Političen list za slovenski narod.
to pošti prejeman velia: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 yld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 grld. 40 kr T administraciji prejeman. velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
\t
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzcmši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Stev.
V Ljubljani, v sredo 21. septembra 1892.
I^etnili XX.
«5=
Ali bo jasno?
Narodnost bodi tedaj vsemu podlaga! — Oj, da bi bila in da bi v narodnosti umevali vse momente, ki določujejo individualnost, ki delajo zasebnost neke skupine ljudij! Slovensko individualnost določuje tudi živo v srce iu duhii vsajena vera katoliška. In prav zato smo po pravici že včeraj poudarjali, da v beletristiki zadnjih dvajset let ne poznamo skoro slovenskih individualnih osebnostij, marveč le bolj ali manj vredne potomčke tujih piscev. Da govorimo naravnost: Katere povesti imajo bolj kozmopolitiški značaj, kakor povesti „Stritarjeve"; katere slike, novele in romani kažejo več tujega vpliva in večjo oddaljenost od narodnega slovenskega duha, kakor proizvodi z obupnim pesimizmom in občudovanja vrednim cynizmom nasičene muze dr. Tavčarjeve?
In pesniki? — Malo se jih je pojavilo zadnjih dvajset let, a še mej temi z večine slabih. Se ljubezni svoje zavite izraze posnemajo po tujih uzor-cih; Heine je učil mnogo naših pesničkov, kako naj ljubijo, kako naj tožijo, kako naj pojejo. Zato pa mojstrov-pesnikov naših pesni z nekako elementarno silo si osvajajo srce. Oblika in mišljenje je posneto po narodu, dasi pov?od ne Čisto, dasi sem in tam tudi pomešano s tujim vplivom. — 0 slovenski dramatiki nam ni govoriti; tu niti besede o naši slovenski individualnosti, ker je ni, in sicer huje, nego to, ker smo v tem oziru popolnoma navezani na tujce. Tu se oživi tisto „narodnostno načelo" in tista „izrecna podlaga".
Tudi v znanstvu se nam slaba godi. Knjižice za nižje gimnazijske razrede srečno prevajamo in največ takozvanih znanstvenih spisov našega novejšega slovstva je zvarjeno po par nemških knjigah, če ni že zadostovala — jednasama! Nemški „kon-versationslexik-i" so v marsičem že obogatili naše znanstveno slovstvo.
In kje je tista „narodna podlaga", kje tisto „narodnostno načelo" pri gospodarskih podjetjih? Kdo ima po Slovenskem vsa večja obrtnijska pod-
jetja v rokah? Pojte po Gorenjskem, koder priseljeni Nemci tovarnarji in tovarniški uradniki z ošabnim očesom merijo kmeta, ki stopa mimo njih po svoji dedni zemlji. Pojte po Dolenjskem in štejte gradiče, ki so v zadnjih letih prešli v nemške roke.
Na Blejskem gradu in jezeru gospodari žid.....
„V deželi kranjski tujec gospodari."
Ne govorimo o tem, kako smo proti zdravemu razumu dolžni hvaliti zavode, ki niso — hvale vredni; kako ubogo malenkostno vsako podobico, ki jo kdo zriše, v slavi in časti popisujemo po slovenski zemlji in oznanjamo „nedosegljivost", „moj-stersko dovršenost božanstvenega umetnika" po njej.
Mali obrtniki - Slovenci pa propadajo dan na dan bolj, kmetje - Slovenci že komaj nosijo neznosno breme intabulovanih dolgov, in radikalci stoje — na izrecno narodnostnem stališču. Da, če bi stali ? Še žene si hodite iskat mej tujce, in obilo Vas je, ki ste v tem oziru bili in ste še izrecno nenarodni!
Izrazili smo le nekaj mislij v preudarek svojim somišljenikom, iu menimo, da smo sedaj opravičeni, izreči trditev, da javnemu življenju in delovanju naših radikalcev ni bilo stalo narodnostno načelo, marveč — sebični liberalizem. In odtod smo si narazen! Mi smo morali vstati v boj proti liberalizmu, javljaj se v kakoršni-koli obliki, če tudi pod krinko narodnosti; vstati smo morali iz ljubezni do svojega naroda. Individualnost slovensko so vedno umevali in spopolnovali duhovniki slovenski, zato so se morali ustaviti v bran l|udem, ki so hoteli surovost in brezveren obup mu vliti v dušo. Zato je pa tudi to individualnost umevajoč prvi slovenski Katoliški shod bil popolnoma naroden, popolnoma slovensk. Shod si je v vsem stavil za temel| katoliške vere načela; na tem temelju je pokazal, kako naj se v posamnih stvareh zboljšajo razmere mej slovenskim narodom; na tem temelju se imamo tudi boriti za narodni obstanek in javnopravnost.
„Slov. Narod" pa je ta temelj odločno zavrgel v svojem uvodnem članku od srede, katerega vodilne misli smo povzeli v četrtek, 15. septembra, Dokazali
smo včeraj, da je popoluoma po krivici iz resolucije o katoliški narodni organizaciji hotel izviti brezbriž-i nost prvega slovenskega katoliškega shoda za narod-I nost; daries pa kenštatujemo, da je jedina gotova j stvar v njegovih člankih ta, da noče imeti katoliške vere načel za podlago.
In sedaj vprašamo: Ali so ta načela stoprav od prvega slovenskega katoliškega shoda? In če ne, kako bi bila mogla udeležiti se shoda inteligencija, ki na ta načela prisega?
-To bodi odgovor „Obzoru", „Novicam" in drugim listom, ki vprašujejo, zakaj se posvetno slovensko razumništvo ni pridružilo zborovalcem ob prvem slovenskem katoliškem shodu. — In poleg tega še drugi odgovor.
Povejte nam, zakaj pa uprav stanovi, katere naštevajo zadnje, kakor poudarjajo same, že 50 let stare „Novice", delajo v tolikih farah največji križ duhovstvu? Zakaj pa uprav toliko uradnikov in notarjev in advokatov in zdravnikov ne spolnuje svojih verskih dolžnosti) ob nedeljah in o velikonočnem času? Zakaj? — Odgovorite nam prej na to vprašanje, potem boste hkratu imeli odgovor, zakaj jih ni bilo na katoliški shod.
Taki ljudje niso za katoliške shode, in če se prav štejejo mej „cvet" posvetnega narodnega „raz-umuištva" !
Poročilo
g. dr. Jos. Lesarja v šolskem odseku kat. shoda. I. O srednjih Šolah.
Srednje in visoke šole, kjer se vzgajajo voditelji ljudstva, so za vsak narod največje pomembe. Vsi katoličani bi morali biti dobro vrejena vojska pod vodstvom modrih in neustrašenih prvoboriteljev. Pri nas Slovencih je vojska, priprosto ljudstvo, dobro, verno, nravno. A manjka nam dobrih častnikov, voditeljev, Kaj pa v vojski premorejo voditelji, generali, je znano.
Kakšen vpliv imajo slabe srednje in visoke šole
LISTEK
Lesjak čez lesjaka.
iprilova burka.
I.
„Zdravo, prijatelj! Kako je?"
„Grem od beležnika."
„Tako?"
„Da, umrli so mi . . ."
„Oh, Slavec, kako srečen si, podedoval si gotovo veliko!"
„Deset tisoč — če ne več — so 6tara mati zapustili, meni pa samo jeden stotak."
„E! — Kam greš?"
„Zajutrekovat."
„Zajutrekovat."
„Torej pojdi!"
Oba mlada moža stopata počasi k najbližnji krčmi. Vsedeta se v kot in za nobenega se ne zmeneč se tiho pogovarjata.
„Misliš, da bi bilo to mogoče?" vpraša dedič Slavec, kakor ga je bil že drug prej ogovoril.
„Seveda bode šlo."
„Ali ni potreba večje glavnice?"
„Ne, stotak zndostuje. Sem dobro znan."
„Torej dobro, Klavec. Tu je moja roka in častna beseda. Jaz se trgovine vdeležim."
Jutri zjutraj se peljeva v R. — Mislim, da bodeva pri Stiskaču dobro opravila."
II.
„Dobro jutro, gospod Stiskač ! Kako se imate?"
„Ni vredno besede, gospod Klavec. Trgovina gre slabo, komaj da najemnino plačam."
„Morda ni vendar tako hudo. Vi vselej pretiravate."
„Želel bi vam, ko bi imeli toliko skrbij, kakor
jaz."
„Po tem takem še kave danes ne bodete naročili."
„Imam je še dosti."
„Verjamem, pa kmalu je znate prodati."
„Da, vi lahko govorite. Vesel sem, ako prodam za 30 gld. blaga na dan."
„Tega skoraj ne verjamem. Za današnjo prodajo vam dam 60 gld. sam."
„Ako hočete, svobodno."
„Ali je res? Naj tedaj velja."
„Dobro. Tukaj se lahko vsedete in gledate. Ura je ravno 10 in im8m v blagajnici 6 gld. in nekaj krajcarjev."
„Je vse eno."
„Gotovo ste zadeli srečko, da denarje tako mečete."
„Ne, nisem, toda mož besede ostanem!" odgovori Klavec in se vsede na stol.
Ob deveti uri zvečer bi bil Stiskač skoraj omedlel, ko je naštel 92 gld. 65 kr
„No, gospod Stiskač, sedaj pač ne bodete trdili", kliče Klavec, „da komaj za davke pridobite!"
„Bog vi, da si tega ne morem razložiti", dokazuje čudeči se Stiskač. „Toliko nisem prodal že v desetih mesecih, izvzemši nedelje in praznikov in semnjev, takrat gre trgovina dobro. — Ali kaj hočemo, vi ste rekli, da ostanete mož beseda, jaz hočem tudi. Tu je preostanek."
„E, vendar ne mislite —" brani se Klavec.
„Prosim, le vzemite le, kaj bi bilo, ako bi bili morali doplačati? Tukaj je 32 gld. 65 kr., to je vaše."
Klavec pobere denarje in odide. — —
Mine jeden mesec in Klavec stopi zopet v Sti-skačevo prodajalnico.
na narod, spoznajte, spoštovani skupščinarji, iz naslednje zgodovine istine:
Leta 1768 je odpravil Ljudovik XV. ta Francoskem tovarištvo Jezusovo in njih šolo. Na mesto profesorjev-jezuvitov prišli so v gimnazije prvi profesorji, ki so bili vzgojeni v državnih učilnicah in ki so pripadali večinoma prostozidarski družbi. In sad njihovega truda? Pokazal se je zlasti očito 26 let pozneje. Leta 1792 sešel se je namreč kon-v e n t (francoski državni zbor), ki je štel 700 poslancev. Od teh 700 poslancev je bila večina — okrog 400 — ki še niso bili stari 40 let. Bili so gimnazijski novinci v 1. 1766—1776. Bili so torej prve strašne cvetke prostozidarske vzgoje, provzro-čitelji grozovitih dejanj francoske revolucije.
Skrivne družbe dobro vedo, zakaj so se polastile višjih in srednjih šol in zakaj stegajo svojo roko tudi v ljudsko šolo. „Če imamo mladino," pravi brat Weishaupt, bivši vseučiliščni profesor v Iugol-stadtu in ustanovitelj „Illuminatov" (prosvitljencev), „če imamo mladino, je bodočnost naša!"
h tega sprevidete, častiti skupščinarji, pomembo predmeta, o katerem se imamo razgovarjati.
Pruski kralj Friderik Viljem IV. je pisal po so-cijalni revoluciji leta 1848 berolinskim liberalnim profesorjem naslednje resne besede: „Vso zlo, katero je minolega leta (1848) preplavilo Prusijo, ste zakrivili vi in vaša lažimodrost. Zagovarjali in učili ste jo kot pravo modrost in tako spodkopali zvestobo in vero mojih podložnikov. Že kot kraljevič sem sovražil to pavovo našopirjeno šolsko omiko, in od poti, katero sem nastopil, ne bodem odstopil. Nimam namreč strahu pred neotesano drhaljo, marveč pred brezvernimi učitelji moderne, frivolne modrosti."
Podobno bi smeli tudi dandanes trditi, saj je javua tajnost, da se po naših srednjih šolah — vsaj tu in tam — pri najlepšem organizacijskem navodu šopiri darvinizem, schoppenhauerjanizem, herbar-tizem, liberalizem. Pri nas Slovencih je morda nekoliko boljše, kot drugodi; da pa nismo po vsem zavarovani pred naštetimi . . . izmi, vemo iz posebnih žalostnih slučajih, ki prihajajo od časa do časa v javnost, katerih pa seveda tu ne morem opisovati. Pa če tudi se kaj takega le redko primeri, oziroma pride le redko v javnost, se pa nasprotno za versko vzgojo naše srednješolske mladine premalo stori. Samo po sebi je umevno, da nimam tu pred očmi učiteljev verouka, ki v svojih dveh uricah na teden stori, kar največ morejo. Ali, gospoda moja, ves pouk, v vseh predmetih bi moral biti prepleten z verskimi idejami, kar bi se n. pr. lahko zgodilo pri čitanju klasikov, v zgodovini, naravoslovju itd. Prav tukaj omenim od dragih štajerskih bratov sproženo željo, naj se ne povzdiguje pri čitanju starih klasikov poganstvo na kvar krščanstva in le to naj se ne zasmehuje na pohujšanje dijakov. Posebno pa naj se jemlje ozir na vero in nravnost pri čitanju modernih slovenskih in nemških klasikov. Ni torej dovolj, da se nič ne govori v šoli zoper vero; že to je napaka, če se molči o vplivu svete vere na življenje posameznikov in družbe človeške. Prav to tirja tudi avstrijski organizacijski navod za srednje šole. „Če naj spada pouk k celoti vzgoje, se mo-
j rajo obračati vsi učni predmeti na verske in nravne ( ideje kot skupno ttfoje središče.* Dalje: „Ufonee j mofa bili tolike boljši in poboinejil, kolikof teč si 1 uči." Se li to tudi spolnuje?
Večkrat se trdi, dal je naša srednješolaka mladina ie dobra. Temu ne oporekam, menita pa, da bi morala biti še boljša, če pomislimo, kako trdno versko podlago je dobila od pobožnih slovenskih starišev. To je gotovo — žalostna skušnja je temu priča — da večina slovenskih dijakov ni več trdna v veri, ko zapusti gimnazijo ali realko; inače bi se pokazala verna tudi naša akademiška mladina, a
--ne smem dalje. Da bi bilo to v prihodnjosti
bolje, priporoča nasvetovana resolucija, „naj se državne srednje šole, gimnazije in realke tako pre-ustroje, da se ne bode na njih ne le nič poučevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč, da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves pouk dejanjski pospeševala katoliško versko mišljenje in življenje naše mladine."
V starodavnem in staroslavnem poljskem mestu Krakovu imajo profesorji in drugi prijatelji srednješolske mladine večkrat posvetovanja o vzgojeslovnih vprašanjih. Tudi lansko zimo so imeli taka posvetovanja. Pri enem takih zborov je poudarjal vseučiliščni rektor, prelat dr. Chotkovvski, imenitnost verske vzgoje za dijake. Zahteval je ne le versko ljudsko šolo, ampak tudi verske srednje šole. Naša resolucija izraža v bistvu isto za-i htevo, in če kje v Avstriji, bi se vredile srednje šole najložje za Slovence na podlagi katoliške vere, ker so vsi avstrijski Slovenci skoro izključljivo katoličani.
Za tako vredbo srednjih šol, kakeršno zahtevamo, bi morali biti seveda pa tudi gg. profesorji dobro poučeni v resnicah krščanske vere, zlasti pa v apologetiki. Kaj pripravni knjigi v ta namen sta Hettingerjeva „Apologie des Christenthums" in P. Weiss-a O.-P. „Apologie des Christenthums vom Standpunkte der Sittenlehre".
Pa ne samo učenje, tudi življenje, zasebno in javno, gg. profesorjev, bi moralo biti krščansko. Kako lepo bi bilo, ko bi se udeleževali z dijaki vred raznih verskih vaj, prejemanja svetih zakramentov itd.! Kako vspodbudno je bilo, ko so v prejšnjih letih gg. profesorji ob jednem z dijaki pristopali o i Veliki noči k sv. obhajilu! In danes? Ostal nam j je le spomin onih Častitljivih mož.
Srednjih šol, kaHeršnih si želimo v prvem odstavku prve resolucije, ne bomo dobili tako hitro, i In vendar je skrajni čas, da Slovenci skrbimo za : verno inteligencijo. Naša mlajša inteligencija je v j precejšnjih odstotkih, če ne brezverna, pa mlačna. Prav nič več ne smemo torej čakati, marveč tu ve ljaj: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Na linškem katoliškem shodu se je od najvplivnejših mož pri mnogih prilikah poudarjalo: Selbsthilfe thut noth.
Osnutek priporočane svobodne katoliške gimnazije bi bil za Slovence velikanske pomembe ne le v verskem, ampak tudi v narodnem oziru. Bog daj, da bi se misel kmalu vresničila. Za sedaj ni treba drugega, kot da se vsi katoliški Slovenci vnamejo za to prelepo idejo, in svojedobno se bode vresničila.
„Sluga."
„No, da vendar pridete! Ravno potrebujem soli in sladke skorjice."
„Rad, prav rad postrežem. — Zdi se, kakor bi vam bil srečo prinesel, ne-li?"
„Kaj še!" Zagodrnja Stiskač. „Nič bolje ne gre. Toda čujte, zadnja poslatev popra me je razjezila. Ako ne bodete boljšega blaga pošiljali, bode kmalu konec med nama!"
„Pomota je morala biti; sploh pa bodem skrbel, da se tako več ne zgodi. Torej soli in sladke skorjice. Kaj riža, ne?"
„Nihče ne vpraša za njega! Ali so to časi I Da bi se . . ."
„Zopet se pritožujete, čudni ste."
„Da, čuden sem, pritožujem se; danes nečete kupiti prodaje, kaj ne?"
„Ne vem, a naj bode. Hočem vam povrniti zgubo. Ponujam danes 90 gld. S tem se vam zadnja zguba nadomesti."
„Ako imate toliko denarja, naj bode!"
Zvečer je bilo 148 gld. 71 kr. v miznici. Oospod Klavec, vi imate grozno srečo, ali pa čarate."
„Po tem takem mi lahko plačate vsak dan, da tukaj sedim", smeje se le-ta.
„Vzemite 58 gld. 71 kr.", mu na to trgovec odgovori in denarje odšteje.
Klavec z mnogimi pokloni odide. Komaj se za njim vrata zapro, nagubanči Stiskač čelo in mrmra: „Vražji človek! Kakor bi čaral. Ves čas ne pride živa duša in kadar on tukaj sedi, vse vre le sem! To mora nekaj biti, toda kaj?" Zopet se zamisli, potem pa reče pomočniku: „Kaj pa vi k temu pravite, Jože?"
„K čemu, prosim?"
„Današnjemu slučaju — s Klavcem."
„Tega si ne morem razjasniti. Nekaj se mi pa le čudno zdi, da so namreč prihajali danes ljudje, ki k nam nikoli ne pridejo, kupujejo malenkosti, in danes so kupovali za 10 do 20 gld."
„Tako? Oni dan zna biti tudi, kaj ne?"
„Menim, da tudi."
„Hm! Tako je ta reč! — Le čakaj ptiček! Onih 90 gld., za katere si me bil osleparil,, mi vrneš z obrestmi! — Zdaj pa lahko ttoč, zaprite vrata in pojdite spat!"	(Konec sledi.)
Pristavljam pa, da si mislimo nameravano ka~ toliško gimnazijo zdrnženo z odgojilnim zavodom ill internatom, torej neko» Jplegij, v katerem bi 88 po zmerni ceni odgojevali slovenski sinovi. Gimnazijo onega kolegija pa bi lahko obiskovali tudi vnanji dijaki, ki bi imeli stanovanje in hrano izven kolegija. Tak zavod, cenjeni skupščinarji, bil bi za Slovence neprecenljive koristi, kakor je bil nekdanji jezu vi taki kolegij v Ljubljani. Gospoda moja, da je naše ljudstvo ostalo do sedaj kljub raznim oviram tako trdno verno, da je bila tudi naša inte-ligencija do novejših časov dobro verna, to pripisujeta delovanju nekdanjih jezuvitovskih šol v Ljubljani.
Resolucija druga se sama priporoča. Le v pojasnilo hočem dodati, da so Marijine družbe ali kongregacije čisto cerkvenega značaja, da torej niso društva v smislu državnih postav, pa tudi ne cerkvene bratovščine v besede pravem pomenu, marveč so le neka združevanja sorodnih si duhov, da bi tem živahnejše in recimo praktično častili Mater božjo. Veliko korist marijanskih kon-gregacij, zlasti za učečo se mladino in po njej za cerkev in državo spričuje njih tristoletna zgodovina. P. Weiser T. J. je dokazal v posebni knjigi, da je bila Ogerska rešena izpod turškega jarma po marijanskih kongregacijah.
Sedanje šolske oblasti so poskušale sicer že tu in tam dijakom zabraniti vstop v marijanske kongregacije. Česa se vendar boji? V prejšnjih časih so bili kraljevski in cesarski princi udje marijanskih kongregacij, n. pr. slavna avstrijska vladarja in rimsko-nemška cesarja Ferdinand II., ki je pristopil kongregaciji leta 1891 v Ingolstadtu, in Ferdinand III., pristopil leta 1618. Slavni vojskovodja Tilly je bil tudi ud kongregacije. Pri sedanjih okoliščinah je upati dobrega katoliškega razumnistva in recimo še posebej duhovskega naraščaja, izvzemši seveda gojence dobrih deških semenišč, le po marijanskih kongregacijah učeče se mladine.
Med drugimi resolucijami, zadevajočimi marijanske kongregacije, je sklenil linški katoliški shod tudi naslednjo: „Avstrijski katoličani zahtevajo, da se učeči se mladini na srednjih šolah varuje njena katoliška pravica, zbirati se pod vodstvom svojih od škofov potrjenih veroučiteljev v marijanske kongregacije, priporočane tolikrat od raznih papežev, posebno še od papeža Leoua XHI."
Tretja resolucija ne potrebuje pojasnila in priporočila v času, ko hočejo biti in tudi so večkrat že srednješolski dijaki prosti v vsakem oziru. Nekdanjih blagodejnih „študentovskih mater" ni namreč skoro nič več; njih mesto so zavzele večinoma „mačehe". Pred letom 1848 je hodila posebna komisija po hišah ter pregledovala večkrat dijaška stanovanja. Leto prostosti pa je seveda tudi to komisijo pokopalo. Kako potrebna pa bi bila taka komisija — vsaj v Ljubljani — vidimo od tod, da je celo učiteljski zbor tukajšnje c. kr. višje gimnazije naprosil slavni magistrat stolnega mesta ljubljanskega, naj osnuje tako komisijo iz gg. profesorjev, zdravnikov in mestnih starašin. Na to prošnjo niso dobili gg. profesorji, žal, še nobenega odgovora. Trkajmo torej mi še glasnejše, morda se nam bode odprlo.	_
Politični preg-leü.
V Ljubljani, 21. septembra.
üiotrmje dežele.
Deželni sbori. Dolenjeavstrijski deželni odbor ni predložil deželnega proračuna, ker ga ni mogel še sestaviti in zahteva zatorej od deželnega zbora štirimesečni budgetui provizorij. Zastopnik deželnega odbora je pa priporočal, da naj bi se deželne priklade kar za celo prihodnje leto dovolile na podlagi letošnjega proračuna. Opozicija pač ne bode posebno zadovoljna s tem predlogom, ker priklade se bi vendar poprej ne smele dovoliti, dokler ni budget faktično rešen, ker s cer izgubi vsa bud-getna razprava ves pravi pomen. Vidi se, da bi nekateri gospodje radi ponižali veljavo deželnemu zboru. — Češki deželni zbor bode zboroval do 29. t. m. Deželni proračun se je še le včeraj dal tiskati. Zbor ga torej tudi ne bode mogel pravočasno rešiti in bode moral se pomagati z dovolitvijo začasnega budgeta.
Moravsko. V deželnem zboru je predvčeraj bil razgovor o predlogu poslanca Začka, da se deželnemu odboru naroči, da naj hitro predloži spremembo volilnega reda. Pred vsem naj se (¡¡i tudi petakarjem pravica voliti za deželni zbor, in pa
(Dalje v prilogi.)
Priloga 215. ž te v. „Slovenca" dné 21. septembra 1899.
vsako mesto naj doma voli. Predlagatelj je zahteval, da se deželnemu odboru izreče graja, da tako dolgo ne izdela novega volilnega reda. Da je sedanji volilni red krivičen, sledi že iz tega, da imajo Nemei večino. Posebno se govorniku zdi, da veleposestniki volijo preveč poslancev. Chlumecky je zagovarjal deželni odbur, da ni mogel predložiti premembe volilnega reda, ker mora čakati, da dobi podatke zadnjega ljudskega številjenja. On zatorej predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da preskrbi si hitro oficijalne podatke poslednje ljudske štetve. Začakov predlog je bil odklonjen, Ohlumeckega nasvet pa vsprejet.
Vuaitje države.
Srbija. Novi preiekti imajo velike težave. Radikalni župani jim delajo vse mogoče nepriietne stvari in ovire. Belgrajskega župana je že bil kaznoval prefekt z visoko globo, ali radikalni državni svet je pa razveljavil prefektovo odločbo. Radikalni župani po deželi dobili so od radikalnega odbora iz Belegagrada kaj točua navodila, kako naj ravnajo. Župani še sedaj neso razglas li ukaza regentstva, da se je premenila vlada, ravno tako tudi ne programa nove vlade. Prefekti jih priganjajo, ali župani se za vse njih besede nič ne zmenijo. V dotične občine se pa prefekti ne upajo, ker se jim ne zdi varno. Pa ne le občine, temveč tudi radikalni okr. zastopi delajo na vso moč proti liberalni vladi. Liberalci si neso mogli misliti, na kak upor bodo zadeli, ko so prevzeli vlado.
Rusija. Nepričakovano so odstavili generala Dragomirova od vrhovnega poveljništva kijevskega vojaškega okraja. Zameril se je baje carju, ker je poročila v Peterburg pošiljal v prerezkih besedah. Car mu je zaradi tega že bil izrekel grajo, ali Dra-gomirov je na to carju dal malo neprimeren odgovor. Dragomirov je jeden najzmožnejših in najpogum-nejših generalov. Odlikoval se ie v rusko-turški vojni posebno pri Šipki, kjer je bil ranjen v koleno. Njegovo imenovanje kijevskim vrhovnim vojaškim poveljnikom se je ob svojem času tako tolmačilo, da v Rusiji premaguje vojevita politika. O njegovem odstavljenju se pa dosti ne govori in ne vemo, se li kje zmatra nasprotno za znamenje ruske miroljubnosti.
Rusija in Nemčija. Ni dolgo temu, ko smo bili omenili neko nemško knjižuro, v kateri neki Rus govori o razmerah mej Rusijo in Nemčijo. Sedaj se vsi ruski listi pečajo s to knjižico in odobravajo njene nazore. „Novosti" se celo čudijo, da so ljudje mogli biti tako lahkomišljeni, da so na kako vojno mej Rusijo in Nemčijo le mislili. Seveda list ne povč, da so mej dotičnimi lahko-mišljeaci bili še nedavno njegovi vredniki. „Novosti" so namreč obširno razpravljale, koliko upanja je za zmago na tej ali oni strani. „Novosti" pravijo, da Rusija ne hrepeni po nobeni nemški deželi in jej tudi na tem ni nič mari, čegava je Alzacija ali pa Lo-taringija. Tudi drugi listi pišejo v jeduakem zmislu. Francozi pač ne morejo biti posebno veseli teh ruskih glasov.
Rusija in Italija. Rusija ni bila poslala nobene ladije k Kolumbovim slavnostim v Genuo. Iz tega so nekateri listi sklepali, da razmere mej Italijo in Rusijo niso posebno prijateljske. Kakor se pa sedaj poroča, se je Rusija že pred slavnostmi opravičila, da nima nobene vojne ladije na razpolago. Časa pa ni, da bi mogla kako ladijo odpokli-cati iz kake oddaljene postaje.
Anglija. Minister za Irsko, Morley, potuje po Irskem, da se dobro pouči o razmerah po vsej deželi. Letošnjo zimo bode na Irskem zopet pomanjkanje. Zaradi tega pa vlada namerava hitro z raznimi zgradbami ljudem preskrbeti zaslužka. Konservativci pa bajč na skrivnem hujskajo parnellovce k neredom, da bi potem mogli kričati proti Gladsto-novi vladi.
„pri miru", da se preveč ne
Izvirni dopisi.
Iz Lašč, 16. septembra. Prvi slovenski katoliški shod je torej dovršeno dejanje. Mirno smo pričakovali, kako bode stvari zasukavalo in po svoji navadi se zvijalo glasilo naših liberalnih tudi-katoličanov, ki baje edini predstavljajo slovensko razumništvo. Slovensk pregovor pravi: ptiča po perju poznaš in tako tudi mi poznamo našo konfuzno trobento po liberalnih glasovih, ki dan na dan iz nje odmevajo v raznih varijacijah. Torej smo že naprej vedeli, da od lista, ki mu smrdi vse, kar je katoliško, in ki niti enkrat ni pokazal katoliškega čela, ni misliti, da bi slavo pel tako sijajni manifestaciji katoliške zavesti. Marveč kakor ob vesoljnem potopu odprle so se vse z&tvornice gneva in srda naših „čistih narodnjakov" in kakor besni bruhajo jezo in spuščajo strupene pušice na pravo narodno, slovensko-katoliško stranko! Tem akordom seveda morajo pritrjevati „katoliške" „Novice", ker za-nje „vera ni na dnevnem redu" in pa — koroški „Mir". No, „Novice" nas niso baš presenetile, a koroškemu „Miru" sve-
tujemo, naj bo lepo izpodtakne.
Radikalni dnevnik trdi, da so se Slovenci na katoliški shod prišli poklonit le dvema osebama. Ne, gospoda liberalna! Klanjat smo se prišli načelom katoliškim in branit jih proti vam, ki jih ne poznate ali nečete poznati. Dovolite pa, gospoda vele-učena, zakaj se vi niste prišli klanjat istim načelom? Ker vam resničen odgovor ne gre rad iz ust, povem jaz: Zato ne, ker so osebne koristi in užitki alfa in omega vseh vaših naporov in vsega vašega delovanja. Drug vzrok je težnja za lastnim sijajem in slavo, ker menite, da najprej pridete do slave pri pokvarjenem javnem mnenju in lažiliberalnem novinarstvu, če dosledno trobite v trobljo neprija-teljev načel katoliških. Da, resnica je, kar piše sv. apostol Pavel, da so namreč „inimici crucis Christi" oni, „quorum finis interitus, quorum deus venter est et gloria in confusione ipsorum".
Pa kaj boste želi za to, da ne priznate načel katoliških in torej napadate Kristusa in njegovo cerkev ? Baš to, kar nekdanji farizeji, ki so s svojimi pogubnimi nauki zapeljali narod v nevero, da je odbil od sebe Odrešenika, pa je bil zato oropan božjega kraljestva in se je razpršil na vse strani. Kajti Jezus Kristus je tisti kameu, o katerem on sam veli: „Kdor pade na ta kamen, bode se razbil, a na kogar pade on, bode ga stri" . . .
„Mrači se" . . . tako moramo zdihniti z našim Benjaminčkom, ki s svojo nezrelo pametjo imenuje konservatizem igračo, ki naj se hitro popusti in vsi naj se zjedinijo pod geslom: „Vse za narod." Da, mrači se, toda pri vas, gospoda napredna, ki sto zašli s pravega pota in vrgli od sebe staro zastavo. Klanjaj se temu vašemu načelu, kdor hoče, mi se mu ne uklonemo nikdar! Naše geslo je bilo, je in ostane: „Vse za Boga in z Bogom za narod in cesarja", drugega ne poznamo in ga nečemo poznati, kakor ga tudi jedro slovenskega naroda ne pozna drugega. Vprašam te, mili slovenski rod, v kateri tabor hočeš stopiti, ali v oni, ki se bojuje za Boga in z Bogom za tvoje najdražje svetinje, sv. vero katoliško in besedo materino, ki pozna in visoko čisla, dasi ga imenujejo brezdomovinstvo, dvojno domovino, za katero ti veleva delati in jo spoštovati, namreč nebeško in slovensko domovino — ali v oni tabor, ki za načela katoliška nima ne ene dobre besede in katerega privrženci so v istini brezdomovinci ?
A pri zavednih katoličanih, gospoda napredna, se dani in postaja čim dalje bolj jasno. Mi vstra-jamo . . . Vemo sicer, da si domišljujete kedaj postati gospodje cele Slovenije, toda gibanje katoliško, ideja katoliška, ki zmagovito sili na dan, pa je vi nečete upoštevati, pomete s pozorišča vas in tiste slovenske poslance, ki se sramujejo pokazati javno katoliško svoje čelo, dasi zastopajo eminentno ka-tolišk narod. Odkrito povemo, da bomo na vseh črtah sovražniki tistim, ki se ne strinjajo z načeli katoliškimi, katera slednjič morajo zmagati, kajti nič ni silnejšeg», nego je ideja katoliška. Vas pa, liberalci slovenski, pomilujemo in vam kličemo besede, ki naj vam vedno zvene po ušesih:
„Das Liberale scheidet, and'ro Zeiten koraraen, Es lebt ein anders denkendea Geschlecht."
Iz Cirknice, 19. septembra. V nedeljo, 18. septembra, se je v Cirknici ustanovila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občini Cirknica-Planina. Po neutrudljivem prizadevanju vrle domoljubne gospe Matilde Se benikar-j eve, soproge c. kr. poštarja na Rakeku, je pristopilo podružnici že 114 gospej in gospodičin.
Ker ni došel k zborovanju iz Ljubljane noben ud glavnega odbora, moral je neki tukajšnji „brez-domovinec" razložiti pomen in namen družbe, opiraje se zlasti na § 2. družbenih pravil, ki se glasi: „Družbe namen je, vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi."
V odbor so voljene: kot predsednica g03pa Matilda Seb en i kar; namestnica gospa Manica M i 1 a v e c ; zapisnikarica gspdč. Marija G a 11 e ; namestnica gospa Marija Zagorjan; blagajniča-rica gospa Marija de Schiava; namestnica gospa J e r š a n ; kot odbornice : gospa K o v š c a , gospa Stergulec in gspdč. Bučar.
Koj po izvolitvi so pričele navdušene odbornice svoje delovanje s tem, da so nabirale od pričujočih gospodov darove za družbo.
Iz Planine je doäel od gosp. župnika Podboja telegram, glaseč se: „Iskreno pozdravljam novo žlahtno cvetko na narodnem polju, želeč jej od srca dolgo življenje, bujno rast, obilen sad. Moč gkvjie družbe so mnogoštevilne podružnice, moč podružnice je za stvar navdušen in delaven odbor. V tem smislu kličem gromovito: Slava predsednici! Slava odboru! Slava vsem družbenicam !"
Nadejati se je, da se ta podružnica nikoli ne bode postavila na stališče absolutne narodnosti, temveč vedno delovala na katoliški podlagi, zato kličemo novi podružnici prav iz srca : Rasti, cveti, iu donesi obilno sadu !
Iz Trsta, 16. septembra. Vsemu svetu je že znano, kako samooblastna je gospoda pri slavnem magistratu tržaškem ; da se pa predrzne tako daleč, bi vender ne mislil nihče. Nedavno prinesli so tu-kajšnji laški časniki in za njimi tudi drugi zunanji novost, da je magistrat ustavil plačo na novo do-šlemu kapelanu rojanskemu č. g. Mateju Skrbcu. Za vzrok naveli so, da ta gospod ne pozna deželnega jezika. Prvi kozel, katerega so vstrelili, je deželni jezik (lingua del paese), kojega smatrajo, da je v rojanski fari laški. Vsakdo pa ve, da je v trojanski fari le malo pravih Italijanov in da še tisti cerkev vidijo le od zunaj, kadar gredo mimo nje t krčmo ; gg. duhovnikom pa dado prav malo opravili. Naštelo se je v fari res 4000 Lahov in le. okoli 2000 Slovencev, toda temu štetju sami Lahi ravi>o toliko verujejo, kakor mi, namreč, da je le na papirju. Ali vender stvar bi še ne bila tako kočljiva, ker magistrat bo že itak moral plačati g. kapelama, če ne rad, pa prisiljen; zajec tiči pa v drugem grmu. Gospoda pri magistratu bi rada videla,, da bi v Rojan prišel kak drug gospod, ki bi sicer mal nekaj slovenski, pa mislil, kakor misli magistrat in bil njegov sluga za polaščenje rojanskih Slovencev. Tukaj je toraj vzrok, za katerim teži magistrat, ki bi najraje vse slovenske kapelane po okolici nadomestil z drugimi. Ali opekla se bo ta gospoda že v tretjič prav pošteno. Spravili so se najprvo v Skedenj na g. kapelana, sedaj pa že dvakrat v Ro^ ; pogoreli bodo tretjič prav sijajno. Pisali 80 po časnikih, da gosp. Skrbeč ne zna besedice laški; dobro! Ali kaj pa poreko gospoda takrat, ko jim bo visoko namestništvo pomolilo šolsko spričevalo 6. razreda ljubljanske gimnazije, v katerem ima gosp. Skrbeč iz laščine red „lobenswert?!" Tako bo zopetjede»-krat pošten „fiasco" in poparjeni bodo vsaj nekaj časa gospodje dr. Angeli, dr. Artico „e tuti quanti,."
Gospodi pri magistratu pa svetujemo, n^j se v zadeve gg. kapelanov v okolici ne meša preveč, ker sicer bo zopet pošteno pogorela. Ljudje, ki delujejo za vero in narod po božjih in državnih zakonih ne bodo se bali rožičkov samopašne gospôde pri magistratu.
V sredo zvečer je bila zopet viharna seja v mestnem zboru. Na dnevnem redu bila je preklicana slovenska šola. Dr. Angeli je z vsemi zvijačami hotel dokazati, da šola ni potrebna, in dokazal je tudi, kakor le on sam more in zna. Govoril je, da imamo Slovenci dosti šol po okolici, v katere nsy pošiljamo svojo deco. Da so prosilci, ki so podpirftji prošnjo za tako šolo, večji del tujci iz Istre in s Kranjskega. Toraj s tako mero merite nas poštene Avstrijce gospoda pri magistratu? Ničesar pa ne rečete o onih tisočih „privandranih" Lahov iz laškega kraljestva, ki so pri vseh svojih dejanjih dosledni le v tem, da rujejo proti državi in cesarju?! In ti uživajo popolne pravice in ne skrivi se jim nikoli niti las na glavi 1
Ko je poslanec Nabergoj ugovarjal besedam dr. Angeli-ja, začelo je vse vprek kričati po galerijah tako, da je moral župan Pitteri večkrat zvoniti Gospod Nabergoj pa je prav logično govoril rekoč: „Ako pravite da naj Slovenci v mestu pošiljajo svoje otroke v šolo v okolico, zakaj pa uprav vi v okolici zidate laške šole, pa pošiljajte vi iz okolice otroke v mesto". Pobil jih je prav pošteno, a zato je žel smeh in sikanje z galery. Konec vsemu je pa bil ta, da šole ni potreba, kar smo dobro zna|i že poprej. In tako smo zopet na istem mestu, na katerem smo bili, dokler važnejši faktorji magistrat» z vso odločnostjo ne prisilijo, da nam bo vendar dal slovenske šole v „laškem" Trstu.
Iz Prage, dné 15. septembra. (N e m S k or liberalni poslanci in Škof. — K «J o bode o 1 o m u š k i nadškof? — Pisateljska i\i-ridesetletnica V. S a 8 i n k a. — Madjar-
s k o n a s i I s t v o u a slovaškem grobišču.) Jednaka polemika, kakeršuo imate zdaj Vi z radikalnim duevuikom slovenskim radi I. slov. katol. shoda itd., nastala je minoli tedeu pri nas, a samo med dvema osebama. Nemško-liberalni poslanec Sigmund je namreč povodom pevske slavnosti v Teplicah napadal konservativce in o katoliških shodih se je izjavil, da se na ujih ne gre za katoli-čanstvo, temveč, da bi duhovščina zopet dobila oblast in vlado v svoje roke. Litomeriški škof Schobel je na to pisal Sigmuudu, da se ni nadejal, da se bode na pevski slavuosti govorilo o — katoliških shodih, zajedno pa dostavil, naj Bog razsvetli poslanca Sigmunda. Slednji je za zopet odgovoril škofu, da je bila glede na napade, koji se izvajajo na katoliških shodih zoper liberalce, njega dolžnost izpregovoriii o teh shodih iu da ostane pri tem, kar ]e govoril o namenu katoliških shodov. Obe pismi je na to objavila tukajšnja „Boheraia".
Že stari modrijan pravi: „Govori, da bora vedel, kdo sil" — Jedva kdo teh dandanes zine, da so oni isti, ki drže Avstrijo vkupe iu da jim pristaje vodstvo v državi, že se tudi dotika cerkve, a takoj vemo, da v njem tiči: zagrizeni sovražnik cerkve iu češkega naroda. Ni možno oba razpoloviti. Kar se nazivlje nemški liberalec, to jo neprijatelj Rima in Prage. Mi tu doslej, kakor Vi vaše radikalce in domače liberalce, brez tega naslova nismo še poznali. Lehko bi se razpisala visoka uagrada temu, kdor bi med 50 milijonov Nemcev, če so liberalci, našel samo jednega, da bi ne bil neprijatelj Bimu in Pragi.
To je jeden faktum. Drugi pa pohaja iz prvega. Nemški liberalec je zajedno neprijatelj habsburške države, če ne more v nji gospodovati. Velikopruska kuga je drugo svojstvo nemškega liberalca. Zbog tega sovraži tudi avstrijske in češke boje, ter po-vsodi razobeša veliko-nemške trobojnice, kakor se je to dogajalo pred cesarjevim prihodom v Litomerice, seveda je namestnik Thun velel te provokacijske zastave odstraniti. Tako kaže nemški liberalec svojo barvo, ko pozdravlja svojega vladarja.
Tretji faktum je: Vsak nemški liberalec ima najplitvejšo versko izobraženje, same fraze, kojih mrgolč njih listi proti cerkvi. Glavno svojstvo nemškega liberalca je pa neizmerna nadutost in ošab-nost — in drzna laž. Nemški liberalec, če se poloti laži — laže kakor cigan, ter cituje Botteka in konversacijski slovnik Meyerjev in Brockbausov, sklicevaje se zajedno na lažiliberalne liste, in to potem nazivlje: dokaz.
Tak je povsem kontrfaj nemških liberalcev, s kojimi naj se spravimo in poravnamo. Z Nemcem, odkritosrčnim katolikom, spravimo se danes brez punktacij, mi podpišemo „carta bianca" — pravi „Cech" — toda z nemškim liberalcem, kakor bi to hoteli na Dunaju na podstavi punktacij, nikoli — ker je nemški liberalec nasilnik in lažni k, čegar besedam, in da bi bile potrjene s tisočerimi podpisi, mi avstrijski Slovani ne verjamemo!
Kakor se poroča od muogih stranij, bode se vršila volitev olomuškega škofa po pokojnem kardinalu Fiirstenbergu v dan 8. novembra. V ta dan pride v Olomuc tudi minister Gaustch ter potrdi imenom češkega kralja volitev novega nadškofa, vlada pa do te volitve nima nobenega vpliva. Gledč oseb je pa še zdaj velika nesigurnost, in to celo med kanoniki. Govori se o treh kandidatih, in sicer se imenujejo kanoniki vitez Holle, Adam grof Po-tulicky in prelat dr. Jos. Honel. Poslednjemu je osebito naklonjen škofov namestnik grof Belrupt, kojemu plemenitaški kandidati niso kaj po godu. Grof PotuIicky pohaja iz neimovite plemenite poljske rodbine, študiral je pri o. jezuitih v Inomostu in v nemškem kolegiju v Rimu. Vitez Holle pa pohaja iz srede škofijske duhovščine in je na dobrem glasu kot izboren ekonom, radi tega je tudi upravnik kapiteljskih posestev in po kardinslovi smrti upravlja nadškofijska posestva Vsi kanoniki so pa tega mnenja,, da bodoči olomuški nadškof mora biti vešč češkega jezika v besedi in pismu.
Dunajski listi objavili so tudi vest, da bo postal olomuškim nadškofom nadvojvoda E v g e n, koji je koadjutor nemškemu viteškemu redu, brat španske kraljice, in zdaj biva kot polkovnik v Budimpešti. Pisali so in celo „Politik" 1. 1890, da je nadvojvoda dovršil bogoslovje v Olomuci, kar pa ni istina. Nadvojvoda Evgen je sicer bival pred tremi leti v Olomucu, toda kot major 100. polna; nastanjen je bil pri kanoniku baronu Konopki in se je udeleževal vseh vojaških vaj pri Plumlovem, toda
t bogoslovja ni študiral, kar je sam javno priznal na cvetlični slavnosti v Badenu, rekoč: „Mir ist vou .' meinen thsologischen Studien nichts bekaunt!" j „Slovaške „Narodnie Noviny" poslavljajo 40-letui pisateljski jubilej č. g. Fr. S a s i n k a , po-zuatega slovaškega pisatelja in rodoljuba, koji je po mnogem trpljenju, koje je moral preuašati od raad-jarske vlade, pred leti našel konečno potrebni mir za svoje oudotno delovanje v Pragi, kjer živi iu tiho deluje kot duhovni oskrbuik v bolnišnici usmi« Ijeuih sester. Sasinek je spisal za svojega 401etnega literarnega poslovanja mnogo, mnogo slovaških knjig j iu člankov, osobito zgodovinske in kulturnozgodo-j vinske vsebine. „Naroduio Noviny" proslavljajo njega • rodoljubno požrtvovalnost iu ueumornost. Važni, da j jedini te vrste, so vspehi njegovih zbirk, za etmo-I grafijo, paleografijo, etnologijo in diplomatiko . . .
„Svoj jubilej slavi v bratski češki deželi" — končujejo „Nar. Nov." — „koja je njemu zavetišče, kakor nekoč velikemu mojstru in uedosežnemu velikanu slovanske vede Pavlu Šafafiku. Naj mu to ne greni jubilejnega trenotja! Saj smo mi povsodi doma, kjer živi naš slovanski Ijud in se bori ideja naša!"
In ko je skromni Sasinek, pravi slovaški mu-čenik, v praškem zatišju slavil svojo pisateljsko šti-ridesetletnico, vršilo se je razkritje nagrobnega spomenika njegovega rojaka, velikega slovaškega rodoljuba in buditelja dr. H ur bana, nepozabnega voditelja ogerskih Slovakov na grobišču v Hlubokem. Toda še to tiho slavuost, prirejeno spominu velikega slovaškega rodoljuba, porušili so Madjari, ker še zdaj ne morejo potlačiti jeze svoje do pokojnika. Oblasti so prepovedale ljudstvu vstop na grobišče, in celo z oboroženo silo se mu je grozilo. Spomenik I je smel razkriti samo občinski — sluga!
Ko je v petek zjutraj ljudstvo hrumelo od vseh strani v Bluboko, našli so občino obkoljeno od orožnikov, velel jim je poročnik. Grobišče je bilo obkoljeno z orožniki, kakor z živim plotom. Občinski sluga je oznanil, da ne sme nihče na grobišče; vdovi in otrokom rajnikovim se vstop dovoli iz milosti (!), ako ga prosijo. Svetožar Hurban imenom matere, dveh bratov in sestre proglasi, da ne mara nobene milosti. In tako ni vdova, ni otroci, dasi so od daleč prišli, niso videli očetovega groba. V natlačeni cerkvi je službo božjo opravljal č. g. Jan Leška, senijor nitranski, osezovsko pevsko društvo je pa pelo cerkvene pesmi. Leškov govor je učinil , J ogromni vtis; ljudstvo je glasno jokalo. Zunaj pred i cerkvijo so pa sluga, sodnik in pisar Ijud strašili in mu branili v cerkev. — To novo madjarsko nasil- ' stvo, koje tako kričeče označuje odnošaje na Oger-skem, provzročilo je globok in neizbrisljiv vtis po vsem slovanskem severu.
Interpelacija do vis. c. kr. vlade.
Ponovljeno je deželni zbor kranjski v svojih resolucijah naročal deželnemu odboru, naj pri vis. vladi izposluje zopetno otvoritev gimnazije v Kranju. Brezvspešni so bili, kakor se vidi, vsi ti napori, in vis. c. kr. vlada prezira opravičene te zahteve vzlic temu, da ljubljanski dve gimnaziji z vsemi vspored-nicami ne moreta zadostovati potrebam in željam ukaželjne slovenske mladine. Tako smo morali v našo veliko žalost zopet letos o pričetku šolskega leta videti, koliko ukaželjnih raladeničev vodstvo nižje državue gimnazije v Ljubljani ni smelo več vsprejeti, ker mu je vis. učna uprava prepovedala, jih večje število vsprejeti, kolikor jih more vzeti za dve vsporednici prvega razreda.
Ta trdosrčna odredba vis. c. kr. naučne uprave je vzbudila v deželi občno nevoljo, ker s tem zapira se naši ukaželjni slovenski mladini pot do višje omike in višjih študij sploh.
Marsikateri vrlo nadarjen mladenič je moral tužnim srcem vrniti se na svoj dom, dočim bi iz njega lahko dobila domovina in država sposobnega državljana, spretnega uradnika itd. Tolikokrat se je našim poslaucem od visokih vladnih dostojanstvenikov odgovarjalo, da niraamo dovolj slovenskega jezika zmožnih uradnikov, da se torej ne morejo uresničiti naše zahteve za slovensko uradovanje.
Le pičlo je število srednješolskih učiteljskih in kmalu bo nastalo čutno pomanjkanje za slovensko poučavanje usposobljenih profesorjev. Vzlic ponovljenim razpisom deželui odbor ni mogel še oddati vseh deželnih okrožnih zdravstvenih služb. Prav tako je pomanjkanje sposobnih in slovenskega ura-dovanja zmožnih uradnikov pri politični upravi.
Vzlic tem faktičnim razmeram pa visoka c. kr. vlada naši slovenski mladini onemogočuje višje izobraženje prav s tem, da nam je zatvorila toliko potrebuo gimnazijo v Kranjn in sedaj ne dopušča, da bi se otvorila še jedna vsporednica na nižji državni gimnaziji v Ljubljani.
Letos je na nižji državni gimnaziji toliko učencev, kolikor jih ne šteje nobena druga nižja gimnazija v Avstriji, samo v dveh vsporednicah prvega razreda je po . 74 učencev, torej mnogo preveč za vspešuo poučevanje, za katero se jih navadno šteje le po 40 za jeden razred.
Ker vis. c. kr. vlada ničesar ne stori, da bi se naša ukaželjna mladina mogla sprejeti v gimnazije, ker dalje ničesa ne ukrene, da bi se za nižjo slov. gimnazijo v Ljubljani dobili boljši prostori, oziroma da bi ta zavod popolnila na osemrazredno gimnazijo in za-njo zgradila novo šolsko poslopje, stavljajo podpisani do vis. c. kr. vlade sledeča vprašanja:
1.	Zakaj krati vis. c. kr. učna uprava naši slovenski ukaželjni mladini pravico do vstopa v gimnazije?
2.	Ali jej je resna volja, da popolni slov. nižjo drž. gimnazijo v Ljubljani v osemrazredno popolno gimnazijo in jej preskrbi novo poslopje?
3.	Ali se ni še vis. c. kr. učna uprava prepričala o potrebi, da z ozirom na tolikoštevilne prošnje in oglase za sprejem v gimnazije vendar že zopet otvori toliko potrebna in obče zaželena gimnazija v Kranju ?
V Ljubljani, dne 21. septembra 1892. Klun, Povše, Dragoš, Lavrenčič, Stegnar, Pakiž, Žitnik, Mesar, Ogorelec, dr. Papež, Kavčič, Svetec, Hribar, Klein, dr. Tavčar, Lenarčič, dr. Vošnjak.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. septembra.
(„Nova Soča" in krščansko - katoliški katekizem.) „Nova Soča" v št. 38 govoreč o katoliškem shodu piše: „H koncu ponovimo, kar smo rekli že zadnjič: Naša načela so krščansko-katoliški katekizem. Komur zadošča ta knjižica, naj bo z nami; komur pa ne zadošča, naj hodi svoja pota. Učimo pa se katekizma pod vodstvom onih, k i 8 o v to postavljeni, ne od onih, ki se v to v s i 1 u j e j o. Sodbo v verskih stvarčh sprejemamo od onih, ki imajo pravico, soditi, iu ne od onih, ki si brez cerkvenega naslova 1 e p r i s v a j a j o t o o b 1 as t." — Mi te besede „Nove Soče" podpišemo rade volje in le želimo, da si jih drži vsikdar tudi „Nova Soča", vzlasti pa sedaj po katoliškem shodu. Sedaj pa je stvar ta-le: Resolucije sklenjene na katoliškem shodu so potrdili naši škofje, torej tisti, „ki so v to postavljeni" in „ki imajo pravico soditi" o tem, kako naj se dandanes praktično uporablja krščansko - katoliški katekizem. — Tem resolucijam pa nista pritrdila le na shodu pričujoča škofa ljubljanski in lavantinski, pridružil se jima je tudi nadškof goriški, ki je poslal katoliškemu shodu nastopni brzojav: „Ker sem v resnici zadržan, izrekam določno in kategorično, da se vjemam tem potom popolnem in strinjam najtesneje s svojim duhovnim sobratom, prevzvi-šenim knezoškofom dr. Jak. Missio-m in z drugimi sobrati-škofi." — Te besede so dovolj jasne. Izpre-govoril jih je prevzvišeni nadškof goriški, ki je v smislu besed „Nove Soče" v to postavljen ter ima pravico soditi, kako naj se v goriški nadškofiji, kjer izhaja tudi „Nova Soča", uči, razlaga in uporablja krščansko - katoliški katekizem. — Ako hoče torej „Nova Soča" biti dosledna, brati moramo v prihodnji nje številki, da so resoluciji prvega slovenskega katoliškega shoda v prihodnje njen program, kateremu se klanja brez pridržka in v vsakem slučaju, iu sicer zato, ker sklepi katoliških shodov, potrjeni od škofov, so času in razmeram primerna razlaga in uporaba naukov krščansko-katoliškega katekizma. — Nadejamo se, da bo „Nova Soča" dosledna. — In tedaj ee bo na Goriškem praznoval med Slovenci praznik miru in sprave.
(„Domovina" v Celju.) G. Dragotin Hribar, izdajatelj in vrednik „Domovine", katerega se še prav dobro spominjamo kot odgovornega vrednika „Slov. Naroda" v Ljubljani, je tudi v svojem novem listu dal duška pravemu svojemu prepričanju. Prav po receptu „Narodovem" poroča, kaj je pripravljalni odbor priporočal katol. shodu gledd družbe sv. Cirila
in Metoda. Menimo, da po dovršenem katol. shodu ni več govoriti o nasvetih pripravljalnega odbora, marveč o sklepih katoliškega shoda. In kedor hoče resnično pisati, mora reči: I. slov. katol. shod v resoluciji za šoto kot svoj sklep izjavlja, da toplo priporoča družbo sv. Cirila in Metoda s pogojem, da se organizujejo podružnice po župnijah v soglasju s prevzvišenimi vladikami. Pri razpravi o tem se je hvalil namen družbe, pohvalilo njeno delovanje, izražalo pa se je nezaupanje do družbe z ozirom na nekatere člane vodstva, ki zunaj družbe kot poslanci ne delujejo za slovensko šolstvo na katoliški podlagi, in sicer zaradi tega ne, ker so liberalci. Kadar se odbor preosnuje v tem smislu, tedaj, tako se je reklo, da bomo vsi delali za družbo z vso vnemo, da bomo po cerkvah zanjo nabirali in da bo zadnji vinar uboge vdove obrnjen v njene namene. Sklep torej in razgovor o družbi sv. Cirila in Metoda na I. slov. katol. shodu je bil popolno opravičen, trezen in razmeram primeren. Ako bi o tem odločevala zdrava pamet, bilo bi to družbi le v korist. Vodstvo bi pretresalo izražene želje, izjavilo se o sklepu ter temu primerno storilo potrebne korake. To bi bilo gotovo v prospeh družbi. Ker pa vlada le strast in ker vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda molče gleda to zlorabljevanje družbe svetega Cirila iu Metoda v strankarske namene, zato pa pri velikem in vplivnem delu Slovencev nezaupanje do vodstva rase in zato bo družba sv. Cirila in Metoda od teh agitacij imela le vsestransko škodo. To so dejanjske razmere. „Domovina" pa neresnično trdi, da se je od sklicevateljev shoda napravil v šolskem odseku hudobno zvit napad na drugo naše dragoceno oko, namreč na našo narodnost; neresnično piše ,,Domovina", ko pravi, da so na shodu nameravali neki gospodje ugonobiti edino družbo, ki brani naš narod potujčenja, neresnično trdi, ko piše, da je g. dr. Šušteršič začel javno sumiti gosp. Svetca, da sicer v sobici pred Kristusom kleči, a v javnem življenju ga pa k"t svojega Gospoda ne priznava; neresnično trdi „Domovina", pišoč, da so v pripravljalnega odbora seji g. Svetca hinavsko lovili, da bi ga vjeli v besedi. „Domovina" nas imenuje „najnovejše sovražnike" z novim imenom „narodnih indiferentistov" ter se potrka na prsi, rekoč: Se nam bije srce za vero katoliško, pa tudi za besedo materino! Koliko neresnic je nagromadenih samo v tem članku, koliko zavijanj in zlobnih sumničenj! Odkod nakrat taka pisava pri „Domovini"? — To bo jasno vsakemu, ako razmere pri „Domovini" nekoliko natančneje pozna. Izdajatelj in odgovorni vrednik je g. Drag. Hribar, ki je bi! v Ljubljani zahajal v katoliško družbo ter bil vrednik „Slov. Naroda", ki je izdajal lepo zbirko knjižic: ,,Priče božjega bitja", kmalu potem pa kot vrednik „Narodov" bil odgovoren za stvari, ki pa niso bile priče božjega bitja. Tak mož je izdajatelj „Domovine". To menimo že mnogo pojasni. — Drug glavni sotrudnik pa je g. Lap a j ne iz Krškega. Ta gospod je bil poprej soizdajatelj „Dolenjskih Novic", a ločil se je od njih vzlasti zaradi tega, ker ni dovolil, da bi „Dolenjske Novice" pisale za versko šolo. Zato se je ločil g. Lapajne od „Dol. Novic" in se pridružil „Domovini", kjer ni treba povdarjati važnosti verske šole, kjer se le semtertje kaka katoliška fraza porabi za pesek priprostim ljudem v oči. Take so prave razmere pri „Domovini". Komur zadostuje, da v današnjih dneh kak list naravnost ne nasprotuje katoliškemu prepričanju in življenju ter vse to v nemar pušča, tak naj podpira slobodne liste a la „Domovino". Mi pa smo tega mnenja, da dandanes treba tudi političnim listom vzlasti v verskem oziru svoje čitatelje vzgo-jevati in vtrjevati, ker jim pri liberalnem časopisju od vseh stranij grozi veliko nevarnostij zlasti v versko-nravnem oziru. — Mi smo tukaj prav jasno povedali, kaj mislimo o „Domovini". Pisali pa smo to iz tega namena, da gospodje, ki imajo morda kako besedo pri „Domovini", dobe zanesljivo zagotovilo, da bo list vrejevan res v pravem katoliškem duhu, ter da bo vzlasti v štajarskih Slovencih razširjal in vtrjeval zavest, da nam v Avstriji pred vsčm treba verske šole. To vprašanje je v Avstriji „šibolet'1, na katerem se razločujejo listi katoliški iu liberalni. Po našem mnenju je vsak list, ki ui brezpogojno za šolo, kakeršno v verskem oziru zahtevajo naši škofje, liberalen list, ki ne zasluži, da bi. ga naročali verni katoličani. Opozarjamo pa slovenske Stajarce na izvrstni list „Slovenski •Gospodar ', ki že 28 let vzbuja in vodi v pravem katoliškem duhu svoje čitatelje in ki zasluži vse-
stransko podporo. Želimo, da štajerski gg. duhovni pravočasno in točno označijo svoje stališče glede naročevanja in podpiranja svojih listov, naj se ne zadovoljujejo z nobenimi lepimi obljubami, sicer bodo s svojo dobrohotno potrpljivostjo prav kmalu tam, kjer so sedaj duhovniki na Kranjskem, v taboru „brezdomovincev" in „narodnih indiferentistov". — Vigilantibus jura!
(Osebne vesti.) Dež. nadsod. v Gradcu ie imenovalo praktikanta pri ljubljanskem dež. sodišču, gospoda R. Ceha, avskultantom za Koroško. — Umrl je y deželni norišnici na Studencu g. H. Medic, umirovljeni c. in kr. stotnik v 63. letu svoje starosti. — V hiralnici sv. Jožefa je umrl g. E. Po-gorelec, prvi ljubljanski fotograf. — Sinoči je umrla gospica Fani Blaznikova, solastnica Blaz-qikove tiskarne, v 50. letu svoje dobe. Bila je pobožnega in usmiljenega srca.
(C. kr. višja gimnazija) šteje letos 679 javnih učencev (lani v začetku 615) in 1 privatista. V prvo šolo so se vpisali vsi, kolikor se jih je bilo oglasilo; po preskušnji bilo je zaradi nesposobnosti odklonjenih 9 iz slovenskega in 3 iz nemškega razreda. Od leta, kar je nižja gimnazija posebej, pomnožuje se vzlas i peta šola, kjer jih je letos v obeh razredih skupaj 130. Po posamnih razredih so razdeljeni takole: I. a 35, b 79; II. a 43, b 56; III. a 28, b 49; IV. a 27, b 25; V. a 65, b 65; VI. a 42, b 44; VII. a 27, b 28; VIII. a 32, b 35.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes III. sejo. Pričetkom seje so poslanec K I u n in tovariši stavili zaradi kranjske gimnazije na visoko vlado interpelacijo, katero objavljamo na drugem mestu. — Poslanec Hribar in tovariši stavijo interpelacijo na vis. vlado ter vprašajo: 1. Ali jej je znano, da imajo nekateri c. kr. uradi v Liubljani, med katerimi se nahajajo: c. kr. mestno delegovano okrajno sodišče, c. kr. deželno finančno ravnatelistvo in c. kr. tabačna glavna tovarna zgolj nemške napise? 2. Ce jej je to znano, ali misli, da tako stanje ni naravnost nasprotno duhu in jasnim določbam drž. temeljnega zakona z dne 21 decembra 1867, drž. zak. št. 142? 3. Kako opravičuje vis. c. kr. dež. vlada v očigled takemu očitnemu kršenju veljavnega zakona nasproti slovensko občujočemu prebivalstvu dežele in stolnega mesta, dasi se je v pismu svojem št. 2033 z dne 24. avgusta 1892 do predsedništva mestnega zbora ljubljanskega na korist malemu nemško govorečemu odlomku prebivalstva dežele kranjske in mesta Ljubljane sklicevala ravno na ta zakon in zlasti še na člen XIX. istega?" — Daljša debata je bila o računskem sklepu muzejskega zaklada ; debate so se udeležili poslanci S t e g n a r, dr. Tavčar, dr. Schaffer, dr. Papež in poročevalec baron Schwege 1. Precej živahna debata je bila pri proračunu bolniškega zaklada. Poročevalec baron Schwege 1 je namreč pri tej točki v imenu finančnega odseka predlagal, naj se g. dr. B o c k u , ki že od I. 1887 brezplačno opravlja službo očesnega zdravnika v bolnišnici in ki je že tri leta kot primarij nameščen brez plače, določi plača, kakor jo imajo ostali trije primariji. Proti- temu predlogu govori poslanec Hribar, poslanec dr. Tavčar izjavi, d» glasuje za plačo, ker noče nobene miloščine za deželo, dr. Sc h affer zagovarja predlog finančnega odseka, ki je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovoma poslanca
Hribarja in Kavčiča. Konec seje ob 2 uri
Prihodnja seja bode v petek.
(Nevarno je zbolel) č. g. Anton Hočevar, župnik v St. Lovrencu ob Temenici. Zadela ga je namreč kap, odrevenela je vsa desna stran, tudi govoriti ne moi;a več. Prijateljem iu znancem se priporoča v molitev.
(Iz Semiča) se nam piše, da je dne J9. t. m. č. g. Matej Konč^r odpotoval skozi Karlovec in Zagreb na VölehraiJ, kjef vstopi v službo Jezusovo.
(Pri občinski volitvi) v Zagradcu je bil izvoljen za župana Janez Ferlin, za svetovalce Jože Papež, Jože Adler in Jože Vidmar.
(Javna dražba gledaliških lož) za slovenske predstave se je vršila včeraj popoldne. Oddalo se je vseh 38 lož, ki so bile vsklicane. V pritličju so se oddale po 60 do 97 gld., v 1. redu po 100 do 175 gld., v 2. redu po 46 do 63 gld.
(Proti koleri.) Kauor nekateri drugi deželni odbori, je tudi kranjski sklenil, revnim občinam dovoljevati primerne podpore za razlfuževalna sredstva proti koleri.
(Prvi mestni ženski podružnici sv. Cirila in Metoda) je gospica Valentina Druškovičeva pristopila kot pokroviteljica s svoto 100 gld.
Telegrami.
Gödöle, 21. septembra. Cesar je danes zjutraj semkaj došel.
Praga, 21. septembra. Kakor poročajo „Narodni Listy", sta v seji odposlancev treh klubov kneza Karol Schwarzenberg in Win-dischgrätz se postavila na stališče spravnih punktacij in izjavila, da je nemogoča dr-žavnopravna akcija brez sodelovanja Nemcev. Julij Gregr je na to konstatoval, da se to stališče ne vjema z mladočeškim.
Pulj, 20. septembra. Korveta „Frunds-berg'' je danes ob 8. uri odšla na jedno-letno potovanje.
Berolin, 20. septembra.	Knez Anton
Radziwill je v Spali v „Grand	Hotel" zbla-znil in je strašno besnel. Le s težavo so ga premagali in pomirili.
Berolin, 20. septembra. Od včeraj do danes opoludne so v Moabitsko bolnico pri= peljali deset bolnikov, o katerih se sodi, da imajo kolero.
Hamburg1, 20. septembra. Včeraj se je naznanilo 20fi slučajev obolenja in 105 slučajev smrti za kolero. V Altoni jih je včeraj 17 zbolelo in 8 umrlo za kolero.
Kajira, 20. septembra. Nil je danes za štiri centimetre narasel. V Wadi-Halfi so v velikih skrbeli. Guvernerji dobili so ukaze, da poskrbe za delavce, ki bodo delali zagraje.
I rmenNk« «poročilo.
Srednja temperatur» 13'4°, za 26° nad normalom.
t
434 1
Tužnega srca nazuaniamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, oziroma svakinja in teta, gospodična
Frančiška Blasnik,
posestnica in lastnica tiskarne,
včeraj ob pol 8. uri zvečer na Viču. po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakrameuti za umiraioče. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v petek, dne 23. septembra, ob 5. uri -p°poldue iz hiše žalosti na Bregu št. 12.
Svete maše zadušnice se budo brale v več cerkvah. Nepozabno rajnco priporočamo v blag spomin in molitev.
V LJUBLJANI, dne 21. septembra 1892.
Žaluj odi ostali.
Črne, bele in pisane svilene dainaste
od gld. 1'40 do gld. 17*75 meter (do 38 vrst in 600 raznih harev) razpošilja poštnine in eolnine prosto svllarnloa O. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Ziirioh. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto.	191 4 (S)

s potrebnimi izpiti bi rad vstopil v prakso
k notarju. Bil je vže eno leto pri odvetniku in govori tudi italijanski. — Pogoji pod naslovom : J. S., pravnik v Skednji pri Trstu.
Velika 50 krajcerska loterija. | žrebanje
I že 15. oktobra.
(JlilVlli dobitCk	l^^pgp^g^gi
75.000-Hl
Srečke ii 50 kr. priporoča: J. C. Majer v
Ljubljani. (177 11)
Zadnji mesec za nakupovanje srečk.
M H M N M N N H N M N N M
K
J Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
j*	v Ljubljani, Dunajska cesta,
n Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli. 261 9
Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. 0., in prof. Knapitsch. zapriseženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
lzdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkili po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 136, s 24 gld. 260, s 36 gld. 3 84. s 44 gld. 4'26. 00 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5'26, 110 steklenic gld. 10'30. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
3 K H H H H H M M K K M H N K H M
T n J o i.
19. septembra.
Pri MallČu: Baron Schwarz pl. Meiller, fml. v pok.; dr. Trabert, asistent; Tempes, Buckenmayer in Geiringer, trgovci, z Dunaja. — Ranzinger, zasebnik; Komposch, oskrbnikova soproga, z materjo in hčerjo, iz Kočevja. — Spetzler in Loeser s soprogo, zasebnika, iz Celja. — Fantel, poto-valec, iz Prage. — Wo-schitz, trgovec, iz Luč. — Stern, trgovec, iz Budimpešte. — Rohlitz, trgovec, iz Hamburga. — Paprian, železniški uradnik, iz Dun. Novega Mesta. — Šumer, sod. pristav, iz Metlike. — Boch, nadinženčr, iz Brna.
—	Schnapp, inžener, izVa-raždina. — Tigl, zasebnik, s sinom, iz Beljaka. — Grof Aichelburg , zasebnik , z Gorenjskega. — Baron Else-bock, zasebnik, iz Gradca.
Pri Slonu: Gjldhamer, trgovec; Kaus; Wodnianski; Ornes; Morgenstern; Weiss, tajnik, z Dunaja. — Gold-schmid, trgovec; Maurieh in Erdlen. iz Trsta. — Matajc, trgovčeva soproga, s hčerjo, iz Stražiša. — Pinter s soprogo iz Kamnika. — Ochs, trgovec, iz Prage. — Sirolla, trgovec, iz Zagreba. — Weber, posestnik, iz Zalega Loga. — Pregelj, stotnik, iz Ljubljane. — Podvinski, ka-pelan, iz Sevnice.
Pri Južnem kolodvoru : Smrekar s soprogo iz Maribora. — Parisi s soprogo iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Pečnik s Krškega. — Sa-jovic iz Predasljev. — Goli, trgovčeva soproga, iz Idrije.
—	Petz, inženir; iz Beljaka.
—	Birk, učitelj, iz Ilotiea.
Kleinmayr-ja in Bamljert-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	415 12—9
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširane in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Ponudimo po najnižjih oenah:
zarezano vštricno ostrešno opeko
najboljše vrste,
(speoijalitet»),
majolika peci
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten).
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanje z asfaltom, s ehammottniini in cementnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
• Ljubljana, Slonove ulice.
Cričar & Mejač
preje M. Neumann.
Najstarejša in največja
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11.
! Novo došle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
Največja izbera
v otroških in dekliških plaščih in jaketih
po jako zmernih cenah, '•d
Ilustrovani katalogi zastonj in 1'rnnko.
Jesenske vrhne snknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke
po najnižjih cenah.
Olinillhl * Takit konfekcijskih predmetov, kakoršnih nimava IFJJUIIIIHI. v zalogi, dajeva iz dobrega blaga, katerega se pri naju nahaja obilna vzgledna kolekcija, po meri in najnovejšem kroju točno in najoeneje na Dunaju izdelati.
ff RAZPRODAJA S
od BI. Neumann-a prevzete	423 6 — 2
konfekcijske zaloge
po znatno znižanih cenah.
D u 11 a j s k a l>
orza.
Dne 21. septembra.
Papirna renta 5%, \6% davka . . . Srebrna renta o%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100.......
96 gld. 70 kr.
Dné 20. septembra.
Ogerska zlata renta 4<ü
Ogerska papirna renta 5%......100
112 gld. 60 kr.
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/, % Kreditne srečke, 100 gld.
140 151 185 96 100 189
8t. Genóis srečke. 40 "eld.......62
50 25
50 15
25 75 50
Ljubljanske srečke, 20 gld......
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. ,
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld.......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . . , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .
Papirni rubelj.........
Laških lir 100.........
22 gld. — kr. 17 „ 40 „
24 62 b6 153 2810 98 1
75 20
75
75 20
Umenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ VVollzeile štev. 10. Majkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sreike, valute m devize.
B*~ Razna naročila IzvrSč se najtočneje.
Za nalaganje kapi t alo v priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4V, % gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux-Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Dunajske komuiialue promese
a 3'¡t gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avatr. velj.
Tišine promese »2 gw. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 100.000 gld. «vatr. velj.
Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. Žrebanje dne 1. oktobra!
Izdajatelj: r. Ivan Janiift.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarn" v Lni