List 13. Tečaj XLV i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei je mane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 90 kr po po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta gold, 1 £old 70 kr., 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 30. marca 1887. Obseg: Gnoj, s katerim se pridelek pomnoži. Štajarcem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo. Gospodarske novice. Vprašanja in odgovori. Trgovinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. Mnogovrstne novice. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. Gnoj 7 katerim se pridelek pomnoži Rastline spadajo kakor živali med č a ali organska bitja; iste morajo torej, ako hočejo rasti in prospevati, kakor živali v se jemati živež. Ker so pa rastline bistveno vse drugače urejene od živali, morajo tedaj dobivati povsem drugo hrano in jo drugače uživati nego živali. Preiščemo li posamezne dele katere koli rastline, korenine, steblo in perje kemično, to najdemo, kakor je umevno, iste snovi, iz kterih obstoji rastlinsko telo. Navadno se nahajajo v rastlinskem telesu sledeče snovi: Voda, ogljenik, dušik, fosforova kislina, kalij, apno, magnezija, železni oksid, žveplena kislina, klor, pa tudi natron in kremenova kislina. Ker se tako pogostoma te snovi nahajajo v telesu raznoterih rastlin, iz tega torej pohaja, so rastlini bhod potreb in da so te snovi v pravem pomenu besede te snovi vsaki za njeno življenje, za rastlino edil snovi. Razume se torej da se rastline le v taki zemlj godno moreio vijati ki ima v sebi združene vse omenjene snovi. Te snovi se pa morajo tudi nahajati v razorani zemlj v topljeni obliki ker rastlina se svojimi tenkimi in nežnimi koreninskimi žilicami v se le raztopljene snovi jemlje ali tako rekoč v se srka. Ravno tako se pa tudi lahko razvidi, da se torej njivi, na kteri je vsako leto vzrasla določena množina rastlin, se žetvijo odvzame tudi primerna množina rastlinskih redilnih snovi ali tvarin, ki so med rastjo prešle iz njive v rastlinsko telo. Tako ima na pr. 1000 kg. boba poleg druzih snovi 12 9 kg. kalija, 0*3 kg. natrona, 1-5 kg. apna, 2*2 kg. magnezije, 12*1 kg. fosforove kisline, 1*1 kg. žveplene kisline, 0*2 kr. kremenove kisline in 0*5 kg. klora. Kedor pomanjkanje teh za rastlinsko rast in življenje prepo-trebnih snovi, zemlja postane nerodovitna, izpraznjena, da rastlina več ne raste. Jasno je torej, da naše njive in travniki le potem plodonosni in rodovitni ostanejo po rastlinah vsako leto odvzete mnogo let, ako istim snovi zopet povrnemo ali nadomestimo. Vtem obstoji bitstvo pognojevanja. Razorani njivi pridejani gnoj ima nalog, njivi povrniti vse tiste snovi, katere so jej odvzele rastline, da se torej morejo, zopet ugodno razcvitati in bujno rasti. •i. Vender ni treba vsem omenjenim rastlinskim re- dilnim tvarinam obračati naše pozornosti v enaki Si ..tj*""1 .'.'vsMjBB^^BbI^B RBb>/ Kpfl MMh^ ,ij]| ■4-.f\ ' i*^*, — * Ti R p A t1:'.* I VBBu meri; nekatere teh snovi, kakor n. pr. apno, železni oksid, se nahajajo v tako veliki množini v razorani zemlji, da niti misliti ni, da bi teh snovi kedaj zmanj* kalo, drugih zopet se pa nahaja, n. pr. fosforove kisline, dušika, kalija, v manjši množini ? tako 7 da mora nastati najprve v porabi teh treh najvažnejših izmed vseh redilnih snovi pomanjkanje. To velja zlasti o fosforovi kislini, katero nahajamo na naši zemlji razen v nekterih bolj redkih rudninah samo še v ži= valskih kosteh. Pravilno ravnanje z gnojem v hlevi, na gnojišči ter na polju in pravilno pognojevanje njiv sicer vzdržuje zemljo rodovitno, kajti ona z gnojem dobi vse nazaj, kar smo ji z žetvijo odvzeli. Dosedanje ravnanje z gnojem in pognojevanje pa ni bilo pri nas nikakor pravilno, zato so pa naše njive izmolzene ter dajejo le slabe pridelke. Posebno se to spoznava pri žitu, pa nič manj tudi pri vinu. Z dobrim pognojevanjem sicer moremo marsikaj zamujenega popraviti, nekatere re-dilne snovi pa, kakor fosforove kisline, moramo vsled dolgoletnega izmolzovanja dokupiti. Nedostatka fosforove kisline torej ne more torej pridela 1000 kg. boba j odvzel je zemlji tudi zadostno nadomestiti naš slab gnoj iz hleva > v omenjeno množino rastlinskih redilnih snovi. Ako se slučaji treba je še posebnega umeteljskega, fosforn^ . ^ . m a .. * m m 1 ■ 1 A 1K ^^n^S ponavlja leto za letom mora v zemlji nastati kisličastega gnoja, n. pr. kostne moke. Fosforova ' e 'i: ar1 ; *v(«* i *»2: Xf ' ■ ■ ftsfii - * - i t w v •v* r w r - , -••i 5*31 . v- - zato pa moramo vse ter na zvršiti, da več pridelamo, tako znižamo pridelovalue stroške, ki odpadejo vsak hektoliter. To doseže se s fosforovo kislimi gno- • # • F jih. 13 bolko Kranjska voščenka. Zgodnje zimsk stna m t posebno porabna za sušenje. Sad je zelo fin. D o ja-dobro slabo Da bode laže razumeti, hočemo priliko navesti. in Pocasi raste, ima široko krono ter je rado na raku Recimo, popotnik pride v hišo žejen ter prosi kaj pit. Dade mu vode ter košček kruha, dostavijo pa, da na vsak grižljaj kruha storiti požirek vode in sme to bolno. Vzgajiti je voščenko vedno na visokem deblu in sicer na jabolčnem divjaku 14 Velika Kaselska rejneta Ta stna sorta toliko časa, dokler je kaj kruha. No, če je kos kruha uspeva povsod, v vsaki leg v k U © velik Ravno tako je bode žejo, drugače ostal bode še žejen. Sme se saditi na polje, na vrt ali ob cesto. Kaselska astlinami v mlj Narava ponuja ejneta drži se do gusta prihodnjega leta in jim razne redilne snovi, a vsake kolikor jim je predpisano Ako t. v smejo le toliko vzeti za vse porabna, bodi si kot namizno, gospodarsko • • ? 1___ v • • 1 t • v • . i « t „ - gotovem razmerji, kupčijsko ali mostno jabolko Sad J predno dozor je v zemlji vsega dovolj, ene redilne snovi trd potem pa sten. D čvrsto raste, ima po pa premalo, mora se rastlina po tej ravnati. Na naših dolgasto okroglo ki njivah primanjkuje ali pa je uže od narave premalo se trdno drže in je zelo rodovitno. Jabolka vej Kas e lsk e j n e t aJ n asi fosforove kisline, in ker te snovi dobivajo pre- sadjarji pridno pomnožujejo. Cepiti jo jena malo, jemljejo tudi drugih manj Če pa pomnožimo divjaku, vzgajiti se da visoko ali pa pritlično množico fosforove kisline v zemlji, more rastlina pri tej obilni hrani še druzih redilnih snovi več v se vzeti, z eno besedo: fosforovo kisli gnoj pridelek izdatno poveča. Pozivljetno, naše gospodarje naj uaredijo v tej zadevi poskušnje ter naj kupijo kostne moke, s katero naj 15 Orleanska rejneta To ejneto saditi je v tišje, drugače pa raste celo v suh poročajo ske ki Di se do vsako, porabo. Sad naj dolgo na di gnojijo je za ker drugače uvene. Drevo raste na kvišku in podlo; lji. Pri-i. Dobra i ostane. vlažni a vitno. Vzgoja zemlj počas jabolka pokajo, in je zelo rodo- saka primerna. (Dalje prihodnjič.) žitu, zlasti pšenici, krompirju in vinogradom. Navadna kostna moka pokaže svoj učinek šele čez leto, zato je treba ž njo gnojiti n. pr. ozimini uže jeseni. Spomladi gnojiti je ozimini z razkroj en o kostno moko, najbolje meseca marca ob deževnem vremenu. Potrosi se njiva z kostno moko ter z brano prevleče; ni se bati, da rastlinice škodo trpijo, na- svoje zborovanje v ponedeljek 14. t. m. v Ljubljani, sprotno: brananje jim dobro de. S travniki je tudi tako ravnati. Opozarjamo naše kmetovalce, da je učinek Gospodarske novice. Deželna komisija za zadeve trtne uši imela je letos Kmetijski tečaj za ljudske učitelje kranjske bode 7 tedaj uspešen, ako je njiva uže sama na sebi gnojna, drugače ima gnojenje s fosforovo kislino nasledek, da se žito prezgodaj zrumeni in daje gluho klasje. Ako do 27. avgusta na deželni ski in sad jarski šoli v Grmu pri Novem mestu. * Prvo dalmatinsko kmetijsko šolo otvorili so 16 njiva ni dovolj gnojna » kupiti moramo razkrojene januarija t v G Dalmatinske občine usta moke, kateri je primešan dušik. Ta moka pa povsod dobro dela in je izvrstno gnojivo. Navadne kostne moke rabi se za mernik posetve 60 kgr. Razkrojene kostne moke ali pa take, koji je primešan dušik, rabi se za mernik posetve 40 kgr. novile so 28 štipendij po 180 gold. za revne učence te šole. Ker vemo, da se dalmatinske občine ne morejo ravno z bogastvom ponašati, zato jih tem bolj smemo v vzgled staviti kranjskim, oziroma dolenjskim občinam. 99 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 17. Na ponudbo mi je nekaj divjakov; ker pa ne vem, kako ceno imajo divjaki v kupčiji, prosim za svet, po čem jih smem plačati. (S. K. v A.) Odgovor: Vrednost divjakov odvisn F v pr vrsti od njih kakovosti. Nepresajeni torej slabo uko reninjeni, so prav malo ali nič vredni. Kmetijska družba kupila je letos divjakov pri W. Neumannu v Leuters-dorfu na Saksonskem. Plačala je tisoč enoletnih ja- bolčnih divjakov po 1 gld. 50 kr tisoč d o tri letnih, presajenih po 11 gold. (ti so dobri za cepljenje v oki) 5 tisoč izbranih tri- do štiriletnih, posebno lepih divjakov 15 gold. Vožnja za tisoč divjakov adnje vrste stoji do Ljubljane preko 5 gold. Tvrdko W. Neu man na najdete med insehiti »»» Vprašanje 18 duh po špiritu, in Kako zpraviti iz vina neprijeten od kod je prišel ta duh v vino, ker vino je samo na sebi čisto in naravno ter je bilo v eplanem sodu? (A v P) Odg Da bi naravno h ran j v zazve- posodi dobilo duh po špiritu, se mi kar nemo goče zdi veplani posodi dobi k večjemu duh po i Vam vodo veplu. Morda Va tudi . . f . ta duh moti. Svetuj epi sod predno ga rabite, prav dobro z - v t • in s krtačo oprati. Krtača je pa le tedaj potrebna, BM^M?Hk * i IIB^*V ?«/■!'*\ jfpjtj^ii j. C^L1 *'* v v: 1 - * ako je posoda dlje časa prazna stala in bila med tem časom večkrat epi Duh po žveplu iz vina takole izpravite: Točite vino skozi kako cedilce (ali preluknjan vrh škropilničn ) v podstavljen brentač ali škaf, da pride prav zelo z zrakom v dotiko tod pretočite je v snažno in zdravo posodo. Tako Od postane pa potem „ubito t kalno in slabega okusa čez tri do štiri tedne se pa popolnoma popi in je še boljšega okusa kot prej. Sicer bi pa pravo sodbo o Vašem vinu le tedaj mogel izreči, ako bi je pokusil; v tacih slučajih se priporoča poskušnjo (kakega poslati. litra) Dolenc. Vprašanje 19. Kje dobim več oljevih preš za kr Ijenj skupaj, in po kaki v (M v L.) Odgo Kranjski oljarji prodajajo sicer lanene preše, a velike m v • skupaj nimajo. Veliko oljevih preš skupaj doboste najbliže v oljarni J. Wertheimer-ja na Zidanem mostu. Obrnivši se do Wertheimerja do* bili smo odgovor, da prodaja 100 kgr. lanenih preš po 11 gold., goršičnih pa po 7 gold. t. j. ako se vzame 500 kgr. Kdor vzeme 5000 kgr., dobi prve po 10 gold., druge pa po 6 gold. 50 kr. 100 kgr t (wolliges Honiggras, holcus lanatus) kgr travniško latovko (Wiesenrispengras, hoa pra tensis) kgr.; stoloinferaN: Klee, trifol kgr ko (Zittergr Bi media) p ulj o (weisses Straussgras, agrostis 4 kgr bel repens) kgi detelj d čke (gehornter Schottenklee lotus kgr bolj k ali (kriechender Marije šo corniculatus) ljo (Ruchgras, anthoxantum adoratum) 1 kgr. Semena imenovanih trav dobite pri P. Hiittig-u na Dunaji, Weihburggasse 17. Ta tvrdka ima tudi uže pripravljene zmesi semen za vlažne ali mokre in včasi poplavljene lege na mahovj in sicer kgr po 52 kr. Vprašanje. 21. Katera rastlina je najboljša na pravljanje sence za saditev ob vrtni lopi? Kater taka rastlina (Mat. R. v Dobr ajhitreje raste, in kje je dobiti sadike ? Odgovor: Za ta namen skoraj najbolje ugaja divja trta t. j. ona rastlina, katere trs je dobi jeseni ono lepo rumenkasto rdečo barvo. Sadike te rastline do-biste skoraj na vsakem grajščinskem vrtu. Prav toplo Vam tudi priporočamo ameriško trto: vi tis riparia, katera jako hitro in bujno raste. Rezanice te trte dobile bodo na Dolenjskem še veliko vrednost. Rezanice doboste pri gospodu dr. Geršaku v Ormožu na Štajer- skem Vitis iparia pa ni ona ameriška trta, kater imenujete na Dolenjskem: katavbo, izabelo, dišečko . Ta zadnja trta se ne ubrani trtni uši. Vprašanje 22. Kaj je uzrok lišajem na drevesih? i. (A. . v P.) Odgovor Lišaj slabo razvitih drevesih postrgati. Treba je tudi so: slabijo drevo ter se nahajajo na i torej zadosti, lišaj z drevesa uzroke odpraviti. Ti uzroki mrz la. mokra zemlja, v katerej drevo stoji, in pregloboko vsajenje drevesa. Vprašanje 23. Katera sadovna drevesa sadijo na travnik z dobro, debelo, prsteno zemljo, ki pa je nekoliko mokrotna? (C. B. v J.) tem slučaji nasvetujemo češplje ali slive Odgovor: ponasaditi. Slive sicer ne rodijo tako dolgo kakor jabolka, vender veliko poprej in obilneje, in sad se tudi lehko spravlja v denar. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Po glavnem posnetku o razpravah tarifnega odbora Vprašanje 20. Jaz sem namenjen, nekatere svoje' avstrijsko-ogerskih železnic glede želja železniško-tarifne njive na mahu, čez katere pa ob povodnji voda stopa enkete meseci januariji 1885) vsprejela je konferenca obsejati z ovsem travo. Oves bodem pokosil za ze- ravnateljev glede te zadeve tudi naslednji predlog: leno krmo, njive pa pustim za senožeti Katero travno notranjem lokalnem združnem in zveznem pro seme bi bilo za to najbolj kje se dobi? (J. D. v B.) metu se praviloma ne smejo na eni in isti promet, ni Odgo Profesor Dr. Chr. Ed. Langethal pripo- črti, v isto prometno smer in ob enakih pogojih za blago oča za senožeti na vlažnih in močvirnih tleh enake vrste za krajše daljave zaračuniti večji vkupni naslednje ti ? in sicer za hektar zemlje v količinah, transportni stroški, nego so oni, kateri se — na podlagi so vsaki travi pristavljene: Navadno latovko tarifov za gori omenjene promete — zaračunijo za veče (gemeines Rispengras, poa trivialis) kgr medeno oddaljenosti. * i f» 1 » * 100 Predstoječa pod točko 1 do 3 omenjena določila nimajo velj v prometu s pomorskimi pristanišči, kakor št. 9941 skemu deželnemu odboru nota z dne 30. septembra 1886 tudi ne v konkurenčnem prometu proti inozemskim trans portnim potom. s katero se je doposlal ukaz visokega c. kr trgovinskega ministerstva z 24. septembra 1886 štev seji državno-železniškega sveta dne novembra 1884 se je sklenil enak sklep z dostavkom, da ta do- železnice in med 17.374, kateri se na konci glasi: Med tem so se uže vršili dogovori med družbo južne ločila v prometu z inozemstvom kr. glavnim ateljstvom avstrij nišči nimajo velj s pomorskimi prista- skih državnih železnic zaradi primerne uravnave posa- Vsled teh sklepov bile so postaje mičnih tarifnih nastavko za Tržič, Zagrado in Gorica, katere so do zdaj uživale ta- čakovati, rife za pomorska pristanišča in so bile v Trstu enako obrtne zbo Ljublj more se pri da se en del želja ljubljanske trgovinske postavlj od teh tarifov izvzete, in za te postaj pol u vpe (Dalje prihodnjič.) ljali so se taki tarifi, kakoršni veljajo za Trst, z malo omenj postaje, ob doklado za voznino od Trsta v rektnem kartovanji. Dasi to povišanje tarifov za zaznamenovane postaje nima nikakega pomena, vendar mi je bilo tem nepnjet-nejše, ker v državno-železniškem svetu zastopam tudi , da dobiti Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro sla v. goriški zbornični okraj in bi se moglo komu zdeti je moje prizadevanje, za bližje ležečo Ljubljano enake tarife, vzrok j da so se tarifi za nekatere postaj 53. Borbe v gozdu. (Konec.) tej borbi se ne menijo rastline za prijateljstvo v zborničnem okraji goriškem povišali. Iz prej omenjenih in sorodstvo, vsaka samo za sebe skrbi vsaKa samo na sklepov železniško tarifne enkete, konference ravnateljev sebe gleda Če v tej borbi pade ena, vesele se temu in državno-železniškega sveta, se vendar vidi, da je po- padcu nje sestrice. Kedar vihar prelomi in vrže na tla višanje nastalo le vsled spremembe tarifov za pomorska staro smereko, tedaj se debla lotijo glive in je razjedajo, pristanišča in ne vsled reklamacij. Jaz prizadeval sem da do celega razpade v trhlovino. Ali med tem so po- si marveč po vseh močeh zastopati tudi interese zbor- gnale mlade smerečice, ki pa kmalu sprevidijo, da jim ničnega okraja goriškega. Ker so v ljubljanskem zborničnem okraji anc bode premalo prostora, toraj se trudijo in bore, katere malije bodo zmagale in ostale zadušile. Najkrepkejše se spuste pri vozarini ostale nespremenjene, stavil sem v seji me- v viš, ostale pa poginejo uže v prvi mladosti. seca oktobra 1885 te zadeve se tičoč predlog katerega Šilovje se nam zdi ozbiljno, ali je vendar zelo svo je, po tarifnem odseku nekoliko spremenjenega, vsprejel jeglavno in v borbi vztrajno. Šilasto drevje raste jako državno železniški svet v naslednji obliki Ker se priznava, da je Ljublj tarifih za pomorska pristanišča oškodovana po obstoječih , a se splošna rado v družbi, ali tujca ne trpi po nobeni ceni med seboj, hiši. enakost z om na načela, katera so merodaina za Vsaka vrsta hoče biti vkup, gospodinja v svoji Od severne Francoske po vsi severni Evropi do Urala in še dalje po Sibiriji razširil se je bor v nepre- promet v pomorskih pristaniščih, zdaj ne more izvesti, glednih gozdih, ali hoče biti sam, samo brinje in brezo se predlaga i naj v blago napravijo za Ljublj se dela na to, da se za najvažnejše trpi v svoji hiši. In v teh nepreglednih gozdih bor niti tarifi po katerih bilo možno tekmovati na tleh ne trpi cvetnatega bilja, ki po pernatih gozdih pri tem pa naj bi se oziralo na trgo- raste, kakor da hoče pokazati, da se ta cvetlični kinč vinske interese zadej ležečih postaj u ne strinja ž njegovo ozbiljno in mrklo čudjo. svojo seji državno-železniškega sveta meseca maja leta sredino pušča on samo nekaj preprostega bilja in gr 1886 se je glede tega sklepa poročalo, da se vršij do mičja, in tudi ti gostači njegovi so tako surove čudi, da govori z udeleženimi železniškimi upraviteljstvi glede ne puščajo nikdar med-se tuje biline. Ta bilinski svet. primernih predlogov od strani c. Kr. glavnega teljstva ravna- ki v borovem gozdu živi, obstaja z nekoliko vresov, Poročevalec za trgovinske zadeve pri c. kr. glavnem mahov in lišajev. Pernati gozd je vse bolj miroljuben od črnega. Po rastejo same nego ravnateljstvu, g. dvorni svetnik Steingraber, mi je na- edine vrste pernatega drevja _ znanil, da so se za Ljubljano predlagali tarifi v enaki so pomešane. Bukov gozd rad sprejema jesen in javor visokosti, kakoršni so se določili za Gorico, ter mi zagotovil, da so novi tarifi za Ljubljano uže izdelani in » in s svojimi širokimi krošnjami pokriva lesko in še drug grmovje. Tudi oholi hrast neče biti vselej sam da gotovo še v letu 1886 stopijo v moč. Ta gosp. poro- ljubno sprejema v svojo hišo bukev gosto čevalec, kateri in lipo, javor in pa meseca julij t nenad umrl brest, in pod krošnjo svojo trpi, da se širijo zeleni grmi ni prav nič dvojil, da dotične predloge c. kr. glavnega da raste črni trn in glog, leska in jerebika. Po tleh per ravnateljstva vsprejmo druge železnice ter je bil o j trebi, da se tarifne po- nomalije za Ljubljano odpravijo, uže natega gozda so razprostrti zeleni sagi, ki so napiknj z tako prepričan, da sem se prav trdno nadejal, da se v kratKem času odpravijo, in to tem bolj, ker je med tem od visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani došla kranj- borbo, kjerkoli se srečata. jlepšimi gozdnimi cvetlicami. Pernati in črni gozd ne bodeta nikdar v miru vela, to sta krvna nasprotnika, ki se koj spustita v besno In ta borba med njima traje lOl od kedaj « ' J se ni dokončala do danes. Sreča je sedaj Nemške države, sedaj nemška država potrosila na tej, sedaj na uni strani. Po mnogih krajih osrednje Evrope, vzlasti na severju, premagal je dan danes do dobrega črni gozd. Na roko mu je šel tudi človek. Krasni hrastovi in bukovi gozdi, ki so se nekedaj širili po teh krajih, zginili so do celega. Po srednji Evropi so nam ostala mnoga imena, katera nas spominjajo, da se je todi nekedaj razprostiral pernati gozd, ali dan danes ga je za menil črni gozd. Po poganskih grobovih so tu in tam našli hrastovo in bukovo oglje, ali dan danes ondi samo bor raste. Po Šleski so nekedaj se širili prekrasni hrastovi gozdi, dan danes ni jih več. Po drugih krajih pa se mora bor umikati bukvi. Po danskih otokih širili so se nekedaj samo borovi in brezovi gozdi. Ali nenadoma so se spustile bukve z Nemške morski obali, ter pričele strupeno borbo z borom, in leta 1884 za vojne namene fr kot leta 1854 niso mirovale popreje, dokler niso uničile borovine. Bu- kev se ne zmeni dosti, če tudi v raste, in kakor hitro je prerila skozi redko krošnjo borovo, sedla mu je za vrat in ga zadušila. Bor namreč ne more biti brez solnčne svetlobe, on ne more uspevati pod senčno krošnjo bukovja, in zato se je zadušil. Po ruskih gozdih sta napovedala borbo boru breza in trepetlika, in bor jima povsodi podlegel. Bukvi pa se ne umika samo bor, ampak tudi breza, kakor se to vidi po mnogih krajih osrednje Evrope. Kjer se bukev in breza srečate, koj se vname ljuta borba. Kakor da ve breza, da je sla-bejša, začne v strahu zgubljati veje z one strani, kateri nasprotnica stoji, a z vrhom se nagne na drugo stran, kjer še dobiva svetlobe in zraka. Ali kedar brezo Francoska prime neprijateljica tudi z druge strani, tedaj zbere vse Avstrijska 599,577.000 349,602.000 Angleška .... 875,281.000 380,931.000 Francoska .... 880,127.000 401,458.000 Avstrijska . , . . 294.740.000 47.865.000 4 Ruska ..... 921.850.000 $ 532,280.000 Laška ..... 281,750.000 129,304.000 Spanjska .... 168,705.000 64,572.000 Portugalska . . . 36.596.000 / 13,838.000 Švedska in Norveška 31,758.000 15,122.000 Belgija..... 44,331.000 6,786.000 Nižezemska . . . 66,436.000 42,453.000 Danska ..... 22,725.000 11,362.000 Švica..... 14,776.000 5,901.000 Grška..... 24,494.000 18,090 000 Turška..... 288,700 000 133,907.000 Neodvisne balk. države 47,925.000 46.375.000 i - Tedaj skupaj . 4.579,781.000 2.199,846.000 z drugimi besedami vojni stroški Evrope, ki so 1854. 1884 znašali samo 2.379,935.000 frankov, poskočili so na 4.579,781.000, namreč za 2.199.846.000 fr., znašajo tedaj skoraj še enkrat toliko, kot pred 30 leti. Koliko vplivajo stroški za vojno na vse državne dolgove, kažejo sledeče številke: Državni dolgovi znašali so leta 1884: a fi na Nemške države Angleška sile ter se še bolje v viš vzdigne. No, zastonj se trudi, bukev jo kmalu prehiti in zaduši. Žilava in vztrajna Ruska Laška bukev spoprime se več potov s samim hrastom, in do- Španjska stikrat tudi premaga. Hrast ve, da je čvrstejši in dalje Portugalska živi, zato v svojem dostojanstvu prezira bukev, in do- Švedska in Norveška pušča, da se pod njegovo krošnjo pritepe. Močni in vi- Belgija . soki hrasti vedo, da jim bukev tu ne more žalega uči- Nižezemska niti, ali ne pomislijo na svoje potomstvo. Kedar se je Danska . bukev tu vgnjezdila, potem nimajo več duška hrastovi mladi nasledniki, bukev z gosto svojo senco vse poduši. Grška .... Samo stari visoki hrasti stoje tu, in kedar padejo oni, Turška .... j • tedaj bukev nima več gospodarja, ona prevzame v last Proste balk. države Švica 7.874,000.000 19.824,717.000 24.831,250.000 12.467,507.000 15.150.000,000 15.314.625.000 13.256,250.000 2.083,125.000 295,99 L. 000 1.959,000.000 2.018,547.000 285,824.000 37,352.000 505,000 000 6.312,300.000 530,250.000 več kot leta 1854; 4.957,688.000 442,094.000 17.708,750.000 3.473,219.000 11.995,708.000 6.673,875.000 7.253 750.000 1.072,525.000 143,391.000 1.327,750.000 826,436.000 45,999.000 35,563 000 321 033.000 5.322,900.000 524,463.000 ves prostor. Tako prehaja gospodarstvo z rok v roke. Skupaj znašali so leta 1884 vsi dolgovi evropejskih Mnogovrstne novice. * Koliko stane mir! Večkrat omenjali smo zadnji čas, kolike stroške so si naložile evropejske vlasti za vojne namene. Prav izrednih vojnih stroškov naložila si je na pr. avstrijsko-ogerska država za tekoče leto samo nad 70 milijonov, vse druge evropejske vlasti držav 118.745,738.000 frankov, tedaj za 55.833.048.000 Kam konečno pripeljejo to pripo- frankov več od leta 1854. tolike svote državnih dolgov, ni dvomljivo, veduje nam zgodovina Politične stvari. • v primeroma pa se mnogo visj svote državnega zbora. Sledeče številke pa kažejo, za koliko so se na- z b o ci poslane sklenila se je po obši rastli pri evropejskih deržavah stroški za dolgotrajni obravnavi razprava o preskrbovanji obolelih vojno od leta 1854 do leta 188 4. Svote prera- delavcev v četrtek dne 24. marca. Sprejeli so se vsi čunjane so vse na franke. predlogi večine, nekaj med zborovanjem stavljenih do- 102 nazij Predlo stavkov, katerim je večina tudi pritrdila, več predloženih dostavkov pa, prihajajočih z desnice in z levice se je ber (29 kr. od vsakega goldinarja), naše dežele pa Da naša deputacija te ponudbe ne more spre-bilo je uže naprej gotovo, toda odločnosti, s katero milijone. Zato je pa tudi treba uže prej v pravem času so se zastopali naši interesi v skrbeti za sirote in vdove v vojski ubitih vojakov. To deputaciji zahvaliti se je, da je tudi od storiti je dolžnost države, za katere obstanek hodi vojna hteva postal odločnejši da za v boj. vorilo je Koj prvi dan nastala je razprava živahna; go- vojaške pokraj da Ogerska, kakor dosedaj, pred vsem plačuj govornikov, med njimi tudi slovenski po- slanec Pfeifer, ki je zagovarjal predlog odsekov, in pa grof Coronini, goriški poslanec, ki je sicer sprejemal predlog odsekov, vendar pa načeloma zagovarjal, da naj 347, 64°/ s od v ' ^ A. M po 2%, ostale ogerske dežele pa po pa po tedaj skupaj po 36°/0, avstrijske dežele o Vrh tega izrekla naša deputacij željo naj se dognala stalna manj premenljiva podlaga za skla dan j bi se pravica do pokojnine razširila tudi na one vojaške žave. Ponudbo pa, da naj a' ' T 1 • v 1 • \ • 1 pokritja skupnih stroškov avstrijsko-ogerske stranke, ki so uže sedaj upokojene. dr se omenjena 2°L za vo Krog tega vprašanja vrtila se bode tudi vsa jaško krajno popustila in všteval ta donesek med druge raz- prava ker Odsek sam o erskim deželam naložene, je avstrijska deputacij mogel pritrditi temu razširjenju, tako odločno odbila, kakor nek drug pridržek, katerega za je ogerska deputacija izrekla v svojem prvem naznanilu po tem nastale tako velikanska nova bremena državo, da se danes še celo ne dajo preračunati. glede tega, da bi se med naše dohodke všteval tudi oni Minulo soboto pretrgalo se je zborovanje o posveto- leta 1868 sklenjen dohodninsKi davek od kuponov na-vanji tega predloga ter se je nadaljevalo včeraj (torek), šega (skupnega) dolga, ki pa nikakor več nima značaja Izmed odsekov imeli so reševati važne predmete: budgetni odsek davka, temveč znižanja obresti od državnih posojil. obče zadeva naše deputacije naznanilo precej pravo v tem razpravljal se je proračun naučnega minister- mero tega, kar je za nas moč zahtevati v tej zadevi. Od stva. Cule so se zopet vse stare tožbe zoper upravo več strani čuli so se glasovi, da ogerske dežele mo odstotkov, druge so zopet trdile, naučno in v imenu slovenskih poslancev ponavljal je te rale donašati še več pritožbe poslanec dr. vitez Toukli, ki je sklicaje se da se bode dalo mnogo pridobiti. Med razpravo pa se na povoljne vspehe slovenskih paralelk na ljubljanski je poročilo v toliko poojstrilo, oziroma zboljšalo za naše gimnaziji vprašal ministra, ali in kedaj uže vendar na- dežele, da se sme trditi, da sedaj približno vstreza na- merava enake paralelke vpelati na drugih Slovencem šim razmeram se ve da samo po merilu, katero nam namenjenih gimnazijah. Ker se je pa minister Gautsch podaja minulo desetletje, ogibal, odgovoriti kaj jasnega, stavil je dr. vitez Tonkli — predlog, da naj se uže večkrat sprejeta resolucija o slovenskih paralelkah na gimnazijah Slovencem namenjenih * ponovi, z dostavkom, da se ob enem z vpeljavo paralelk Naši dopisi. Ljubljane. — Volitve v mestni odbor ljubljanski. morejo opustiti pripravljalni tečaji, ki so sedaj potrebni Vsako spomlad ponavlja se tudi mestni odbor, da se za slovenske dijake, ki hočejo vstopiti na nemške gim- podaja meščanom zopet prilika, odobriti ali ne odobriti postopanje svojih zastopnikov. Vprašanja, s katerimi Slovana pesniški del ureduje od 1. aprila na se imajo redno pečati mestni zastopi, so večinoma go- dalje slavni naš pesnik Simon Gregorčič. To nam je spodarska, in le pri odborih, kateri so v nasprotji s ta- poroštvo, da bode „Slovanw prinašal samo izborne pes kratno vladino sistemo, opazovati je precej naravno pri- niške spise in zato ga prav toplo priporočamo sloven zadevanje, tudi politične težnje pritezavati v svoje pod- skemu občinstvu. ročje. Ljubljanske mestne stranke bile so svoj čas Vabilo na redni eliki zbor „Matice Slo hude volilne borbe: narodni volilci imeli so samo v tret- venske" v sredo 13. aprila 1887 jem razredu svoje zanesljive pristaše, pa tudi v tem so v dvorani ljubljanske čitalnice. ob popoludne Vrst 1 Predsedniko hodili v boj nemškutarski nasprotniki s pomočjo posestnikov tovarn in druzih premožnejših trgovcev, katerim je poslušnih mnogo volilcev tretjega razreda. drugem razredu gospodovali so strogo državni dobi od 1. januvarja do uradniki, katerim je volitev narekavala zapoved višjih m ogovor Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v 1. decembra 1886. Volitev treh društvenikov, katerim je v zmislu predstojnikov. Volitve v pravem pomenu besede v tem §. 9. a društvenih pravil presojati in potrjevati odborove razredu takrat ni bilo. Enako si je prizadevala vlada letne račune o novčnem gospodarstvu. tudi vplivati v prvem razredu, pa le v toliko s popolnim f vspehom, v kolikor so bili premožnejši meščani res zavolj o Proračun za 1. 1888.*) 'L i • i ^ i* M * * 0 Letno poročilo ob odborovem delovanji v dobi nerazumljive mržnje zoper narodno stvar večinoma pri- od 1. aprila 1886. do 31. marca 1887. leta. staši nemškutarske stranke. Sedaj prestali so, hvala Bogu, oni časi. Meščan in « uradnik voli prosto, in ako se od vladine strani kaj 6. Posamezni nasveti, predlogi, želje in resolucije. . Dopolnilna volitev odbornikov. Vsled smrti, odpovedi ali pa žreba imajo letos iz- vpliva, gre splošno vplivanje na to, da bila tudi stopiti iz odbora: Gg. t Erjavec Franc, Hribar Ivan, nemškutarska stranka v odboru primeroma zastopana. Vse javkanje nasprotne strani je golo slepenje, s ka- Hubad Franc, Kržič Anton, Leveč Franc, Marušič An- drej, Raič Božidar, Robič Luka, Senekovič Andrej in terim skušajo prikrivati svojo popolno nezmožnost, Wiesthaler Franc, skupaj 10. V odboru pa še ostanejo: katere so bili tudi v prejšnjih časih gotovo brez sile- Gg- Cigale Matej, dr. Dolenec HinKo, Einspieler Andrej, vite podpore tedajne vlade Narodni stranki priporoča se v teh razmerah mirno, trezno delovanje, vtrjevanje narodne zavesti med meščani tako, da Bela Ljubljana ostane tudi v slabej-ših časih, ako bi se povrnili, zanesljiva trdnjava slovenskega naroda! Grasselli Peter. Gregorčič Simon, dr. Jarc Anton. Kas-pret Anton, Kermavner Val., Kersnik Janko, dr. Lampe Franc, Majciger Ivan, Marn Josip, Pleteršnik Maks, dr. Poklukar Jos., Praprotnik Andr., Raič Anton, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Suklje Franc, šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavrfi. Ivan. Vilhar Imenovanje. Koncipijent dr. Mrak ime- novan je za začasnega koncipista pri finančni prokura-turi, davkovski praktikant g. E. Šoklič pa za davkov-skega adjunkta. Ivan. Vodušek Matej, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mihael (skupa) 30). Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil Rudollova državna železnica napravila je pod sv. Joštom, med postajama Kranj in Podnart, malo postajo, pri kateri bodo postajali skoraj vsi osobni vlaid, navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh račuoskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi vo- namreč vlaki št. 1711 1716. lilni listki tacih društvenikov, iri sicer niso mogli priti Za dolenjsko vinorejsko šolo kupil je o odbor po pooblastilu, katero mu je dal e želni želni zbor, sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali od- boru z lastnoročnim podp radi kake prevare. tako da nima suma za- dr. Rozinov vinograd v Trški gori za 3400 gold. Ljubljani dne 28. inarcija 1887. Za mašnike posvečeni bodo v ljubljanskem se- • • v v • minisči četrtoletuiki: P. Bohinjec, G a b r i č , Predsednik: Josip Marn. Odbornik in blagajnik Ivan Vilhar. Fr. Hribar, Nem a nič in Fr. Perne. Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik Za državnozborsko volitev južno-štajerskih mest na- imenuje tamošnja narodna stranka dr. Foreggerju sproti kot narodnega kandidata dr. K. G e 1 i n g s h ei m a, c. kr. sodnijskega pristava v Kozjem. Kmetijskega poduka, katerega je priredil tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo popoludne 3. aprila po cerkvenem opravilu v Borovnici. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Glede zbornice poslancev in delo- kmetijske družbe gosp. G. Pire minulo nedeljo na Do- vanja odsekov opozorujemo na naše obširno poročilo iz brovi, vdeležilo se je sila veliko ljudstva. Šolski pro- državnega zbora". O sobotni seji gosposke zbornice ome- stori bili so prenapolnjeni pazljivih poslušalcev, med katerimi bo gotovo marsikatero zrno kalilo in dober sad rodilo. *) Računski sklep in proračun sta društven ikoni ^ v—' r dru- štveni pisarni na og razpolaganje. led in jim bosta pri velikem zboru tiskana na 104 V f T V niti je zanimiv političen govor grofa Leona T h u n a za . f " * celokupnost avstrijske države, kateremu je pač moral grof Taaffe z ozirom na Ogersko oporekati. Na čelu vseh dogodeb minulega tedna pa so gotovo visoka odlikovanja treh ministrov, namreč: grofa Taaffe-a z velikim križem Štefanovega reda; dr. viteza Dunajevskega z velikim križem Leo-poldovega reda in pa dr. Gautscha z redom železne krone prve vrste. Prav razumljivo je, da je cesar odlikoval minister-skega predsednika, ljubljenca svojega z najvišjim redom za zasluge, ki se sploh daje ter s tem pokazal popolno zaupanje do njega, izrekoma glede na minula 20 leta, odkar je bil prvič imenovan za ministra; enako je razumljivo, da je jako spreten finančni minister Dunajevski, ki ima pri ponavljanji pogodbe z Ogersko največ opraviti in gotovo najtežavnejši posel odlikovan z visokim redom. Pri naučnem ministru Gautschu ima odlikovanje drugo lice. Tukaj, v njem odlikovana je v resnici levica zbornice, po starem načelu Taaffejevem. Gautsch-evo odlikovanje ima značiti stanje Taaffejevo nad strankami. Omeniti nam je še dalje, da je v ponedeljek tu- r I t kajšnjo izjemno sodišče razglasilo sodbo o 15 zatoženih anarhistih, zatoženih zarad ropa, požiga itd.; po sodbi obsojen je eden na 20 let, drugi pa na 16, 15, 12 let do 6 mesecev težke ječe, samo eden bil jo spoznan ne- krivega. Ogerska. — KoliKor soditi iz merodajnih ogerskih časnikov, tamošnjim krogom naznanilo (nuncij) avstrijske deputacije o doneskih za skupne potrebščine ni prav nič po volji, ker se tostranski račun vendar nekoliko bolj bliža dejanskim gospodarskim razmeram vse države. Pa, kar Ogre še bolj bode, je okoliščina, da se je baje celo za ta nuncij komaj dobila potrebna večina, ker so bili s ostali krogi še za bolj izdatne poprave podlag, ki bi bile Ogrom še bolj neugodne. Tukajšnji brambovski minister imel je prestati hudo borbo zarad nemščine kot vojnem jeziku. Vseuče-lišniki prišli so ga namreč vprašati zarad nemščine pri častniških izpitih. Odgovor ogerskim narodnim krogom ni bil po godu, zato je opozicija interpelirala v državnem zboru, in pri odgovoru imel je minister Fejervary teško nalogo, zagovarjati potrebo nemščine pri častnikih skupne vojne in vendar Madjarom glede madjarščine ne biti v lice. — Konečno vzela je vladina večina odgovor ministrov naznanje, pa ni gotovo, da bi bila stvar s tem že rešena, ker — spomlad je — bližajo se nove volitve, in od vlanske Janski-jeve praske še v Buda-Peštu niso več imeli pouličnih izgredov s pobijanjem oken. — Morebiti bodo Ogri skušali s tem običajno demonstracijo nam nasproti pokazati svoj pogum. Nemška. — Vsak dan pričakovati je razglašenja izjemnih naredb glede Alzasije in Lotaringije. Ker francoski časniki skušajo zarad tega Nemški pretiti, žugajo jim Bismarkova glasila z vse odločnejšimi koraki. Vsled tega postale so razmere zopet bolj napete. Nekateri časniki trdijo, da je Francoska naprosila papeža, posredovati in sprijazniti Nemško s Francosko, toda tako posredovanje bilo bi samo tedaj mogoče, ko bi imela oba dela resno voljo za poravnavo z lepo. Vznemirila je tukajšnje in unanje kroge novica, da je cesar Viljelm obolel. — Uradno se je potrdilo, da mora ostati v postelji, da se je poleg splošnega pre-hlajenja ponovila bolezen na mehurji, da pa vendarle ni povoda za resno nevarnost bolezni. — Občinstvo* tolmačilo je te uradne novice drugače in je širilo govorice o resni nevarnosti. Videti pa je, da se zdravje cesarjevo boljša, ker za danes je že napovedano, da bode reševal tekoče drž?vne opravila. Bolgarska. — Nastal je po zadnjem uporu v Silistriji in Ruščuku po vsi deželi zopet mir in en člen vladarstva podal se je na potovanje po vsi deželi, da se prepriča o menenji ljudstva in pa o javni varnosti v deželi. Ob enem govorilo se je, da se ima veliko sobranje sklicati krog srede prihodnjega meseca. Videti je pa, da so se velevlasti protivile temu namenu in tako se sedaj trdi, da je vladarstvo Bolgarsko popustila misel, kmalu sklicati sobranje. — V soboto večer obsojene so bile v Radoimiru one osebe, ki so bile zato-žene zarad vdeležbe pri umoru obeh poslancev v Dubnici, dalje enega učitelja in prefekta za čas volitev v sobranje. Osem zatoženih obsojenih je bilo na smrt, eden na 15 let, dvanajst na 10 let, eden na 3 leta in eden na 2 leti v prisilne delavnice. Trinajst zatožencev bilo je oproščenih. Z dne 28. t. m. brzojavlja se z Bukurešta, da se s Kalaraša poroča: Včeraj ponoči slišati je bilo z nasproti ležeče Silistrije hudo streljanje s puškami. Govori se, da se je posadka v Silistriji vnovič uprla. Nadrob-nosti v tej zadevi niso znane. — Iz druzih poročil videti je, da je vsa ta vest izmišljena. Najnovejše vesti. Z Dunaja. — V včerajšnji seji državnega zbora sprejemali so odlikovani ministri čestitanje poslancev. Naučnega ministra obsipala je skoraj izključno levica. Finančni minister bil je večinoma v gosposki zbornici, katera je zborovala ob enem. Zadnja seja pred prazniki bo v petek dne 1. aprila. Pred prazniki pride v posvetovanje tudi še pogodba glede „bankew, kakor ji je pritrdila gosposka zbornica. — V ta namen zboroval je sinoči ob 7. uri velki odsek za pogodbo. lUCjaf* Današnji list ima prilogo: „Nekoliko be- sedij o hrani rastlin in pognojevanji," katero čitanje mi svojim čast. bralcem toplo priporočamo. Žitna cena v Ljubljani 26. marca 1887. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 99 kr. — banaške 7 gold. 95 kr. — turšice 5 gold. 20 kr. — soršice 6 gold, 90 kr. — rži 5 gold. 20 kr. — ječmena 4 gold. 74 kr. — prosa 4 gold. 87 kr. — ajde 4 gold. 22 kr. — ovsa 3 gold. 9 kr. — Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.