scenarij za novo televizijsko nanizanko kakšne izmed naših komercialnih televizij, marveč odlomek iz vsakdanjega delavnika ene izmed naših policijskih patrol. Gre tudi za dokaz več - nekaj sem jih navedel v prejšnjih črnih kronikah - kako razboriti postajajo ljudje. Ščuvanje živali, predvsem psov, na ljudi, pa postaja že kar navada. Lop po jeklenih konjičkih Še ena reč je, ki se je na Koroškem vse bolj razpasla in za katero mi ni povsem jasno, kakšni vzgibi pri tem vodijo ljudi. Gre za tako imenovano poškodovanje tuje lastnine. V obdobju od 31.10. do 3.11. so neznanci namreč poškodovali kar štiri osebne avtomobile. In to v času praznikov, ki naj bi jih praznovali kot dneve notranjega umirjanja in spomina na tiste, ki so - žal - odšli od nas. V prvem primeru je neznani storilec šel celo tako daleč, da je na Ravnah na Koroškem s tekočino - verjetno kakšno kislino - polil zadnji del osebnega avtomobila Fiat Regata, last D.K. z Raven na Koroškem. Škode je za okoli 80.000 tolarjev. Škoda »na duši in ponosu« lastnika avtomobila v tej številki ni vključena. V Črni na Koroškem je nekdo razbil steklo na pokrovu prtljažnika osebnega avtomobila Škoda Favorit, last A.R. iz Črne na Koroškem. Tretji primer pa so zabeležili v Slovenj Gradcu, kjer je nekdo z ostrim predmetom na laku osebnega avtomobila Seat Cordoba, last S.P. iz Mislinje, povzročil kar za 100.000 tolarjev škode. Še več, 150.000 tolarjev, pa znaša škoda na osebnem avtomobilu Peugeot lastnice N.M. iz Slovenj Gradca. Se... To nenavadno in nerazumljivo sliko, zaokrožuje še tole policijsko poročilo: »Policisti PP Ravne na Koroškem so bili obveščeni, daje neznani storilec v noči od sobote na nedeljo 3. novem- Pokalica na a V V smetiscu zgodovine DNE 28.10.1996 SO OKOLI 22.35 POLICISTI PP (POLICIJSKE POSTAJE -OP. PISCA) RADLJE OB DRAVI NAMERAVALI USTAVITI VOZNIKA OSEBNEGA AVTOMOBILA A.P. IZ VUHREDA. TA NA ZNAK NI USTAVIL, TEMVEČ JE ODPELJAL NAPREJ. POLICISTI SO MU SLEDILI. KO JE VOZNIK TO OPAZIL IN VIDEL, DA SO POLICISTI IZSTOPILI IZ VOZILA, JE NANJE NAŠČUVAL PSA PASME NEMŠKI OVČAR. A.P. JE VOZIL ZA PSOM IN GA SKOZI ODPRTO OKNO VES ČAS ŠČUVAL, NAJ POLICISTE NAPADE. bra, poškodoval kombinirano vozilo Mercedes, s tem, da je razbil dvoje stranskih stekel ter vzvratno ogledalo. Lastniku R.P. z Ravne na Koroškem je tako povzročil za okoli 120.000 tolarjev škode. Policisti za storilcem poizvedujejo.« MAN-ovec Nad avtomobil, tokrat nad tovornjak, ki je stal na Celjski cesti v Slovenj Gradcu, seje 31.10.96. okoli 18, ure spravil tudi I.K. z Mute. No, bil je nekoliko prizanesljivejši?! Kakor se pač vzame. Avtomobila znamke MAN namreč ni nameraval poškodovati. Želel se je kratko in malo odpeljati z njim. Seveda brez dovoljenja lastnika. Pii tem početju sta ga v kabini tovornjaka zalotila dva občana, ki se jima je njegovo početje zdelo sumljivo, in ga zadržala do prihoda policije. Samoškoda Za okoli 200.000 tolarjev škode pa je na svojem osebnem avtomobilu Zastava Argenta 2000, imel D.T. iz Maribora. Tokrat gre za tako imenovano »samoškodo«. Dne 1.11. je namreč vozil na območju Ribnice na Pohorju, okoli 14. ure pa je na vozilu nenadoma izbruhnil požar. Voznik je avtomobil ustavil in požar pogasil s pomočjo gasilcev ter domačinov. Do požara naj bi bilo prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Zaradi ognja so nastale poškodbe na motorju in na prednjem delu karoserije. Stroj na bencin Z bencinom, vendar ne z avtomobili, pa je povezan tudi naslednji dogodek, ki bi mu lahko rekli kar nenavadna nezgoda. V stanovanjski hiši na Selovcu v občini Dravograd je namreč 23.10. ob 8.30 gospodinja s čistilnim bencinom čistila delovno obleko svojega moža. Tako prepojeno oblačilo je zatem dala v pralni stroj, ga vključila, zaprla vrata kopalnice in odšla po drugih opravkih v kuhinjo. Zaradi visoke koncentracije bencinskih hlapov in preskoka električne iskre na programatorju pralnega stroja, je ob 10.45 prišlo do močne eksplozije v pralnem stroju. O nenavadni moči eksplozije pričajo počeno steklo na oknu, premaknjen podboj kopalničnih vrat in poškodbe na vratih, ki vodijo iz hodnika v sobo. Poškodovana so bila še vrata, ki vodijo s hodnika v sanitarije, strop v kuhinji in električna napeljava. Po prvih grobih ocenah znaša škoda blizu 400.000 tolarjev. Takole na oko, bi menil, da bi prišlo čiščenje obleke v čistilnici kak tolar ceneje! Statistika V mesecu oktobru seje na koroških cestah pripetilo 143 prometnih nez.god. V nesrečah je ena oseba izgubila življenje, dve sta se končali s hudimi poškodbami, 12 z lažji mi in 128 samo z gmotno škodo. Sodniku za prekrške je bilo predanih 454 predlogov zaradi kršenja cestno prometnih predpisov, 1945 prometnih udeležencev pa je bilo mandatno kaznovanih na licu mesta. Mejo je v tem obdobju prestopilo 305.967 vozil s skupno 938.938 potniki. Zabeležili so tudi sedem kršitev mejnega režima, na meji pa so zavrnili 22 oseb. V oktobru so zabeležili 97 pojavov z elementi kaznivega dejanja. Zaradi kršitve javnega reda in miru so sodniku za prekrške podali 78 predlogov. V tem času so zabeležili še štiri požare in prav toliko delovnih nezgod. Akcija V noči od petka na soboto 26.10.96 so policisti z. območja UNZ Slovenj Gradec izvedli poostren nadzor voznikov v cestnem prometu. Poudarek je bil namenjen vožnji pod vplivom alkohola. Z alkotestom so skupno preizkusili 117 voznikov in jih 33 izključili iz prometa. Pri 29. voznikih so namreč v organizmu odkrili prevelike koncentracije alkohola, štirje pa so preizkus alkoholiziranosti odklonili. Najvišjo koncentracijo so topot namerili ravenski policisti: 2,5 promile alkohola v krvi. Sočasno so policisti ugotavljali še prekoračitev hitrosti. Pri tem sta se najbolj »izkazala« dva voznika. Prvi je v naselju, kjer je hitrost vožnje omejena na 60 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 93 km/h, drugi pa je zunaj naselij, kjer je hitrost omejena na 80 km/h, vozil s hitrostjo 120 kilometrov na uro! Pa srečno vožnjo! v Črna kronika Seštevanje Pri dogodku, ki ga obelodanjam zdajle, pa bi lahko rekel, da gre kar za tako imenovano »seštevanje prekrškov«, kar v policijski praksi tudi ni nepogost pojav. Tako so policisti PP Radlje ob Dravi dne 24.10. v kraju Zgornja Orlica, v občini Podvelka - Ribnica na Pohorju, ustavili voznika neregistriranega osebnega avtomobila znamke Zastava 101, makedonskega državljana I.S. Ugotovili so, daje tuji državljan vozil osebni avtomobil, preden si je pridobil pravico, saj ni opravil vozniškega izpita. Ugotovili so tudi, da sta skupaj s sopotnikom v vozilu, prav tako makedonskim državljanom H.M., na črno delala za zasebnega podjetnika A.N. na novogradnji v Zgornji Orlici. Prav tako nista prijavila svojega začasnega prebivanja na območju Republike Slovenije, kamor sta bila prišla 15.10.96. Po »uradnem obisku« pri sodniku za prekrške so ju na mejnem prehodu Hodoš napotili iz naše države. Pa kaj...! Primer iz policijske prakse, ki ga navajam kot naslednjega, opozarja na to, kako hitro lahko - zlasti mladi ljudje - izgubijo vrednote in pozabijo, da med ljudmi vladajo določena pravila. Gre za dva mladoletnika in enega polnoletnega občana (D.P.) iz okolice Raven na Koroškem. Policisti so namreč odkrili osumljence, ki so konec minulega meseca odvzeli dvoje koles z motorjem. To so storili v naselju Čečovje na Ravnah na škodo Š.K. in O.K. iz tega kraja. Omenjeni mladci so kolesa meni nič tebi nič uporabljali na relaciji Ravne -Prevalje in med vožnjo tudi padli ter motorje poškodovali. V tem primeru je zaskrbljujoče zlasti to, da so ti skorajda še otroci - eden med njimi ima komaj 15 let - motorja vzeli kar tako, da bi se malo vozili naokoli in pri tem najbrž niso občutili niti prevelike krivde. Mopeda sta pač bi tam in... šli smo se »malo vozit«. Pa kaj! Bojim se, a upam, da se motim, da je to lahko tudi začetek neke poti, ki vodi od malega kriminala k velikemu. Takih primerov pa, kot izhaja iz policijskih zapisnikov, ni tako malo. Izvajalec zakona In tu je pravzaprav že zares čas, da ne zatežim do konca in da kakšno reč iz črne (policijske) kronike zasučem tudi na bolj zašpičen in glosiran način. Kratko policijsko poročilo: »V soboto 28.10.96. nekaj po 21. uri je D.L. iz občine Podvelka - Ribnica na Pohorju vstopil v gostinski lokal v Podvelki. Zaradi očitne vinjenosti mu niso hoteli postreči z alkoholom. Zato je pričel razgrajati in s pretepom groziti gostom in osebju. Med razgrajanjem je zgrabil pepelnik ter ga vrgel po lokalu. Ob intervenciji (pri policistih zelo priljubljen izraz za posredovanje - op. pisca), se je možem postave uprl, vendar so ga obvladali in odpeljali na »ohlajevanje vroče glave v bunker.« Iz ne preveč zanesljivih, morda celo povsem nezanesljivih virov, ali kar virov, ki jih ni, je bilo slišati izgovor, ki naj bi omenjeni razgreti in naknadno »ohlajeni« osebi pomenil rešilno bilko pri kadiji za prekrške. D.L. namerava namreč bojda povedati, da je bil pravzaprav žrtev hude zmote: v ta lokal naj bi bil namreč prišel tako rekoč »po uradni dolžnosti, kot neke vrste inšpektor!« Nameraval je zgolj preveriti, če imajo poseben prostor za nekadilce, kot to zahteva novi nekadilski zakon. In ker ga niso imeli, si je pomagal sam, tako da je počistil pepelnike. Pri tem dopušča možnost, da je kakšen pepelnik, ki so blazno nezanesljiva reč, tudi preprosto »odfrčal«! Ob upoštevanju tega bi ga morali prej nagraditi, kaj šele kaznovati. Fetišist Policisti PP Radlje ob Dravi (saj veste: PP ni Perutnina Ptuj, marveč Policijska postaja - op. pisca), so • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 28.10.96 ustavili voznika osebnega avtomobila T.S. iz okolice Selnice ob Dravi. Pri pregledu avtomobila so v njem našli spojler (izjemno lep poslovenjen izraz za, recimo, zakrilce - op. pisca) osebnega avtomobila Opel Calibra, vreden (spojler ne avto) okoli 93.000 tolarjev. Zaradi suma, daje predmet odtujil, so stvar preverili in ugotovili, da je spojler ukradel iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na dvorišču avtomehanične delavnice pri Radljah ob Dravi. Policisti so predmet vrnili pravemu lastniku D.V. iz Podvelke. »Mislim, da imamo v tem primeru opraviti z značilnim primerom fetišista. Drugače si tega dejanja ne znam tolmačiti,« bi razmišljal Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana. »Domnevam, da T.S., tako kot mi ženske, ljubi avtomobile. Rekel bi, da jih celo obožuje ali kar fetišira. In kaj je lepšega, za nas normalne moške, kot lepe in skladne ženske obline. In kaj je lepšega zanj, fetišista, kot lep, skladno oblikoval spojler. Pomislite še enkrat, počasi in z občutkom: oblin e... mmm spojler! Čudovito!« Tukaj bi Rene kar končal in - v hipu groze bi najbrž odšel na obvezni ali obligatorni dunajski zrezek s pomffi-jem in fižolovo solato z bučnim oljem. Torej na tipično francosko kosilo. Čigava pokalica Še eno kratko policijsko sporočilo: »V torek, 5.11.96. je delavec Komunalnega podjetja Dravograd na občinskem smetišču v Črnečah pri Dravogradu našel odvrženo pištolo Luger, kalibra 9 mm, z osmimi naboji. Pištola izvira iz druge svetovne vojne. Izročil jo je policistom PP Dravograd.« Kratko dopolnilo: »Bojda je pištola še vedno na taisti PP, saj naj bi šele nadaljnje preiskave pokazale, ali je pištolo odvrgel kak partizan ali domobranec. To je za polpreteklo zgodovino slovenskega naroda lahko namreč sila pomembno, če ne že kar usodno. Herojsko zgodovino našega naroda pa bi lahko, bog ne daj, povsem postavilo na glavo morebitno odkritje, da je bil pištolo odvrgel - kak nemški vojak!□ TA. O velika izbira zlatega nakita © menjava starega zlata za novo © izdelki po naročilu O popravila zlatega in srebrnega nakita © čiščenje nakita © graviranje 0 prediranje ušes Posebna ponudba v mesecu novembru in decembru: 15% popust pri gotovinskem plačilu 5% popust pri plačilu na 2 ali 3 čeke DEL. ČAS: 9h-12h, 13h-18h, sob 9h-12h Glede na to, da nisem strokovnjak s prodročja organizacije države, na drugi strani pa zaznavam probleme, nadaljujem svoja ramišljanja o občini, pokrajini in državnem svetu na svoj nekonformistični način (ki sem jih začel s pismom državnim svetnikom z naslovom »Razmišljanja tihega državnega svetnika o svojem mandatu in glasnih problemih Državnega sveta«). Razmišljanja pošiljam tudi Službi za reformo lokalne samuprave. Člane komisije, kot strokovnjake Projektne skupine za pripravo Zakona o pokrajinah, prosim za obravnavo predložene zamisli. V gradivu državnih svetnikov se je v zadnjem času nakopičilo veliko število vlog za ustanovitev manjših občin. V njihovih utemeljitvah je veliko lokalnega domoljubja, ki pa ga ni mogoče prezreti kot motivacije, da se lahko iz razpoložljivega denaija naredi več, ko bi se naredilo, če te motivacije ne bi bilo. Na drugi strani pa obstoja nevarnost, da lokalna motiviranost zastre perspektivo in ne dopušča videti večjih problemov, ki se ne dajo reševati v (pre)majhni občini. V omenjenih gradivih večkrat navajajo, da bi neko dejavnost, ki je ne bi sami imeli (npr. popolno osnovno šolo), imeli v sosednji občini. Nisem prepričan, da je za tak - medobčinski problem -zagotovljen dovolj operativen način dogovaijanja. Obstoječi kriteriji za ustanavljanje občin postavljajo racionalne meje, očitno pa cela vrsta predstavnikov občanov misli, da v postavljenih mejah ne morejo uresničiti svojih motivov. Na drugi strani vidimo, da mnoge sedanje občine žele čim prej imeti pokrajine, kjer bi po njihovem mnenju laže uresničevali skupne projekte (ki bi bili bliže kot pa na očeh države). Kaj je pravzaprav dovolj majhno in kaj je dovolj veliko? Moja družina in moji sosedi smo recimo motivirani, da se na našem vogalu postavi kan-delaber javne razsvetljave. Krajanov na koncu ulice ta svetilka ne zanima preveč, ker na naš konec ulice ne hodijo prav pogosto. Ampak zato še ne bomo imeli svoje občine. Semafor, ki bi šolarjem omogočil bolj varen prehod čez cesto, zanima že večji krog staršev - zanesljivo bi ga prej izglasovali, kot bi ga izglasovali skupaj z občinskimi svetniki, ki jih npr. bolj zanima igradnja kabelske televizije. Stvar z motivacijo, s katero se tako pogosto zagovija lokalna samouprava, postaja tem bolj zapletena, čim bolj je motiv oddaljen. Kako bodo glasovali občinski svetniki, ko bi bilo treba investirati v domačo osnovno šolo, hkrati pa tudi v zdravstveni dom v sosednji občini, ki bi mu morali skupaj z drugimi občinami kupiti nov rentgenski aparat za skupne potrebe? Šola bi jim bila gotovo bližnji motiv. Iz dosedanjega razmišljanja izhajata dve ugotovitvi: - državljani bi radi tako občino, do katere bi čutili pripadnost in bi ocenili, da v njej lahko uresničujejo osnovne življenjske interese na ravni, kakršno si predstavljajo; - da je potrebna integrativna funkcija, ki koordinira več občin, da uresničujejo potrebe, ki jih vsaka posamezna občina ne zmore - npr. zdravstveni dom, srednje šole, deponijo odpadkov, plinsko omrežje. Ta živa potreba po integraciji kajpa- da niso pokrajine, kakršne se z zakonom o pokrajinah snujejo, ampak manjša okolja. Ta koordinativni nivo občin bi predstavljal približno sedanji volilni okoliš državnega svetnika lokalnih interesov. Svetnik naj bi se profesionaliziral, pravila igre koordinacije pa naj bi določal zakon. Predstavljam si z zakonom urejene posvete državnega svetnika s »svojimi« župani in predsedniki občinskih svetov. Posveti bi bili posvečeni koordiniciji med občinami in oblikovanju potreb in predlogov, ki bi jih državni svetnik prenašal v Državni svet in posredoval ministrstvom. Taka »mini pokrajina« bi bila dovolj »pri tleh«, bila bi funkcionalna, ne pa institucionalna in zbirokratizirana v kakih pokrajinskih stavbah, da bi dodatno obremenjevala proračun. Naslednji nivo naj bi predstavljal Državni svet, kjer bi se pobude teh mini pokrajin prelivala v zakonodajo o lokalni samoupravi ter njihove potrebe pomagale trasirati v vladne resoije. Slovenije je za eno evropsko pokrajino, ki mora najti svojo pot v Evropo regij. Zato mislim, da bi Državni svet bil težko mešanec med predstavniki lokalnih interesov na eni in pred-stravniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavniki negospodarskih dejavnosti na drugi strani. Ti bi morali imeti svoj predstavniški dom. Komisiji predlagam, da vzpodbudi med državnimi svetniki - zlasti med tistimi, ki zastopajo lokalne interese - generiranje zamisli o bodočem Državnem svetu, pri čemer se ne bo dalo ogniti razpravi o občinah in pokrajinah. Po nekem času zbiranja zamisli, bi te kazalo dati v roke strokovnjakom, da iz njih oblikujejo variantne predloge, ki so zreli za parlamentarno razpravo in spremembo Ustave. Prof.dr. Janko Sušnik Šaleško - koroška liga »Končno«, prva tekma doma. Pomerili sta se ekipi OŠ Mislinja in OŠ Koroški jeklarji. Na to tekmo so se naši košarkatji in košarkarice res dobro pripravljali in tudi zmagali z rezultatom 74:43. Deklice 22:28, dečki 52:13. »Hura« je zadonelo po telovadnici. Košarkarji in košarkarice OŠ Koroški jeklarji so živahno spremljale navijačice »Čenče-lenče«. Tudi OŠ Mislinja je imela svoje navijačice. Najboljša košarkarica na tekmi je bila št. 18, Urška Kalajžič, najboljši košarkar pa št. 12, Matjaž Kos. Deklice OŠ Koroški jeklarji so bile slabše od OŠ Mislinja, dečki OŠ Koroški jeklarji pa so bili bistveno boljši. Najboljša deklica pri OŠ Mislinja je bila Lucija Potočnik. Gledalcev je bilo od začetka do konca 250. Opremljeni so bili z navijaškimi kapicami in zastavami. Med odmori smo spoznali plesno skupino »Čenče-lenče« in akrobatsko skupino OŠ Koroški jeklatji. Med gledalci so bili tudi starši in nam navdušeno čestitali za zanimivo organizacijo. Novinarski krožek: Alenka Zavolovšek, Saša Jelen, Forjan Tadeja, Urška Tomšič Kljub temu, da nisem bil seznanjen s sodbo Vrhovnega sodišča RS o odpravi Sklepa IS SO Ravne na Koroškem v zvezi z razrešitvijo gospoda P.Č. Goijanca, niti nisem bil kadarkoli v zvezi z to zadevo vabljen na sodišče, menim, daje potrebno v cilju bolj celovite informacije podati nekatera dejstva, kijih g. P.Č. Gorjanc ni navedel ali pa jih je glede na oddaljenost te zadeve verjetno pozabil ali pa želel pozabiti. 1. Spor, kot ga imenuje g. P.Č. Gorjanc, je nastal izključno zaradi vsebinskih problemov v zvezi z reševanjem urbanistične problematike in s postopki v zvezi s tem na področju, ki gaje g. P.Č. Gorjanc pokrival. Za razrešitev tega je, kljub temu, da g. P.Č. Gorjanc navaja obratno, prišlo med menoj kot predsednikom IS in g. P.Č. Gorjancem do več razgovorov na temo, kako rešiti zapletene probleme na področju urbanizma in okolja, pa tudi v zvezi s pokrivanjem celotnega sekretariata. Takrat, pa tudi že večkrat prej, sem osebno g. P.Č. Gorjancu ponujal mesto in vodenje sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, pa je bil odgovor tudi po zadnjem štirinajstdnevnem premisleku negativen. (Prvič sem mu to vodenje ponudil že sredi leta 1990, ko sem prvič iskal sekretarja za ta sekretariat, pa tega g. P.Č. Gorjanc ni bil pripravljen sprejeti). Šele po zadnjem negativnem odgovoru g. P.Č. Gorjanca sem dal na IS predlog sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora o razrešitvi g. P.Č. Gorjanca in IS je ta predlog tudi sprejel in to zaradi izključno vsebinskih problemov in samih razmer v sekretariatu. 2. Nikoli se nisem skliceval na to, daje razrešitev zrežiral podpredsednik IS g. Janez Praper, ker to ni bilo res, saj je predlog nastal v samem sekretariatu zaradi neuspešnega reševanja problematike, ki jo je g. P.Č. Gorjanc pokrival. Takšna je bila tudi vsebinska obrazložitev predloga. Člani IS smo to razrešitev sprejeli, saj smo bili seznanjeni, da drugih rešitev ni več moč najti in da bo ta odločitev prispevala k boljšemu in učinkovitejšemu delu sekretariata. Po razrešitvi smo razporedili g. P.Č. Gorjanca na dela in naloge, ki so ustrezale njegovi izobrazbi in izkušnjam. 3. Sklicevanje g. P.Č. Gorjanca na dvoličnost mojega svetovnega nazora pri tem nima nobene osnove, saj jaz svojega svetovnega nazora nisem nikoli skrival (niti se nisem nikoli selil iz stranke v stranko). Kar pa se tiče mojih moralno etičnih vrednot in moje srčne kulture, pa za njimi sam vedno stojim. Enako lahko, po nekaj letih skupnega in uspešnega dela, trdim za g. Janeza Prapcrja, sedanjega zelo Pisma, odmevi uspešnega župana občine Mežica. Kar pa se tiče strokovnosti in uspešnega ter dobrega dela, ki ga g. P.Č. Gorjanc omenja, pa imajo verjetno svoje mnenje tudi ljudje, ki so v teh letih imeli opravka z g. P.Č. Gorjancem. dr. Matic Tasič Glasbeni pedagogi smo 23.10.1996 na Pedagoški fakulteti Maribor začeli obsežno akcijo z naslovom »Da bi pesem ne zamrla«. Vzrok te akcije je načrtno zatiranje in zaviranje mladih, ki bi naj v prihodnji devetletni šoli na področju glasbene zgoje, kot tudi tehnične in likovne vzgoje, bili prikrajšani za užitke estetskega doživljanja glasbene umetnosti. Prvi predlog za predmetnik osnovne šole, ki gaje nacionalnemu kurikularnemu svetu posredovala področna kurikularna komisija za osnovno šolo, je bil za področje glasbene vzgoje nesprejemljiv. Glasbeni pedagogi smo slišali za predlog, da bi glasbeno vzgojo od prvega do četrtega razreda učili razredni učitelji, ki bi jih za to »doizobrazili«, glasbenike, ki bi ostali brez ur, pa bi »preizobrazili«. Glasbena vzgoje bi bila v zadnjem triletju izbirna. Glasbeni pedagogi smo ob takem omalovaževanju glasbene umetnosti zgroženi in upamo, da se o tem predlogu ne bom več govorilo. Drugi predlog je še vedno nesprejemljiv. Spet je problem tretje triletje (7, 8,9 razred), ko bi naj glasbeniki in likovniki poučevali predmet z imenom umetnost. Učenci bi torej imeli 1/2 ure glasbene vzgoje in 1/2 ure likovne vzgoje tedensko oziroma 1 uro posameznega predmeta na štirinajst dni. Tudi takšen predmetnik je nesprejemljiv. Zakaj? Obdobje zadnjega triletja sovpada z nadaljnim razvojem glasbenih sposobnosti - otroku se razvija harmonski posluh. V tem obdobju se začne razvoj estetskega doživljanja. Otrok začne razvijati kritičen odnos do glasbenih vsebin, uči se jih vrednotiti, izrekati sodbe... Kako bomo otroka razvili v osebnost, sposobno estetskega doživljanja glasbe, če mu bomo odvzeli glasbo oziroma mu je privoščili tako mačehovsko malo? Kako se bo otrok znašel v množici nekvalitetne glasbene ponudbe, če ga ne bomo naučili ločiti dobro ponudbo glasbenih medijev od slabe? Kdaj, kako, kje bodo bodoči potencialni glasbeniki spoznali svoj bodoči poklic, če ne v 7, 8. 9. razredu osnovne šole? Žal iz dneva v dan opažamo, da postaja glasbena šola dostopna samo ljudem z debelejšo denarnico. Naj se ne ponovi zgodovina, ko so v glasbi uživali samo bogatejši? Naj glasba ne postane prestiž! Slovenci smo bili vedno ponosni na svoj narod, ki smo ga ohranili le s skrbjo za svoj jezik in svojo ljudsko glasbo. Ali se bo ta skrb zdaj nehala? Slovenci smo premajhen narod, da bi se lahko zapirali le v svoje »glasbene skrinjice«. Treba je pogledati tudi čez. In kdo se lahko najbolje pokaže navzven, če ne umetnik? Pa naj bo ta umetnik športnik, glasbenik ali likovnik. Bogastvo naroda je umetnost. Iščimo talente in vzgajajmo umetnike, naj se otroci naučijo ljubiti in spoštovati dobro glasbo! V istem času, ko se nekateri Slovenci trudijo potisniti glasbeno vzgojo še bolj v ozadje, kot je bila doslej, se večina evropskih držav trudi z ustanavljanjem osnovnih šol z dodatnih glasbenim poudarkom (Švica, Finska, Nemčija, Avstrija, Madžarska...). Razredi z dodatnim glasbenim poukom so ob primeijavi s kontrolnimi razredi pokazali osupljive rezultate: - v teh razredih ni bilo nikoli vzgojnih problemov - učenci kažejo interese tudi za druga področja - učenci so v teh razredih bolj uspešni tudi na drugih področjih - učenci so potrpežljivejši, vztrajnejši Ob teh raziskavah se mi poraja vprašanje, zakaj pri nas še ni šole z dodatnim glasbenim poukom in hkrati upanja, da bomo namesto mačehovskega obnašanja do glasbene vzgoje raje ustanovili poskusne šole z dodatnim glasbenim poukom. Glasbeniki Slovenije odločno protestiramo proti brezbrižnosti, ki glasbeno umetnost potiska dobesedno v kot, zato seznanjamo javnost z dejanskim stanjem. Vsak glasbeni pedagof bo ob skupnem programu reševanja pred nepopravljivo napako razvil svoj lasten program, ki pa bo potekal pod skupnim naslovom »Da bi pesem ne zamrla«. Mislim, da bo v prihodnje nad mnogimi mladinskimi zbori, ki bodo izvajali svoj koncertni program, visel ta napis. To pismo javnosti pa je, upam, moj prvi prispevek k temu, »da bi pesem ne zamrla«. Simona Štumberger, profesor glasbe Križanka SLOV. PRE VAJALEC E SRB. IN HRV. V SLOVENŠČINO IN OBRATNO SLAVNO- STNA RAZSVET- LJAVA DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI PO DOLGOV. KROŽNIK UPODABLJA- JOČI UMETNIK LES INDF JSKEGA HRASTA KAČJI LEVJ E LEDU ŠTRLEČA GORA NA GRENLANDU SKRAJŠANO ŽENSKO ME IME VEG PAPEŽEV MEŠALCI PIJAČE V BARIH OSEBNI ZAIMEK ZAČETEK, ZASNOVA SKICA BREZPRAVNO LJUDSTVO V HERCEGOVINI KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL OONA CHAPLIN KRATICA MB TOVARNE INDUSTRU. ALKOHOL NAJSKRAJ. KONEC KOPNEGA PRIPADNUCA NAŠTEVIL- NEJŠEGA LJUDSTVA OTOK ČAROVNICE KIRKE INDIJSKI FIZIK. Na saov NAG. ZA F1ZIKO KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK VLOGA DELEŽ DRUŽABNIKA ME KOŠARKARJA VILFANA ZGODOV. UTRDBA V TEKSASU HRVAŠKA POKRAJINA HLADETINA. ŽOLCA MESTO V BOKI KOTORSKI ANTON AŠKERC VRSTA GLAVNATE SOLATE REKA Z LEPIMI KANJONI V ČRNI GORI MESTO V VOJVODINI OB DONAVI KOR. SLOV. SLAVIST. LUDVIG VELIKA VODNA PTICA REKA V VZ. AZIJI SOLSKA OCENA TEŽKO STRELNO OROŽJE ARABSKI ŽREBEC AM. TISK. AGENCIJA SENO DRUGE KOŠNJE QUASMODO SALVATORE STOJA BALETKE NA ENEM PRSTI) NEMŠKI PISATELJ, ERICH MARIA PRHUTAR. SESALEC KI LETA ČEBELJI SAMEC KRATICA SLOV. PAR LAMENEN-TARNE STRANKE IVANA KOBILCA KRMA ZA PTICE Durhcug vici Mil V hotelu pravi Pepca: - Zakaj si naročil večerjo v francoščini? - Vse mora biti v stilu, draga Pepca. - Kako to misliš, pa ja menda nisi naročil francoske hrane? - Ja, ker ko jo bova pojedla, jo bova tudi po francosko pobrisala. Mascè v«! iiie Sosed pravi sosedu: - Zelo mi je žal, da sta moja dva piščanca prišla v vaš vrt in pozobala, kar ste nasadili. - Nič se ne sekirajte, ravno zjutraj je moj maček požrl vaša dva piščanca. - No, pa zato sem tudi jaz tu, ker sem z avtom povozil vašo mačko. Deber edtfcvcr - Le zakaj je bila letos zima tako dolga? - Iz. enostavnega razloga. - Res, katerega pa? - Če ga lahko lomijo politiki na zemlji, zakaj ga ne bi še v nebesih. V___________________________Z Audi Prednost je v tehniki SEZNAM RABLJENIH VOZIL MODEL LETO IZDELAVE CENA 1. VENTO CL 1,8 1994 22.000 DEM 2. PASSAT 1,6 T.D. 1990 18.500 DEM 3. PASSAT 1,8 CL 1989 13.500 DEM 4. GOLFJXD 1,6 1990 13.500 DEM 5. GOLFJXD 1,6 1990 13.950 DEM 6. AX 11 TRS 1991 7.500 DEM 7. AUDI 80 1,8 AUT 1991 18.500 DEM 8. AUDI 80 1,6 1994 19.000 DEM 9. HYUNDAI ACCENT 1995 13.500 DEM 10. AUDI 80 1,6 1994 28.000 DEM PRODAJA TESTNIH VOZIL: Audi A6 1,8- klimatska naprava, sopotnikova zračna blazina, radio Gamma, cena: 51.500 DEM Za vsa vozila veljajo gotovinski popusti in možnost nakupa na kredit. Avtocenter Meh Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955, /n 063/856 824 Durhcug vici Opravičile Bratec in sestrica se skregata, pa pravi sestrica: - Ti si navaden bedak! - Takoj se mu opraviči! ukaže oče, ko to sliši. - Oprosti bratec, da si bedak. Dik le belisi Učitelj vpraša Janezka: - Zakaj si včeraj manjkal pri pouku? - Kravo sem gnal k biku. - Res, mar to ni mogel opraviti oče? - Kje pa, bik je vendar boljši. Destrežba Fant v gostilni poljublja dekle in vzdihne: - Kar pojedel bi te. - In kaj boste zraven popili? vpraša mimoidoči natakar. V________________________J OPEL-©- ^AA- @6)®^ popusti veljajo za vozila iz zaloge ' KLEPARSKO LIČARSKA DELA, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščen servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 Celje, Mariborska 93 (pri Intersparu), tel.:063411 909 CORSA, ASTRA, OMEGA, FRONTERA, TIGRA, CALIBRA, DOSTAVNO VOZILO CO M BO, VECTRA ROOBLAŠČEm EEìaÈ)A\J)A\EE;Q m SìEEìmSEfT MOZM, OWBIL, ZIA OET JISM®) m KOBOŠIKG) IRìEXSìlìJm Prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL, prodaja rabljenih vozil, staro za staro in staro za novo, posredniška prodaja, odkup rabljenih in poškodovanih OPLOVIH vozil, možnost nakupa na kredit do 5 let, brez pologa za nova in rabljena vozila, ali na leasing do 5 let. Ime zaupanja ■ AVTOHISA JAKOPEC VELENJE HOM OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Grodet, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42 051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, o 061/123 38 45 Telelox: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Bliža se čas, ko boste spet potovali v tujino. NE POZABITE NA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO. Informacije in sklepanje zavarovanji * izpostave ZZZS * pooblaščene turistične agencije V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini, se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnin ^..jcm TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storncv, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE